»•"""*                             I tMM. i mm*, I n IW.                             umutio.
,.                                                                                                                                                                                                       .                     ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hi^^^^P^BH^PBBPiMMHIiMlB^^BBi^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^*^^
»Sloreastđ Narod- vd}t * l|aM|aai M đon dostavi}«:               ■           ▼ uprivnistm prcjoMa:
crio tefo aaprtj • • 9 • K 24*— I ćelo teto napft£ . » . • K 2Jw po! leta m • • • . . 12*— Ipollcii m • . • . . ličeni leta . • • • • # 6-- I četrt leta „ • • • • # M© »a oesec    »      »•••»?<-» Im mkc    .     • ••••!*>
Dopis! «tf 9C frtnVtra-o. Rokoptei se nt vrafejot. Uretelttras Kultova »lica it i (v prtUičj* kvoj »uli« «. M.
hnciatf veli*)*:  pefrtmtapM fwfll «»• za enknt  po  16 via.. za dvikrat
pa U vkL. za triku* ali vtftra« p*|l vin. Parte ta uhvaU vrtta 20 vUl
Foilaao vrate 30 via Pri «$301 tnserdjab po dogovoru.
UHWBtiu m| m paMI)i)O MBBfniae, reklamacije. inseraH Ud, to te ađartNN^aHvii« stvari
Na pfcHMaa naročita brez istodoi||e vpoelatve narofnine tt a* etira. ,■■■■■« tfHMfljfc" tetetoa ftt. ti.
.Slovenski Narod« v«lf« po poftfls sa Avstro-Ogrsko:                -                    za NemOjot
edo leto skupaj oaprej     •   K 25*— I ćelo leta napre]            .   .   K 30*—
&"$■    Z        Z    I  I   I *?» I    M An€rlto ta ~ **& dcžel« na mesec    .         •     •   •    •   2-30 * ćelo leto naprej    .   .   .   .   K 3&.~
Vprašanjem ?lede fatseratov se nai priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravalitvo (spodaf, dvori&će levo). SaaHova ulica šL 9, telefon it 89.
Sveto vna vojna.
Ponesrečeni ruski navali pri Piotrkowu» — Odbiti ruski napadi v Karpatih. — 570 Rusov vjetih. — Mir v jugovztiodni Galiciju — Potolčeni Angleži pri Vpernn. — Francoski neuspeh pri Le Mesnilu. — Boji v Vogezih. — Zavrnjeni ruski napadi pri Przasznyszu in
RavvL  —  .1400 Rusov vietih.
BOJI   V   RUSKI   POLJSKI   IN   V
KARPATIil.   —   NAŠE   ĆETE   SO
V    KARPATIH    ODBILE    RUSKI
NAPAD  IN   VJELE  570  MO2.
Dunaj, 7. marca. (Kor. urad.) Uradno poročajo dne 7. marca opo'dne:
V   nekaterih frontnih odsekih y ruski Poliski so se včeraj vršili srditi boji. ki so se mestoma odigravali na rajbližje distance, Z dobrim artiljerijskim ognjem smo prisilili ruske oddelke. da so z znatnimi tzgubami izprazniii sprednje pozicije,
V  Karpatih. kjer na raznih toč-kah trajajo   boji za ugodne visinske pozicije, smo povsodi    odbili    ruske nočne napade ter vjeli 8 častnikov in 570 mož.
V  Jugo - vzbodnji Galiciji traja Še mir.
Namestnik načelnika   generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmL
9                  *
m
ODBIT   RUSKI   NAPAD    PRI
PIOTRKOVU.   —   MIR   V   JUGO-
VZHODNJI  GALICUL
Dunai, 6. marca. (Kor. u rad.) Uradno razglašajo dne 6. marca:
Delni ruski navali v odseku vzhodno od Piotrkova, so se pone-srecili v našem učinkovitem artliie* rijskem ognju. Sicer se ni dogodilo na ti fronti in na on? v zapadni Galiciji  ničesar  zabe!ežbe vrednega.   V
! Karpatih še trajalo boji za nekatere ! visinske pozicije.    Prevladu^ejo   ne-ug<>dne vremenske in raogledne raz- ; mere. Na bojištu v iugo - vzhodijl j Galiciji je po dcgcdlvih zadnjega ča- j sa zaćasno zavlaoal mir.                    I
Namestnik načeln:ka   generalnega štaba pl. Hofer, fml.
ODBITI   RUSKI    NAPADI   NA POLJSKEJVL   —   3400    RUSOV
VJETIH.
Beroito, 7. marca.    (Kcr. urad.) \Volffov urad javlja:
Veliki glavni stan, dne 7. marca,
Vzhodno  boMšče. Naš-e kretnje zapadno od Grod-na poteka^o po nacrtu.
Odbili smo ruski nočni nanad na Mccarce, severo - vzhofi**o od Lom-ze. Tuđi zapadno od Przacznysza smo zavrnili močneiše rusl<e napade. Naš na^md, ?ugo - vz^iod^o od Rawe. ie bil uspešen. 3400 Rii*ov smo vjeli in vplenili 16 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO   POROCILO   S POL.1SKEGA    BO.U^ĆA. Berolin, 6. marca.    (Kr;. urad.) VVolffov urad javlja:
Veliki glavni stan, dne «.. marca, Vzhodnie   bojlšćc: Ker smo ves vo'ni pio*1 v «roz-dovju, severo - zapadno or' Grodna, I
bi okroc AfiMMa spravili na var-no, ae dl M nt ttofli na tem, kljub meFMtbtim protiedredbam zavirati Rusi, so sedaj č*m, ki smo {ih došle] tamkal rabili, mr fezpolago za druge operacije. Siccr rt okrog Grodna in pri Lomrl aičesar btstvenega. Severo - vzhodno uš Prza^znvsza se je razbU rusM nafMd. Sovražntk ie imel ležke Izsaba Tuđi severo-za-padno od Ptenafci smo odbili ruski napad. Južno od Visle niir.a-no ničesar poročatl.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rusko uradno poročilo.
vKoln, Zeitung^ poroča: Rusko uradno poročilo z dne 3. marca pravi: Tekom 1. in 2. marca so napadali Nemci med N'emcnom in Visio le v prostoru pred Osovjecom. Njihovi poskusi se priMi^ati trdnjavi pa so se ponesrečili. V prostoru Grodno in v drugih sektorjih so pridohile naše če-i te na terenu. Zasedli smo v naskoku | vas Kirjev na Ievem hregu Omu'eva ! ter vjeli 10 častnikov in nekoliko 100 I ino?. Na Ievem bres?u Visle ni nikake spremembe.«
Ostali del koircunikeja se nanaša na dogodke v Gaficiji in v Karpatih.
V Rusiji resnica prepovedana.
Petrograd, 7. marca- (Kor. urad.) Najvišje poveljstvo petro^raškega vojaškega okraja prepoveduje raz-širjevanje Rovoric o ruskih izgubah. Casopisju prete z ustavitvijo, če bi še nadalje širilo »napačna« poroci la.
Godovanfe vrhovnesra povelinika
rase arrnsde.
Dunai. *». marca. (Kor. urad.) Iz vojnočasn;karske?a stana se poro-Ča: Ob primki godu visjela armadne-pra poveljnika nadvojvode Friderika je ?ef penerninesra štaba pri obedu v toplih besedah napil spoštovanemu vodji naše armade. ki si je znal pri-dohiti nede'iero lubezen svojih vo-jakov od naimlaj5ega rnoza do nai-stareišeea generala v težavnem voj-rtem času.
Zbrani generali in štabni častni-ki. med njimi tuđi zastopniki zavez-niške nemske armade, so se navdu-
ženo pridružili klicu hoch, s katenm je generalni štabni šef baron Conrad pL Hotzendorf končal svojo napit-nico.
Nadvojvoda se je vidno ganien zahvalil svojemu izkušenemu gene ralnemu štabnemu šefu in pomoćniku in se spominjal potem svojih armad, ki zveste geslu Najvišega vojnega gospoda z združenimi močmi stoje proti sovražniku in katerih srnrtno-hrabra požrtvovalnost bo gotovo iz-vojevala končno zmago.
BOJI   V   KARPATIH.
V centralnem delu gozdnatih Karpatov naše Čete dobro napredu-jejo. Sedaj gre najbrže za pczic je med prelazom Uzsok in Lupkov. Tu imajo Rusi še nekatere vrhove v ro-kah, za katere boiujejo naši sedaj ljute boje. Slabe terenrke razmere in vreme ovirajo operacije naših čet.
*N. Pester Journal« poroča: Vsa, na merodajna mesta dospela poročila, označujejo položaj v Karpatih kot zadovoljiv. Vsi poskusi Rusov na tej fronti, cmajati p^z'ci-je naših čet. so se izkazali kot brez-uspešni. Od Rusov v casopisju tripel-entente razširjena poročila o uspe-hih na prelazu Dukla. so neresnIČna. V neki bitki so bili Rusi hudo poraženi.
BOJI V VZHODNI GALICIJI.
Uradno poroČ^o govori o opera-ciiah v vzhodni Galiciji, da vlada tam »za sedaj« mir. To naglašanje morrentare^a položaja vsebuje dvo-;e. Najprej nam pove, da so se vršili v zadn;'em času na tej fronti ljuti boji, kar smo izvedeli tuđi iz drugih porečil, potem pa naznanja stilizaci-ia poročila v bližnji prihodnjosti več-je akcije. Mir, o katerem govori ko-munike. je torej mir pred viharjem in ne bemo se motili, če pravimo, da je hotel s temi besedami naznaniti generalni štab skorajšnjo novo ofenzivo naših Čet
Iz Bukovine.
Veliki župan grof Mikes je dobil kakor poročajo iz Braševa, od grofa Merana brzojavko, v kateri ta spo-roča. da  se  smejo premožnejsi  be-
gunci vrniti v južno Bukovino, Gurati urno* o, Kimpolung, Sučavo, Ra-davc in Seret.
BOJI   NA    RUSKEM    POLJSKEM-
Po daljšem času govori komu-nike zopet o boj ih na ruskem Polj-skem. Do Čim nemško uradno poročilo o bojih na tej fronti ne ve ničesar poročati, govori avstrijsko poročilo o sunkih, ki so jih Rusi poskusili na tei fronti proti našim četam, ki pa so se ponesrečili v budem našem artilje-rijskem ognju. Zlasti so si prizade-vali Rusi prodreti vzhadno od Pjotr-kova in ob Pilići.
Učlnek 42centimetrskih  krogel v Przasznvszu.
Petrogradska poročila o bojih pri Przasznvszu govore o strašnem učinku 42centimetrskih krogel. Vsa-ka krogla je imela strašen učinek. Kjer je krogla zadela v zemljo, je napravila 6 nr široke in 2 m globoke luknje.
*
Ruske rezerve.
Rim, 6. marca, V listu »Messag-gero* izjavlja neki ruski diplomat veleposlanik Krupenski), ki hoće oči-vidno ublažiti velik vtis zadnjih ruskih porazev v Italiji, da bodo Rusi navzlic vsem težkočam svoje so-vražnike »vpehali in obrabili«. Rusija, da ima sedaj 4 milijone vojakov na bojišču, nadaljnih 800.000 mož s 5000 častniki je pripravljenih na od-hod v fronto. Lahke artiljerije je do-volj, težko dobavlja Japonska, Oro-žarne izgotavijajo dnevno 20 mili-jonov patron in 5000 pušk. V razgovoru vsvetuje« omenjeni diplomat Italiji, da naj se vendar ne zadovolji z drobtinicamu ki jih ponuja Nem-čija.
•     •     •
Ruski strelski jarki.
O ruskih strelskih jarkih posna-memo iz nekega poročila, da ie videl poročevalec pri neki vaši nove ruske strelske jarke, ki so bili narav-nost izborno napravljeni in zakriti s smrečjem. Brez pridržka je priznati, da so Rusi v tem delu pravi pijonir-ski mojstri. Okopi in skrivališča so zelo enostavno    napravljeni, vendar
LISTEK.
flnierikanlia.
Prancoski  spisal  Pierre de Cou-ievain.
(Dalje.)
—  Neumnosti najbrže, je odgovorila baronica, neumnosti, ki jih ni mogoče veČ pepravitu Da nam pro-stost ne postane nevarna, moramo je biti vajeni;   naša vzgoja je dobra za Ameriko, tu pa bi imela obžalovanja vredne posledice. Da imam hčerko, vzgojila   bi jo po   iraneoskem   načinu.
—  O, Antoinetta! Je   vzkliknila gospodična Villars.
—  Da, in še ćelo zelo strogo, to zahtevajo tukajsnje navade.
—    Lepe   navade!    je    menila Klara.
—   Bodimo torej    odkritosrčne! Ce smeio pri nas biti mlade deklice emancipirane, ne da pridejo v preveliko nevarnost, čigava je zasluga? Zasluga moških,   ki    jih    spoštujejo bolj, kakor ženske same sebe. Mari ni res, gospa Villars?
—  Docela resnično; navzlic temu se že kažeio slabe posledice velike prostosti, ki jo puščamo mladim deklicam. V Ameriki vlada danes ne-verjetna popustljivost  v načelih   in morali*                                              t
—  Včasih    sem    bila   istih misli kakor Klara,   je nadalievala baroni-ca-    Evropski način vzeajati dekleta se mi je zdel barbarski.   Danes sem mnenja,   da ima   mnogo    prednosti. Predvsem pn^al'šuje pri mlad' dekl^-ci dobo nedolžnosti,    sanjarstva    in iluzij, obrani pa tuđi njeno telesno in moralno sve?ost, ki je velik čar, čar, katerega moški visoko cenijo.
—    Vendar    upam,    je    menila Annie, da ne odobravaš načina, kako se v Franciji sklepajo zakoni?
—  Docela,   zakaj   naša   vzgoja sama zahteva to postopanje,   ki ima svoje dobre strani.  Redki  so starši, ki prisilijo svojo hčer, da poroci mo-ža,   katerega    ne mara.    Predno  ji predstavijo mlađega moža. pouče se natančno o njegovi rodbini,   njegovi preteklosti, njegovem zdravju in značaju.    Tako prejme deklica že vna-prej  nekako   poroštvo    za    bodočo srečo   in  ne priđe v nevarnost,   da daruje    svojo ljubezen nevrednemu.
—  V vsem tem vidim samo eno prednost, je odvrnila Klara. Ce postane zakon nesrečen, se Francozi-nja more   tolaiiti s tem,   da zvrača odgovornost na očeta in mater,   do-čim nam ne preostaja   drugega kakor da si grizemo nohte . . • in to }c skrajno neprijetno.
