.Gorifa' iihaja vsaki torek in Boboto. Ako pa(io na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo b<> nahaja v „Narodii^Tiskarnl', ulica Vettiirini št. 9, kamor je naslavljati pisnia. Nefrankirana pinma 8«> in« sprejeniajo, cnako se ne uvažujejo pistna brt-z podpisa. Bokopisi dopisov se no vračajo. GORICA 1 ;¦¦ !• TBLBFON it. 201. .boriea' stane na leto 10 K, za pol leta b K, za četrt leta 250. Uprftvnifttvo se nahaja v „Narodni Tttkarni' ulica Vetturini St. 9. l» oglafle $e plačuje od čveterostolpne petit vrste po U vm., za večkratni natis primeren popust. Poaamrzne itevilke stanejo fc vm. in se prodajajo » raznih goriških trafikah. St. 35. V (jorici, v torck dne si. maja 1913. Leto XIV. Beseele in dejanja. Y zadiijeni easu opazujemo v nem- skili liMili z ozironi na sloviinskc naro- dc nekako dva tabora. Prvo iiiiaino sta- re rogovilezc, ki naiii že oil nekda.i <>'.!- rekaio vsako pravico do zivljenja. ki bi nas najraje vtopili v zTici \ ode in spra- vili s tc^n sveta vse. kar diši |)o Slova- nili. Teli listov je ogroinuo med Neine1 in liuli velika vcOiiui ncniskc^'a liudslva je tega iiineu.ia, ker je preprieaua, 'Ja je Slovan barbar, ra/bojnik diviak a!i kar zc liočeuio. Tako iniienje je p.i Nemeih o nas preeej lazširieuo in ee k niorejo, lopnejo po nas bodisi pobtieno. bodisi gospodarsko. I >rugi glasovi so v inaiij.šini. 1 i zaduji listi. ki iih je skrajuo liialo. zapi- šcjo št \ easih kako panietiio besedo i;i presodijo stanie iiekoliko drugaee Kot le od dalee. .Med te liste spada rcviia ¦¦OeMcrr. k'uiidschau«, ki da vcekral proslora kakeniu ra/sodiieniu elanku o staliseu avstrijskili Slovanox. a praktie- 1H) mdi tu ni /a nas :iobeiie koiisii. I'o- vsod so le besede dejaiija uavadno izostanejo. vsaj dobra po \.Jini. Tto- retieuo je zanisano lnarsik;ti. na popirj". st Itpo debalira o našili narodnili pra\i- eah, prizna se tiam tiuli potrebo naroT- nega /ivl.ieiija. liaroilne a\ loiiomiic iul . a \'se seveda na popirju. \ resniei pa ue dobimo nie in inalo kdo je, ki bi se /au. po bridal. Tak elauek lepih hesed prinaša tt'di najuovt.isa štev. ointment reviie due !. maja t. I. Na uvodneiu messn govnri o ra/merali iia.se monarliiie do balkaiiskili tirzav in pri tem zaerta inarsikako mi- st!, ki zadeva posebno nas avstrijskt Slovane. Kot glavni leinelj avstrijske drzavne niisli pribije claukar trditev, ik, jt dolznost monarliije. da midi \- s e in svoiim narodoin zadovoljivo donioxn- nie. S te^a staiišea. pra\i pis.itelj dalie. bi novi do^odki na halkann bili a\'sirii- ski zavesti le na korist. Ljudstva \- \\- striji bi si niislila, kako dalee so se naši balknnski bratje za tianii in kako dobn» se nam krodi. 'l'oda »žalihoji so izve- deni i^ori oiiienjeni po^oji le \- prav Dinijeni inen- (str. Idd). 1/. te^a pač slr- di dejstvo, da •-e liuli inerodaini kni^i petajo u'!ol,iit s tem vpra.šanjeiii, loda /alilio'j; le bolj teoretično. ¦\ko tedai iixidiio in pri/naio to /.e \ \ isiili krouili, tedai bi bilo pričako\ali. (.la -t bo tiidi kai nkreiiilo v tem ozirn. Ti^to kriea\'o neinsko Casopisjt, ki /i\'i od diievne^a škandala, pač sedai lahk<; n\ iili. da sino ini inieli prav, ko sjno /t tolikoki\il poroeali o teli /adt\ali. St- \-eiki nekaleriin neinškiiii brateein to tp |.o\()lii, l,r/k(jiie iiin stdaj bo st inanj. a to lie i/brise resniee onienienili dej- stev. ' )esterr. K'iiiidstliau¦¦ st peča tndi s potrebo kake^a s\eto\iiej;a jezika /a vsak narod. l'r;iv. to tudi ini priznamo in to pri/.:aio mdi naši solniki. ki so \ 1 i\'i.!'!'i-li Solali |n)st;i\ ili /a iitmšJino \eč iir na tedeii kot je bilo to do stdai \ rabi. \ radi te:sra sino \tndar politic- no lali'\o od Neineev popoinoina ne«»d- \ i - (i i. /nan it utilise ine it pae praktična |!oirtba. a /at<> liai Neinei ne niisliio, da sino liiiin dol/ni kako /ali\ali;. I "di bre/. nijli skraino karbar^kt^a iM'itis!;1 M1 bodo SlnvtiK! učili tii.iili je/.ikow ka- kor so st iili do stdaj. Toda Ntinei na':i hojtio / jezikom vsiliti inišlitiijt in eu- stx'oN'aiije in |iridobiti kolikor pio^o.'e \'et s\oiih prNlaštv.l -roti tenui s^. bo!ii:i p;i branili do skrainosti. ker bi bili slabi sino\ j, Ce bi ne branili sxttinj sxujili pradedov. Ob konen elanka pravi piste, da bi lila narodna avtonoiiiija na pod'a1^; eiioine ustaxe za a\'sü'iisko nioiiarhijd \elikanske \'a/nosti /a bodoenost. \'>n- di^i polititno. boelisi ^os|H)darskn jak;1. na la naehi na.šo dr/a\'o raz\o.i. ki !io prinesel |iodlau'o /a splošno blaiiosta- nje. Tt'^'a priznan.ia st rts \ ts.linio. l zeliino tudi. da bi le nekaj teli razmo- trixaiij preslo tudi \' dejanja. Besed sino slisali /.e dosti. obljub st nam it stnril'» žc nino^o. zato pa je treba da iz btst- dieeuia preidemo \" delo. l'oscbun na eentralni \ladi je le/.eee, da popravi na- pake ki so sc nam do scdai zc:odile in naiii odstrani krixice, ki so uas /adele. Mi iit /.ilite\amo nie nepraviJne^a. nie uer/osttiit^a. Ako iiam nekateri priznaio pat !'ia\iee na popiriu. prieakuieiuo od \lade. da nam iili ho dala v resniei. Neinsko krieanie naj niko^ar ne mo'i. kajti le pra/.en sod iina iiiočen (s'las. l.ie- sede ^o nam /e /adoMi uapoliiile nšesa. st'lai prieakuieino dela. kajti le tako bo- do :i.tmdaini krovii iiokazali. da niili ob- Ijnbe in cbeti ni^o le grazile besede. DeseH redni obeni zbor vipavske železnice- Mut .^ioi-al iuini»teriialni tajnik dr. Robert j S u I I s t h c jsr :Kr. (» d\ eh točkali dtiev- | ne;sra feda. namrej o posliiwmiu \- let'i l('!_; in o obraeuuu /a isio leto. je r-oro- ,:al J\orni s\ttnik dr. S. \\ truer. I/ /adiiie^a p(»roeila je posiieti. d.i mi bili dol'odki leta I^IJ za r\.2W krön \i.sii od oiiili leta lvll. in Meer je d;>l ostbui p'omet laiM so>*;n K dohodko\- 'pmti 71.J71 K Id,! I'M l. I loliodek vm pre\o/ prtijais'e je ostal skoro isti kot prtisn.it leto. dojim je znasala prevo/- nina bla^a lani \^].27i> K. a leto prej !e vs.l's ostali skoro iies|)'-euienieni. \/. teiia poroeila je pa tudi razvid- no. da so vt /manišali >troški I. \')]2 za -i7.°5n k proti onini leta 1°11. ki so d^- ^teji! \soto J].\.->/J K. Stroski za eentralno slti/bo so leta l'MJ 5.77J K. ieta 1 «-M 1 pa d..U- K. Z.« vzdr/.ex anie in uadziranit pro^e se ie i/dalo leta ll'U le .>h.o7r K. doC'ini je /ahtevala ta rubrika let;1. 1('ll polnib -l.\17^ K. Za postajno in pronietno sluz- 1h) je bilo i/danih lani -1J.-4>S K. predlan- sktin na 4o.(i(i(i K. \ zdrževanio in pre- skrbo\anje vozil je stalo lani ."Mi.OJ.a K. prt.išn.ie leto pa 4i.so4 K: razni ilniiri stroski so /našali 1. 