LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO ŠTEV. 13 HUDA IZNAJDBA MOLITVE ZA ZDRAVJE MALENKOVA V vseh satelitskih državah so uvedli predsedniki vlad obvezno molitev za zdravje novega voditelja Sovjetske zveze. Iz dobro informiranih neinform-'>irojevskih krogov se je zvedelo, da je vzrok temu ukrepu bojazen, da bi Malenkov v doglednem času umrl in bi morali predsedniki spet v Moskvo po pljučnico PAPEŽ OBOLEL Svetega očata ie nekaj dni neznansko zvija v želodcu Zdravniki so ugotovili, da mu leže v želodcu prisrčne izjave londonskih protestantov ob priliki Maršalovega obiska na Angleškem. TRIDESET TISOČ RUBLJEV... .... je poneveril v Sovjetski zvezi neki Športni funkcionar svojemu sindikatu. Moža so ostro prijeli in mu sporočili, da ima pravico do takšnih Posegov v sindikalne blagajne v Sovjetski zvezi samo država POSEBNO LETALO Italijanska vlada si je omislila posebno letalo * hitrostjo zvoka, ki stoji v hangarju noč in dan pripravljeno za takojšen vzlet. Letalo je namenjeno De Gasperiju, da bi lahko sedel takoj vanj in s hitrostjo zvoka odletel v London, če ga bodo kdaj tja povabili. VEST IZ HAIFE Iz Haife je prejelo te dni naše trgovinsko kolonialno omrežje vest, da mu bodo pošiljali v bodoče l* gnile pomaranče s pripombo, da so za na gnoj U Govornik tik pred začetkom predavanja o čim širši demokratizaciji: »Tovariši in tovarišice, ali ne bi... ecee ... bmmmm ... mogoče ... hmmmm ... govoril... eece ... o ... hmmm ... o čem dragem?« i cSiniua plačana v gotovini SEEDA, 25. MARCA 1053 dinaijcu OPRAVIČILO V OD VIŠNJE GORE — Torej: skrt> /.it dejan -■ho takojšnjo demokratizacijo in decentralizacijo naj vam bo na j v!*Sjl zakon! Naše bralce obveščamo, da v tej številki ne moremo objaviti najboljših dovtipov izpod Karavank iz čisto enostavnega razloga, ker so naši dopisniki zaposleni s pobiranjem članarine OF po pranju in nekaterih vaseh tam okoli — seveda ne kar tako tjaven-dan, ampak namesto nekaterih izredno agilnih frontnih odbornikov. PRAVIJO ... da so Se v času stare Avstrije, takrat, ko so gradili južno železnico, potegnili traso naravnost skozi posestvo nekega precej pre možnega kmeta Železnica bi morala teči tam, kjer )f bil njegov skedenj. Seveda bo si graditelji morali za gotoviti zemljišče, kmeta razlastiti in mu zemljo lepo plačati. Tisti kmet pa je bi. trmast in zemlje ni hotei ln ni hotel prodati. Grad) telji so poskusili z lepim Povabili so kmeta ln mu pri čaši vina razložili, da mu bodo vse lepo plačali in da bo od železnice tudi imel koristi Končno se je kmet vdal > Celo sam Je vzdignil čašo, tiapil gradi teljem in jim dejal, da zd-i) razume, kaj pomeni železnica Končno )e rekel; »Prav Je. Razumem, kako bo dobro, ko bo skozi moj skedenj tekla železnica Samo tistega si nikar ne mislite, da bom zdaj odpiral skedenjska vrata pred tistimi vašimi vlaki, pa spei zapiral za njimi!« If ZATEM POHOD Cian luformbirojevske Volks-Opposition: »Kruci- tirken, saj bi lahko sestavili naši novo vlado, pa kaj, ko so prišli iz Moskve vsi bolni... SODOBNA »Janez, ali si bil na letošnji razstavi likovnih umetnikov?« »Da.« • Ali sl videl sliko slikarja Čopiča?« »Sem.« »Nenavadno, kajne?« »Slika?« »Ne, ampak napis: „Pro- dano“.» PROBLEMI Trgovski vajenec pravi obrtniškemu vajencu: »Ti, Peter, če greva iz sedanjega internata pri Kapucinarjlh, ki ga mislijo zapreti, v tistega v Šmihel, bova ves dan na cesti — pol dne na poti sem, pol dne na poti tja! Ce greva k tabornikom, bova zopet na cesti. K pionirjem ne spadava več, Ljudska tehnika pa Je že tako na cesti. K »Partizanu« se tudi ne splača iti, saj ga mečejo iz luknje v luknjo. Zato bo najbrž najbolje, da ostaneva kar na cesti in prespiva noč v jarkih, saj Je konec koncev pomlad tul« Obrtniški vajenec pa sl domisli: »Ti, Lojze, kaj pa, če bi zavila v najbližjo gostilno? Slišal sem, da so prejeli novo pošiljko črnine, poleg tega bova pa vsaj lahko spala — pod streho.« NOVATORSTVO Poslovodja kmetijske zadruge v Raki, ta vam je tič! Ze dolgo je tega, ko je prišel k njemu neki kmetič po seme črne detelje in ga tudi pošteno plačal. Dobil ga pa ni, kajti poslovodja je izjavil, da še nima zanj cene. Tako je kmetič z dolgim nosom odšel domov. Oni dan pa se je spet oglasil pri poslovodji in ga vprašal, kako je kaj s semenom in ali Je zadruga že prejela zanj ceno. »Hm, ceno že imamo, ceno,« se Je poslovodja popraskal za ušesom, »pač pa nimamo več semena .. .« NOVOMEŠKA — Ali si slišal, da nekatere množične organizacije v Novem mestu že dolgo Časa zaman čakajo, da bi dobile kje kakšna sobico za sestanke? — Da, da, tudi Jaz sem že slišal, da bodo pri nas kmalu odprli pol ducata — novih gostiln. milili KORISTNA STVAR Gasilci iz Gorišnice so oni dan sedeli v vašld krčmi in peli slavo svojemu gasilskemu avtomobilu: »Naj bo kakor koli že, toda naš gasilski avto Je koristna stvar. Z njim se človek lahko pelje na veselico v sosednjo vas, na kino predstavo v bližnji trg, tudi svojo zaročenko ali ženico lahko pelje na sprehod, poleg tega pa ima nas gasilski avto še to dobro lastnost, da Je takrat, ko bi bilo treba iti kam gasit, vselej — pokvarlen« TRZISKA Najnovejši način dostave ekspresne pošte so uvedli v Tržiču. Dostavljajo jo kar z redno pošto, tako da ekspresna pisma dospejo do naslovnika skupaj z navadnimi. Predlagamo, da dostavo izboljšajo — In sicer: ekspresna pisma naj bi dostavljali posebej — po dostavi redne pošte! ttospodar sveta o rotacijskem papirju Novinar: »m kako je kaj vas prizadelo pomanjkanje rotacijskega papirja?