— Ah, na to nisem mislila, je de-Ia baronica,   katero je Klarina trdo-vratnost očividno zelo zabavala.
I        _ Joda moža,   ki so sa izbrali
starši,   vendar ni mogoče ljubiti,   je pripomnila Annie.
—  Zakaj ne, če je dober? Ti ne veš, kako hitro je srce mlade, za sa-mostanskimi   zidovi ali sploh v stro-gem nili^eju vzgojene deklice v plamenu! Henri trdi, da je Ijubezen, ki se rodi v zakonu,   najmočnejša, naj-trajnejša in jaz mu verujem.
—  Navzlic   temu je na Franco-skem malo srečnih zakonov, je menila Klara.
—  To je zmota, draga trola. Ne smeš soditi   družbe po romanih    in crlediščih, ki ne prikazujejo, zares ne vem zakaj, drugega kakor prizore iz brezčastnega    življenja.    V   Parizu, kjer kar mrgoli skušnjav, je zakonska   zvestoba — priznam — precej redka,   toda Pariz ni francoski   narod. V provinci smo zelo resni, zeio strogi, rodbine žive v najlepši slogi. Verujte mi,   nikjer ne srečaš   toliko lepih    značajev in velikih    kreposti kakor v FrancijL
—  Ali je gospodična de Busset, tista mlada devojka,   ki Je z gospodom    (f Anguilhon   vodila kotiljon, bogata, je naenkrat vprašala Annie,
—  Da,   ćelo precej veliko doto ima.
— Dobro, to bi bila torej žena za vašega prijatelja!
—  Kako, kako, Je vzkliknila ba-ronica* ti, Annie prlporočaš,   na] se marki oženi po denarju?
—  O, nikakor nočem odobravati tega načina oboeatitve.   Navzlic te«
mu sedaj bolje razumem. da mora plemić, ki nosi naslov, odlično ime in je brez premoženja, iskati veliko doto.
—  Zakaj ne dela, je dejala Klara.
—  Ali, če bi ves svet   delal   in služil denar, bilo bi jih kmalu preveč.
—  V Ameriki   delajo   in služijo vsi, je trdovratno nadaljevala gospodična May.
—  To ne dela tam nikakih nepri-lik,   zakaj,   naša   domovina   je ne-skončna in se še-Ie razevita. Navzlic temu   smo že prebogati.   Henri trdi nekaj, kar se vidi paradoksno, če pa premišljuješ, je resnica: on pravi, da je vsako živeče bitje prisiljeno delati, ker se giblje,   porablja   in izčrpava svoje moči.   So bitja, ustvarjena za razkošnost,   kakor imamo konje za zabavb. Radi tega pa nišo boli leni kakor drugi. In glejte, ali vojvodinja ni delala štirinajst Uni, da je pripravila slavnost, ki je poklicala na delo toliko   glav,   rok-in nog in jo stala kakih   stotisoč   frankov?   MaTki <T Anguilhon bi ne znal   slikati podob, toda kupovati bi Jih znal. Zelo obža-lujcm,   da   ne  poseduje   mili]onovt prav dobro bi jih uporabii;   biti bogat in pameten ni ravno lahko. Dota gospodične de Busset bi mu ne za-dostovala. Prav bojim se, da ostane zadnji svojega rodu,   zakaj, noće se poročiti, če ne more živeti svojemu stanu primerno in si zopet pridobiti grad Bionav in palačo v rue dc Va-renne*
—  Čudim se, da ni poskusil ujeti kake uboge Amerikanke, je dela gospodična May.
—  Samo na njem ie bilo, pa bi se bil z eno poročil in sicer zelo bogato.
—  Cujmo!
—  Da, dve leti je temu, kar si je markiza Taller    vtepla v glavo,   da ga poroci z bogato Amerikanko. Vse je šio dobro, ko je gospod d' Anguilhon nenadoma izjavil, da se ne mara ženiti. Kolikor sem zvedela, je bila mlada Amerikanka pravi parvenu, ki si   zatika za nedrija    ćela    grmovja cvetiic in nosi preveč dragocene pr-stane,   Z eno besedo, Jacques je še vedno samec in gospa Taller mu še danes ni odpustila. Sicer pa že radi svoje matere ne more poročiti žene, ki ni dobro vzgojena.   Na prihodnje potovanje v Ameriko ga vzamemo s seboi.   Želim, da si o naši domovini napravi pravično sodbo. Zelo ga Iju* bimo, kako vam ugaja?
—    Zelo,   je   točno odgovorila Annie.
—  Dovršen nos ima*   ie pristavila gospodična Klara,
—  O, Klara! ie vzkliknila baronica.
—    Kaj hoćeš?   Neko   slabost imam za dobro obrazovane nosove. Za Georgea sem se odločila radi nje-govega nosa. Dobro vem, da ga bo-
I dem ćelo svoje življenje z veseljer gledala.    ^,
.....■       ■ -        ~s&*
Stran 2.______________________________________________________»SLOVENSKI NAKOU\ 4nc 8. «tfCi 191&                                                                                               54. Ste*.
pa odgovarjajo popolnoma svojemu namenu. V okopih je najti z lesom in slamo opremljene sobe, okna, vrata, male kuhinje, pred okcpi žične ovire in jame. V teh zakopih le našel poročevalec silno mnogo municije* granate, ki so udarile v zakope, strojne puške, puške zasajene z bajoncti v zemljo, zivila, obleke, pisma. Po-nekod vse polno mrtvih Rusov v vr-stah, drugod sovražnika, ki si stojita naslonjena na zemljo nasproti, eden preboden z baionetotiu drugi ustreljen.
Vojni davek v Rusiji. N * Petrograd, 5. marca. (Kor. nr.) »Rječ* poroča: Državni svet je skte-nil uvesti, da odstrani deficit v letu 1915, vojni davek za 3 leta, ki ga bo plačal vsak, ki je bil prost \ojne službe.
Iz tafne sele ruske dume. Pariz, 5. marca. (Kor. urad.) V fukajšnjem ruskem socialističnem listu »Naše Slova« poročajo razno o poteku tajne seje ruske dume, v ka-teri je Sazonov s poslanci razmotri-val o mirovi.ih pogajanjih in o mož-nosii notranjih reform v Rusiji. Pred-vsem so se kadeti zavzeli za to, da dobi Rusija Dardanele, Minister no-njih zadev, Maklakov je izjavil, da vlada ne namerava dati nikakih kon-cesij glede notranjih reform. Pri teh besećah so poslanci skočili po koncu in se je morala seja prekiniti. Po odmoru je skušal ministrski pred-sednik Goremvkin pomirjevalno vp li vati, V javnosti in pri kadetih se tolmači nastop Goremvkina tako, kakor da se namerava vmiti k poli-tiki Stolvpina.
♦          *
Nov albanski vpad v Srbilo.
Budimpeštanski ^Esti L"i>a^-' javlja, da *o Albanci vnovič vpadli v Srbijo, zasedli Stnigo rb Ohrid-skem jezeru ter da ogrožajo Birolj.
Francozi pošHjajo Srbom  aeroplane, \z Berlina poroćajo; Pariški Petit Journal* iavlja. da je prispeio    v Marsilijo ćelo aeroplansko brodov'e, 80 avijatikov. mašinistov in mehani-kov.    katerim    povelju je    francoski štetnik. Ce'o to zračno brodovje se .   \*krca na parnik in odide preko Soluna v Srbijo.
Crnogorski prestolonaslednik na smrt bolan.
Berlin, 7. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Iz Cetinja poročajo, da leži crnogorski prestolona-slednik Danilo na smrt boian. Njego-vo stanje brezupno,
NEMCI SO ODBILI VSE NAPADE NA   FRANCOSKEM   BOJIŠČU.   —
boji v voGEzm Se trajajo,
Berofln, 7. marca. CKor. urad.) Wo!ffov urad javlja:
Veliki glavni stan, dne 7, marca. Zapadno   bojišče:
Med rekama Sei in Somme so se vršili v splošnem samo artiljerijski boji. Preprečil? smo nove sovraž-ne poskuse, predirati južno od Vperna.
V  Champagni so naše čete napredovale.    Sovražnrku stno odvzeli nekai tarkov in okrog 60 vjetnikov.
Francoski napad v masah proti rasi poziciji, severo - vzhodno od Le £*esnlfa, se je s težkimi izgubatni za Francoze razbil ob našem pehot-nem !n artfljerilskem ognju.
Vzhcdno od Badonvillera smo zzvrmll franeoske navale.
V  Vosezib    se Se nišo    končali včersj    započet!   boj?    zapadno   od MiLiT-ra in severno od Sennhelma.
Vraovno armadno vodstva
SOBOTNO POROĆILO   S FRAN-COSKEGA    BOJIŠCA.
Berolin, 6. marca, (Kor. urad.) \Volffov urad javlja:
Veliki glavni stan, đne 6. marca. Zapadno   bojišče:
Angležern smo iztrgali v prod-napadu iarek jugo - vzhodno od Vperna. Francoski poskusi, da bi nas zopet potisnill iz pozicUe, k| smo K>
osvojili na vištal Loretto, •© m tflt* lovUL Napad* wo odbBL M Fraac*. zov Je ostalo v a**fc rokak. — V Champasn! so Fraaetri ■aialfcvaB napade pri Parthesa kl Le MaaaihL Vsl napa<fl so se paaesraat Pri Perthesu sno v}eli • fiiidhn li 170 mož. V protinapada smo btrgali Francozo« foiđič, stvarao ad Per-thesa in del Jarka od atfbovili pozid] pri Le Mesnilu. Brez uspetaa so blH tuđi francoski aapadalnl poskas) na naše pozicije pri Vauqoolso bi pri Cou?envoye. kakor tadi vznodno od Badanwillera lo severo • vzhodno od Cellesa.
Vrhovno armadno vodstvo.
Porocilo franco&kega generalnega štaba.
Iz Pariza porocajo *Mfinch. Neueste Nachrichten«: Uradno poro-či!o dne 5. marca ob 3. popoldne se glasi tako-le: -»Severno od Arrasa pri Notre Dame de Lorette smo zo-pet osvojili večji del sprednjih strel-sih jarkov, ki smo jih predvčerajs-njim izgubili. Vjeli smo 150 mož. So-vražnik je zopet obstreljeval katedralo v Reimsu.
V  Champagrni, severno   od   So-naina, Le Mcsnila in Beau - Sejoura ničesar novela.
V  Argonih smo   pri   Vanauoisu odbili dva sovražna protinapada ter smo znatno napredovali. Sovražniku smo zadali znatne izgube    ter   vjeli mno^ro sovražnikov. Večji del vaši je v naših rokah.
Položaj na franeoskem boUšču po francosaih r>orač?iih.
Iz 2eneve poročajo: Govoreč o vojaškem po'oža:u na zahodnjem bo-jišču, piše ^Temps«, da je položaj ze-lo resen. Nemci to zbrali tam naj-boijše čete, najbrže se nabaja tam tuđi pruska garda. Te nernške čete se branijo s hrabrostjo obupa ter se nikjer ne umaknejo. Prodiranje je mogoče le, če pade|o vsi branitelji,
FoŠcodovas »Zeppefio«.
BrnseB* 5. marca. (Kor. urad.) NVo.ffov tiiad pereca: Neki Zeppeiin, ki se je včeraj vrnll z uspešne po-izvedovalne vožnje, se je spustil v temi pri Tirlemcntu r.a tla ter zađel cb drevje, pri čemer je bil precej po-škodovan, tako da je bilo umestno demontirali zrakoplov in ga odpelja-tL V Nemciji bodo zrakoplov zopet sestavili.
Žrtve zrakoplovstva.
Pariz, 7. marca, (Kor. urad.) Zadnja števiika lista »Aercphile^ imenuje pod rubriko »2rtve zrcko-p'ovstva 25 irren. med temi Baillou-da. sina generala Baillouda. da, pred-se-lnlka franceske zrakoplovne lige, kakor tuđi Vedrine^a.
Obstreltevai.ie Relnssa.
-'Per;t Journal poroča o obstre-fjevanju Reimsa: -^Če je bilo bombardiranje Reimsa dre 22. februarja pač najsilneiše, ki so je morali prcbivalci cretrpeti, ni to nic v orimeri / onim, kar se je godilo v noči na 3. marec Mesto so Nemci naravnost * suli z zapa'nimi bombami. Te bon-;ie so provzročile v več mestnih de! h požare in zđelo se je, da gori ćelo mesto. Niti eni cesti ali uMci nisr !:rogle prizanesie, niti ena hisa ni ostala ne-poškodovana, nebene rodbine ni, ki bi ne imela vsaj enega ranjenega. Enkrat so sipali Nemci na mesto bombe eno uro, drugič dve uri, enkrat od jutra do večera in potem ćelo celih 24 tir. Grmenje topov. zviž-ganje kregel ne preneha- Dan na dan se veča število mrtvih in ranjenih, ki jim nudijo prvo pomoč v kleteh.
Novi nabori na Francoskem.
Pariz, 7. marca- (Kor. urad,) Kakor poroča »Temps*, je vojni minister v četrtkovi seji zbornice predlo-žil dva predloga, tikajoča se vpokli-canja letnika 1916 in glede predpri-prav za vpoklicanje letnika 1917. — Istočasno naj se pregleda moštvo letnikov 1913. 1914 in 1915. kakor tuđi moštvo vseh letnikov, ki je med 18. avgustom in 31. decembrom bilo spoznano za nesposobno. To moštvo naj se obenem z letnikom 1917 pod-vrže naknadnemu pregledovanjit,
KUcbeaer)eva armada.
Iz Rima poročaio: »Tribona« javlja, da pričnejo v najkrajšem času veliki transporti angleškega voja-štva na franeoskem bojišču. Kitche-nerjev milijon je popolnoma pripravljen. Transport se bo vr§il od marca do konca maja,
•             ♦       -
Anđeška vojska.
r-Kolnrsche Zeitung«r poroča, da pozivlja angleška vlada ljudstvo z lepaki, da naj pomaka izpolnlti dra-
f^i pal mitOofia anclcfte vo|&ke» Baia imajo Aaglaii sadai samo 600 tisoč vojakov, kar ie v veiikem na* sprotju t angleSkimi zatrđilu da bodo spravili skupa} 3 suliioaa vojščakov. Iz Haaga prihaja poročik), da cenijo podučeni krogi izgube Angle-žev na mrtvih in vjetih do lačetka marca na 180.000 mož. Let na bremena Anglijc za preskrbo rodbinskih članov v vojni padlih vojakov in za pokojnine za službo nezmožnih zna-šalo več, kakor 4% obresti ene milijarde mark, namreč 46 miiijonov.