1 «¦>U le 44.4112 K. leta 1U11 pa Ni.52(> K. Ta preeeišuja ra/lika v ra/uib stroskili uied letotn 1l)1_' in 1l)11 izvir.i od tod. ker se je zara^uuala s\ota 45.^1111 K za-'liporabo postaic in prog tiijili zeleznie'vWtu l'^ll. doeim je zna- sal |)otrosek l.ffii le _?• ».4«m» K. V raeun za I. 1°11 je hiljiostavijen namreč dvo- letni tozadevni potrosek, oni za I. 1C^11 in 101(1. Tudi odškodnina za izp(»M)jcn: \-a^one je znašala lani za eelili 1:.2S- K mani ne'^o predlanskcn». kar se poja- "iii tako. da s(, bili \neseni v raeun leta ]1)]] \ si tozadevni troški od 2.\ juliia lvof, jo .*]. dec. l'^ll. \ si dohodki te železniee so znašali i i. ]f)\2 skupai 2n.\^o9 K. \ si stroški pa I 175.470 K. torei je preostanka N^..l^ K. j Za obresti in amortizaeijo prijori- tetnih delnie ie dolžna vlada plaOati j 1.^.177 K. ker dobi pa ona «ori nave- j deiii eisti dohiček \- znesku >\Afy krön, j znaša prinianikliaj iz naslova drzavne j '^aranuje le .W» K. ! l'pravno leto 1912 te^a podietia je 1 hilf) zelo irsrodno. kajti doeim so prese- ; v^ali troški I. l'^ll dohodke za la*J K. j kaze zadnia upra\na doba dobiek t ! (^.1S7 K. C'e pc-ide st\'ar tako naprei. ie i upanje. da pridejo tudi nsiK)vne akeije i do kake di\idenüe. Skoro gotovn je. da hi bilo do te;sra v/.e prišlo. ako bi ne kri- zala državna železniea vipavske. \'cs ose-bni in tovorni promet med Prvaeino in (jorieo pobira kakor laliko uniev- nii državna železniea. V Zivinoreja na Goriškem. \ nasledii.iein iioecino pojati P-'i' potez iz nase ijoriske živinoreje. a pri- ponmimo že takoi. da so statistični po- datki iz !. ll'in. ko se je izvrsiio liudsko štetje. Ni pa nasa krivda. da te podatkc izrabimo tako pozno. ampak kriva ic tev,ra statistiena Komisiia, ki je še-le leta 1°U zakljueila svoje to- /ade\ 110 delo. Poleg tega bo ta statisti- ka imela gotovo se eno napako. namreČ nekoliko nenatauenosti, ker ravno gle- de /ivine liudstvo na deželi rado kaj za- molei iz straliu pred visimi davki. Sieer za nase naineue stvar ni tako do vsake pičiee važna. ker hoeenio le v eeloti i)0- dati sliko uase zixinoreie \' zadnjih letih. Potolažen trpin. Češki: 0. Preissova. (Konee.) II. Kakili dvesto korakov od njega je bil klaneie in tarn je stopala velika nino- žiealjudi.Poteinnelo se um je pred zaeu- denimi oemi in britko Custvo ga je ob- šlo. Zagleda dva para konj z beloernimi šopki, stirioglat, ovenean podolgast ern voz posebne vrste, ki ga še nikdar ni videl; ali vendar je spoznal takoj, da 11c krije v sebi nobenega vcselja. 'I'u sc 11111 naglo posveti v glavi. Sponmi se, da je umrla v soboto grofu iz sosednjc vasi iedina hei. Rekali so jej Franei niesto Franeiška, bila je žc zaroeena z jedua- korodnim gospodom, in bila je, ubozica, baje zelo iismiljciia do ubozili.. . Zdaj jo peljejo tod nekani... in uiorda eelo Mahoma so izginili vsc srdite, trp- ke niisli iz drvarjevegasreainkrseansko soeutje 11111 je prevzelo prsi. Umakne se spet nekaj korakov v gozd. Odkrije se in skleue roki; hotel je izrnoliti Oeenaš in Ccščeno Marijo in ta- ko prieakovati ta tužni sprevod. V tein Pa ga prekineta dva drobna otroka, ki sta pritekla k njeuiu z raz|)ušeeninii la- | snii in bosa sedeinletna Mariea in inalo manjsi deeek Mirko. »Tata, tata!« klieala sta oba z ied- iiini glasoin, z ueko va/.no veselim 0- brazoiu, »mi iniaino doiua deklico, pa ne zna se gledati. l^otra je prisla k nam. p:i je rekla, da jej poreeetno Francka.« Drvarjev obraz moeno zatemneje in oei se mu nekako inueuo stisnejo. Zdaj je vedel, zakaj 11111 Pavla ni prine- sla obeda . . . Ali ta noviea zanj ni bila radostna, ee tudi je del otrok: »Mamiea pravi, da lahko ostanete še pri delu. da ni treba hoditi doniov ....« »Spet en ervie vee za oskrbljenjc in trpljenje« je pretnisijal v britkosti. »In pa še dekliea. da bi bil vsaj deeek!« V tem se je bližala vedno bolj zate- gla in tužna godba. Prvarjeve misli stn ta dva stiska vedno bolj težila: ni vec molil, ali za to se mu izvije pri pogledu na ta krasni tužtii izprevod tih vzdihljaj iz ust: »O Bog, kako je to eudno na zein- Iji! Ta gospod bi niogel odevati sto otrok v zlato in svilo, pa si mu vzel je- dino dete v mladeiu veku n.iemu v veli- ko britkost. A mciii ubogemu das toliko in naposlcd še deklico. Kako je to? l.e.i Fraueiska naj jej bo ime: uprav tako se je zvala ta grajska gospiea. ¦Tata«', zaeuje govoriti Marico. ki mu je daiala pisan robee. 'Tu vam je poslala mati krulia in kuliano kokos. ki jo je prinesla botra. Mati pravi, da ni gladna, da poje le iu- lio in vi boste imeli to še za veeerjo .. .« Orvar vzame brezmiselno ono ruto in brez besedi se obrne zopet nazaj na gozduo delo. Oba otroka pa sta letela spet za lepiin sprevodom ... 111. Zopet je delal v potu svojega obra- za se kako uro easa posebno ginjen. A zdaj se je spomnil mahoma poznega o- beda in vsedel se je na nizki lilod in raz- vezal pisan robee na kolenih. Tu zagle- da velik kos ernega kruha in ga vgriz- ne. pa gleda trdo z nekini straliom zavi- to kuliano kokos. Bila ie eela. niliee ni pokusil niti gri/.liaia. A to je gosposkn jed! Tu mu nekaj stisne vrat in huda tc- ža mu je legla z moejo na sree. Ko je ta- ko gledal mrzlo belkasto kokoš, porosile so se 11111 oei in brada se mu je potrosla. Jcd 11111 ni šla v slast, in ob enetn se mu je oglasil bodee. britek obeutek. Pvigne se. zopet skrbno zaviie kokos v robee. da bi je ne zalotii kak grd er\-, ali bi jo kaj ne zaprasilo; pozabil je kruh. ki se je bil zvalil na tla. ter iel zopet delati. Ali zdaj so bile roke tako iiekaiu le- sene. niso se hotele gibati. in pred oemi se mu je gibal oni voz in obaljeno bu- kovo drevo se mu je valilo pred obra- zom kot bi bilo živo .. . Y sreu ga je nekaj peklo in tega ni niogel premagati. In spet se je napotil proti domu. Prej, popoludne je srd pospeševal njegove stopinje. a zdaj pa jib je zadr- ževalo britko kesanje. Noge_so mu bile težke. in sraiuoval se je onega pozdra- va. ki ga je bil namenil Pavli... A zdaj, kaj pa naj jej reee? Tako poreeenr. ^No rad sem. da si zdrava. ali kokoš le itnei sania, meni je ni treba ...» >-\\\ samo to dete. Nie ga uisem kaj vesel. in koli- ko bo spet trpela 7. njim ubozica!