« Gospodar sveta: »Meno ta stiska ni prav nič stisnila. ker sem bil pred tozadevnimi ukrepi pravočasno do konca stiskan.« SIJAJNA MISEL — Ti, kaj bo pa z ljubljansko »Emono«? — Ne vem. Morda bi Jo bilo najbolje prezidati v kakšno skladišče, katerega dohodke na najemnini bi potem kje drugje porabili za preureditev kakšnega skladišča v kavarnol — Razumem, razumem! Bom takoj vse potrebno ukrenil! POPRAVEK Ni res, da smo govorili, kar je res in ni res, ker smo govorili na zasedanju med štirimi stenami. Javnost smo zastopali mi in zato se Javnosti tudi ne tiče, kaj smo govorili. Kar so napisali novinarji, Je sicer res, toda ni res, da bi morala Javnost za to zvedeti. Janko Gostinski, Marko Trgovski, Peter Proizva-jalski, Pavel Prosvetar-ski, 1. in s. r. TO NAJ VRAG RAZUME! V Ljubljani snemajo avstrijski film »Inge«. Pravijo, da pridejo pri nas dosti bolje skozi kot pri njih. Cenejši so statisti, ateljeji, sploh vse, kai' spada v to stroko. (Samo o cenah v »Slonu« niso dali nikakih izjav!) Človeka kar razveseli, ko sliSI« da imamo pri nas, kar se tiče filmskega ustvarjanja, take možnosti. Ce pa načneš s kakim našim filmskim strokovnjakom razgovor o novih domačih filmih, pa čuješ vedno le: stroški, stroški, stroški... To pa potem naj res vrag razume, kako ie s tem! MEIE0R4L0SS40 POROČILO Z ,,GALIBA“ '» Vreme jasno, brez oblakov DEDEK PRIPOVEDUJE . . . »... in Ito boste vi, dragi vnučki, v nu.*ih letih' boste pa že plačevali davek po katastru 1« BISTROUMNOST »Ti, napovedovalec ljubljanske postaje dobro obvlada nemščino, o francoščini pa nima pojmalc »Kaj ga poznaš?« »Kio, pač pa sem ga zadnjič slišal, ko je napovedoval: Ekspresni vlak proti Trstu, Roma, Pariz... In: Vlak za Jesenice, Rosen-bach, Villach, Klageh-furt..« »Aha, sedaj pa že razumem 1 Ce že vse napove v uradnem jeziku, bi moral napovedati tudi: Pariš (fonetično Pari). Veš, toda vseeno mi je simpatičen: vsaj Trsta ni še prekrstil — tako kot mnogi Ljubljančani, ki pišejo pisma v Trieste!« LJUBLJANSKE 3 L TRAMVAIERSKA IOZBA Avtobus, trolejbus, girobus, vrat na nus čjo vpclat na pomlad, tjakarjl Škripa naj nas pa djat se puntali, naS tramvaj u Odpadi tko se ml noč in dan Ket svoj čas tramvajerjl po Lublan. so zard nas puntamo Sam ankar in to čmoi še vendar vrat na nus avtobus, trolejbus, girobus... IZUMITELJ »Vidiš, tale, ki sva ga srečala, je genialen izumitelj!« »Kaj pa je izumil?« »Solo, ki bo zadovoljila vse Ljubljančane!« »Ti, zdaj si me pa pošteno potegnil! Sola je vendar že star izum!« »Seveda, ampak tale 1« izumil čisto posebno lolO — takšno, ki bo kar na kolesih!« »Zakaj pa na kolesih?« »Eh, zato, da jo bodo lahko vozili s terena na teren in tako zadovoljili vse terene, ki bi radi, da bi bila ena treh šol, ki jih bodo letos gradili v Ljubljani, na njihovem terenu!« LEV NIKOLAJEVIČ IN SOLNIKI Lev Nikolajevič Tolstoj Je napisal pravljico o mu-žiku, ki je tožil, da ima premajhno hišo in o popu, ki mu je pri tem svetoval, naj vzame k sebi v hišo še kokoši, potem svinje in končno še kravo. Potem, ko je rnužik zopet spravil živali iz hiše, pa se mu je ta zdela nenadoma dovolj velika in prostorna. Ljubljanskim šolnikom, ki se tudi pritožujejo zaradi Pomanjkanja prostorov, svetujemo isto metodo. Začetek je storjen — 8 šolskih zgradb je že zasedenih v druge namene. Sedaj naj dajo še kakšno šolo na primer odvetnikom, če že imajo arhitekti celo Solo na Grabnu, Potem še kakšno zdravnikom Itd. itd. Za uspeh jamči Lev Nikolajevič... Zakoniki očetje ljubljanske pionirske železnice (Prosto po Prešernu) Kaj pa Je tebe treba bilo, zguba ln Jeza a teboj Je Zt>Aj PA GA IMAMO! Vzroke težav »Triglav u«na« je našel te dni neki ■J®5 arheolog. Odkril j* J^nrei, da Je »Triglav *l«n« zasedel bivši Sokolski v Trnovem in župnišče T u vSl Jožefovi cerkvi, r**o ni čudno, da se ii »KŠnega sožitja ne moro prida roditi. Zato sve-UJ®. naj »Triglav film« Porabi izgubo pri enem filmu in zgradi za ta denar nove prostore, tedanje pa prepusti drugim, potreb-nejšlm... NA LJUBLJANSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V Glas iz zvočnika: »... vlak stoji na prvem tiru, desna stran perona. Potniki, zaprite vrata in vstopite 1 Vlak ima odhodi...« ZAKONSKA TOLA2BA Stiskač se čudi ienl MIJI: »Kaj? Spet bi rada nov komplet?! Sodeč po letoinjl reviji bo tvoj ie dober — nekaj let!« KVALIFIKACIJA , Mlajša tovarišica se je te dni Javila personalcu ne-®8a podjetja s prošnjo, da bi bila sprejeta v službo. *nate stenografiratl?« — jo je vprašal, nakar je dobil gjgovor: »Govorim perfektno, le pišem bolj slabo.