Angteški pebotni eastalki doba paške.
*N*ieuwc Rotterdamschc Cou-rant« poroča: Poljsko oboroženje an-gieskih pehotnih častnikov se je ir-premeniio. Častniki ne nosijo več sablje marveč puške in tomistre, kakor vojaki. Castniške znake bodo
imeli odslej na rokavu.
*              *
Skoraj 800.000 vjetnikov na Nemškem.
Odposlanci pruskega parlamenta so inspicirali pred kratkim vjetni-ški tabor v Doberitzu ter se prepričali, da se tam postopa z vjetniki popolnoma v smislu tozadevnih med-narodnih predpisov.
Poslanci so bili obveščeni, da se nahaja v raznih taborih na Nemškem skupaj 780.000 vGjnih vjetnikov.
*
Izmena cem^klh ?n francosklb vjetnlkov.
Karisruhe, 6. marca. (Kor. urad.) Karisruher Zeitung« piše v polurad-nem delu: Kakor slišimo, je cesar iz človekcljubja odredil, da se izvrši izmena v Konstanci in okolici se naha-jajočih franeoskih častnikov in pod-častnik >v v polnem obsegu, čeprav najbrže od Francije ne bomo preieli enakega števila težko ranjenih nem-Šk'h častnikov in podčastnikov. V splosnem bo to odgovana!o mnogo večjemu številu v naših rokah se na-bajajočih sovražnih vojnih vjetnikov. Število od Nem^ije izročenih težko ranjenih Francozov bo seveda večie, kakor od Francije izročenih težko ranjenih Nemcev.
Iz irancoske zbornice.
Franccska vlada le pojasnila o porabi 13-"o milijonov frankov, ki jih naj debe Črra gora, Srbija, Rusija in Belgija.
^Temps^ rorcča, da }e bil sena-tn predložen zakonski načru da naj dobe francoski državljani, ki so bili v voini, že z 20. letom volilno pravico.
Iz angleske zbornice lordov.
Lcrd Cliarles Bcresford je stavi] do miristrskega pred5edmka v zbornici lordov razna vp rasan ja. Med drugim je vprasal, ali je prepo-vedan tuđi uvoz anilinskih ban* iz Nemci je, ki so potrebne za vojni urid in ndmiraliteto. V odgovoru je naglašal Runciman, da se v podrobno razmotrivanje raznih takih \-pra-šanj ne more spuščati, da pa je potrebno, gotove predmete uvažati. Će bi na primer potrehnvala razstrelji-va in bi jih mo^la dobiti iz Nemčije, bi »ih gotovo brez obotavijanja uvažala. V nadaljnjem ie prišlo na razgovor, koliko vohunov je bilo od početka vojne ustreljen h. Podtajnik Tennant je odgovori!, da samo eden. Izrekla se je želja, da naj se izvedba vojnih znkortnv loči od vrhovnega poveljništva armade.
Novo angleško posoiilo.
Preko Amsterdama prihaja iz Londona poročilo, da ni nemogoče, da bo angleška vlada v kratkem na-jela novo posojilo, to oot kratkodob-no, morda do 3 let Na ta način naj se omogoči udeležba onega kapitala, ki se sedaj noče dolgo vezati.
* Draginja na Angleškem.
London, 7. marca. (Kor. urad.) Po poročilu ^Labour Gazette« cene moki. kruhu in mesu na Angleškem še vedno rastejo. V splošnem so se cene živilom tekom meseca januarja v prodaji na drobno zvišale za 3 do 4%, za kruh in moko pa za 9 do 12%.
•      •     •
Stavkarsko gibanje oa Angleškem.
London, 6. marca. (Kor. urad.) Parlamentarni poročevalec lista »Times« poroča: V premogokopih groze težkoče. Zveza premogokopnih de-lavcev na Angleškem Je sklicala za 17. marca narodno konferenco v London.
Druga londonska poročila pravi-jo, da je stavka premogarjev v Li-verpoolu prenehala. V Clydu Je položaj še veđno zelo nezadovoUiv. Po-gajanja z delavci ttsnjarske industrije se nadaljuiejo. Delodajalci so baje pripravljeni, za čas vojne zvisati de-Uvcem {»Uče, vsleđ česar |e muli.
da stavka teh delavcev   ne   bo fe-bruhnila.
POŠKODOVANA   ANGLEŠKA LINIJSKA  LADJA.
Iz Rotterdama poročajo« da so pripeljaii angleško linijsko lad|o - Cx-moath«  poškodavano v Folkestone*
>Ermouth* je 123 m dolga, 23 m široka in šega 8*3 m pod vodo, pro* stomine ima 14.000 ton, konjskih sil 18^346. Oborožena je s 4 topovi kalibra 30o cm, \2 topovi kalibra 15 cm, 12 topovi kalibra 76 cm, 8 topovi kalibra 4*7 cm ter ima 4 podvodne priprave za lan ci ran je torpedov. Vozi 19 mili na uro in je bila zgrajena lera 1901. Posadka šteje 750 mož.
ANGLEŽI   LOVE*Z NEVTRALN1MI
LADJAMI NEMŠKE  PODMORSKE
COLNE.
Hamburg, 6. marca. (Kor. urad.) »Hamburger Nachrichten* poročajo iz Stockholma: Nad vse težko kršenje švedske nevtralitete s strani An-glije, se poroča iz Karlskrone: Kapi-lana Nilsona, ki je vozil s ^švedskim tovornim parnikom iz Špan^je v Karlskrono, so pri Dovru ustavili. Več angleških vojakov je prišlo na ladjo in njih poveljnik je izjavil: »Imam povelje, da se vozm nekaj ča^a z nevtralnimi parnfki, da more-jo inoji ljudje streljati na nemške podmorske čolne, ki bi se eventualno pokazali. ? Dasiravno je kapitan formalno protestira! ter Angležem oči-tal sramotnost njih postopanja, je vsiljena angleška posadka ostala na krovu.
Tuđi razlaganje švedskega kapi-tana, da bi nemški podmorski čolni seveda odgovarjali na obslreljeva-nje, da torei angleški vojaki izpo-^tavljajo kapitan a in vso švedsko posadko največii nevarnosti, ni napravilo na Angleže niti najmanjsega vtiska. Tuđi je povedal švedski ka* pitan, da ie videl drugi dan neki an-^leški trgovski parnik takozvanega London - Collier - tipa. ki ie ime! razobešeno švedsko zastavo. Izpo-vedbe kapitana, ki velja za skozin-skoz zaupania vredno osebo, so napravile na Svedskem glabok vtisk, V političnih krogih zatrjujejo. da se bo odredila stroga preiskava do-godka.
Neresnična angleška vest.
Angleški časopisi so poročali, da je angleški pamik ^Tlierdis<• dne 28. februarja pri Beachv Headu un!Čil neki nemški podmorski čoln. W*o!ffov urad poroča sedai z merodajne strani, da se je omenjeni parnik res za-gnal dne 2&. februarja v neki nemški podmorski Čo?n. da ga ]e pa le lahko poškodo"*aL Čoln se je vrnil v svoie pristanišče.
NEM^KT    PODMORSKI   ČOLM V BISKAJSKEM   ZALIVU.
>Ta's:liche Rundschau- poroča \z Haaga: Med angleško in franeosko mornarisko upravo se vrše sedaj, kakor poročajo ^Dailv News^. poga-jaria glede stalne siužbe torpedovk v Biskaiskem zalivu. ker je sedai ne-dvemno dokazano, da se nahaiajo tu nemški podmorski Čolni. Ćelo ob obrežju pri San Sebastianu so opazo-vali nemške podmorske Čolne.
* Moštvo podtnorskega čofna >U S.«
London, 7. marca. (Kor. urad.) ^Times^ poročajo, da so se častniki in moštvo nemškega podmorskega čolna ^U 8.<? izkrcali 5. marca v Do-verju.
Vrednost   potopljenih   anglesklh tovorov.
Tz Ženeve: Glasom izjav pred-sednika velike angleške zavarovalne družbe *Bruce Ismav*-, ie tovor. ki so ga z angleŠkimi ladjami potopili nemški podmorski čolni. vreden več kakor 4 milijone funtov šterlingov.
ANGLEŠKA   IN   NEMŠKA POMORSKA  VOJNA,
Angleški trgovski urad razglaša, da je razveljavljena odredba, ki dolo-ča, da za blago iz Norveške^ Švedske, Danske, Holandske, Sviće in Italije, katerega vrednost ne presega 25 rantov šterlingov, ni treba izvornih certifikatov. Za blago, ki ie od-šlo pred 8. marcem iz dežele izvora, takih certifikatov še ni treba.
Angleži so ustavili holandski parnik >Sommelsdyk« ter ga pripe-IJali v Oravesend. Tovor tega parni-ka je bil določen za neko rotterdam-sko firmo ter ie obsegal železne stmžilnice, svetilke za kolesa in oije za stroje* Angleži so ta tovor zaple-nili, kljub temu, da je bila holandska lastnina dokazana.
»Times« poročaio: Londonska zveza mlinarjev ie znižala ceno mo-ke za en Šiling, tore] na 52 šilingov. To le Drvo nizanje ceo od početka *
vojne. Tuđi cene za pšenico so se znižale. Na Angleškem zelo primanj-kuje parnikov za prevoz pšenice m ovsa iz Amerike na Angleško in Francosko.
Proga Nizozemsko - Amerika je sporočila več avstrijskim in nemSkim transportnim podje^em, da do pre-klica ne more prevzeti prevoza av-strijskega in nem&cega blaga v Ame-riko, ker blaga zaradi zažuganih ko-rakov AngleSke in Franeoske ni moč zavarovati.
Iz Basla poročajo, da morajo> imeti od včeraj naprej vse švicarske pošiljatve preko Rotterdama v Ame-riko angleške izvorne listine.
Iz Haaga: Vsa poročila, da nem> ška blokada Anglije ni prektnila angleške plovbe, so izmišljena. Vsi angleški in francoski časopisi prihajajo sedaj na Holandsko le v malo izvo-dih in se ti se zakasne za 3 do 4 dni. Marsikateri dan med Boulognom, Calaisom in Anglijo sploh ni oseb-nega prometa in le torpedovke oskr-bujejo pošto v zelo reducirani meri.
London, 7. marca. (Kor. urad.) Trgovski urad je izdal v štirih slu-čajih dovoljenje, uvažati iz Nemčije
blago, ki ga na Angleškem ni dobiti.
•            *
Švedska protestira proti nadzorstvu Anglije.
Iz Stockholma poročajo. da listi protestirajo proti nadziranju uporabe živil s strani angleških konzulov. Žal je znaiio, da se nekateri nišo držali obveznosti, da ne smejo naprej pro-dajati živil, to pa se ni daJo prepre-čiti. Da bi pa smeli tuji komisarji predpisovati, kako smejo na Šved-skem porabljati blago, se    ne    srne
trpeti-      •      •        ^-
Izstradanie centralnih držarv,   *<'-
\z Washingtona poroča »Dailv Telegraph« baje iz najboljšega vira, da hoče poslati predsednik Zeditije-nih držav Wilson te dni osebno diplo-matično noto angleškemu ministr-skemu predsedniku siru Edvardn Gre>*u, da dobi od njega podrobno izjavo o tem, kako si misli angleška vlada popolno odrezanje dovoza živil Avstro - Ogrski in Nemčiji. Zdi se, da boce Wilson tuđi poskusiti pregovoriti angleško vlado, da dopusti uvoz blaga, ki m konterbanda, v Nemčijo, i>eveda le če sprejme Nemčija modus, da razdeljuje to blago civilnemu prebivalstvu posebna angleška komisija,
*
NAPAD NA DARDANELE.
Tursko oflciehio poročtlo o obstrelje-vanju Dardanel.
Carigrad. 5. marca. (Kor. urađ.) Glavni stan poroča: Včeraj pozno zvečer je poskusilo sovražno brodovje med podvojeno močio svojega ognja v onem delu obrežja, ki ga ne dosega ogenj naše artiljerije v okolici pozicij v Seddilbahru in Kumkale, v čolnih izkrcati vojake. Začetkoma. smo dopustili, da je sovrainik pod-vzel to akcijo,na to pa smo odgovorili na napad. 80 sovražnih vojakov, ki so se izkrcali v okoliciSeddilbahra, je pobegnilo na svojih čolnih ter se umaknilo. Njihove izgube znašajo 20 ranjenih in mrtvih mož. Na drugi strani je bilo prepodenih 400 sovraz-nih vojakov, ki so se izkrcali v blizini Kumkale, Imeli so okoli 80 mrtvih. Naše izgube pri obeh spopadih zna-šaio 6 mrtvih in 26 ranjenih. Vsled včerajšnjega neuspeha se je razdeli-lo sovražno brodovje v več oddelkov ter brezuspešno bombardiralo Dikili, Sarmsak in Aviatik, odprta, neznatna pristanišča v Egejskem morju. Dva zrakoplovca, ki sta v zrakoplovu preletela Saroški Zaliv, sta padla v morje, ravnotako zrakoplov, ter iz-ginila,
Carigrad, 5. marca- (Kor. urad.) Kakor izve -*Agence Tel. Milli« iz Dardanel, ie sovražno brodovje ob-streljevalo včeraj s sedmimi svojih močnih enot okolico Gheiklija in pa utrdbi Kumkale in Seddilbahr brez uspeha. Poizvedovalni oddelki, ki so jih hoteli izkrcati, ie intenzivni ogenj baterij odbil.
Carigrad, 6. marca. (Kor. urad.) Agence Milli. Včeraj so bombardirale dve oklopnici in ena križarka sko-zi tri ure obsežne utrdbe Smvrne brez vsakega uspeha. Danes oh osmih zjutraj so bombardirale ena franeoska ladija in tri angleške vojne ladije, katerim je sledilo pet iskat cev min velike prostornosti, zopet poldrugo uro utrdbe Smvrne. Sedem strelov naših baterij je zadelo sovražno oklopnico, ki je prva začela streljati. En iskalec min je bil potopljen. Naše izgube pri včerajšnjem m današnjem bombardiranju so znašale štiri mrtve, sedem ranjenih, Včeraj in danes se ni izvršila nikaka resna akcija sovražnega brodovja proti Dardanelam. Potrjeno je, da Je so-vražni zrakoplov, ki ]e padel v mor-je, poškodovala naša obranrbna baterija proti zrakoplovom.