« Na gozdnem robu je zopet zavzet obstal: bilo ie skoro na istem inestu, kjer ga ie bil ustavil popoidne oui m/.ni izprevod. Pva služabtiika \- livreji (slu/.abni gosposki oblcki) sta potiskala tuzno in plazeče teniuordeei baržunov blazinjak na vozieku. Bil je tako krasen in pri- praven, da se je moralo lepo ugodno se- deti v njeui. Notri pa opazi pol sedečo in polležceo erno obleecno, zagrnjeno že tudi najboljše, ker bi se na ta način odpravili s sveta vsi spori in eventuel- iio druge komplikacije, ki laliko nasta- nejo zaradi te nesreene dežele brez go- spodarja. Dopisi. Št. Andrež. Izobr. društvo »Naš dpm« prircdi na binkoštno ncdeljo ob 7. uri zvečer v dvorani gosp. Petra Lut- man veselico s slcdcčim sporedom: I. Volarič, »Divja rožiea« dvogl. ženski zbor s spreinljevanjem klavirja. 2. Don Fernando, strali Asturi.ie, igrokaz v treh dejanjih. 3. Förster, »Poinlad«, trogla- sen zenski zbor s spr. klavirja. 4. »Pred sodnikom«, šaljiv |)rizor. 5. 1600 letnica Konštautinovcga edikta, govor. Vstopnina: sedeži I. in II. vrste 1 K, III. do \ I. 70 v, stojišča 40 v. Polifični pregled. Državni zbor. Ccprav se terniin za sklicanje dr- žavuega zbora še ni naznanil, se sploš- no sodi, da se parlament zberc dne 15. t. m. Ceški deželni zbor ne bo razpuščen. »Prager Tagblatt« poroča, cla sc sedaj ne nanierava razpustiti ecškega dež. zbora in sicer zaradi zunanjega politicnega položaja. Boje se, da bi vo- lilni boji preveč razburili prebivalstvo Češke. Vojjaška vlada na Hrvaškem. \' dunajskili politicnih krogih se zatriuje, da nanieravajo v najkrajšem času odpraviti doscdanji vladni sistem na iirvaškein ter da se bo uvedla vo- jaška vlada, kateri bode načeioval gc- neral Boroevic. Črnogorska skupština. Iz Cetinja se poroča, da je ernogor- ska vlada sporazuiiiiio s krono sklenila sklicati za eetrtek izvanredno sejo skupštine, y kateri se bo razpravljalo o skadrskem vprasanju. Baje se bodo predložilo vprašanje ^iede predaje Ska- dra proti teritorialnim in fiiiančniin konipeiizaeijam. Domače in razne vesli. Delitev sv. birme. Naš prevzvišeni knezonadškof bo delil Sakrament sv. birme na binkoštni praznik ob 5. uri popoludne v cerkvi sv. Ignacija v (lo- rici. Prugi binkoštni praznik po sv. ma- si okoli 11. ure v stolnici. Popoludne ob 5. uri istega due v knczonadškofijski kapcli.Nasledujedniskoziceli tedense bo delil Sakrament sv. birme v knezonad- skofijski kapeli zjutraj ob 6.30 uri. Bir- nianke naj itnajo jasno, odkrito čelo. Potiene botre inorajo biti dostojuo oblečene. Iz pclicijske službe. Tržaški na- inestnik je pridelil polieijskcga kanccli- sta Viktoria Spazzapan goriškemu po- licijskcmu komisarjatu. y;] Kaj hočemo? Tako vprašuje odbor ali kaj novega političnega društva v Go- rici v zadnji »Soči«. Na to vprašanje jiiii bo težko kdo odgovoril, ker še sami ti gospodje ne vedo, kaj lioeejo. Iz tega slcdi, da tudi opravljajo brczpotrcbno delo z ustanovitvijo novega društva itd. Ccnni iiovo društvo, če ne vedo, kaj hoeejo. — »Skromen je naš pričetek« pravi dalje isto porocilo. Ne le skromen, cisro negativen je ta pričctek, kajti ako bi gospodje tam okoli bili koliekaj boljsi misled, bi morali vedeti, da se društvo, odbor itd. ustanavlja le, ee je res potrc- ba, ne pa za to, ker to želi par gpspo- dov. Iz stranke, iz ljudstva nastanc od- bor, ne pa iz odbora stranka. — »Na- predna stranka ni imela pravc organi- zacije« toži elanek dalje. Zato je šla tu- di po zlu. Ali ima sedanje pol. društvo boljše organizacijc? Težko, da. Da ima pa »klerikalna« stranka svojo n a r a v- no organizacijo, tega nismo do danes še vedeli. Vsaka organizacija je vendar od ljudi napravljena. Ce pa je v »kleri- talni« stranki res naravna organi- zacija, čeniu potcm novo društvo? Za- kaj ne gredo vsi tisti dementi, ki so organizacije potrebni, v ono narav- no organizacijo? Dalje stoii v »So- či«, »da naša pravila nie ne delijo naše- ga ljudstva >«v klerikalce in liberalce« itd. Malo čudna je ta reč! Prej še govo- ri članek o neki »klerikalni« organiza- ciji sedaj |)a že menca in taji svojo bar- vo. Saj je vendar novo društvo proti »klerikalno«, čemu še farbanje. Ob kon- cu stoji lep stavek: »Proč z bratomor- iiim bojem!« To je logika: ustanovlja se novo (Jruštvo, ki ima ost proti S. L. S.,. ki lioče uganjati svoje »špase« za pri- bodnje volitve in kriči še: proč z bojem. Ti novi jjpolitiki^ naj bi bili lepo tiho doma pri svojili opravkih, pa bi nöben pes ne zalajal o kakern boju. Ker tako grajajo boj, naj puste novo društvo v mi- ru in naj ne eepijo brez potrebeedinosii v ljudstvu. To iim svetujemo kot inirni deželani, ki vemo, da za taka politična društva pri nas ni več prostora ne po- trebe. Taki poskusi so morda zabavni, a naše ljudstvo ima druge potrebe in druge važnejše opravke, kakor biti za botra mrtvim političnim otrokom. Komu je res liiari d e 1 a, ta dobi dovolj pro- stora v ogromni ljudski organizaeiji »Slovenske Ljudske Stranke«. H tej or- ganizaeiji pristopi lahko vsak, ki ne za- metuje krščanstva, kakor to delajo raz- ni inoderni monisti. Kdor pa zametuje kršeanstvo kot podlago javnega in za- sebnega življenja, ta naj le dalje »usta- navlja« poüticno društvo, ta naj le dalje razširja bratomorni boj med goriškimi Slovenei. Kulturen napredek, tako lumi pi- šejo, so začeli meriti nekateri napredni življi po številu plesov, ki jih to ali ono društvo prircdi. Ce še ni takega dru- štva, se ga pa ustanovi in pleše se po- tem na prvi spomladanski Dveselici, aii na »prvi'f jesenski, ali ob »vinski trga- t\iu, ali se prircdi »plesni venček« itd. Tako obstoja tudi v (lorici na Blanei društvo »Narodna Citaluica«. o kateri se je slišalo do sedaj toliko kot nie. 0 kaki delavnosti in gibanju so sploh no ve nie, ker dela bržkone ni bilo. Toda »prva« sponiladanska veseli- ca se ze obeta in sicer z »»javninia ple- soin. Bog nas varuj že teh javnili ple- sov, ker je že za vsakim grmoni edeu. Naj bi ta slavna Citalnica raje tisti de- nar, ki ga ima morda odveč, spravila kako drugaee na varno, plesat pa gredo ti ptiči lahko »pod grapo«. če že ne gre to drugaee. Nedeljska kolesarska dirka. Zveza avstrijskih kolcsarskih drustev je pri- rcdila iiiinulo ncdeljo dirko okrog go- riskega Krasa. Celo prireditev je vodila vojaška oblasi. Zjutraj ob 10. uri so sc zbrali dirkači, 41 po stevilu, na startn pod Locnikom. (6 dirkacey se ni odzva- lo.) Zbralo se je polcg kolesarjev dirka- čev mnogo ljudstva. Navzoč je bil tudi goriški brigadir gmjr. S c o 11 i. Točno ob 10. uri je nadporoenik Christian dal z zastavo znamenje in 41 dirkaCvv je kot strela švignilo proti Locniku in dalje. Popoludne ob 2. uri pa se je zaeelo zbirati ljudstvo na cilju v Rožui dolini, kamor je dospela tudi tozadevna koini- sija. Na vsporedih je bilo tiskano, da sc piicakuje dirkača zmagovalca ob ,\iu uri popoludne. A že ob 2.53 uri