« TEHNIČNE ZANIMIVOSTI Oljne lampe namesto neonske razsvetljave predlagajo nekateri ljubljanski novatorji za ljubljanske ulice ln trgovine. Na ta način no bi Ljubljano samo povzdignili do zgodovinske redkosti, ampak bi tudi ugodili nekaterim nergačem, ki jim je tema bolj všeč in ki jim zadnje čase ne gre več vse po — olju... Patent, kako spraviti v za polovico manj hotelov v Ljubljani, kot jih je bilo pred vojno, enkrat več gostov, so, kot vse kaže, po-gruntali nekateri ljubljanski urbanisti — saj sicer se ne bi tako branili povečanja hotela »Union«. Se dve ali tri takšne iznajdbe, pravijo strokovnjaki, pa lahko tudi bivše Baragovo semenišče, ki ga spreminjajo v hotel, podremo — edino kino bi pustili, da bi v njem vrteli za spomin poljudno znanstveni film: »Zakaj enostavno, če gre komplicirano.* Narodnobancni problem Ob reorganizaciji NB v Ljubljani f je na licu mesta — sprejeta. Zaradi perfektna t>0*t*vicel Govornik: »Ne samo nova stanovanja, tovarfii odborniki, cele nove ullee so nam potrebne v nalem mestu! Le na ta način bomo lahko zadostili bančni tei-nji: v vsako ulica Narodno banko!« DRUŽABNA KRONIKA V Ljubljani imamo okrog podiranja starih, zaste-ničenih in neprimernih bajt novo družabno igro. »Podrimo!« pravijo eni ln mislijo na nova stanovanja, boljši promet, lepši izgled, turizem itd. itd. »Ostanejo naj!« kričijo drugi in mislijo na stare lepe čase, na svoje drobne interese in na to kako bi bilo, da bi ne bilo bolje. Igro pa je žal pokvaril ondan nekdo, ki je predlagal onim drugim, naj se oni preselijo v te bajte, ki jih tako branijo, pa jih ne bo nihče podiral. »Kaj pa mislite!!« so nato ti zavpili. »Saj nismo živali, da bi stanovali v hlevih!« Zoo'oda ?go4ba V ljubljanskem živalskem vrtu je zaradi premajhne kletke stari medved raztrgal svojega lastnega mladiča. »O, Bvana-sahib. kaj v to kletko nameravaS ujeti leva?« »Veš, Sambo, lev Je namenjen v ljubljanski živalski vrt, pa se naj že kar navadi...« MALI OGLASI ZA VELIKE STVARI KUPIMO rabljeno kletko za kanarčka, ker pričakujemo v kratkem pošiljko afriških lovov. Ponudbe pod »Kulturno vskladi-ščevanje živali v pouk in zabavo« pošljite na ljubljanski živalski vrt. POSOJAMO poceni patent časopisnim podjetjem za nabiranje reklame. Izvod časopisa, v katerem ste hudo napadli kakšna dva direktorja, pošljite vsem ostalim direktorjem na »vpogled«, priložite skromno naročilnico za reklamo — in uspeh je zajamčen: vsak bo podpisal! Cenjene ponudbe pod: »Samo reani časopisi«. »KRATKA NAVODILA *a varčevanje z električnim tokom« bodo v kratkem izšla v Ljubljani. Knjižici bo priložen priročnik za prvo pomoč pri nezgodah od 23. ure naprej, ko zaradi varčevanja ugasne večina luči v mestu. STOPNJEVANJE Hudo Je, če stopi predsedniku upravnega odbora funkcija preveč v glavo; še huje je, če nastane pri tem v »Elektrl« kratek stik. najhuje pa Je, če zaradi tega nastane škoda, o kateri pa še ni rečena zadnja beseda... 1TALI)AKSKI HUMOli — Bediva, no! —* N* vztrajaj! Sem ti že rekla, da k tebi domov nc grem! — Milijon Je zadela srečka Številka... — Hm, pač privilegij kapitalista! S svojim oblakom »fuorl serie« ujame lahko vsako grešnico! Da, la točka mi ugaja! — ... pribijal sem pod- - Kdo je pa taie možicelj? kev... — Moja »depandansa« za medalje. MEŠANA SOLATA HUMOR V PRODAJI Dva kovača, tri kovače!... Tu so verzi za humor, Tu prodajamo humor, v reklami so najlepši, jc poceni in zabaven, bere alt Jih, bas, tenor, vsak reži se, če ni štor. * • Pet dinarjev, šest dinar- I>va kovača, tri kovače!... . iev' • • • Tu je slavni humorist, •*-u 80 v'c* na kvadrat, piše tekste, reportaže, fn_e J*01®- Plankarije, Je v reklami specialist. tukajle še en plakat: t Vabi cenjeno občinstvo, da kupuje le naš tisk, Dva dinarja, pet dinar- ker ima zdaj prožne cene, jev!... ki vzdržijo vsak pritisk. Btef Bezlaj: KRONISTOVA BALADA Pred sodnim zborom časnikar stoji, ki Izvršil premišljen je umor, hudč obtožnica ga bremeni, čeprav trdi branilec, da je — nor. Ko sliši to, se časnikar zjezi, zakaj branilec laže, da je nor, zato v obrambo sam spregovori: »Lagal Je advokat, visoki zbor! Priznam odkritosrčno, da sem kriv, namerno svojo žrtev sem ubil, in da iskren bom, vam še zdaj motiv za gnusen ta zločin bom sam odkril. Zločina kriv je indirektno list, kjer kot dopisnik sem sodeloval, če hočete še točneje: kronist, lokalne sem vesti urejeval. In vendar, naj sem še tako garal, da bil sem le kup kože in kosti, nenehno ml jc urednik renčal: .Senzacij vsak čitatelj si želi, pa naj škandal, umor bo, atentat, iztakni enkrat kakšno takšno stvar, karkoli, samo da bo akurat, za to ti plačam dvojen honorar!' In jaz sem svojo vnemo podvojil, na nogah bil vse dni in vse noči, se nisem ne umival, niti bril, in kmalu so bile me le kojti, kot Ahasver okrog sem se podil, da bi škandal, senzacijo ujel, a vse zaman, pa če bi se ubil, ves svet se proti meni je zaklel! Ko sem obupal, sem dejal: ,Zapjk!‘ Vzel sem revolver, izvršil umor, senzacijo ima zdaj urednik... Zdaj sodite, visoki sodni zbor!