•    .    •
54. Ster                                                                                                         »SLOVENSKI NAKUU*. aue 8. marca  1S15.                                                                   -           -                      Stran S.
Specialno poročilo WoUfoveg*
urada.
Carigrad, 6. marca. (Kor. ura-d.) Specialni poročevalec Wolffovega urada brzojavlja iz Dardanel: Granate dveh križark, ki sta neprenehonia menjavali svojo pozicijo, so padlc blizu vaši, v morje in v okolico turske baterije, vendar pa ne v isto. Baterija je odgovorila na ogenj in je trikrat zadela, ne da bi izgubila le enega mo-ža.'Vsled tega so streljali danes An-gleži na še večjo oddaljenost, iz če-sar je razvidno, da je želja sebe va-rovati večja nego stremljenje po uspehu. Ćastniki in moštvo so v po-polnoma zaupljivem razpoloženju.
*                          m
m
Operacije proti Dardanelam.
Iz Londona z dne 4. marca p*> ročajo »Miinchener Neueste Nach-richten« v svoji petkovi številki:
Admiraliteta razglaša: V pone-deljek ob 11. dopoldne smo nadalje-vali operacije proti Dardanelam. Ladje ^TriumpK *Ozean« in »Al-biom- so plule v morsko ožino ter napadle for 6. in baterijo ob beli pe-čini. Fori, poljski topovi in havbice so reagirale na ogenj. Izvidni hidro-plani so zvečer poručali o raznib rtovih artiljerijskih pozicijah, v kate-rih pa nišo bili nameščeni topovi. Hidroplani so tuđi odkrili več min na površini niorja. Nekaj lovilcev min ie v nočl od ponedeljka poloviio mine poldrugo miljo od rta Kephes. Sči-tile so jih torpedovke^ Imeli smo samo 6 ranjencev. Jtiri trancoske oklopnice so obstreljevale pri Bula-iru baterije in prometne zveze. Pri prejšnjih operacijah smo uničili 19 topov kalibra 15 do 275 in 11 topov manjšega kalibra, 2 reflektorja in *Canopus -. »Swittsure« in vCorn-wallis« so v torek pričele boj proti foru S. Baterije in havbice tora 9. so istočasno jele obstreljevati te naše ladje. For 9. smo pošk od ovali ter prisilili baterije, da so ob 4. uri 55 minnt popoldne umolknile. Oklopnice so se umaknile ob pol 6. zvečer. Vse tri so bile zadete. ranjen pa je bil samo 1 pomorščak. Vreme je prepre-čilo, da hidroplani nišo mogli izvršiti rekognoscirania. Mine snio lovili vso noč. Napad nadaljujemo. Ruska križarka --Askold« se je združila z brodovjem v Darđanelah.
Aogleško uradno poročilo.
Poročilo z dne S. februarja pravi:
V sredo smo na'dalievali z napadom na Dardanele. O dogocikih v morski ožini sami se rtičesar ne poroča. Vojna ladija ^Dublin* je uničila neko opozovaino pozicijo pri Galipo-liju, križarka *Saphire« je obstrelie-vala nekatere tečke ob zalivu Adra-mity. kjer so se nahajali topovi in čete. Pri utrdbi (Adramitv?) smo uničili 6 poljskih topov. Skusaj je ćo-sedaj razbitih 40 topov. Francoske Iadije so bombardirale Bulair in so razđejale most pri Kavaku.
m                  •
,5
Oporišče zavezniškega brodovja.
Angleško - franeosko brodovje ima svoje oporišče na grškem otoku Lemnos. Turski listi izražajo svoie začudenje. da Grška proti tei zlorabi vsaj formelno ne protestira.
Velika franeoska bojna ladija se pouesrečila.
Carigrad, 6. marca. \felika fran-coska bojra ladija Admiral Char-ner* je pri Dedeagaču nasedla na sipine. Dosedaj se še ni posrećilo jo spraviti zopet v globoko vodo.
•     .     • Rusko brodovje proti Bosporu.
Neue Freie Presse javlja: *Gior-nale df Italia« poroča iz Bukarešte: Pri Burgasu so opazovali rusko brodovje, ki pleje proti Bosporu.
Boi za Carigrad.
Ta boj, ki ga je začelo anglesko-franeosko brodovje, ni samo boj za to mesto, anipak ima očividno tuđi namen, prisiliti nevtralne države, da stopijo na plan. Za tripelentento bi bilo važno že to, da bi z zavzetjem omogočila dovažanje orožja Rusiji in izvažanje žita iz Rusije. Še važ-neiše pa bi bilo zanjo, če bi mogla potegniti na svojo stran Italijo, Grško, Romunsko in Bolgarsko. Vse te stiri države so v veliki meri intere-sirane na usodi Cargrada. Na Ro-munskem, na Bolgarskem, na Grškem in na Laskem bi najraje imeli, da postane Carigrad nevtralno me-sto, povsod previaduje mnenje, da bi bil za te države huđ udarec, čts bi se iripelententa brez njih sodelova-nja polastila Carigrada in si tursko posest razdelila brez ozira na tište, ki je pri ti akciji nišo pomagali.
Stalisce Rusije napram dardanebke-mu vprašanju.
London« 7. marca. (Kor. urad.) Tukajšnje časopisje izvaja: Rusija je glede dardanelskega vprašanja vče-raj jasno povedala svoje namene. Nazaj ne more več. Rusija pricakuje, da bo Anglija, kjer so med prebival-stvom razširjena o Dardanelah še popotnoma zastarela naziranja, tuđi pokazala karte ter podala jasne obvezne izjave.
Ruska kavkaska armada v kritičnem položaju.
Dunaj, 6. marca. \l Milana po-roćajo: vSecolov javlja iz Petrogra-da: Rusi molče že 14 dni o dogodkth v Kavkazu. Podučeni krogi oznacu-jejo položaj ruske kavkaske armaJe za kritičen, zlasti ker so se kavkaska
plemena pridružila Turkom.
*            •
Tursko oficielno poročilo o bojih v Kavkazu.
Carigrad. t>. marca. (Kor. urad.) Agence Mili;. Komunike glavnega stana pravi: Na kavkaski ironti ni nobene izpremembe. Dva angleška konjeniška poika in artiljerija so na-padli naso predstražo pri Vessile južno od Corne. Po spopadu ie sovi'až-nik v neredu zbeža! rroci Schab^e ter pustil na boiišču več nego J00 ranjenih. Mi smo vplemli eno strojno puško ter uničili dva sovražna topa. Naše izgube so znašale deset mrtvih in 15 ranjenih.
*
GRŠKA NA RAZPOTJU. — KABINET    VEM2ELOS     DFMISUONI-RAL.
V trenotku, ko je angleško-fran-cosko brodo\"je začelo obstreljevati Dardanele, da si cćpre pot v Carigrad, je stopilo pred Grško veliko in težko vprašanje: Kam se naj obrne, ali r.a stran trozveze, ali na stran tripelentente ali pa naj ostane ne-vtralna. V interesu Grške je vseka-ko, da Carigrad ne postane last Rusije in da bi postai nevtralno mesto. Dne 5. t m. ie bil v Atenah kronski svet, na katerern se je razpravljalo o tem vprašanju. Izdani komunike ne pove nič, kako se je kronsk: svet od-ločil, pač pa se uradno poroca, da ie odstopil ministrski pre<2sec';i!k Veni-zelos in sicer zaradi tega ker se kralj ne strinja več z njeg vo politiko. Kako stalKče je Veniz< os zasto-pal glede Darddnel ni znar ». V urad-ni brzojavki vzbuja pasus <. ovacijah. ki jih je prirejala množica Venizelo-su posebno pozornost.
Uradne vesti se glase:
Kronsk? svet.
Atens, 5. marca. CKor. urad.) Agence d* \thenes poroča: Konfc-renca bivših ministrskih predsedni-kov se je sestala danes ob treh popoldne p°d kraljevim predsedni-Štvom. Bili so navzoči: Venizclos, Dragumis Rhaliys in Theotokis ter načelnik generalnega štaba Dusma-nis. Ministrski predsednik je v dalj-šem govoru razložil politiko, ki jo Mnatra vlada za potrebno. Nato so govorili Theotokis, Dragumis in Rhallys, nakar je Venizelos ponovno poprijel za besedo. Nato je kralj zaključi! sejo ter izrekel udeležni-kom zahvalo.
Mn^goštevilna množica je pozdravljala ministrskega predsednika, ko ie zapuščal kraljevo palačo.
Venizelos   naznanja   svojo  demisijo.
Atene, 6. marca. (Kor. urad.) Agence d' Athenes* javlja: V zbornici je izjavil ministrski predsednik Venizelos, da je kabinet demisijoni-ral. ker kralj ne odobrava vladne politike.
O čem se je po*vetoval grški kronski svet?
Kakor javljajo iz Sofije je ponudila tripleententa Orški velike terito-rijalne nagrade, ako se pridruži akciji proti Turčiji. O teh predlogih troj. nega sporazuma je razpravljal tuđi kxGD5ki svet^
Krali KmstMtia se |e odločil za     i Revtralnott,
Dtmai, 7. marca.   Po   privatnih
vesteh iz Aten je zastopal ministrski predsednik Venizelos v zadnjem kronskem svetu mnenje. da se mora Grška pridružiti triplententi ter se udeležiti napada na Dardanele in na Carigrad. Kronski svet ni storil ni-kakega sklepa, temveč kralj Kon-stantin s; je pridržal odločitev za đru&i dan, soboto 6. t. m. Se pred sejo zbornice je dal kralj Konstantin v soboto ministrbkemu predsedniku sporočiti, da njegovih argumentov in predlogov ne odobrava in da se je odlocil id nevtrainost. Venizelos je takoj nato podal demisijo. Z veliko napetostjo pričakujejo politični krogi, kako se no notranja kriza, ki je nastala vsled odstopa Venizelosove-ga kabineta razpletla. Venizelos ima v parlamentu veliko većino in je v deželi silno popularen. Mnogi upajo, da se bo min. predsednik kraljevi volji ukionil ter tako omogočil mirno in normalno razrešitev nastalih tež-koč.
Kraljevi motivi.
Merodajno za kraljevo odločitev ie bilo, kakor se zatrjuje, vsekakor prepričanje, da nikakor ni v interesu Grške, ako postane Rusija gospodarica v Carigradu in nad morskimi ožinami. Prosti dohod ruskega bro-dovja v Sredozemsko morje bi zmanjšal veljavnost Grške kot pomorske sile ter ogrožal tuđi samostojnost grške politike za vedno. Kralj se je prepričevalnosti te politične argumentacije tem rajše ukionil, ker ga vežejo sorodniške vezi z nemškim dvorom (kraljica Sofija je sestra nemškega cesarja), vezi simpatije pa tuđi z nemsko armado. ka-tere maršalski štab mu je podelil ce-sar Viljem kot zmagovitemu vojsko-vodji v balkanski vojni.
Zaimis designiran za novega min. predsednika.
Atene, 7. marca. (Kor. urad.) Krali Konstantin je pokliča! Aleksandra Zaimisa ter mu povrnil sestavo novega kabineta. Zaimis si je izpro-sil 24urni rok za preudarek.
(Dcsignirani novi min. predsednik Aleksandro Zaimis je šef konzervativne stranke. Rojen 1. 1855. je studira! na nemskih univerzah ter se udeležuje že od L 1881. sem politične-ga življenja. S 35. leti postane prvi justičrn minister, L 1895 je predsednik zbornice, 1. 1897. zagovarja mirni sporazum med Grško in Turčijo, to-da vojne ne more preprečiti. Po ne-srečni vojni postane min. predsednik in zunan]i minister. vendar na kmalu odstopi. ker propade njegova stranka pri volitvah. Drugič je bil Zaimis ministrski predsednik 1. 1901.—1903. L. 1906. je postal kot naslednik princa Jurija nadkomisar na Kreti. V Venizelosovi eri je Zaimisova stranka sicer v parlamentu sodelovala, to-da napram politiki odstopivšega min. predsednika je ostala vedno precej kritična.
Dr. Streit — novi grMci poslanik v Carigradu.
Carigrad, 7. marca. (Kor. urad.) Porta je podelila novo imenovanemu ^rškemu poslaniku v Carigradu, dr. Streitu, agrement.
*
Nov gršk« - turski incident. Grki umorili dva turska imana.
Carigrad, b. marca. (Kor. urad.) Kakor izve list »Tanin* iz Soluna, sta bila imana mošej Akindšali in Amadšali v mošejah od Grkov umor-jena.
Kako sodljo o stališču Grške na Nemškem.
Koln, 7. marca. (Kor. ur.) »Kol-nisehe Zeitung< poroča iz Berlina: V diplomatičnih krogih hocejo vede-ti, da se bo v kratkem pojasnila smer, ki jo naj zavzame grška politika, na podfagi posvetovanja v gr-skem kronskem svetu. Pretežno mnenje je to, da se bo Grška za zdaj držala še nevtralitete, dokler ni vo-jaški položaj v morski ožini bolj pojašnjen. Ve se. da se napad na notra-njo utrdbo sploh še ni izvršil. Tuđi je uspešna zavrrnitev prvega poskusa izkrcanja ojačil pri nevtralnih drža-vah napravila vtisk. da bo turska morske ožine izvršila svojo naloga obramba morske ožinc izvršila svojo nalogo.
•
Sođba turtkfti Ustov.
Carigrad, 7. marca (Kor. urad.) Turski listi izjavljajo, ko pišejo o atenskem kronskem svetu, da so prepričani, da bo Grška spoznala svoje prave interese in da ne bo de-lala fantastične poHtike, kajti izhod ruskega brodovja v Egejsko morje bi bil za Grško grob.
•    *    *    .....
■                 Fraacoeko upanje.                I
>Pemps* frdi, da stopi Grska v najkrajšem času na stran tripelemeii-te in da pojde z njo v vojno, češ: zgodovina, preteklosti in simpatije prebivalstva silijo vlado pomagati, da se odstrani iz nekdanje Bizance polumebec.
*
* Izjave Salandrovega lista.