pop. jc pridirjal dirkac zmagovalec in siccr Franc 0 r e g I, vojak pri lovski kolc- sarski stotniji v Konniiiu, katcrega ic množica bunio pozdravljala. Prevozil je 140 kni v stirih urah in 52 minutali. Za njini so prisli kakor slcdi: A. Waclia, nunaj, rabil 4 ure 53.4« m.; Rudoli Ksclieluuiller, Dunaj, rabil 5 ur 20. ni.; Karol Laubheimer, Himaj, rabil 5 ur 07. - m.; Marij Bianchi, Trst, rabil 5 ur °. u.; Rudolf Krammer, Duiiaj, ra- bil 5 ur 12.42 ni.; rimil Silbcrbauer, Du- naj, rabil 5 ur 14.04 in.: Franc Kaul- fersch, vojak, rabil 5 ur KS.07 ni.; Au- gust Straus, Trst, rabil 5 ur 21.23 m.; Jakobovie, Trst rabil 5 ur 25.29 iu.; [v. Bawlek, vojak, rabil 5 ur 37.07 m.; Zor- ko Siškovič, Trst, rabil 5 ur 41.03 m.; Florjan, Verier, vojak, rabil 5 ur 52.lr ni.; Josip Benko, Oorica, rabil 5 ur 5o.42 in.; Josip Jenaschek, vojak, rabil o ur 01.02 m.; Jakob Colla, Trst, rabil 6 ur 07.41 m.; Valentini, Trst, rabil 6 ur 07.40 m.; Jakob Vittori, Romans, ra- bil 0 ur 10.03 in.; Jakob Kubarie, vojak, rabil 6 ur 23.24 m.; Marij Luin, Trst, ra- bil 6 ur 24. m, — Vsi drugi so prisli pozneje. Zgoraj navedeni so dobili da- rila. üirkaci so prišli na eilj grozno bla- tni in umazani, ker jih je zasačil med- potoma močan dež. Vseli dirkačev je prišlo na cilj okoli 30. Üva sta se pone- srečila že v Tržiču, nekaterim so se ko- lesa pokvarila, drugi pa so utrujeni o- stali na raznih mestih po Krasu. Cn ko- lesar je prišel na cilj krvav. Po vsej progi je ljudstvo čakalo kolesarje in jih pozdravljalo. Kakor slišimo, videli bodemo dir- ko še enkrat in sicer v filinu v ^Central Mio". Jožef Gregl, zmagovalec pri nedelj- ski kolesarski dirki okrog Ooriskega Krasa jc š t a j e r s k i S 1 o v e n e c in sicer zaveden Slovene c. Po dirki snio govorili ž njim. Rekel je: Na dvokolo sem sedel na startu pod Locni- kom in stopil sem raz njega v Senoze- Cah, kjer sem se podpisal. Iz Senožeč du (jorice tudi nisem stopil s kolesa. Cesta je bila slaba, naibolj naporna pod Op- činami. ()d Opčin do Sežane näs je spremljal de/. Do Proseka sem tekel v vrsti z drugiini dirkači. Na Proseku pa sem vse prehitel in od takrat sem bil vedno prvi. Povedal je, da jc pred štiri- mi lt'ti dobil pri dirki v Budimpešti prvo darilo. Daljava dirke je znašala 260 kni. torej 120 km več kakor nedeljska. Pri- šel je na cilj 49 minut poprej kakor dru- gi. (iregl je cvrst, zdrav fant in služi prvc leto pri kolesarski stotniji lovcev v Konninu. Kakor v zasmeh občinst\ u stoji ob uliodu v ljudski vrt tabla, na kateri so zaznainovani dohodi in odhodi osebnüi in brzovlakov južne in državne železni- ce v (iorici. Danes smo namreč že 6. maja, vozni red se je s 1. majem znatno sprenienil. a na tej tabli stoji še vedno \'ozni red, veliaven od 1. oktobra 1912 do 30. aprila 1913. Ako društvo >iPro- gresso«(, ki je dalo postaviti to tablo, ne more preskrbeti novega urnika, naj vsai starega odstrani. Lep »Progresso«! — Ptujcc, ki prihajaio v (iorico, se ima s to tablo za norea. Namestnik princ Hohenlohe o Trstu. O priliki otvoritvc jadranske razstave na Dunaju, je primorski ces. namestnik v Trstu, princ Hohenlohe sprcjel poro- čevalca »Oesterreichisches Pressezen- tralc< in mu med drugim rekel: »V dol- gih letih, odkar delujcm \- Trstu, se je v meni razvilo neoniajno prepricanie. da Trst ne more spadati k posestnemu sta- nju te ali one naroduosti, niarvec je naj- dragoccnejsa skupua posest Avstrije. Prešinja nie prepricanje, da je za vse narodnosti iu stanove v Avstriji brez vsakoršne razlike enako velike važno- nosti, da se Trst, ta naša edina izpadna vrata k velikenui svetovneniu morju, ki veže države, vedno krasneise razevita. ( »Filharinoničiii orhester iz Präge« je, kakor iiaui jc sporocil iinprezario Z- W okulat, odlo/.il letosnje gostovanje na jugu na prihodnje leto. To pa zato, ker je bilo stevilo letosnjih koncertov pre- niajlino, ker ni bilo mogoce v Vidnin najti za doloeeni dan prostora v gledi- sCmi. ki je bilo že prej oddano. Nesreča. 2e!ezniski sprevodnik juž- nc železnice Franc Komcl. sumujoč v Oorici, je v ncdeljo tako ncsrecno padcl / vagona, da si je zloniil vec reber. Saiiiomor vojaka. \ biižiui tukaj- snjega vojaskega elementarncga streli- sea v Paüovcti so nasli mrtvega s pre- strcljeno glavo desetnika 47. iiespolka RankoNcc. Rankovec jc doma s Stajer- skega. \ zrok sanioinora je neznan. Motenje vere. Dne 29. aprila ll)|3 je bil Miko Persetic v/. \ inicc št. 4. so- porocevalee in sotruduik '»Dana«, »Slov. Poina« in »Slov. Naroda« pri c. kr. okrožni sodniji v Rudolfovcm obsojen radi pregreska |io S 303. kaz. zak. na 15 dni strogega zapora. Tega pregreska se je krivega storil s tem, da je na glav- nem trgu na Vinici izzavajoče pokrit gledal prav od blizu s kukulom proce- sijo Vstajenja Izveličarjevega na veliko nedeljo in s tem pohujšanjc dajal. 300 itaiijanskih castnikov se je pe- ljalo danes zjutraj ob 10. uri po južni železnici mimo Oorice v popolni vojaški opravi. Zaradi goljufije in poskušene golju- iije na škodo nekih orožniških organov v (jorici in v Ronkah je bil obsojen na tri mesece ječe 22-letni iotograi Bujatti iz Vidma. Trdil je namreč, da ima 120 fotograiij važnih itaiijanskih utrdb in hotel s tem delati kupčijo z našimi orož- niki. Kmalu pa se je spoznalo, da ni bilo res, kar je trdil Bujatti, marveč se je pokazaio, da je Bujatti navaden sle- parovič. Sodra z nevihto je padala v goriški okolici v nedeljo zvečer ter napravila na polju in na trtah še precej škode. — Južni del okolice je bolj prizadet kakor gorenji. Potem pa se je vsul močan dež in voda ie preplavila vse ce.ste in polja. ludi iz Brd se nam poroča o veli- kem nalivu in o nevihti s sodro. Skoda sicer ni velika, a trtno mladie je trpelo. 65-47 K je izplačala deželna blagajna v (iorici tržaški mestni bolnišnici na bolniških stroških za mescc november za I. 1912. Mnogi naši umobolni se še vedno nahaiaio v umobolnicah v 1 t a i i j i. To dokazuje deistvo, da je deželni odbor uakazal umobolnici v Sottoselva v Ita- liii znesek 43fi4 K za prvo četrtletje 1913. Knako je nakazal 558 hr za umo- bolne v umobolnici S. Daniele v Italiji za mesec marec. Bolnisnici usmiljenih bratov v Go- rici ie nakazal deželni odbor za prvo eetrtletje 1. 