« DVE O CARUSU Letos bomo gledali na filmskem platnu življenjsko pot velikega Italijanskega tenorja Enrica Carusa. Okrog slavnega pevca sc je spletlo niz zgodbic NI SE DAL V majhnem provincialnem mestu je imel Caruso koncert. Sprehodil sc je, malo preti začetkom koncerta pa Je hotel pri glavnih vratih v dvorano. Toda vratar ga ni pustil noter. — Jaz sem vendar Caruso! — Jo šlo na smeh slavnemu pevcu. — Kar zgubite se! Dvema sem že šel na limanice, ko sta ml rekla isto, vam se pa že ne dam prcslcpariti! KOT SE SPODOBI Caruso Jc bi) s svojimi prijatelji na Izletu na vzhodni obali Amerike. Pihal je strašen veter. Da sl ne pre-hludi grla, je stopil v preprosto ribiško hišo in dej®1 gospodarju: — Ali se lahko nekoliko pogrejem pri vašem ognju? Jaz sem Caruso. — Vrzi brž dve jajci v ponev! — Je hitel naroča^ ribič svoji ženi. — Robinson Crusoc Jc pri nas u* obisku! Stran 4 »TOTI LIST« i«..____________________________________________________________________________________________________________________________________ — Draga, se še spominju. na čase. ko sva lahko sedela v foteljih v salončku? — Kmalu boste prejeli pismo. — Poglejte, prosim. Je v njem kaj denarja? BIROKRATSKA RADIJSKI PROGRAM 2eleli ste, poslušajte! KULTURNIK TINTNFLEK POD ŠIFRO: O LE NAPREJ — BREZ IDEJ ... 6.00 do 12.00 Uspavanke po prekrokani noči. 12.00 Budnica s kislimi kumarami. 19.00 Kratki nasveti: Kako prisiliti založnike, da Izdajo knjige — In bralce, da jih berejo. 19.30 Glasbeni lntermezzo: Brezvetrje v Brezidejnem. Romanca. 20.00 Diskusija o diskusiji zaradi diskusije okrog diskusije proti diskusiji o kulturnih problemih. 21.00 Kam nocoj? Kratki nasveti o programih in cenah pijač. 22.00 do 3.00 Barska glasba z referatom o škodljivosti moderne zabavne glasbe. DIREKTOR SAMO LJUB POD ŠIFRO: DELI, DELI SE DOBIČEK, DA BO POLN NAS MOŠNJIČEK ... 6.00 Budnica za vse delavce in nameščence. 8.00 Budnica za direktorje. 12.00 Delitev dobička z u-pravnim odborom. 13.00 Delitev dobička z de-lavskim svetom. 13.30 Delitev dobička s kolektivom. 13.35 Konec delitve dobička. 18.00 Reportaža o borbi proti birokraciji od zgoraj In izvajanju odredb navzdol. 19.00: »Jaz sem rekel« . . . Stare pesmi na novo temo. 19.30 Ljudska univerza: Direktorske konference in dvig turizma pri nas. 20.00 Kratki nasveti: Kako se obranim akviziterjev za oglase. 21.00 Pesem o avtu. Simfonija v štirih stavkih z devizami. BIROKRAT GROMOVNIK POD ŠIFRO: PO LEPI PLAVI ADMINISTRACIJI... 6.00 Jutranja telovadba: prebavljanje okrožnice 6983/T, poglavje 114, odstavek 64. 12.00 Gospodarska posvetovalnica: Kako si ohraniš stolček v zvezi z dokazovanjem neobhodnosti tvojega službenega mesta. 18.00 Predavanje o potrebi operativnega poseganja funkcionale v življenje od A do Z 18.30 Reportaža o silnih uspehih administrativnega upravljanja. 19.00 Koračnice za vzbujanje discipline pri podrejenih. 20.00 Nekaj kratkih navodil za izvajanje direktiv. 22.00 Kantata v čast preseganja plana oguljenih fraz. Poje mešani zbor še vedno vdanih recitatorjev. 23.55 Predavanje o potrebi debirokratizacije ln decentralizacije. Resk: DAMSKO HREPENENJE Mlada dama. ko je to je pa zrela obla Leda, predraga stvar? za reklamo, dolga leta če bi mož že trpi. Plače nizke odprl konzum. Misli, sanja, so za dame, moške gleda, da bi jih Kaj ko ni le da resnega šc kdo jemal. več kavalirjev. nič ni. prej ko bi da hi ženil doživljal drama jo kak as — Novo krilo. vsak bo raje bi imela nogavice, sam ostal. kup »papirjev«, je kupila v banki doto. oni dan. Misli Leda, dober glas. žlahtno kremo glasno kolne za na lice, skozi mesto Zdaj ima le šopek zvončkov moški svet — skromne želje. in žafran. raje pijejo da se mode kol žolne. še drži — Drugi dan dame so jim morda pa jo je šla v mesto, prazna smet. le odpelje da pokaže Res da vsak kakšen »asek« ves svoj čar. šc ni za damo - v »lepše dni«. Kdo bi vzel jo to ji pravi za nevesto, zdrav razum — HRVAŠKA V času, ko so na Hrvaškem gospodarili Madžari, še posebej ban Khuen-HedervAry, so seveda povsod postavili svoje »nd-jnestnike«, po starem približno »okrajne glavarje«, b* so Imeli pod seboj vaške župane (nščelnike). r^ki takšen nžmestnik, ki bil Madžar, se je bil dobro vdelal z nekim načelnikom (županom), ki je bil že star in je hotel odstopiti. Madžar je vaškega župana skušal pregovoriti s prijaznimi besedami v svoji polomljeni hrvaščini; rekel je: »Znaš tl šta, brate! Dok ja bddala tu namestnik, ti tu bildala nd-čelnik!« »Ge mi vrnete mojo žogo, pa »Zelo t-.-ju vam hvaležni r.a trobento, k. vtffi povem, kdo vam Je razbil ste jo podarili našemu malemu. Zdaj i>a šipo!« sem prinesel darilce za vašega sinčka.« SENZACIONALNA SENZACIJA „DOBRI" SOSED1E G. V., Maribor. — Bili ste na Celjski koči, ki leži okrog 800 m nad morsko gladino in kjer ste za liter dobrega vina plačali samo 160 dinarjev. Na povratku v Maribor pa ste se ustavili v tako Imenovanem Grand hotelu »Finžgar« v Slivnici, kjer pa ste plačali za litrček slabega vina kar 220 dinarjev. Vprašujete, kako je mogoče, da je na planinah vino cenejše kakor v vinorodni nižavi. — Povsem razumljivo je, da Je vino na planinah cenejše, saj vendar- ne moremo zahtevati od naših vrlih planinicev, da bi si za svoje junaške podvige najeli posebnega nosača, ki bi nosil njihove — denarnice. — Več temperamenta, dirigent...! več temperamenta, te AMERIŠKA V nekem hotelu na Divjem zapadu je bil obešen sledeči napis: »Ne mečite ogorkov na tla! Spomnite se velikega požara leta 1890!« Neki šaljivec pa je pripisal: »Ne pljujte na tla! Spomnite se na poplavo Misisipija minulo leto!