Iz Curiha poročajo: >GiornaIe d' Italia<- razpravlja očividno poluofici-jozno o dardanelskem vprašanju ter pravi: Italija napram razvoju dogod-kov ne more ostati ravnodušna. Za-vezniki troinega sporazuma so se pač najbrže zedinili. da naj dobi Rusija prosto pot \z Crnega morja v Sredozemsko. To pa pomenja popol-noma novo grupacijo ravnotežja v Sredozemskem moriu. o kateri mora Italija do dobra razmišljati. Nespa-metno bi bilo domnevati, da bi se mogla Italija še nadalje odtegovati vplivu svetovne vojne. G. d' 1.^ zaključuje s pozivom, da se naj Italija ^-duševno mobilizira. Vsak dan iah-ko postane za bodočnost države od-ločilen.
Zakon o v pokliča nj u rezervnih častnikov v Italiji.
\z Rima poročajo: Parlament je odebril zakon, ki daje vojnemu ministru pravico poklicati do 31. decembra t. 1. vse rezervne častnike k orožnim vaiam. V podučenih krogih se zatrjuje. da to pooblastilo ne vse-buje ničesar vznemirljivega in da je ni smatrati za mobilizačno pripravo. To je razvidno že iz dejstva, da ima vojna uprava v slučaju mobilizacije itak pravico vpoklicati rezervne častnike in bi torej nobenega po-oblastilnega zakona ne potrebovala. Gre marveč menda res le za boljše izvežbanje rezervnih  častnikov.
Krupenski odpoklican.
Iz Rima poročajo: Ruski veleposlanik Krupenski je odpoklican. Car ga je imenova! za državnega svetnika. Krupenski ostane do konca meseca še v Rimu. da pričaka svojega naslednika.
*
Nova italiianska bojna ladija.
Rhn, 6. marca. V ladjedelnicah Odero v Foče so pričeli graditi vče-raj novo italijansko veliko bojno la-dijo, ki bo dobila ime »Mare Antonio Colonna«.
Genadijteve izjave.
Rimski korespondent petrograd-skega »Novega Vremena« je imel z bivšim bolgarskim ministrom Gena-dijevem razgovor, v katerem pravi Genadijev. da je izključeno, da bi se Bolgarija dvignila proti Rusiji. Če pa
►     bi se to res zgodilo, potem bi izbruh-i     nila v Bolgariii revolucija in on, Genadijev, bi bil prvi, ki bi se ji posta-vil na čelo. Ta izjava je vzbudila v Bolgariii veliko senzacijo ter je iz-zvTala v vrstah Genadijeve (stambu-lovistične) stranke, katere   program je,    kakor znano,    protiruski, vihar
k    razburjenja.    Genadijev   sam   se o ,    pristnosti inteT\iewa še ni    izrazil,
►    pač pa priobčuje -»Volja«, glavno glasilo štambulovistov.izjavo strankine-ga vodstva, v kateri se označuje in-terview »N. V.« za grdo intrigo, ker Genadijev nikdar ni mogel kaj take-
1    ga izjaviti, kar je v *N. V.« napisano.
►    Stambulovistična stranka želi dobrih
►    odnošajev z vsemi velesilami, torej l    tuđi z Rusijo, toda bolgarski   narod
■     mora biti neodvisen in mora braniti I    svoie interese.   Končno se je čutila i    tuđi vlada   primorano.   Gcnadijeva
Idesavouirati.    Ministrski predsednik Kpdoflavovle v sobranju izjavil. da
l nima   Genadijev   nikake    politične misije.
Razpoloženie v Romuniji.
Akcija proti Dardanelam absor-bira. kakor se poroča, vso pozornost političnih krogov. Ta akcija je pač politično in vojaško velike važnosti, vendar se zagotavlja, da ne bo nič vplivala na sedanje stališče romun-ske vlade in da ostane vlada tuđi še
naprej strogo nevtralna.
•             *
Roraunski parlament.
Bukarešta, 6. marca. (Kor. urad.) Poročilo Agence rumaine«. Zaseda-nje parlamenta je bilo do vštevši 11. marca podaljsano. Senat in zbornica sta sprejela zakon, ki daje vladi pravico, razglasiti obsedno stanje, če to zahtevajo razmere.
NEVARNO   GIBANJE    PROTI TRrPELENTENTI   V   PERZIJI.
Petrograd, 6. marca. (Kor. urad.) »Ruskoje Slovo« javlja 27. iebruarja iz Teherana: V Perziji se siri jako resno in opasno gibanje proti troine-mu sporazumu. Gibanje podpirajo uradni krogi. Zahteva se odstranitev vseh evTopejskih, zlasti pa belgijskih finančnih kontrolorjev, uvedba splo-šne brambne dolžnosti in najetje več-jih posoiil v reiormne svrhe.   Salar
Ied Dauleh je prispel na čelu moćnih čet v Perzijo.
*
NOV AMERIKANSKI POSREDO-VALNI PGSKUS?
Preko Kopenhagena javljajo berlinski listi: Amerikanski predsednik Wilson je odposlal polkovnika Housse kot izrednega pooblaščenca v London, Pariš, Petrograd in Ber-
Ilin, da se informira, ako bi evropeiske države sprejele event. nov posredo-valni predlog Amerike za mir.
*             *
RUSI  V  ZMOTI.
Neki častnik opisuje v »Magvar-orszagu   ta-le dogodek:
Da si zavarujerno svojo fronto, smo postavili močno stražo, ki se ie naliajala pet do šeststo korakov pred bovražno fronto. Nekoč ie pri-scl na vrsto tuđi moj oddelek, da prevzamc službo pred^traže. Okrog 9. dopoldne ie naenkrat izstopil iz sovražne fronte vojak in se nam brez orožia približal. Pozorno smo opazovali. kaj bo napravil. Ker se ie nam bližal neoborožen, nismo nani streljali. Kakih dvesto korakov od nas se je ustavil, zataknil v tla palico, na kateri je bil pritrjen koscek papirja. zamahnil z roko in pokaza! na papir. Na to ie pohitel zopet nazaj v svoj strelski jarek. Eden izmed naših vojakov je izlezel iz jarka in prinese! papir, na katerem je bilo v ruskeni jeziku napisanih več stav-kov. ki r>a jih seveda nismo razumeli. Čudno to pismo s pravilno napisanim neinškim stavkom: »Es ist nicht gut. - Dolgo snio razmišljali, kaj po-meni ta list^ končno se je enemu izmed vojakov posrećilo raztolmačiti njega vsebino. Pismo se ie glasilo tako: ^Zakaj ste razobesili belo zastavo? Ako se hočete udati, pridite mirno k nam. ne borno na vas streljali. Toda zakai streljate na nas, ako imate razobešeno belo zastavo?, Es ist nicht gut.^ Jeli smo pregledo-vati naša fronto in iskati zastavo, ki smo 30 baje razobesili. Končno se je stvar pojasnila. Na desno od našega okopa je ena izmed straž, ki je bila pred nami na tem mestu, razobesila ogrsko narodno zastavo. To ie dež ' ze tako izpraU da je bila od dalec vi-deti kakor bela. Naravno, da so Rusi smatrali to zastavo za belo ter vsled tega domnevali. da se namera-vamo udati. Radi tega nesporazum-ka smo se sprva smejali, kasneje pa smo se ježili, da so Rusi mislili, da se nameravamo udati.
Takoj smo sestavili odgovor v treh iezikih: v rnadžarskem. nemškem in ruskem. V tem pismu smo pojasnili stvar ter je poslali prav tako, kakor so nam preje poslali list Rusi. Vojak je pismo pritrdil na drog in drog vtaknil v zemljo v blizini ruskega jarka.
Da so nas Rusi razumeli, smo takoj opazili in občutili. Cim je kdo izmed nas dvignil glavo, takoj je nad njo zažvižgala sovražna kroglja, ki: bi bila zadela tuđi mene, ako bi se ne
bil k sreči sklonil.
*             •
ŽIVLJENJE    ANGLEŠKiH POMORŠCAKOV.
Listi poročajo: Nihče na Aiigle-Škem ne ve. kje so zdaj angleŠkej bojne ladje, koliko jih je že na oceanu ali drugje in kako se jim godi. Na-tančno pa se ve, v kakem peklu žive pomorski vojaki in oficirji na tistih ladjah, ki so v Severnem morju. Čim se je začela vojna, so takoj odstrani-
Ili s teh ladij vse lesovje in vse nepotrebne stvari zmetali v morje. Kma-ta so^plavali   po   morju dragi stoli,
Stran 4.___________,     —»______________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 8. marci 1915._____________________________________________________54. Stev.
klavirji in vse mogoče druge reci, Iri
sicer olepšavajo življenje na ladjah. Že dobrih šest mesecev žive zdaj pomoršćaki v čisto železnih prosto-rih in to še na najbolj nezdravem podnebju. Eden oficirjev se je izra-zil: »Poleg telesnega napora je vpo-*tevati tudi vedno napetost naših živcev. Če zadene le en sovražni torpedo, moramo vsi umreti, kajti nobena vojna ladja ne srne imeti čol-tiov in če je kaka ladja zadeta, morajo vse druge od nje zbežati.« Na vsa-ki ladji je vse polno strojev, ki delajo neprenehoma, in zrak je od olja in para strašen. Če se mala ladja le ko-ličkaj premika, se začne tresti. Govoriti tedaj ni mogoče, kar tuliti je treba, a kadar vozi taka ladja s pol-nim parom, tedaj se morajo dajati vsa povelja z znameni i. O špan ju še govora ni. V začetku so Iadje le po tri dni patruliirale potem pa je moštvo tri dni počivalo, zdaj je še huje, ker je počitek skrajšan na en dan. Če je kak oficir po večteden-skem službovanju na kakern razdi-ralcu torpedov premeščen na veliko Sadjo, se hitro pokaže, da je vsled sil-nega žive. napora ves zmešan. tako da daje časih popolnoma nespametne ukaze, katerih se par trenutkov po-zneje že sam več ne spominja.
Uportiic 1. 1915. potpjenih črnovolnitiov.
Dunaj, 6. marca. (Kor. urađ.) Leta 1915. poirjeni črnovojniški zavezane! morajo odriniti pod orožje tako-le:
1.  turnus, to so v letih    1891.   in 1Š9S., potem v letih 187S., 1879., 1SS0. in 1S81. rojeni črnovolniški zavezan-cif ki nišo bili prej podvrženi vejaški daiznost! v monarhiji In so dobili av-stro - cgrsko državljanstvo sele    po 31. decembru onega leta, v   katerem so dovrš!!! 33. ieto   starost!    in    j?m vkijub njihovi ernovojniški dolžnosti m bi!o treba iti na nator, — 15. marca 1915. L
2.  turntfs, to 50 črnovofniški   zavezane! rotetnega leta 1S96„    —   13. aprila 1915. L
iS i %& ^3s %*    V %>& ^l^a
—  Grof Stiirgkh pri cesarju. Ce-
sar ie včeraj docoldne sprejel mini-strskega predsednika grofa Stiirirkha v Schonbrunnu v daljši avdijenci.
—  Odlikovani Slovenci. Vojaški zaslužni  križec  z  vojno  dekoracijo je dobil stonrk Iva:: Lcgar. poljske-ga   topničarskega   polka   št. 1.   — Signum laudis je dobil nadporocnik pešpolka št. 22 Pav-1 Razlag. — ^lati zaslužni križec na trnku rrabr<~>5t-ne  svetinje  ie  dcb;l  r.nmestnik  asi-srentnegra   zdravniku    pii    pešpolku st. 58, dr. Tecdcr Fajdiga. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobit::   narednik   Luka  Potokar,  računski podčastnik  I.  razreda  Anćrej Slapar,     četcvodje:     Aloizij     Kikelj, in Alcjzij Žužek, korporali: Jos. Me-glen, štefan Peternel, Anton Ple.ško, Franc Sternljan in Mihael    Štrukelj. infanterista Ivan Galič in Karei Gro-beljšek  ter  častniški    sluga    Jakob Kuk, vsi od pešpelka št. 17; prapnr-ščak v rezervi Rudclf Potoen:K\ četo vodja Josip Golob  in  Janez Lin-hart, pešpoika št. 47. Računski podčastnik I. razreda Josip    Doberšek, narednik Vinko   Majcen,   cetovodje Josip Znićarič, Ivan Agrež in Ivan Vigec, korporal Anton Kržan in  desetnik Jurij Otorepec, vsi od 87. pešpolka.
—  Odlikovanje.    Signum   laudis na traku hrabrostne svetinje za hrabro ponašanje    pred   sovražnikom, je dobil rezervni    poročnik    bosansko-hercegovinskega pešpolka št.  1,   dr. Janko 01 i p, odvetniški kandidat v Trstu.
—  Imenovanje. Naš roiak, provi-iantni oficir  7.  domaćega    lovskega bataljona, poročnik Josip P f e i f e r, je imenovan nadporočnikom.
—  Počitni dopusti   za   častnike. Praški »Čas« poroča, da je vrhovno armadno vodstvo    baje    pooblastilo zborne  povelinike,    da smejo dajati castnikom, ki se nahajajo že od začetka vojne nepretrgoma na  fronti, 14dnevne počitne dopu-te.
—  V Brežah   na   Koroškem   Je umri gesp. Josip T a u b e r, enoletni prostovoljec 27. domobranskega pešpolka,   sin   tukajšnje   restavraterke gospe Tauber. Naše sožalje!
— Umri je v Bistrici na sever-nem Ogrskem vsled ran, dobljenjh na severnem bojišču gosp. Fran b i n -kovec, trgovski sotrudnik iz Idrije. Mlađemu junaku časten spomin!
— Kđo kaj ve? Podpisana vljud-no prosim g. vojake kolege 17. pešpoika, al<o kateri rnogoče kaj ve -o mojem sinu Antonu Bohincu, doma iz Mišač pri Podnartu. Bil je do-d^ljen oddelku stroj, pušk in Je med T'rio desetnika.    OJšel je na bojno t*^]e pri prvi mobilizaciji v Galicijo. Pcai je z.Injič meseca oktobra,  a
potem nič već. Zaputta svojo mater, od žene mater ter dvamajhna Antička v starosti 3 in 4 let. Omenjeni je
sluiil pri drugi poljski stotniji. Podpisana vljudno prosi, ako kdo kaj ve, naj blagovoli naznaniti žalujoči materi Tereziji B o h i n c, na Mišačih, pošta Podnart, Kranjsko.
—  Pogreba se Anton   M a Č e k, desetnik črnovojniškega polka št. 3, tretje stotnije, vojna pošta 48. Prej je bil pri črnovojniškem maršbatalio-nu Št. 10 v Hrpeljah. Kdor kaj ve o njem, naj to sporoči Josipu Marnu v c. in kr. rezervni bolnišnici v Celju.