1913 K 3784 za bolniške stroške. Kolesar podrl dekle. Minulo nede- ljo zvečer sc je zaletel neki kolesar v 17-letno Margarito Mikluš, na cesti v Podgoro. vlagarico v neki tiskarni, s ta- ko silo, da je ubogo dekle padlo na tla in si zlomilo nosno kost. Podala se ie v zensko bolnišnico. Njeno stanje je pre- cej nevarno. Uboj. Minulo nedeljo je nastal pre- tep med nekaterimi Cerovcani. in sicer pretep. ki ie končal s krvoprelitjem. Ubit je bil Jožef Pis k. Aretiran. ker je na suniu. da je Piska zaklal, je bil neki Jožef Kebe r. Danes zjutraj se je poda- la ni lice niesta sodniiska komisija. ki dožene. kako se je izvršil ta uboj in ki si je truplo zaklancga ogledala. V Ročinju prircdi tamosnje »Slov. kat. izobrazcvalno drustvo^ drugi bin- kostni praznik veselico ob 4. pop. Igrala se ho Icpa isra ^Dimcžu. V Vipolžah bode imelo tamosnje »Slow kat. izobr. drustvo.. svojo vese- lico v nedeljo 12. maja ob 4' j uri pop. z lepim vsporcdom. Govekarjeve »Legijonarje« bode vprizorila »Slov. kat. izobraž. društvo« na \"rliovlju pri Vipavi v nedeljo IS. t. in. ob 3''... uri pop. V Marijinem Celju bodo imeli 3rugi bink. praznik veselico. Prircdi jo tamo- snja "Marijina družbau ob 4. uri popo- ludne. * Za Narodni muzej so darovali: 1. g. Leop. Brezigar. slikar v Plaveh, 1 r-akrorez in 1 sliko na iisnju. 2. g. Josip Lapanja, gostilničar ua Ponikvab, Ka- iuenito rimljansko posodo. izkopano v pogorclem Mcselajeveiu hlevu na Po- nikvali, iu 3 slike na stcklu: Kristusovo trpljenje, Marija in sv. (icnovefa. 3.) Č. g. I. Klobucar, vikar v Logu. 1 srebrn in 1 ineden knicčki prstan. 1 svetinjo, 5 srebrnih in 9 bakrenih iiovcev. 4.) g. Klavora. učitelj na ^olskein noniu. 1 novec. 5.) L. Alfonzo i/ Trsta 2 čiidno zrasčcna koruzna storža. 6.) Fr. Persic, pismonoša v Sempasu, 1 benečanski no- vec. 7.) Ivan Ferletie iz Mirna 1 novec. Zanimanjc za Narodni muzej se ši- ri bolj in bolj med Ijudstvom. Vendar pa je še jako mnogo krajev, odkoder ni- siiio dobili še nicesar. Ali res ni v teh Reja konj je z ozirom na precej- šnjo hribovitost naše dežele vendar do- ka] vspešna. Ok raj goriška okolica ima tu prednost na (iradiško in Tržič se oziramo le tupatam eetudi kaže v ajdovskem sodnem okraju nazadovanje v zadujih 10 letih za 21 konj. Zato pa kaže sežanski okraj lep prirastek 105 konj. Skupno število konj je v goriškem okraju 1.1S4, v se/.anskeni 425 in v tol- minskem 890 konj. Dosti veeji in lepši razvoj konjerejc pa je v gradiščanskem in tržiškem okraju, kar je že po krajev- nih razmerah razumljivo. V celoti k o- njereja napreduje. Oovedoreja je raznieroma dosti slabejša in ravno v slovenskih pol. okrajih opazujeino prav obcutno naza- dovanje. (ioriški okraj Steje 22.574 glav goveje živine. sežanski 10.N53 in tol- minski 19.137 glav. Toda nekaj se tu opazuje: ravno planinski okraji gledc govedoreje najbolj nazadiijejo. Tako n. pr. je \' kanalskeni okraju v desetih le- tih (A3 goved manj, v ajdovskem pa le 50. Celo goriški sodni okraj ni iz daleka tako slab. Koinen in Sežana nazadujeta oba približno enako. Hujše pa so pri- manjkljaji zopet v cerkljanskem in ko- bariškem okraju. med tern ko je Tolmin za 32 glav pridobil. Nasprotno so vsi furlanski okraji na govedoreji pridobili. skupno okoli 5000 goved. Kaj je vzrok tega propadanja živinoreje ravno v onih kraiih. kjer so za to najlepši pogoji, to je v planinah? Nekaj rnora biti. ker dru- gače bi ta pojav ne bil tako dosleden ravno v planinskih krajih. Še tiuise kot z govejo živino je z ovcami. Ysi goriški okraji bodisi slo- venski, , bodisi furlanski nazadujejo. Skupno je v 10 letih statistika dognala 10.272 glav drobniee manj. Najbolj pa- da število ovac na Bovškem. Skupno je ram koinaj 7.533 glav in od 1. 1900 do 1. 1910 manj 2.512. Značilno je. da so zopet ravno planinski okraji. ki najbolj nazadujejo. Y nekaterih kraiih skoro res ni uredno vec govoriti o kaki reji ovae. Yes cerkljanski okraj ima komaj 946 glav, ves ajdovski 207 glav, gradi- ščanski pa komaj 5 ali kaj več. Koz je v nekaterih kraiih nekaj več kot 1. 1900. vendar sta nazadovala kobariški in cerkljanski okraj prav močno. Na celem Goriskem je bilo izkazanih 1. 1910 6.468 koz. največ v bovšem okraju (3.351). Reja svinj napreduje. Skupno zna- ša prirastek 22.222 rilcev. Najbolj si je opomogel v tem oziru goriški sodni okraj, kjer je bilo !. 1910 4.739 praset več kot 1. 1900. Dobro se je dvignil tu- di sežanski okraj in ravno tako tudi tol- minski. Y celoti so okraji v Furlaniji boljši kot slovenski. Yidi se pa povsod tendenca navzgor, kar kaže, da je trg za svinjerejo dober. Posebno ker so v zadnjih letih meje s Kranjskega in Hr- vaškega radi kuge skoro vedno zaprtt gospo, nieno obličje, odkrito od pihlja- jočega vetra mu je kar stiskalo srce. Y teh pobledelih črtah z pomodrelimi ustnieami in oteklimi očmi, ki so zrlc mrtvo-obupno k nebu, je bilo videti to- liko krute uničujoče skušnje kot jo ima najbolj nesrečen človek na svetu. Dr- var je spoznal le s težavo grofico iz so- sednje vasi, to gospo. eije krasota in milota je bila daleč okrog znana. In ta upognjen gospod s posivelimi lasmi, ki jo je spremljal peš ter jo prijazno - - skrbno branil s pahljačo pred komarji — ali ta da bi bil oni živi, veseli, pre- šerni gospod grof, ki ga je videval več- krat v lovski obleki v gozdu ? . . . »O Bog, o rnoj Bog!" vzdihne dr- var glasno, ko je bila odšla polagoma ta tužna skupina, ter pade na kolena: »oh, odpusti mi, glupemu, grešnemu človeku, da sem prej tako preklinjal! Zdaj bi ne zamenjal svojega stanja s tem grofom! Rajši sem Stefan Trpin!« Na to vstane ter stopa brzo dalje proti domu. Olavo pa je imel zdaj pov- zdignjeno, v očeh pa iskro skrbljivosti za Pavlo in to malo ubožno dete . .. Ne zapusti Boga, dok ne najdeš boljšega gospoda! jc postala reja prešičev važna točka iia- rodnega gospodarstva na Primorskem. Glede oslov, mul itd. ne bomo dalje razpravljali, skupno je teh živali na Oo- riskem I. 1910 nastetih 405 glav, najvej 0 goriskem sodnem okraju. Zato pa poglejmo nekoliko bolj na perutnino. Knkrat smo že splošno govo- rili o va/.nosti in potrebi perutninstva, za danes pa podajemo natanenejše šte- vilke glede domačega perutninstva. Ko- koši je bilo na Ooriškein 1. 