« Na zemlji je nešteto glav, Ui vpijejo v višino — V želji, da bi zdrav ostal: — »Kaj to je z Marjanom Tepino?« IZUttEDIIŠKEG* HiliŠ 4 M. M., Celje: Pišete nam, da ste se na svojem potovanju v Mursko Soboto ustavili na Pragerskem. Tum ste si v kolodvorski restavraciji naročili skodelico turške kave, vendar so vas postregli z navadno Divko, kar vas je močno razburilo. — Tovarišica, svetujemo vam, da se v bodoče na Pragerskem ne ustavite več. IZ DŽUNGLE »Glej, prijatelj, sledovi del, kam je Sel; jaz pa poj-leva!« dem v nasprotno smer, da »Prav. Ti pojdi po njego- bom ugotovil, odkod je pri-vi sledi naprej, da boš vi- šel...« MtRIBOlSM CAR!« r-nr ^.Stran 6 Hm JMl Usi cnjH&ie- še Ude ankcoi me$e Sledenjski Just: NOVE PRIDOBITVE (Iz Trsta) Tržačani, zlasti Slovenci, smo izredno veseli nove kulturne pridobitve zadujib dni. Policija je namreč prejem pendreke večjega kalibra, preračunane le za »tnestinc« — predvsem S, uvence, kajti sam presveti skof Sam in, ki je gumijevke blagoslovil, jo glasno pomolil, da bi sc ja ne zgodim, da bi katera kdajkoli slučajno padla po kalmnetu iiaportiranem italijanskem fašistu. Sautin se je z vsemi drugimi iz Italije uvoženimi tržaškimi iašisti iicvoda zaman veselil, da bodo 29. marca nove gumijaste klobase okrepčale biovenee, ki bi s svojim pojavom na ulici ogrožali javno varnost demonstrantov. V pravdi s »Primorskim dnevnikoma pa se Šantlu sklicuje na ugotovitev rajnkega očeta, srna in svetega ojna Mussolinija: »Slovencev v Trstu spiob ni:« Torej: on nikoli ni deloval proti Slovencem! Pravijo, da ga bo De Gr&speri omiko val z ordenoin »Medagna ui sapienza«, iz Vatikana pa bo za hrabro obramba krščanske vere prejel zlat križec kljukaste oblike. To bo nadomestek za kardinalski klobuk, ki si ga jo po lastnem mnenju ža zdravnaj zaslužil v primeri s Stepincem, ki je proti njemu šolarček in povrhu niti ni Italijanskega rodu. Zadnje dni se Santin ne počuti nič kaj dobro. Zdravniki pravijo, da je tudi njega napadel »londoaitis«. Sam pravi glede tega le, da je take napade imel že jeseni 1943. leta. Husi Bepo: VOJSKA KRALJA MATJA2A (Iz Gorice) Ko je bilo pred dnevi maj mi ega iredentističnega cirkusa v Via itoms konec, se,a srečal emigranta dr. Cviligoja, specialista za vohunstvo in komandanta po. či.inske liberalne emigrantske stranke. Kot edini poklicani predstavnik Slovencev v Italiji se je najprej čutil dolžnega Izjavili, da med Jugoslavijo In Italijo ne bo razumevanja vse dotlej dokJer v Sloveniji ne b' kraljeval Matjaž Reke! mi je. da njegov adiu tant trgovec Krpan že pošilja v Slovenijo britvioe. s katerimi bodo izpodkopali Peco in predramili kralja Matjaža. Potem mi je povedal, kako s trgovcem Krpanom lepo zaslužita pri paketih za Jugoslovane, ki jih naroča- jo Slovenci iz Amerike. Tako je na primer neka ljubljanska tercialka Spela prejela štiri fige in meter motvoza v paketu, za katerega jo njen stric plačni 20 dolarjev. Nanda Bula: KMETIJSKI TEČAJI V STILU »RADION WEISS« (Iz Celovca) »Demokratična fronta je spet priredila vrsto brezbožnih kmetijskih tečajev, mi krščanski emigranti pa ničesar ne zmoremo!« — se je hudoval Kozamurnik Muri. »Saj sem končno tudi jaz bil nekoč strokovnjak za kmetijstvo!« Jozl Tischler, ki je tega dne praznoval v krogu svoje družine svoj god, je predlagal protiukrepe. Domenili so se, da bodo odrinili na deželo ob velikonočnih praznikih, ko stakneš lahko kje kakšno šunko in kak kravji požirek žganja, kajti večno žuliti le Schleppe-pivo, so se že vsi naveličali. Tischler bo V uvodnem referatu po primem svojega stanovanja v Mohorjevi hiši predaval o pravilni kanalizaciji stranišča po zidu in strehi. Muri, ki Je vsled dolgoletne vohunske prakse že pozabil, kar je pridobil s trganjem hlač v kmetijski šoli, bo vzel s seboj nekaj škatel »Radionaa. Predaval bo v nemščini, ker se — v skladu s pisanjem lista »Naš tednik — Kronika« — slovensko ne da dovolj lepo izraziti beline sredstva »UadionvveiU — schiinstes \VeiB«, katerega priporoča tudi nacistični »Alpenruf« in OVP — Volkszeitung. Tečaje pa bo skliceval Dolfek, ki je v stanju tudi ob 3. zjutraj spraviti na noge vso ulico, Muri je bil mnenja, da naj Dolfek raje ne predava, ker bi spet delal propagando za »Volksoppositlon«. Zato ga bodo na vsakem predavanju oprali z »Ra-dionom«, da bodo ljudje videli uspešno uporabljanje tega čistila, seveda pa bo treba Dolfeka že prej temeljito ostrgati in prebeliti s apnom. Na zaključku vsakega tečaja bo lajtnant Insko dal svojo priljubljeno komando: »Bin Lled!« Pišta Lajoš: MED GRADIŠČANSKIMI HRVATI IN V SLOVENSKEM PORABJU pa ni ničesar novega. Ruski pritisk se več ne stopnjuje, ker je že zdavnaj preskočil zadnjo stopnjo. Ob vsakem sporočilu o bolezni ali smrti kakšnega »voditelja« občutimo nekaj trenutkov trajajoče olajšanje In obžalujemo. ker se tovrstna epidemija tako počasi širi. Drugič več! ZADš|I MRBiKA*K V VfHODil N1MCH1 Pred dnevi so vsi prebivalci neke vzhodnonemške vasi pribežali v zahodni Berlin. — Vi kar bežite čez — jaz pa sem pasjega življenja že tako In tako navajen... MET HARASO. . . Prečastiti: »Saj sem ti pravil, da proti galebu takle spufan golob ne more nič .. .!