—  Pogreša se Franc Cuznar, c. kr. domobranski pešpolk št. 4, III. pohodni bataljon, 2. stotnija,    vojna pošta 48. Odšel je na severno bojišče in se ni več oglasil že od 20. oktobra
1914.  Kiior kaj ve o njem, naj blagovoli to sporočiti njegovi materi Mariji Cuznar, Podkoren št. 66, pošta Kranjska gora, Gorenjsko. Eventualni stroški se povrnejo.
—  Štetnik   Friderik   Mazuran t. Gospod Nikolaj Mazuran, c. kr. davč-ni oskrbnik v p„ ki stanuje na Pre-vojah (okraj Brdo), in njegova    rodbina sta bila prizadeta od bridkega, nepričakovanega      udarca:      njegov sin   Friderik,  naposled     stotnik     pri bos.-hercegovinskem pešpolku st. 1., je pade! na severnem bojišču. Iz življenja tepa nad vse hrabrega vojaka navajamo te-!e  podatke:   Leta  1873. na Prevojah rojen, je obiskoval ljudsko solo v Trebnjem in dovršil nižjo gimnaziji v    Ljubljani    z    izvrstnim uspehem. Leta 1SS7. je vstopil v in-fanterijsko kadetno solo v Libenavu pri Gradcu, kjcr je    bil    skozinskoz odličnjak.     Leta  1891. je  prišel     kot praporščak k domaćemu pešpolku št. 17. v Liubijar.o. Leta \S93. je postal poročnik in bil prestavljen    k    bos,-hercegovinskem pešpolku št. 3. v Bu-dapešto, kjer je služboval  kct adju-tant pri bataljonu in pozneje pri pes-polku in dosesel L  1896. čin  nadpo-ročnika.  Kot  nadporcčnik je  dovršil v  Budapesti korno solo z  izvrstnim uspehom kot prvi    svojega    letr.ika. Leta 1S97. so ga prestavili v Bosno, v Doboj in odtarn kot učitelja in komandanta  enoletnih  prostovoljcev  \T Serajevo, kjer je deloval    celih    pet let. Že v mirnem času se je ta oficir cdiikoval v mnogih slučajih. Kot nad-poročnik  je  dobi!  najvišje  priznanje (signuin  laudis)  prvič    za    izvrstno vežbanje enoletnih prostovoljcev    in drugič za rešitev dveh vojakov,    ki sta bila v nevarnosti. da se potopita. Ražen te dekoracije je krasila njegove junaške prsi:  vojaška spominska kolajna, jubilejska  spominska   koiaj-na, spominska kolajna    na   aneksijo Bosne in    spominski    križec    iz    let 1912.—1913.    Za hrabro in   uspešno delov.inie in   nastopanje    pred    so-vražnikom so ^a odlikovali z   voia-?kim zaslužnim križeem z vojno de-koraciin. Skoro d:n za dnem «ie mu je radila prilika, da se je   odlikoval nred sovražnikom na severnem boii-šču. V ognju je bil sedeminštirideset-krat; med drugim se je ude'ežil bitk pri Zamošču. Krasniku, Dobu, Majdanu in Lvovu. Povsod se je izkazal kct renavadno hrabrega in nevstra-senega vojaka. Bil je pravi junak in kot tak je padel junaške smrti dne 18. novembra !eta 1914. pri Kotovica'  na ruskem Poljskem. Kot poveljnik    ru-j?e !:cnipaniie je imel nalogo, na^ isti sovražno  posadko, ki  je  bila  kn maj trideset korakov oddaljena. Pri    ro-diranju Ra je zadela krogla v pr . in ranila žilo odvodnico in    hrbtenico; posledica je bila takojšnia    smrt.    2 njim  sta pala poleg mnogih    drugih podpo-Ikovnik Karei Kortan    in   major Franc Markowsky. oha od bos.-herc. pešpolka št. 1.    Začasno so ga pokopali na bojnem bolju pri    Mrzi-glođu, pozneje so prepeljali njegovo truplo v domovino in ga shranili    k večnemu počtiku    dne    21. januarja
1915.  na slikovito ležečem pokopali-šču v Št. Vidu pri Brdu. Tako počiva sredi svojega idilično lepega    kraja. ki ga je tako ljubi!. Stotnik Mazuran je bil ponos vojaškega stana, skozinskoz blag, skromen značaj, nenavad-no dober človek    in zvest   prijatelj. Vsled svojih odličnih  zmožnosti    in vsled svojega vrlega značaja bi bil brez dvoma dosegel Še visoko voja-ško dostojanstvo. 2ivel je v srečnem zakonu s svojo gospo Alico, roj. pl. Bumbala. hčerko umrlega polkovni-ka pri železniškem in   telegrafskem nolku, naposled  ravnatelja  hosniške železnice Sarajevo - Brod. S priza-deto rodbino, ki je s Fricem izgubila svoj ponos in svojo nado, odkrito so-žalujejo vsi tišti, ki so pokojnika poznali, ljubili in ga imeli za    ljubega prijatelja. — Moravčan.
— Iz seje deielnega odbora. De-želni glavar poroča, da je posredova! na Dunaju zaradi   prudCamga, ozlroma zaCasnega zapretia Oodskih iol ▼ svrbo zaposlenja ftolske Miadi-mm pri poljskem del«.   Po njegovem mnenju naj bi se glavno besedo pre« pustilo krajnim, oziroma glede   me-Sčanskih šol okrajnim bolskim svetom. Vsaka šolska občina naj bi to-
re) saroostojno odiočevala, |e - li in v kateri meri Je šolski pouk opustiti, oziroma skrčiti. Srednješolcem naj bi se dovoljeval dopust na predlog pristojnega županstva. V vsakem slučaju izdala naj bi se učencem spri-čevala za ćelo Ieto. — Publikacije sankcijoniranega lovskega zakona je vsak čas pričakovati. — V deželni šolski svet se izvoli za namestnika člana inž. Remca, mesto v vojno službo vpoklicanega dr. Lovro Po-gačnika deželni tajnik dr. Ferdo To-mažič. — Enkratno draginjsko pod-poro se dovoli vsem deželnim usluž-bencera, ki nimajo nad 500 kron me-sečne plače, izvzemši primarijev, v izmeri 30—80^ mesečne plače. Najmanja podpora znaša 80 kron, naj-višja 150 K. Samci 20c/<- manj. — Uslužbenci užitninskega zakupa dobe draginjsko doklado iz režijskega prispevka občin. Skupni izdatek vseh draginjskih podpor bo iznašal približno 20.000 kron. — Kranjski deželni gasilski zvezi se dovoli iz gasil-skega fonda 3000 kron. — Marija-nisCa se priboljša glede na draginjo živil odŠkodnina za prehrana ^ojen-cev - ustanovljencev za 500 K. — Je-ranova dijaska miza dobi podpere 300 K. — Većina de/.elnega odbora odobri dogovor, ki se je sklenil glede nadaljevanja gradbe vipavskih vo-jašnic med propalo podjetnico tvrd-ko Zajec 6: Ilorn, vipavsko občino in xLjudsko posojilnico«. Tvrdka Zajec in Horn je bila prevzela gradho vo-jasnice za pavšalno vsoto 860.00«) K, pa je morala credi dela preneliati, ker je postala insoh entna. Bistvo tega dogovora je. da se stavba nada-ljuje po vipavski obeini v lastni režiji in s pomočjo ter pod nadzorstvom deželnega stavbnega urada in po prostem preudarku de.'elnega odbora, ki razsoij tudi v vseh privatnopravnih sporih udeležencev končno-veljavno, izključivsi vsak priziv in redno sodišče. Založena kavcija se vrne »Liudsko posojilnici«.
—  Moka in kruh.   VeČje število čianov gospeske zbornice je imelo na Dnnaju posvetovanie, na katerem so jim ministri pojasnjevali.    kako na-meravajo preskrbeti za živila prebi-valstvu.   Kakšen je uspeh začetkom tega meseca izvršenega popisa živil, bo znano nekako 15. marca. Poreča se pa. da je brez dvoma, dn se sedaj dovoliena   poraba   moke   še omeji. Zdai je za osebo dovoljeno, porobiti 7*2 kilograma moke na mesec, brž-čas pa se bo ta množina še zmanj-šala in bo dovoljeno rabiti le šest ki-Iogramov moke, seveda ne bele. am-pak le zmešane. Po zgledu Nemčije se bodo uvedle izkaznice za dobivanje moke. Pcgajanja z ogrsko vlado glede dobivanja žita in moke. še nišo končana, ker noče prej ogrska vlada docrnati, koliko \q mi&h moke in žita rim Ogrskem.
—  Draženje. Ker Je špirit - kartel tekom enega samega meseca dva-krat cene zvišal, in sicer za fini špirit za 15 K, za špirit, iz katerega se iz-deluje kis, pa za 20 K, so tudi izdelo-valci spirituoz in kiša sjklenili, povi-šati cene, in sicer pri špiritu xa 10 v, pri kišu za 3 vin.
—  ProstovoHni   zbor vodalkov psov za sanltetno službo. Pri saniteti se bodo porabljali psi za iskanje ra-njencev. Za vodje takih psov   dolo* čuje ministrstvo za deželno brarabo sposobne čraovojnie, dalje za vojno dobo prostovoljno asentirane Uudi in sprejema tudi civilne ljudi,   ki   nišo vojaški službi podvrženi. Zdravo in krepko teio in čim večja isvedenost v ravnanju $ psi, so predpogoj za vodstvo psov za sanitetno shifbo. Vodje in psi se morajo v netnSkem   Jeziku prijaviti pri društvenem tajništvu na Dunajq   VH,,   Kirchengasse   ft. 41. Tam se ftvedo tndi vsi dragi pofoJL
— Gorske Srrfe za  maimrtt^ te! Splošne je znana izvrstna kako-vost v planinskih deželah vdomače-nih forskih čevljev. Vojni preskrbo-
valni urad vojnega ministrstva se je vsled tega odločil, da preskrbi v vojni se nahajajočim krdelom gorske čevlje, v kolikor jih je mogoče dobiti. Požrtvovalno prebivalstvo v okolišu 3. zbora se tedaj nujno prosi, da prepusti v svoji lasti se nahajajoče gorske čevije in druge močne, na ro-ko delane. Navedeni urad sprejme vsako darilo gorskih čevljev z veliko zahvalo; kdor ni v stanu, v svoji lasti se nahajajoče gorske čevije prepustiti brezplačno, dobi od navede-nega urada za nje primerno, za nove čevije polno povračilo. Pač ga ne bo, ki bi pustil svoje gorske čevije v omari ležati, dočim bi isti mogli tako dobro služiti našim vojakom v Kar-patih. Kranjci, pokažite, da nikdar ne opešate v svoji požrtvovalnosti za naše brate, ki tako junaško branijo našo državo. Oddajte torej svoje gorske čevije. Neizmerno ustrežere s tem našim krdelom. Vojni preskrbo-valni urad c. in kr. vojnega ministrstva. Zbiralnica darov v naturalijah pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Simon Oregorčičeva ulica št. 20.
— Slovenski dramatik kot tožitelj pred praškim sodiščem. Slovenski dramatik Fran Finžgar je "tožil last-nico Pištekovega gledališča v Pragi, Kospo Marijo Pištčkovo, ker je dala hrez njegovega do voljenja predstavljati njegovo igro »Divji lovec«. Pravico prestavljanja je dal avtor edi-nole Adolfu Žustru, ravnatelju na Smichovem. Igra se je igrala okrat 1. 1907. in dvakrat 1. 1914. Zahteval je kot nagrado 1000 K s oc/c od dne tožbe. Obtoženka je ugovarjala, da ie tožba pravzaprav deloma zastare-laf da so zahteve pretirane in da se je predstava vršila na pedlagi pre-stave Lierove, a ne Šustrove. Po petih razpravah se je spor končal mirno. Obtoženka se je zavezala, da piača avtorju 100 K ter za stroške 250 K. V avditorju so bila zastopana vsa  praška   gledališča.
—  Ob priiiki pogreba pokojnega Evgena Vilharja so izročili neimenovani narodnjaki juristu Joško Troštu 45 K za slov. podporno visokošolsko društvo na Dunaju in to v   proslavo spomina padlega junaka Dušan Sajo-vica. Slava junaku — hvala daroval-cem!
—  Mesto   venca   umr'emu   dr. ?anku Sernecu je pc^al gospod Po-i*'čnik Rudolf, c. kr  soJnik v 5t. Petru pod Sv. Gorami    aka1.    društvu »Triglav« v Gradcu podpore 10 K.
—  Pegasti    legar    v    Ljubljani. Ribič Pavel Stralčič iz Krka prišel je dne 15. februarja v Ljubljano. da na-stopi vojaško službovanje: nastanjen je bil v bivši predilnici ter    je    tam zbolel dne 28. februarja na    mrzlici; ker je bil sumljiv nalezljive   bolezni, oddali so ga v izolirani paviljon gar-niziiske bolnice,    kjer   je    5. marca umri. Med holeznijo nastali izpuščaj na koži in drugi znaki.   ter   končno izvid pri raztelesenju potrdili so do-mnevanje. da je obole!   Stralčič    na pegastem legarju, ki si ga je najbrže na potovanju čez Reko - Sušak nale-zel. Glede njegovih tovarišev - vojakov v predilnici, ki so bili ž njim v dotiki, odredile so    nemudoma    nai-strožje naredbe radi koniumaca oziroma izolacije, in se je izvedla teme-liita razkužba. — Iz Trsta došel je 1. marca lekarnar Benussi    Ermano v Ljubljane da se zglasi k vojaški službi: se isti dan obolel je na mrzlici In obležal v svoji sobi v nekem preno-čeval^šču ter je potem. ko je nastopi! izpuščaj, poklical v soboto zdravni-ka, ki je bolezen spoznal kot pegasti ;egar.    Takoj prepeljal je infekcijski voz bolnika v izolirani oddelek gar-nizijske bolnice.   Tudi vse osebe, ki so prišle z bolnikom v dotiko so izolirane, oziroma so   pod   zdravniškim nadzorstvom in je najstrožja desin-fekcija sobe,   postelje,   perila,  izvršena.
—  Kolera. Sanitetni oddelek no-tranjega ministrstva poroča:   Kakor je razvidijo iz poročila z dne 7. marca t. 1., so v Josefovu   na   Češkem bakteriologično konstatirali dva slučaja aziatske   kolere   pri   vojaškft osebah, ki so došle s severnega bo-jišča.