1910 skupno 315.630, največ v tržiškem okraju (92.152.) Močan je tudi goriški sodni okraj (90.616), šibkejsi na se/.anski in tohninski. Zadnji ima koinaj 30.426 ko- koši. Gosi je na sploh dosti manj, četu- di se nam zdi, da bi tudi ta vrsta perut- nine prav lahko dobila kupca. Najboljsi je v tem oziru tržiški okraj, goriška okolica pa skrajtio šibka, kar z gospo- darske.ga stališča iii mogoče odobrava- ti. Nekaj vee se rcdi rae, a tudi tukaj naši slovenski okraji deloiua iz krajev- nih razlogov stojijo daleč za laskinii. Nerazumljivo pa je, da je goriška oko- lica glede rac in gosi tako brezbrižna. ko je povsod vode dovolj za te ptice. Yes goriški sodni okraj izkazuje Ie257 rac in 61 gosi. Res da je bržkone nekaj zamolčanih, a ukljub tistitn je število vendar še zelo majhno. Ob koncu naj omenimo še č e b c- 1 a r s t v o. Naši kraji so kakor nalašč za gojenje eebel in stari naši pradedie so se ukvarjali že od nekdaj s to korist- no muho. Najmojiiejši je tohninski okraj, ki izkazuje 4.130 panjev, za njim pa goriški s 3.010 panji; med soduinr okraji stoji Tolmin na prvem mestu. Ne- kam čudno pa je, da je na Krasu začelo čebelarstvo precej pesati. Komenski sodni okraj izkazuje komaj 625 panjev in ves prirastek v sezanskem glavar- stvu je le 94 panjev. Sicer so podatki za to glavarstvo precej nenatancni in pomanjkljivi. Fuiianska cebeloreja je jako Šibka in pada posebno \r gradi-- ščanskem okraju. Priobüili smo tu nekatere bolj važ- ne podatke in želimo, da bi vsaj tupa- tam kateri iz njih znal dobiti to, kar se njega tiče. Po razmerah in kraiu je treba uravnati svoje gospodarstvo. a tu ga je treba izkoristiti do konca. Ki smešno, ako kdo začne gojiti čebele. ali gosi. ali golobe, kajti povsod se lahko zasluži vinar. Žalostno pa je nasprotno, ako se kdo ogiblje dela, ker se boji, da bi ga -- čebele opikale. Vojna na Balkanu. Premirje podaljšano do miru. Iz Carigrada se poroea, da bo pre- mirje trajalo, dokler se ne bo sklenil ko- nečni mir. -- (Irška je dovolila, da se prepelje iz Janine 1100 turških ranjen- cev v Smirno. Vprašanje Jadranskega morja. Uosedaj je veljalo v Avstriji mne- nje, da rnora albansko obre/je pripadati Tureiji, če pa to ne bi bilo mogoče, naj bi bilo last samostojne Albanije. Nobe- na jadranskih velesil, t. j. niti Avstrija niti Italija, se ne smeta polastiti tega obrežja, ki je za avstrijski promet poü- tično, gospodarsko in geografično jako važno. Vse to se je sklenilo v vecih po- godbah med Avstrijo in Italijo. R«zun tega je bila temeljna misel avstrijske zunanje politike, da ne sniemo biti za- prti v Jadranskem morju s tem, da bi Italija zasedla Valono. Avstrijski naro- di žive ze nekaj desetletij v teh mislih, zaip ne bo lahko privaditi jih na mis^l, da bi italijansko vojaštvo na naš poziv zasedlo Valono in južni del Albanije, ki je tudi rodovitnejši nego sevenii. Tak sporazum bi prevrnil vazne tradieije, tudi če bi se šlo le za začasno okupa- cijo. Kr ali Nikita se obrača na ruskega carja. Ruski večerni listi od sobote i)oro- čajo, da se je obrnil kralj Nikita z last- noročnim pismom do ruskega carja e. irošnjo, naj car presodi popolnoma ne- iristranski skadersko vprašanje. Esad paša in Rusija. V peterburskih krogih zunanjega ministerstva se zatrjuje, da ne bi Rusija iniela ničesar proti tenui, da bi bil Ksad pasa izvoljeu za albanskega vladarja, ako bi ga Turcija pripoznala in ako bi e mu posrečilo pridobiti si v Albaniji veliko število pri|iadnikov. Odgovor Turčije na zadnjo noto velesil. Na zadnjo noto velesil je odgovo- rila Turcija, da je pripravljena prekiiuti sovražuosti in tudi imeuovati svoje od- poslance k mirovuiui pogajanjeni, ki sc imajo vrsiti v Loudouu. izjemno stanje v Bosni in Hercegovini! \ soboto se je razglasilo izjemuo stauje nad Bosno in Hercegovino. Odredba glede izjemnega stanja obsega določitve glede poostrenja zgla- ševauja in kontrole potnih listov, svo- bode preseljevanja, društvenega in shoduega prava, prodajanja orožja, podreditve civilnih oseb pod vojaško sodstvo, poostritve nekaterih določil kazenskega reda in tiskovnega zakona, kontrole poštnih pošiljate\r in nadzira- nja brzojavk in telefonskih pogovorov. »Jugoslovanska korespondenca« u- teineljuje te odredbe s tem, da se je po- javilo po Bosni in Hercegovini vse pol- no eruogorskih in srbskih agitatorjev, ki poueujejo bosansko. hereegovsko iu dalmatinsko ljudstvo o velikosrbski ideji ter je pozivljejo na boj za to idejo. Posebno se radi oglašijo ti agitatorji pri pravoslavuih popili, ki imajo na svoje verne jako velik vpliv. Mi mislimo pa. da ni bilo prav nie potreba utemeljevati teh korakov, ker so nanieni dovolj pro- zorni. Izjenuie določbe se tičejo: 1. Pravi- ce svobodnega potovanja: 2. Zboroval- ne pravice: 3. Popotnih listov; 4. Pro- dajanja in posesti orožja: 5. Orustvenc- ga zakona; 6. Kompetence vojnih sodišč za civilne osebe; 7. Poostritev kazen- skega zakona zlasti za tiskovne delikte; S. Poostritev tiskovne cenzure; 9. Dolo» čbe o poštnih pošiljatvah; 10. Nadzoro- vanje brzojavnega in telefonskega pro- meta; 11. Prepovedi postnih golobov. Izjemne naredbe so nabite na uličnili vogalih in razširjene z letaki. Okrog plakutov se zbirajo množice ljudstva, ki čitajo naredbe. Izjemne določbe so nn- pravile velik vtis na prebivalstvo, ki pa ne kaže nobenih dejanskih posledic. Sočasno z razglasitvijo izjemnega stanja je vlada razpustila dvoje socia- lističnih in dvoje srbskih društev v Sa- raievu. Vse društveno prcmoženje in vsi spisi, knjige itd. so konfiscirani. Po- dobne vesti prihajajo iz drugih niest; zaradi brzojavne in telefonske cenzure pa ni niogoče dobiti zanesljivih detajlnih poročil. Y Sarajevu je več komisij na delu za izvršitev teh poslov. CRNAÜORA ZAPUSTI SKADER. Yceraj zvečer se je kakor blisk raz- nesla vest, da je sklenil črnogorski krenski svet zapustiti Skader ter ga predati velesilam. LUKACS SPOROCI PRF.DAJO SKA- DRA OGRSK1 POSLANSKI ZBOR- NICI. Ogrski ministerski predsednik Ln- kacs je v včerajšnji seji ogrske poslan- ske zbornice sporočil predajo Skadra velesilam. Rekel je: Vlada je dobila ob- vestiio Izredne važnosti. Naš poslanik na Cetinju baron Giesl nam sporoča, da je Črnagora velesile obvestila, da Ska- der brezpogojno zapusti. To je razve- seljujoč vspeh odločnih korakov, ki jih je v tej zadevi ukrcuila monarhija. Jaz imam cast izjaviti, da bo monarhija l isto odločnostjo zahtevala, da se izpra- znitev Skadra dejansko izvrši. Demisija črnogorske vlade. V nedeljo se je vrsil na Cetinju kronski svet, katerega so se udeležili tu- di ministri, v katerem je kralj Nikita razložil resnost in nevarnost položaja ter predlagal, naj se sklene predaja Ska- dra velesilam. Nastala je huda debata, ki je končala s tem, da je prodrl kraljev |)redlog. Nato so ernogorski ministri po- dali svojo ostavko, ki jo je kralj tudi vsprejcl. Za prihdnjega ministerske- ga predsednika bo najbrže imenovun Miuškovic. Crnogorci že zapuščajo Skader. »Frankfurter Zeitung« poroča, da zapusča že veeji del v Skadru nastauje- nega črnogoiskega vojaštva Skader. Nekateri oddelki držijo zasedeue