< slovo o * immu vodu Palutan: »Adio. u _.. j ^uhajam! Za vaju ,'. *n bil dober, za sedanjo italijansko vlado me jo pa premalo fašista.« (mm Zadnjič se nisem oglasil, ker na tem svetu nismo tako točni kot so ptujske javne ure. Bil sem na izletu z letečim krožnikom in sem si ob tej priliki ogledal malo bolj natančno moj preljubi Ptuj. Opazil sem, da ima gledališče shranjene kulise kar na prostem, prislonjene ob cerkveni zvonik. Morebiti se pripravljajo za predstavo izven dvorane. Sicer so na pomladanskem kino sporedu tako izbrani filmi, da se njih vpliv posebno blagodejno čuti na nadebudni mladini. Park kar odmeva od Tarzanovih bojnih krikov in puščice brenčijo okrog ušes ubogih upokojencev, ki so te dni prilezli kakor martinčki na sonce. Se nekoliko podobnih filmov in Ptuj bo prava džungla. Sreča, da me ni več. Mimogrede sem slišal, da bo v bodoče moral imeli vsak kulturen meščan razen črne obleke tudi telefon. Brez telefona si namreč ne more ogledati nobenega poštenega filma, ker so vse vstopnice telefonsko rezervirane. V takem »rezervacijskem« mestu kot je Ptuj ni to nič čudnega. Kdor nima telefona, mora na pošto in od tam klicati kino ter rezervirati vstopnice v imenu kakšnega vplivnega urada. Bre/. telefona pa nikakor ne gre! Martin Vohljač, upokojenec v pokoju MEMENTO MORI Nekje v okolici Poljčan sta se srečala dva znanca: »Srečko, kam se ti pa tako mudi?« »V Konjice!« »V Konjice?! Človek božji, ta cesta pelje vendar v Maribor!« »Vem, vem. Toda jaz moram biti še nocoj v Konjicah! Samo prej bom še skočil v Maribor in se na upravi »Večera« naročil in s tem hkrati zavaroval proti nezgodam, kajti cesta iz Poljčan v Konjice Je v takem stanju, da človek nikoli ne ve, za katerim ovinkom ga čaka - smrt...« NIC NE POMAGA Strogo oko postave je zopet ujelo nebogljenega ko-lesarčka, ki se Je vozil brez luči. — Halo, vi taml — je zaklical miličnik. — Vaša luč ne gori! Ali ne bi stopili s kolesa? — Obžalujem, tovariš miličnik, sem že poskusil, pa ni nič pomagalo! l&L TO PA IMAJO Prišel ■ je gost v hotel »Razor« v Kranjski gori in si zaželel kaj za pod zob. Toda karkoli je zahteval, ničesar niso imeli. Ne juhe, ne prikuhe, ne salame, ne sira, skratka ničesar! Končno je segel Se po zadnji karti: »Imate morda jajca?« »Da, jajca pa imamo I Lahko vam jih ocvremo!« Gost se je opogumil in vprašal dalje: »Kaj pa, akumulacijo Imate?« »Tudil Kako Jo želite: na masti ali pohano?« ATOMSKA BOMBA IN GOSTINSKA PODJETJA »Jaka, ali je v tvoji hiši že kdaj eksplodirala atomska bomba?« »Nak, kaj takega pa še ne!« »Ej, srečna duša! Zavidam ti.« »Le zakaj? Mar si tl že doživel eksplozijo atomske bombe?« »Seveda!« »Kako je pa bilo?« »Rečem ti — strašno! Prenočeval sem v nekem gostinskem podjetju v Ratečah. Zvečer sem še legel zdrav in čil v posteljo, ko sem se pa zjutraj zbudil, pa sem se znašel na tleh pred vrati svoje sobe, seveda z vso prtljago vred! Pozneje sem zvedel, da imajo v tistem podjetju atomsko upravnico...« POZOR! Kino Jesenice sporoča vsem obiskovalcem, da se prične prihodnjo sredo večerna kino predstava izjemoma točno ob določenem času. Obenem sporoča uprava, da naj obiskovalci zaradi tega ne bodo v prevelikih skrbeh, kajti naslednje dni bodo lahko spet po mili volji zamujali DOBRA REKLAMA »Reklama je pol uspeha!« — so rekli v podružnici mestne pekarne na Prim-skovem in začeli delati reklamo za tovarno gumbov. Za katero — 8e sami ne vedoj Morda za tisto »For gentlemens«? Potem so 811 dalje. Zakaj ne bi napravili malo reklame za novo ustanovljen-na ribiška društva?! In začeli so od časa do časa vstavljati v svoje proizvode črve, tako lepo rejene, da bj jih še žabji paglavci radi jedli! Samo — kaj bo, če ribe ne bodo več hotele nasedat! ribičem na trnke, jemvcč bodo raje kupovale kar kruh v pekarni? Toda kaj jih v pekarni to hrfga! Reklama je reklama ~~ odjemalce je treba privabiti! MARIBORSKE Renesansa renesanse na 'Rotoošftem trgu Da — renesansa, to vam je bil čas! Življenje — vam pravim, da ga je treba zavidati! Ljubezen, telesni užitek, razvrat in zametavanje vseh zastarelih moralnih predsodkov — vse to je cvetelo takrat kot še nikoli. Spomnite se samo Raffaelovih prekrasnih žensk, Michelangelovih razkošnih figur, bogatejših na čarih udov in teles kot na oblačilih, ki naj bi te čare skrivala! In blagopokojnl Boccaccio — da o Pietru Aretinu niti ne govorimo —, kako prelestno Je znal opisovati blaženosti takega svobodnega ljubavnega življenja, prelest avantur pri preskakovanju zakonskih plotov in tisočere sladkosti pri prešernih erotičnih igrah; Da, renesansa! Toda kaj Rafael, Michelangelo, Boccaccio ali celo stari zapeljivec Casanova! Bill so — vsa čast Jim — toda v naši sivi vsakdanjosti jim raste nevarna konkurenca! Da bi ohranili stil starih viteških renesančnih iger, so sl izbrali tudi primeren okvir — mariborski Rotovški trg! Ne vem, če ga njim na čast sedaj obnavljajo, toda dejstvo je, da so v iznajdljivosti naši mariborski renesančniki daleč prekosili blaženo Lucrecijo Borgio, ki je dokumentirano (zasleduj naše dnevno časopisje!) padala raznim častivrednim kardinalom iz naročja v naročje — in njenega slavnega brata Cezara Borgio, ki