—  Umrla ie v   Ljubljani   8U-tna hčerka gospoda   orož. stražmojs*ra Skodlarja Marjetka. Težko prizadeti rodbini naše sožalje!
—  Umrla le na   Dunaju   gospa Gizela Suyer roj. Seh viSjega vojaS. intendanta vdova v» starosti   55 let. Prepelje se v Ljubljano k Sv. KriSto-fu. Ccnjcni rodbini naše sožalje!
Urari ie v Mostah pri Ljubljani obče mani gostilničar in posestnik g. Pran Cerne. po domaće »Zibnar«. Pogreb jutri ob 4. popoldne k Sv. Križu. Spoštovani rodbini iskreno »žalje!
Iz Kranla se nam poroča: Po Ii-stih je krožila vt$U da se v mlinu g-Majdiča v Kranju melje zdaj moka iz ovsa. Ta vest Je neresnična.
$Mt JmI. Ikntcii Flais, posestnik v Brezjah je po zadetju srčne hi-be v nedeljo 28. m. m. umri Zjutraj * Je Sel k rani maSi v St Janž,  a  na '
poti domov   je   umri.   Ranjki je bfl
splošno priljubljen, ter Človek na pravem mestu. — Da so gotovi ljud-je ruvali zoper njega in to še seda) ob njegovi smrti in ob času vojne, ko neha vsaka politika, pač žalostno.
C. kr. dekliška rudnička ljudska gola v Idriji je odposlala od 30. oktobra 1914 do konca februarja 1915 za naše vojake na c. kr. ekrajni šolski svet v Logatcu: 110 parov volnenih nogavic, 55 parov volnenih rokavic, 82 parov podkolenk, 40 parov ko-lenk, 25 parov zapestnikov, 82 koma-dov volnenih jopičev ali telovnikov, 75 komadov volnenih avb, 54 koma-dov volnenih tesnih ovijač, 14 komadov rut, cziroma vratnih ovijač, 1 zaboj obvezilk, 1 par demačih čevljev, 1 in pol kg sladkorčkov, 14 ka-dilnih pip, 7 nožev, 5 glavnikov in nekaj čaja. — 125 komadov ogre-valk je bilo vročenih 67 vojakom do» mačincem. Napravile so učenke po-\tg tega Še 11.700 parov papirnatih pcdplatov. — Vse to veliko delo so opravile marljive učenke pod vodstvom in po navodilih svojih vrlih in požrtvovalnih   učiteljic.
Poparil se je. 23. t. m. zvečer je sedel posestik Anton Stavanja y Gradcu pri Postojni s svojo rodbino v kuhinji pri odprtern ognjišču. Njegov enajstietni sin Anton Je dr-žal svojo enoletno sestrico na rokl Otrok se je nekaj zmaknil ter padel na ognjišče. Oče je takoj pograbil po otroku. Pri tem pa je sunil v kotel, ki je visel nad ognjiščem in v katerem je bilo polno vrele vode. Voda se je razlila po otroku ter ga nevar-no oparila.
Občni zbor Zadružne Zveze v Celju se vrši y četrtek dne 18. marca. Ker so vsi večji slovenski lokali v Celju porabljeni v voiaške name-ne, se bode moralo zborovanje vršiti letos v pisarniških prostorih nad Zvezno tiskarno. Mnogo je važnih zadev, o katerih se je treba zlasti letos resno porazgovoriti na občnih zborih gospodarskih korporacij, zato je pričakovati na občni zbor Zadružne Zveze v Celju tudi številnej-šega obiska.
Legar v Gaberju pri Celju. V Gaberju in Sp. Hudinji pri Celju se je pojavila pri otrocih ćela vrsta sluča-jev trebušnega legarja. Pristojne oblasti so ukrenile vse varnostne odredbe. Da se je bolezen razširila, so krive slabe stanovanjske razmere v nekaterih hišah.
Z Bizeljskega nam pišejo: Velik del naših skrbi se suce sedaf okrog vprašanja, kako in odkod dobiti modro galico? Nikdo ni pričakoval, da bi utegrrila oblast vendar zaseči za-logo modre galice, zato se je le malo-kdo v jeseni preskrbel pravočasno z modro galico. Večina je sedaj v ne-gotovosti, s Čim se bodemo letos branili peronospore? Od tega vprašanja je odvisen nas gospodarski blagor. Pozivamo nujno vlado, naj da vinoreji vsaj nekaj modre galice r.a razpolago po ceni, ki jo zmoremo* Ogrska vlada je zasigurala svojim vinorejcem 30 vagonov modre galice;    nai bi se pri nas enako storilo!
Matnra na slovenskem učite-Ijišču v Gorici se je kenčala v soboto. Maturo so napravili: Rihard Bati-stič. Fran Lasič, Fran Logar, Slavoj Ma ka ro vic, Ivan Maraž, Oskar Mi-slei. Emil Pangerc, Fr. Pelicon, Mi-hael Petejan, Fran Skočir, Aiionz Turko.
Hotel »Siidbahn« v Goricu sEdinost« potrjuje, da se je kupčiia razdrla in da ostane hotel v doseda-njih rokah in pod starim vodstvom hotelirla Szalaya.
Okrajna bolniška blaga>na v Gorici je imela sedaj pet let prav zani-miv proces, ki je zanjo končno neugodno iztekel. L. 1907. je prišla bolni-Ška blagajna v roke socijalnih demo-kratov, ki so takoj na vsa važnejša uradniša mesta postavili svoje somi-šljenike. Odpustili so tudi uradnika Travanija. Ta je vložil tožbo in je po dolgih petih letih tudi zmagal. Najvišje sodišče je razsodilo, da mora bolniška blagajna plačevati Trava-nijo od 1. januarja 1910 do 31. julija 1915. oziroma do vpokojitve Travanija na Ieto 3600 K, potem pa ali prej, če bi bil Travani vpokojen, 3000 K na Ieto. Tožbenj stroški, ki jih mora plačati okrajna bolniška blagajna znaša jo okroglo 10.000 K.
Iz bede se Je usmrtil v Trstu 56-letni krošnjar Jakob Planine. Bil je krojaški pomoćnik, a je zaradi slabih oči moral popustiti svoj poklič in je krošnjaril. ^ivel je v taki bedu da je raje konec storil svojemu življenju, kakor da bi to bedo prenašal. O, za socijalne potrebe imamo veliko smisla!
Tatvlna. Delavki v tobačni to-vani Marijani Kotnik je bila v soboto ukradena denarnica, v kateri je imela 18 K denarja. Tatica je neznana.
Izgubila se Ie ruiava denarnic z vsebino 8 K 02 v. Pošteni najdik na] jo blagovoli prinesti v Christof zavod*
54. Stcv.                    ________"      ____________________________.aOVENSM NAROCT đt 1. mara 1918.__________________________"                 _______________Stran S.
I    Razne stani
I    * Proglašenje pocrcianih   voja-lov za mrtve* Ces. naredba z dne 12. lovembra 1914. je reformirala   tuđi Iredpise, ki se rtanašajo na progla-leuje smrti.   V smislu novih določb |e lahko pri oblasti vloži prošnja, da Ie proglasi za   mrtvega tuđi onega Iviaka in udeležnika vojne sploh, ki |e bii v vojni težko ranjen ali pa je ■cakor odeležnik vojne izginil in ako |e od konca leta, ko je vojna   konca-|a minilo 3 leta, ne da bi prišlo kako Icrečilo, da še živi.   Ni treba torej, |đa je v prvi vrsti   po pričah ali   na IcTUgi vjerodostojni način   dokazano, |:a je dotični vojak, ki je bil v vojni, l-ežko ranjen v  kaki   bitki   ali   kje Ifrude. ampak zadostuje,   da se   ie ■udeležil vojne,   ter da skozi tri leta, ■začenši od konca leta, ko je bila voj-|na končana, ni dospela nobena vest, |da se živi. Tako tuđi na morju. Po-|?rej je zakon   za   omenjeno   pravico presumcijo zahteval, da se doka-Ife, da se je dotičnik nahajal na ladji, ■ko se je ta razbila, oziroma, se poto-Ipila, dočim sedaj, po noveli, zadostuje, ■da ladja ni dospela v kraj svoje đo-|;ocbe, ali se ni povrnila, in da :>o od
■ Doslednje vesti prešla tri leta. Ako je ■bita dotična oseba na oni ladr, in je Ini več skozi tri leta, se smatra, da je
■ umrla. Sedaj, ko povsod posluje po-Itevedovalna in obvesčevalna siužba, |v današnjih časih brzojava, telefona I n javnega tiska, ki so se razMrili po I -ajsaniotnejih    selili     civiliziranega I -veta. se more — ako se skozi tri le-I ta ne ve za koga, ki se je   nahajal v f      csredni   smrtni    nevarnosti    — I >kiepatl mirne duše, cia ga ni ve£ oa I sveto, razun — da mu je kje   sedaj I bolje, nego mu je bilo poprei doma,
■ ter se hoče zato skrivati ali tuđi to I «e mu težko posreći.
I       * »Kraljica orozja«. U radno po-
I ročilo z glavnega suma nam je vče-
I raj podalo pravo označbo   za   naše
I oehotne čete. Vrhovni poveljnik ar-
I mađe feldmarša!   nadv. Friđerik   je
lttiogel pri  pregleaovanju   gornieav-
I sirijskih in tirolskih čet ^znova kon-
I štatiratu kako izborno orožje imamo
I v svoji infanteriji, ki navdušeno pre-
I naša največje breme boja in ki si je
I s svojimi deli in uspehi priborila po-
I polno pravico do   častnega  priimka
I kraljica orožja«. — Čitali smo pismo
I višjega   častnika - kavalerisia,   na-
I tovljeno na neko damo. Iz pisma ho-
I ćemo navesti odlomek, ki dokazuje,
I kako sociiio vjšji krogi naše armače
I o naši pehot!, ki igra v mirnih časih
I vlogo vsakdanje in skromne tovari-
I šice v naši oboroženi sili. -Pod mo
I ]im oknom ropotajo vozovi in topovi
I neke težke baterije. Če smo včasih
I kramljali o vojaških stvareh, ste mi-
1 lostiva presoiali« — oh ženska natu-
I ra — tuđi vojastvo po njega zunanjih
I znakih in opravah. Milostiva, kadar
I se podate v   bolnišnico,    kjer   tako
I vneto in požrtvovalno strežete   na-
I šim ubogim ranjencem častnikom in
I prostakom, darujte prvemu  intante-
I ristu, ki ga vidite, pa naj bo prostak
I ali    poročnik    svoj    nailjubeznivejši
I smehljaj. Vaše mile, ljube oči ga naj
I pozdravijo z ono gorkoto    in   onim
I žarom Vašega plemenitega srca. ki
I je nam Vašim   oboževateljem   tako
I željeno darilo. Kajti milostiva, peho-
I ta to je jedro vse naše   moči, to  je
I koncentracija našega junaštva, to je
I inkarnacija požrtvovalnosti,    vztraj-
I nosti, to je steber naših uspehov. In-
I fpTiterija je   izvojevala   naše   prve
zmage, njena zvestoba in vztrajno&i
nam )e zgradila v strelskih Jarkih mogočne jezove, ob katerih se raz-biia sovražna sila. naša infantertja ie zadržala s hekatorabami žrtev strahoviti naval sovražnih trum in zlomila je silni ofenzivni sunek neprijateljske armade, ki je menila, da ze koraka u<± Dunaj, Predstavite si milostiva strelske Jarke v dežju in viharju, v zimi in snegu in Vaš snieh-Ijaj, ki ga darujete ranienemu iuian-ttristu bo še čarobnejši, se milejšU Res lepe besede o kreposti in vrU-nah, ki so dvignile našo infanterijo na »kraljevski prestol*.______
Brzojavna poradila.
Operacije uroti Dardaaelam.
Carigrad, 7. marca. (Kor. urad.) Komunikc glavne^a stana se glasi: V splošnem položaju ni nastala no-bena bistvena izpremeinba, Danes dopoldne je obstrelievalo b sovražnih oklopnic naše baterije ob dardanel-.ski ožinl Naše baterije j>o z uspehom odgovarjale na sovražnikov ogenj.
Carigrad, 7. marca. (Kor. urad.) Glavni stan objavlja: Dop >lnilue podrobnosti o Ijutem obstrrljevanju pravijo, da ?e bilo sovražno brodovje ojačeno z angleskima ladiama wMa-jestic- in -lrresistible.% Ker pa je vsled ognja naših baterij postala za boi nesposobna neka franco^ka okiopnica, dočim smo neko angleško oklopnico poskodovali, so ?e so-vražne ladje ob x '44. popolJne umak-nile ter prenehale z obstreijevanjem. Naše baterije nibo niti najmanje trpele.
Pariz, 1, marca, (Kor. urad.) Po-ročilo vojn^a ministra pravi: Vzpri-čo položaja v Pardanelah in da bi bili za vse sluiaje rripravlieni, 33 vlada sklenila, kou^ignirati v ^ever-ni Afriki ekspećicijski kor. Čete bi naj bile na prvo znamenje pripravljene za napad, kakor mdi na to, da se )\\i posije na me^to, kjer ?e po okol-HOStih potrebna njihova prisotnost.
Ruski vjetniki v Tarčiji.
Carigrad, 7. marca. (Kor. urad.) Dopisnik -Tanina? je posetii vjetni-sko taborišče v Sivasu, kjer je interniranih 600 ruskih vjetnikov, međ njimi vec častnikov. Med vjetniki ^e nahajajo; 1 polkovnik, 1 sotrudnik tNovega Vremena*, podguverner v Arrvinu, rezervni stotnik Labrov in orožniški poveljnik Takašikov. Vjet-niki so izjavili, da postopajo turske oblasti z njimi prav čiovekoljubno, V5led če^ar so zadovoljni s svojo usodo,
Viliara Morj^n v Petrogradu.
Kodanj 7. raarca. iKor. urad.) ^Politiken poraća \z Petrograda: Viljem Morgan je dospel sem, da se pogaja z več ruskimi finančniki.
Republika Severna Portugalska.
Madrid, 7. marca. (Kor. urad.) Časopisi poročaio iz Badajoza. da so portugalski demokrati pri svojem sestanku v Lainego imenovali generala Gorrera Barreto za predsednika republike Se veru e Portugalske. Nedotakljivost Kitajske.
Petrograd, 7. marca. (Kor. ur.) ?Rječ- poreča: Amenški poslanik v Pekingu je izjavi U da bo Amerika energično ščitiia integriteto Kitaiske.