zuna- nje pozieije. Ta list pravi. da ne vlada pomanjkauje živeža. Kralj Nikita se odpove prestolu? Iz Carigrada se poroča, da se bo kralj Nikita odpovcdal prestolu. Nezadovoljnost v Belgradu.. lz Belgrada se poroca, da vlada v tamošnjih šovinističnih krogih velika nezadovoljnost, ker je Crnagora skleni- a zapustiti Skader. Včerajšnja poslaniška konferenca v Londonu. Yest, da je Crnagora odstopila Skader, je uapravila v londonskih po- slaniških krogih jako ugoden utis. Sedaj se bodo velesile pogajale o načinu pre- vzetja tega mesta. Na včerajšnji konte- renci se je predlagalo, naj se začasno izroci Skader eastnikom onih velesil, ki so odposlale vojne ladije k flotni deiuon- straeiji. /.ngleški državui tajnik Grey je iz- javil, da se je v prvi seji poslauiske kon- ference dal nalog Avstriji in Italiji, uaj predložite načrt za albansko konstitu- cijo. Ta naert se bo predložil v prihod- nji seji poslanikov, ki se bo vršila v če- trtek. V včerajšnji seji se ni z nobe- no besedo nie omenilo o kaki vojaški akciii Avstrije in Italije proti Albaniji. Dunajsko poročilo o akeiji v Albaniji. »Yossische Zeitung« (ki je od nie- rodajnih dunajskih krogov inspirirana) poroča z Dunaja: Iz poueeue strani se poroča, da sta Avstro-Ogrska in Italija- sklenili dogovor, da se politični dogo- vori o Albauiji, ki obstojajo nad deset let, ob ustanovitvi sainoupravne Alba- nije in glede na sklepe velesil pri koufe- renci poslanikov v Londonu uveljavijo. Albansko vprašanje obsega zdai zapu- stitev Skadra po Crnigori in izpeljava meja in saniranje notranjih razmer v Albaniji, da se avtonornija nove države trajno utemelji in ojači. Skader se niora brezpogojno zapustiti in se ne sniejo teritorijalne odškodnine zahtevati. (He- de na Skader se je kralj Nikolaj izognil vojaški akeiji in se je še pra\ročasno. umaknil. Po nastopu Rssad paše v Albaniji je postal vojaški nastop obeli na ustano- vitvi avtonomne Albanije prizadetih ve- lesil ob Adriji neizogiben in so vse pri- pravili, da izvedejo |)otrebno pacifika- cijo Albanije. Italija in Avstro-Ogrska hočete preprečiti v Albaniji izbruh dr- zt'vljanskc vojske, boj med albanskimi plemenitaškimi rodovi in hočeta posta- viti temelj nadaljuenui mirneniu razvoju nove države. Na delitev Albanije niti v Avstro-Ogrski niti v Italiji nihče ne mi- sli. Samoupravna Albanija v okvirju meja, ki jih jc doloeila poslaniška kon- ferenca v Londonu, ostane neizpremen- jena. Iz vojaških krogov se poroea, da gotovo pričakujejo, da jutri zapuste go- tovo Srbi Drac, nakar se vojaško zase- dejo Drač, Sv. Ivan di Medua in Valo- na. Kaj bo torej z Albanijo? Kakor gori omenjenn, sc ni v vče- rajsnji konferenci poslanikov prav nie omenilo albansko vprašanje. To se ne- kani eudno sliši. Ali ni sedaj po predaji Skadra to vprašanje najvažnejše?! To- rej kdaj se bo ta nesigurni položaj en- krat razjasnil. V Albaniji se niora uekaj zgoditi1 Da se pa ni v Londonu nie govorilo o potrebnih korakih, kaže, da pričnejo po- slaniki zopet s cincanjem. Na tak način lahko zavlečejo stvar do jeseni iu še delj časa in troški za priprave in pripravlje- nost se vedno večajo. Če pa sploh ne mislijo ničesar ukreniti, naj prepuste Albanijo njeni usodi. In to bi bilo najbr- kraiih nikogar. ki hi se zanimal nekoli- ko za iiasc društvo tcr hi kaj iiahral za naš nuizej? Odbor. Pozor pred neprevidnimi govori. \ tc-h kritiCnih časih so mora paziti iu \sako bcscdo, ki so jo i/rcčc jilcde uase /unaiije in notranje politike. So nckateri ncmški in Uiški dementi takozvani .i- Kciiti - provokaterji. ki čutijo v sobi po- trcbo. da se nalašč spuščajo v povjovo- re / nasimi Ijiulmi ter iiin hočejo i/silit: iiiili innenje. Njihovenui prilizovalueniii vcdciiju sc večkrat posrcci toga ali ono- tfa uloviti. da so spozabi in izgovori ka- koiR-prciTiišljciiobcsodo. Ti agent iprovo- katerji pa potcin na/.naiiijo dotičnika in neprevidnez so mora potem zagovar.iati zaradi vclei/.dajo •. Torej po/.or! firahovska čebelarska podružnica priredi na lJinkoštni pondcljck. due l-\ tm. prcdavanje v Ljudski soli v K a n n- 1 u. Začetek ob .\ iiri pop. Predaval bo- de čebdarski \esčak u'osp. nadueitelj KaSca. Po prcdavanju bode pruktičen pouk pri čobolnjakii g. .los. \ ales-a v Kanalu. Nastop Orlov v RihenberRii. Mm. i\ t. in. jo v RilienberiUi velika okro/.na telovadba >rednjevipa\ skega okro/.ia Orlov. Na vsporedu so raialni pohodi. proste vaie. orodna telovadba. skupi'io in .-Moreska-. Po telovadbi je prosta zabava z godbo. petjem i. t. d. Ker jo isti dan v Rihenbergu običaini cerkveri shod in sen ion j. jo pričakovati obiln.t udele/.be. Novi tržaški brigadir ^injr. pi. li:li- ke je /x prispol na svoie uovo službeno mesto. Voz s kocijažem in koniem vred pa- del v inorje. \\Jerai zvečer se jo splašil v Trstu konj. ki jo bil na potuolu vpre- žen pred voz. na katerem ie sedel 1S- ietni Albert Dellahona. Konj se je zaeel nazai uinikati inkljub temu. da so ga pri- jeli za vaieti,. ga niso mo^li uiniriti. Ne- sreea ie hotola. da ie kočija prišla črez rob poniola ter pote^nivsi konja in ko- čijaža s seboj padla v inorje. Koni in ko- čijaž sta utonila. Kočijaža so sicer po- tegnili iz vode ter ^a poskušali oživeti. a bilo ie vse zarnan. Bil ie nirtev. Binkoštna veselica v Postojnski jami. Kakor običajno .se vrši tudi letos na binkostni ponodeliek. dne 12. maia. v Postoini volika jamska vesolica. \ si velikanski podzoineliski prostori bod'i ta dan vseskozi čarobno električno raz- svetljeni in več godb bode sviralo po raznih jamskih dvoranah. Jamska o. kr. pošta bode uradovala, sploh obeta biti Postojnska jama ta dan središče zabavi in veselja. Tudi za telesni blagor občin- stva bode v vsakem oziru najboljše preskbljeno. Ta dan bodo vozili v Po- stojno razni posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Vstopnina v jamo stane 3 K za osebo. Strela je udarila v posestnico Ma- rijo Jerman v Hrastju pri Kranju, ko ie delahi na polju. Našli so jo na zemlji le- žečo brez zavesti. Imela je lase in oble- ko sezgano. Prepovedano zborovanje. Na Du- naju je nameraval češki poslanec Klo- fač prirediti veliko češko zborovanje s predavanjem o Balkanu. Policija je pa z ozirom na sedanje politične dogodke to zborovanje prepovedala. Rekruta so dražili na Dunaju trije delavci, ko je ta z nekim tovarišem te dni lezel nekoliko nasekan od nabora. Fant se je razjezil in skočil nenadoina za onimi tremi delavci. Enega je zabo- del do smrti. dva druga pa je smrt.no- nevarno ranil. Namesto domov, je re- krut marširal v zapor, kjer prernisljujc svoje dejanje. Za 60/r znižana voznina v Rim. Od 5. do 14. maja se bode znižala voz- nina od vsake postajc v Italiji do Rima za 60% in sicer za osebne in za brzo- vlake. Ti listki bodo veljavni 25 dni. Kdor hoče inieti to ugodnost pa si mora nabaviti posebno legitimacijo za 5 !ir 25 cent. Izgubila se je zlata zapestnica in sicer iz Stolnega trga, črez Raštelj, Cio- sposko ulico do Solkansko ceste. Po- sten najditelj je nljudno naprošen, da prinese isto \ naše upravnjstvo. »Nastavni Vestniku, v;lasilo sloven- skib in hi\ atskili profosorjov. 