je prvi uvedel masovno ljubimkanje z več devicami hkrati. Vse te junake so prekosili, kot rečeno, naši mariborski ljubavni heroji Edina razlika je v tem, da je te eskapade križem kražem skozi goščavo . ljubezni Borgiicem plačevalo ljudstvo, sedaj pa Jih plačuje tisti, ki prvi pri tem omaga. To pa je tudi nekje silno pravičen in sodoben ukrep, saj velja že od nekdaj pravilo, da v ljubezni tam, kjer drugo odpove, mora Intervenirati — denarnica! Zato si pa — spričo tega silnega nova-torstva na polju sodobnega poživljanja stare renesanse, ne moremo kaj, da ne bi vzkliknili: Naj živi renesansa renesanse v čarobnem viteškem okviru mariborskega Rotovškega trga! (Opomba uredništva: Upajmo, da Jim uprava pokrajinskega muzeja ne pride na sled, kajti sicer bi jih kot veliko redkost vtaknila pod vetrine ln bi mi bili prisiljeni objaviti tudi njihova imena!) NEKOČ PRIDE VSE PRAV Jože: »V Gornjo Rad- gono greš k fotografu? Kaj so vaši zanič?!« Janez: »Tega ne bi mogel trditi. Toda jaz imam — bone.« Jože: »Bone? Industrijske bone? Človek, ali si zblaznel? Saj so vendar neveljavni! Kaj misliš goljufati?« Janez: »Kje neki! Le slikat se grem v Gornjo Radgono. Tamkajšnji fotograf jih še vedno sprejema za plačilo. Ce ne verjameš, pa pojdi pogledat napis v njegovem izložbenem oknu!« 'illllll VZGOJA Mali Cicibani gredo iz DID z vzgojiteljico proti mariborskemu Magdalen-skemu parku in pojejo: »Mi pa gremo na Gorenjsko, tje na Oberštajer-sko ...« Frau Kliček n Frau Muršec — Na, krisina, lipste, peste frau Muršec, kaj ste še pajnanil? — Jesaskristastana — zakaj te ne? Kaj bi mogla bit že hln? — Hin glih ne — oba fiil tue net feln! Iloms net kert, da bojo čisto rajn vse gor popisali... — Oba gens! Izio net megli? Te gonen klamotn? — Oba na — samo alaj-nik de frisa, »Popis prebivalstva« hoasls... — Te gonen frisa, Jesas-na, kaj nas bodo te zidlali, bi da Hitla te Cičn...? — Kon a zajn? Naš gospod so rekli da bo treba vse gor napisat, kakšnega religijona je keri, nah verns oba olaband kozietenen izvajali, homs ta her pfora ksokt.,.! — Na, tu hajliga pirn-paum — ta homas! Zagvi-Sno bojo vsi šli v kacetlo-gre, keri bojo aufšrajbali, da so katolU, verns zegnt — San jo kane mer... — Bos, de katolišn? — Na, kacetlogri! — Moht niks, jih bojo pa naredli koj na hitro, pro-fesoriš! — Jo, net megli, o haj-ligs cvečknbosa! — Pol pa nah, no bos! Tam bo mu« v toto auf-irajbungo napisat kere narodnost — bi tes šo hoast, nacinaiitet sans! — Jo bos irajbma do ajni? Marpurgiš menda ne moremo ajnzecat, sloveniS ltoma šon fon caus bek fr-gesn, kuhltajč is oba a ka nacinalitct — oda net? — O fikstajfi, fikstajii, bos mohma to? Mans, da nas bojo desvegn zidlali? — Tes net — oba v »Toti list« nas bojo prmajna-draj notr dali, verns iegn .,. Davajl oba fitigot! REŠITEV NAGRADNE UGANKE I eleča zgodba Prvovrstne preproge v največji izbiri se dobe pri trgovskem podjetju »TEKSTIL-OBUTEV« v Ljubljani, Nazorjeva štev. 4 (prej Frančiškanska), kar je pravilno uganilo izredno mnoga bralk in bralcev. Seveda je bilo mnogo tudi nepravilnih odgovorov, ki so romali v koš. 2reb je določil nagrade naslednjim srečnikom: 1. na- grado v znesku 5000 din tov. Ani Mačusevi, Ljubljana, Štrekljeva štev. 6; 2. nagrado 3000 din tov. Josipu Šuligoju, Bača pri Modreju, pošta Most na Soči; 3. nagrado 2000 din pa tov. Veri Mramorjevi, Male Lašče 4, pošta Yel'ke Lašče. - Ze sedaj opozarjamo naše bralke in bralce na veliko nagradno uganko v prihodnji številki našega lista. m i NOVO Hitimo MILO IOVARN Zlatorog UDOBNOST RAZVEDRILO ZDRAVJE NA ODDIHU V mm uiiiii ' NOVA SMUČARJA Smučarska zveza Jugoslavije Je prekinila zvezo s smučarji Italije, ker hodijo naši smučarji na tekme v Italijo, medtem ko italijanski smučarji ne prihajajo na naša tekmovanja. Gotova sta začela v zadnjem času v Italiji smučati De Gaspcri in papež. »KAZEN« NK Partizan in NK Zagreb sta odšla na turnejo po inozemstvu brez dovoljenja Nogometne zveze Jugoslavije. Disciplinsko sodišče NZJ jim je zaradi tega naložilo kazen, da ne smeta šest mesecev tekmovati v inozemstvu. NK Partizan se je pritožil proti tej kazni in zahteval, da se ta rok podaljša, ker bo ta čas trajalo prvenstvo Jugoslavije in klub ne more v inozemstvo, vsled česar bi bila kazen neučinkovita. Na to pritožbo jo izvršni odbor NZJ znižal Partizanu kazen na —1 ukor. To pa zaradi tega, ker veljajo odločitve Disciplinskega sodišča NZJ običajno največ tri dni, kajti nato jih Iz-tršni odbor NZJ razveljavi. IZLOČITE PRVI POLČAS! Branikov! nogometaši so premagali celovško Austrio z rezultatom 2:1. Z ozirom na pokazano igro bi bilo dobro za Branik, če bi nogometna pravila spremenili in začeli igrati z drugim polčasom, prvi polčas pa bi sploh Izločili. ANALFABETSKI TEČAJI Absolventi tečaja za no- fometn« trenerje pravijo, a šele sedaj vedo, da nogomet ni lo žoga, da so gledali doslej le na uspeh kluba, da so prej pozabljali, da imajo opravka v športu s človekom itd. — Predlagam uvedbo analfa-betskih tečajev v klubih, da bodo tako lahko funkcionarji in igralci čitali časopisa ter ne bodo na trenerskih tečajih preveč presenečeni, ko bodo zvedeli za taka odkritja NOVITETE Pred kratkim smo še