Umrli so v Ljubliani:
Dne 3. marca: Albertina 'L\ iber pl. Okrcg,   zasebnica,   9.3 \zU -tori
I
9               Žalosti potrti naznanjarno pretuZno vz$tt đa jt nas iskreno Ijcb-
%     ljcnl sin, oz. brat, gospod
i    Fran Šinkovec
1                                 trgovski aotmđnlk
-*j     vsled na borisčn v Karpati' dobijenth ran v opai:ov3!ni bolnici v Besz-
li     terezebanya na OgTskcin, dne 4. t. m, izdihnil   svoje  mlado   nadebudno
s|     življenje za ća^t domovine                                                             ,      625
■               Sv. maše zadušnice se bođo služile v tukajšni mestni tami cerkvi.
1                     IDRIJA, dne o. marca 1915.
;                                                             ta1n]oia rodbina.
trg 2\. — Ivan Brek, peicc, 9. pešp., Zaloška cmU 9.______________
Iz4ata4*i fai ediovoml «ri*dk:
Valeathi Kockar. Lastuina ta ttek ^Narodna fekartie«.
Hrt corolojitno uorofllo.
VltiM u« m«c)«» MH            SrUril atttt ll»k 7H ii
5 ''-'trn !"f*l *« i           i
6.  :2. popJ 728-8 t    123 p.m. jzahJ   iasno
w J «.W.   727 5       7 1 I sr. jatah.   d«l. iisuo
7.  ! 7. »i.    725-0       2 6 ' sr. szah. i oblasno
,.   2.pop. 722-5 !    U-9 si. vrsvjhcie!. oblač. „   9. zv.  7237 ;     5 5 I sr. zah. ,     dež
8.    7. zj. ! 724 6 i      1-1 J sl. vzh.   ;     snej
i
Srednja temperatura sobote 69, norm. 2 1, nedelje 6 7a, norin. 2-2°. Padavina v 24 uiah u-0 rnna  in   6*0  mm.
H Tužnim srcem naznanjam v H ■■ imenu svoje obitelji vsem so- H H rodnikois, prijateljem in znan- H B cem, da je na^a iskreno ljub K H Ijena bčerka, oziroma sestrica H
I liiia iir 1
H danes v 8. letu staro&ii, po H H kratki in mučni bolezni izdih- B B nila svojo blago dušo.             B
B Pogreb bode 8. sušca 1913 B HR ob 4. uri popoldne iz hiše ia- B| B losti, Tržaska cesta št. 25.         B
H LJUBLJANA, b. sušca 1915. B B                Ivan Skodlar,           B
B            u ki. orožnibki i^tražmojster.      B
L+pa, aletaatu
meblirono soba
se lite ▼ blizini Dunajske ceste. Do* piši v bctcl »Union« pod „Traase&al".
632
JMifkia Ttoker naznanja vsem znancem m prijateljem v svojem in v imenu svojih sorodnikov preialostno vest, da je umri njen iskreno ljubljeni čin, gospod
JOSIP TAUBER
tMlatel   pM»t»**lfe« e.  kr.  temolN-aaaka«a   y«Ika
ftt 17 ta stai. toaln.
dne 7. marca 1915 v Brežah na Koroškera v 25. letu starosti
I    po kratki bolezni.
I            Truplo predragega rajnika se pokoplje v Brežah  dne
I    8. marca 1915.                                                                                 631
I            Sv.   maše  zadušnice  se  bodo  služile  v   župni   ceikvi
I    Marijinega Oznanenja.
I                                  Prosi se tihega sožalja.
I                 V Ljubljani, dne 8. marca 1915.
I                                Namesto vsakega pesebnega obvesiila.
i
3               doboše žalosti potrta javlja SIza 8iqror v lastnem m v imenu
I     vsch drugih sorodnikov, da je niena iskreno ljubljena  dobra mati, od-
I     nosno sestra, svaktnja in teta, gosp«
]  Gizela Suyer ro-,. Seh
i                  viftfega velaikega intendanta vdo^a
1     v ffedo, đne  3. marca t 1. ob  četrt na 7. uro zjatraj, po dolgi nračni
■      bolezni, previđena s svttotajstv!  za  urnirajoče, v 55. letu mirno v Go-I     i^podu zaspala.
I               Po2emel]ski Obtankl neporabne rajnice so se v petek, dne S. t. ro.
i     Ra DlinajU slovesno blagoslovili in se prepeljejo v Ljubljano, koder se
■      bode vršil  5prcvod   iz  cerkve   starega   pekopališča  pri   sv. Krištofu v I     torek, dne  9. marca t 1. ob 3. uri   popoldne  na novo  pokopališče pri I     sv. Križu.                                                                                                  620 £               Sv. mažk za dnšo rajnice se bodo darovale v Ljubljani.
i
■                 DUNAJ-UUBLJANA, dne 6. marca 1915.
B
9                                          Brez posebnegs naznanila.
■                                      Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
TurnTni srcem nnzTia^ismo vsem dragim sorodmkmn, prijateljem in znancem prefrealilvo veot, da je ua^ iskreno ljubljeni, predobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod                                                                                                                    619
FRANC ČERNE
posestnik in gostilničar
v nedeljo, đne T. marca t. 1. ob 1. uri popoldne uenadoma za vedno zatisnii oci.
Pogreb aepozaboega rajnika ae bo vršil v torek, dne 9. marca 1.1. ob 4. uri popoldne iz hi&e žaloati v Must ah pri Ljubljani st. 7 na pokopališče k Sv, Križu.
Sv. mase zadušnice se bodo tlužfle v farni cerkvi »v. Petra*
Po trudapolnem življenju bodi mu zemljica lahka!
V MovUb pri LlvUjABl, dne 8. mare« 1915.
!Y*M,             Marfcte Cwm roj. Š^flUp             Htekm,
sin.                                       soproga.                                    hčerka.
1             Dobra, aveže točke      ^02
I tainMeikloto
S3 dobivajo vsak torek ia petek. Pećenka od mladih prešićkov, ltna prekaieno meao, okoane hrenovke ia aallalade se dobivajo pri
1 Chalnpnik, Stari trg 19.
~—--------------------------------------------- ■---------------------—                                              ________

^SlROLrlN^Roche^"
^W   Prsne bolezni, oslovski ka&elj9 naduha,      influenci*   ft
^A           1 Vaak.ki troi nm fr#jr^em k^4»|u          t     [   1 VaduAljtv* ,k*ferfm 5irofin ina/no
^H^             la^je re opverov^i se boi—nUtago to«df¥tW> I        olehča naduho*
^^^^     X Csebe a kroničnim kefirom bronkijev,    I  %. Slirofumni ofroct.pri kafarih udnkuie Siroltn ^^^^^^^ki » Sirolinom o*4rm*m.                         »      i uQOdmm vmpmmm neapioenl počof«k.    U^,
^       Sfrin o.                                                                                       ,mCW—D NAMOD" šm «■ —a Itlfc           _________________________________________54. Stcv.
Nialalerilarfliila
sa proda
* total daual pri al«isl| Caka, pri LtaMfaaL             eis
k'ontoriJtldlo
Oferte   pod   i§d flL paMH pPOflSl
P8tm
-perle
nuh
v   veliki isMrl ia   pm   Jak«   alshla  Maak  pria—iU  tvrdka I
A,,   &   B*   Skaberne       I
LJUBLJANA. Mestni tro Me«. 10.          « I
Ma|bol] zanimlv la MibolJ« ■!•*. Uastravul teaalk ■»:
■^■bh     *    ^y^^KL^W    i tfa^v                  aa^^^^aaaB^^^     ^^^_^_^^^ft         ^H         ^^a          ^^^^^^^^B         ^^^^k       ^H        ^^^L^                BB        ^J^H        ^^^_^^^aB        K ^B
Vi priobčujcjo vsak teden mnogo sanlmlvfh slik i fcofltĆ in o drugih važn h aktualnih doma'ih in tuith dogodkih, ter obilo 2animivcga čt^va: pesmi, povesti, fako maBlutv« top detektivski roman, poučne čtanke m crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgoieslovia, tehnike m splob vsei strok toljudneea znanstva                                                                55
»TEDENSKE SLIKE« so ncpolitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik,ki je posvcčcn le zabavi in pouku
»TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naređena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavanu, brivnica. vsako dmStvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE« povsod m pridobivajte naiočnikov,
»TEDENSKE SLIKE« stanejo četrt leta K 250, pol *eta K 5— in ćelo leto K 10;-. NaročniKi dobe kot nagrsd« velik ilustrovan koledar, slke Prešema, Jurči'a, Gre^orčiča in ASkerca ter tudt lepe jammive kniige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE* takoj! Novi naročniki dobe Se vse letošnie številke.
PošfjUe nam svoj naslov in poSljcmo Vam I številko »TEDENSKE SLIKE« brez-plačno in roštnine prosto na ogled.
&*                                                          Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
LivM maa, rranć lik maska olica 10 L
i ------------------------------------------------------------------------
^BB^aWattlaiB%att    Haft   Wa%a&
I                         ^awa^B*^^pJBBJBal^B»    ^PJ^a*    ^B'^B'a^P
inHiiskn midikn.
Delo traino.                 595
Jt Irtfcr, OtfctfrM, Sy. fetra cesta 1   i
Prodaialka
:: za trgovino papiria ia ::
u ućenec -
brMB ft. Jjliž, qrtl|au Jtotrt trg 11.
Vabilo
redni občni zbor
isnjt-iatiBteiMjlBicnlizir:!.
kl se vrti
v ftiiiillfk, te« II. marta ISIS •fc S tep^lta« ▼ mradal piaaral.
DNEVNI RED:
1.  Prečitanja in odobrenje zapis-     I nika  39.   občnega   zbora   z   dne  30.     I marca 1914.
2.  Poročilo načelništva in nadzor-     | ništva o delovanju in potrjenju računa    I za leto 1914.                                             I
3.  Nasveti nadzorništva o uporabi     I preostanka.                                                I
4.  Volitev načelništva in  nadzor-     I ništva.                                                 627     |
5.  Posamezni nasveti.                        I
ODBOm.        I
I       m^r ^^B^B^B^t     3k             ^^^^^^^9   Vm^BV^BIV   IH    BvBSJB9    •*    wW^^Bm        ^PL         ^^B—       *^ffk
^)brinjevec^#J
lajfiiejše ?rstet postbn* priporočl jiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
GABRIJELU ERŽENU
Zapaze,  pošta  Begunje   pri   Lescah,   Kranjsko.
I« prtateast •• \amiL              3613               Coao zmerae.
I               :
■               Spnčo silno naraslih cea surovin smo primorani ceno
trsoloiovi ia
I
I    zvišati komad
I  za   20   vinarjev* I
I            Prosimo, si prijazno  zapomniti, da  komad Iysoformovega
I    mila slane do nadalje K 1*20.                                           624
I            Cene   lysoformovini    razkaievalaim    sredstvom
I    •staael« sa aedal stare in sicer:
I     100 gr. steklemca    K — 80             1 kilo steklenica K    4*60
I    250  „          n          »160          2\t    n        ročka      ,   10'—
I     500   „         ^           „280           4Vi    „           „         n   16 —
E                       •                                                                                      I
■               Doktej homo   te šc nikoli   zvišano cene   mogli  držati, se
t    ne ve,  Tsekakor pa prlparočamo svojim cenj. odje-    !
I    malcem, da at potrebičlne za nekaj časa pokrijeio,       j
Lyscform-O)srKe, Ujpest.
manufakturistin jo
oziroma rojaŠčine proste^a
manulakturlsta
z dobrimi spričevali.   Vstop 15. marca do 1. aprila.
Ittfl. Knharić, trgovce, Onnož
Volno
ovijo. oprano in neoprano, kupim vsako množino po naf-wii\\ ceni proti takojinjemn plaćila ter plaćam voinfo sam.
Veletrgovinu R. Stermechi,
Celje štev. 15. Štajersko.
Dt                   b26
favoiiiii aldum
je  razprodani     ■
J(ova pošiljatcv na potn.
M.  RANTH, Marijin trg 3.
T ^^ ~^rf             Pnporota:  najtečto  izbiro   stammkov  za dame in  rlekhce            jS^jS^J
*   >u-_        ^^^^ Modni scuon ^^^^      ^-^   >\
|             $htchly<- Alasch^s            |
|                                          Ljubljana                                  \
I                   Židovska ulica $t. 3   Dvorski trg 1.                   | j
l^jnT^ ^Y^           P^F*     ^«*"^ ^wrfi  hnqato  zalnrjo  žalmh  klnbnkov      ~^M            j^ J^ J
lnBr^\l[—L!J!L'!!!' /^MJ
tSB^^BTB^BB^a^BVBnli                             M ^*11* H*1*1^ ItstoBiu rtsp+l*f**    ^^^^^te^jy                                                 I
I                   .^^_____                                                     -^^^^——-^———-^-^—-^^^—^—^^»
I 5teno$rofinjii
I    s   večletso   prakso,   zmožna   slov#   ia I     nemške   stenografije     ter    stroiepisja,
I    liče slnibe. — Naslov pod 9,8teno*
I     grallnla11 na upravo. »Siov. Naroda«.
" Vh staiovaf
I   x mio ali ve£ sobaml, kuhinjo I   itd.   m   odda   sa  tako|   ali au|*v ferala         485
Knjigovodja
ali knligOTeđllinia   zmožna  siov.  ia i nemšcine,   peifektoa   v   korespondenci in vodstvu kni'g, starejšo. izorjeno moč,
IV"    *e tako! sprejme.    "M
;          PonuHbe < shko in   zahtevo plače
pod   1,2000 596'1   na  upravn.   »S ov. Naroda«                                             5%
lekdrnarjd PICCOLhja [WbSJ1\ teqtllto6K#w*^toA\R \ \f7pn nnu^r III ^ Vrt>J8MOlBroA^ete\eaa.     W/ rU rUfMJU
W   1 steklenica 20 vin.  "^98
laTalBTBTalBlBTaTalBaVnBlJBBS
JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani.
I               Centrala y Trstn. Potrnžaicc u taifc t MravrJki, Miri, Jletkoti^ Opatiji, Splita, Šibeniku, Zadra.
] = iivahM im« « tearikt. »                    DelnUUui gtevniea K 0,000.000.                    ■*■*. »!««*• i> afcw«iiiwi
| Sprejema nowe vloge s katerlml so zamore vedno raspolagati.     M II    0 ] brez ozlra na določbe taoratorlja far Jlh obreatuje po čistih   mV  12     0