7. zvezek. la šte\ ilka inia prav inno^o literar- nili ocen in /aniini\ ill stano\ skill tov solskili vesti. Razen poročil o ^Pnistvn slov. profesorjev'* \ 1°12 in o '•Pništ\u profosoriex v halmaciji" čitamo intero- santno dehato o proda\ aniu nadzorni- ka H o s a n c a o poucovaniu literariK zgodovine. Obsirnoie jo naznanjen dr. Aranibasina "Semčiniski Rečnik.. in dr. Trillcrjcvo ¦!'stavoznanstvo >,ki je izslo tndi lani \ lzvestju no\oineško uiinna ¦ zije: prof. M. Pirnat jo spisai nekro- lov;' prof. Orožna. Nastavnemu N'esttiiku tece sedaj 21. leto. lzdal ie sedaj proii'lod vseh člankov dosedanjih 20 letnikov: dotle so izmed Slovencev sodelovali: Prag. Beranič. dr. Cerk, dr. Ilesic. dr. Y. Kusar. dr. Tominsek. prof. \ aida. prof. Wester, stud. phil. Ostir. prof. Reisner. Mole. Drobtinice. Preiskava proti Škinasu. Ie dni se bo zakljucilo preiskovalno postopanie proti niorilcu grškega kralja Škinasu. Akti se bodo odstopili vojaskemu sodi- šču. - 2000 his zgorelo. V mestu Hakoda- te na severnem Japonskem ie velik po- žar unieil 2000 his. Jakob Miklus mizar in iesni t r g o v ec y Portion ^^ na vögln jeisiBisHja mosta (na cetti, ki pelje proti (rri\Jiški) Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa. ima tudi vsake vrste grede. tramove 3 3 od 3—12 rnetrov doige in 3 3 od 3—12 colov debele. 11111111II111 Uinetno tneso. I'olcg vseh drugili »nmetnili^ stvari se nani dosedaj obefa tndi nmetno nioso. Holgijskomii kemiku t-ftroiuu so je bojda posrecilo iiajti na- čin za izdolavo nmetnega mesa, ki ima popolnoma tak okus kakor goveje, te- leoje. kostrunovo ali iirasicovo ineso, je pa innogo bolj oono in bolj hranilno nc- iro pravo meso. Umetno meso se prireja i/ iiivovarniškib odpadkov sladn. (). maja KS73, petok, se je dogodilo, da je dunajska borza do/.ivela, krah. Ta- krat je bilo vse polno bogatinov uniče- uili. Nad sto posirotelih bogatih družin- skih ocetov si jo ta dan vzelo življe- nje. Krall je napravil tisoee in tisoee rc- vožev. Isti dan so je razglasilo 12() kon- knrzov. Iv. Znidarcic & dr. stavb. tvrdka v GORICI, Via Mattioli v GORICI. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westi.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po siste- mu votli blok, ki je najtrpežnejše zidov- je, ki vzdržuje suha stanovanja, s vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dru- gi sistemi. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v GoricI Gosposka ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na rnesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na doniu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. — Prevzema vsa lasnicarksa dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. FRANC NOVAK, Gosposka ulica, štev. 1. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v GORICI ulica dellii Croce štev. (>. Gospodarsko. Vspchi lanske zetve. Poljodelsko ministorstvo objavlja ravnokar statisti- ko zadnje ž.otve v 1. I(J12. \ imonova- neni lotn so je pridelalo pšonice dosti voč kot prej, a tudi polja je bilo ra/.iuer- no voe obdolanega. Ravno tako ie koli- eina r/.i poskočila za ,\ milijono kviuta- lov, jooinona pa je nekoliko nianj. l'red- nost psonioo lanskega pridolka zuasa •W5 milijouoN krön, urednost r/.i 5r>2 liii-- lijouov krön. jecniena se je na/.elo za M\4 milijono krön, ovsa za AM\ milijouov K in konizo za 02 inilijonov krön. Skuinia z.itiia urodnost lanske /et\o znaša okro- glo 1751) milijouov krön, lota I9II pa W zuasala le l()00 milijouov. JOSIP BON ANN naslednik T. Slabanja sPBbrar in zlatar v Gorici ulica Morclli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vseni čč. cerkvenini oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. Razglas dražbe. Zaradi oddaje II. in III. sekeije I. oddelka cestne z^radbe Gr^ar- Zabrdo-Banjšica-Avče, med km H in od tu do 8.S5, katera dela so preudarjena in^sicer II. sekeija K iS.500 in III. sekeija K 5(5.(100 — se bo vrsila "2. junija ob 10. uri predpoludne pri staviteljskem od- delku c. kr, okrajnega glavarstva v Gorici (II. nadst. št. \(\) javna dražba s pismenimi ponudbami. Zapeeatene ponudbe previdene s kolekom 1 K. katcrim je tudi priiozeno potrdilo dezeine blagajne v Gorici o položenji vadija in sicer za II. sekeijo '2\5Q K in za III. sekeijo 2830 K se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo. to je do 1. junija t. 1. pri staviteljskem oddelku v Gorici. Vadij se mora vložiti pri dezelni blagajni v tfotovini a^ v vred- nostnib papirjih ali v vinkuliranih posojilničnih knjižicah Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše: >Ponudba za II. ali III. sekeijo I. oddelek cestne z#radbe Grgar-Zabrdo Banjšica-Avče. Tehnični operat se splosnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori omenjenem uradu v uradnih urah. Namestnistvo ni navezano na najnižje ponudbe, temveč si pri- držuje pravico volitve med oferenti. Zaradi tega se bo pridržalo po- ložene vadije, dokler ne bode namestnistvo odločilo o dotični draž- beni obravnavi. Cestni odbor za kanalski okraj, v Kanalu 1. maja 1913. Načelnik: M. Z E G A. Prvo primoFsho autorizirann stavbeno in hamnosešho podjetje Alojzij Tavčar —= v Dutovljah okraj Sežana = —= zapriseženl sodnl Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vod- njake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene z me r ne. Kupujte samo dvokolesa nALTENA", francoske vrste. ki so najtrpežnejii in naj boljši bodisi za na. vadno rabo ali za dirkev Širalni strojiOriginal „Victoria" so naipraktißnejsi za vsako hiäo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in stikanje (vezenje). Stroj toče brezšumno in je jako trpe- žen. Puško, sainokrc-"o, shtir.o- reznic <\ in ;;;o v lo slio'co spa- dajoče pr:\lrr.cto s>i bi \.o to- varniški c.nni pri tvrdki KeršBvani i Cuh, G O R I C A — Stolnl trg št. 9. f n j _i «*z»ii :- n^,fn„n,n{ ufAHnib Anton RavCüf, Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.)