čitali, da Igra Dinamo nov sistem, in sicer južnoameriški »Penarol-sistem«, Partizan pa da igra romantično. Zadnjo nedeljo sta pa oba kluba razočarala. Odslej bomo neinteligentno igro imenovali »južnoameriška senzacija«, strele mimo gola pa »romantične Amorjeve puščice«. HiiminiiHiimiiiiiiHiiuiiiimiiniiiiniimtnjnuimiimtiiiflfffiuiniimiiiiutuHiiniiiiiiuiiiiHiiuiHitfliiiiiiiira 1 Šahovski patent i Kibici so najhujša nadlega kavarniških M šahistov. Ves ta čas prtšepctavajo tn celo g figuro premikajo K Končno vendarle mir OBZIRNOST Na »Krosu narodov« v Parizu je dosegel prvo mesto naš tekač Mihalič. Ostali naši tekači so bolj zaostali, da ne bi v Parizu rekli, da smo Jugoslovani požrešni: češ: odnesti hočejo tudi moštveno zmago GR1POZNA POEZIJA Tale kašlja, oni kiha, tretji le skoz’ nos še diha, tam so zopet glave bolne, tukaj nekdo glide kolne. Tale Jamra, ta vzdihuje in od vsepovsod se čuje: Gripa, gripa, gripa, gripa, kar naenkrat te potipa... Cele kile zadnje čase so pojedle ljudske mase aspirina v tableti, vendar gripi odoleti ni mogoče: ne pogine ta bacil od medicine! Naša stara teta Spela, ki je »špausko« prebolela, pw recept tak priporoča: »Srbska šljivovica vroča bolno naj telo ogreje, potlej smukni pod odeje, dva dni kuhaj se pošteno, ln odpravil boš migreno, kašljal več ne boš. ne kihal, skratka: v redu boš spet dihal!« Ko Je naša teta Spela te dni kašljati začela, brž je v posteljo skočila in se rakije napila. Ves dan se za žilo tipa in vzdihuje: »Gripa, gripa!« Teta v postelji leži sedem dni in šest noči... Vsem recepte je dajala, kdaj bo, reva. sama vstala, pa ne ve se čisto nič! Gripa, to je res hudič! ODREZEK štev. 3 za tekme 29. m. 1953 lOTl NATEČAJ ŠPORTNEGA ZNAČAJA Od udeležencev II. Totega natečaja športnega značaja Jih Je samo 5 uspelo pogoditi vseh 7 (ping-pong tekma Branik—Železničar je odpadla) rezultatov narobe. Zreb Je določil prvo nagrado v znesku 3000 din Štefki Voukovi, Celje, Kovinarska 9, drugo nagrado, 2000 din, Janezu Kotarju, Log pri Sevnici, tretjo, 1000 din, pa Otmarju Petelinšku, Maribor, Tekstilna ulica 9 ..IN PROGNOZA Upoštevajte, da lahko pride na nogometni tekmi Maribor-Ljubljana do lokalpatrlotskih Izlivov, ki so ena naših najboljših specialitet ln bi jo lahko Imenovali mariborski kaviar. Za vsak slučaj lahko računate tudi na pomoč nekaterih funkcionarjev, ki so se že večkrat proslavili s serviranjem kaviarja KLJUSETOV KOMENTAR ... Mnogi bralci našega lista so bili na nogometni tekmi z Avstrijci, ker so mislili, da bo za tujega pobiralca žog bivši mariborski nogometni meteor-ček Paci, ki igra v Avstriji v tretji rezervi nekega moštva. Bralci so ga hoteli namreč spomniti, da so mu nekateri jamčili za posojilo, ki ga ni vrnil (in to zato, ker se baje ne strinja z našim družbenim sistemom). Maribor: LJTJBLJANA-MARIBOR Maribor: LJUBLJANA- MARIBOR (ml.) Beograd: PARTIZAN-ZAGREB Beograd: CRV. ZVEZDA-HAJDUK Mostar: VELE2-VOJVODIN A Subotica: SPARTAK-LOKOMOTIVA Zagreb: DINAMO-BSK Sarajevo: SARAJEVO-VARDAR Itastaga: 1 — zmaga prvoimenovanega moštva, 2 — zmaga drugolmenovanega moštva, X — neodločen rezultat Napišite samo eaega treh znakov! Priimek m ime: Kraj-. __________ Ulica in hišna štev. Odslej si bodo skupno 5000 din nagrado delili vsi, ki bodo uspeli pogoditi vso rezultate narobe, če njihovo število ne bo preseglo 10. Ce bo zmagovalcev več, bo 10 dobitnikov določil žreb. Odrezke sprejema uprava »Totega« v Mariboru in podružnice »Večera« zunaj Maribora do 12. ure- v soboto. Po pošti poslani odrezki pridejo v poštev le, če so oddani najkasneje v soboto BACILSKA »Veš, gripo prenašajo bacili.« »Od koga pa jo dobijo bacili?« V NEKI TOVARNI blizu Maribora Je bilo trem nameščencem odklonjeno napredovanje s pristavkom, da nimajo — predšolske izobrazbe Kdo bi si mislil, da je otroški vrtec tako važen faktor za napredovanje v službi?! KeSiten raz MUiCnik-. »Peennctt tr»- kelj! Po stari navadi spet trd kot beton!« Er&kelj: »Tovariš miličnik! Tokrat sem se ga nalezel iz zdravstvenih razlogov! Gripo preganjam!« HOP CEZ PLOT Segedin je v Jugoslaviji samo eden, toda v Mariboru mu grozi že vrsta nevarnih konkurentov. Za to je poskrbelo MSD Branik, ki skrbno zaklepa dvoja od treh vrat stadiona v Ljudskem vrtu. da mora si aro in mlado izvajati opičje skoke čez plot stadiona v Tarzanovem slogu. Vsi. ki potrpežljivo odhajajo po tekmah skozi edina odprta vratca, pa pravijo, da so njihove žene ustanovile dr: *vo »Al’ njega ni...« ZNAJDI SE V naših mestih postaja promet vedno večji. Avtomobil zn avtomobilom se vali po ulicah, za pešce pa skoraj ni več prehoda. Jože se je na primer postavil na križišče, čez cesto pa ni in ni mogel priti. Ko se je že naveličal, je zaklical svojemu sotrpinu — pešcu — onstran ceste: — Oprostite, kako ste pa vi prišli čez? — Ah, jaz sem se tukaj že rodil! IfSaje Novinr.is«' irutiv« Sloveni)«. PovmientAivo Maribor — ur«t« oreamikl odbor — Odgovorni »redni« Ciril Kevdte i.etn« nerodam« MS rtirmrjev, polletni ISO ‘e»rti«*n» fj dinarje« _ UredmAivn .1» orrriiv« Maribor KnpnllAk« 1 — Telefon J« »« — Cek r«f MS »*ni r IN — »o«m» r>ied»l H - RokonUnv m tub «* »r«f»un» — Tltk M«ribortk« ll»k»rn«