St.9. Poštnina pavSalirana* V Uubljani, dne S. marca 1921. Leto III. Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo1'. Izba. j a vsak četptek. Naročnina: celoletno................. K 50-— Posamezna številka.............„ !• Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče jt državi uravnavaj si sam t Inseratl: 1 mm inseratnega stolpiča slane zat . K V . „ i-se - .2'- Uredniitvo in upravniStvo lista !e v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). Občni zbor SKS. bo t nedeljo dne 6. marca 1.1. ob desetih dopoldne v Mestnem doma v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Porodilo nsčelništva. 2) Poročilo tajništva. 3) Poročilo blagajnikom 4.) Naše organizatorično delo. 5.) Volitev načelništva. 6.) Poročilo poslancev o političnem polt žaju. Poročajo tudi poslanci srbske zem-Ijoradničke stranko. 7.) Slučajnosti. Vsak krajevni odbor naj pošlje na občni zbor po dva delegata s pismenim pooblastilom. Ta dva delegata imata glasovalno pravico. Občnega zbora pa se sme udeležiti vsak pristaS SKS, ki se izkaže z legitimacijo svojega kraje »nega odbora, Načelnfštvo SKS. Govor poslanca dr.Vošnjaka. (Konec.) Ustava mora biti t Če smo prišli sem kot zastopniki enega stanu, tedaj nisuio zaradi tega pozabiti na našo narodno državo. Na sprotno! Onih 18.000 volilcev, ki so nas poslali sem, so nas poslali z željo, da izdelamo ustavo, da se brez nje ne vrnemo domov. V Angliji je običaj, da se ne raz-idejo porotniki prej, dokler niso izrekli svoje razsodbe. Isto bi moralo veljati tudi za to zbornico. Mi hočemo, da pridemo do ustave, ker moramo prit;. Priti pa moramo iz notranjih razlogov, ker, gospoda, ne pozabimo, da so na severni meji vulkanična tla. Kako je to mogoče, da izgubi naša država, če je v resnici tako silna. Koroško, kako je mogoče, da je morala tako sramotno podleči pri rapallskem dogovoru? Avtoriteta naše države fe pa Ha v mednarodnem svetu, naša država je bila morebiti v prvih dneh njenega priznanja močnejša. Pleme in kriška deklaracija. Gospod predsednik je omenil krfsko deklaracijo, ono deklaracijo, ki je bila tolikrat citirana, ne vem, ali po pravici ali po krivici. Poudaril bi pri tej priliki, da je kriška deklaracija silna manifestacija našega tedaj še ncosvobo-jenega naroda, da pa je brez pravne podstave, toda važen državni dokument Naš zemljoradnički klub se je izjavil o kvalificirani večini, da ne dela iz tega vprašanja. Ali baš v krfski deklaraciji je točka o številno kvalificirani večini. Toda zakaj se je govorilo o kvalificirani večini? Zato ker je gospod Trumbič izrazil bojazen, da bo odpade! iz ujedinjene Jugoslavije veliko večji del, kakor se je pa faktično zgodilo. Taki časi so bili tedaj. Srbske države ni bilo. Bila je le vlada, bila je hiša, v kateri so bila ministrstva, m kakor mi je znano, ni imelo ministrstvo za javna dela drugega kot stol in ravnilo. Kakšen je bil tedaj še naš po'ožaj v Avstro-Ogrski, kako so stali naši zavezniki? V tistih časih je bil pač naraven dvom o popolnem ujedi-njenju našega naroda Toda kakšna burja je nastala, ko je padla misel, da se večina plemensko Kvalificiraj. Določili smo tedaj, da ne sme biti nobene plemenske večine. Beseda pleme ni nikdar padla v krfski deklaraciji. Tam se govori o imenu Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne pa o plemenu Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kriške konference pa so bile važne tudi zaradi tega, ker so v 13. točki izrazile načelo, ki je edino v stanu nas izvesti iz velike težkoče. To je največji problem, vprašanje naših pokrajin. Ta točka pravi: Ustava bo dala možnost, da razvije narod v samoupravnih edi-nicah, določenih od naravnih, socialnih in gospodarskih okoliščin, vse svoje energije. To je pot, ki jo je določila kriška deklaracija in ki je našla silen odziv v vseh podjarmljenih jugoslovanskih deželah. Mislim, da je imela kriška deklaracija baš ta pomen, da ie zrušila historično Hrvaško in plemensko Slovenijo ter uničila veliko Srbijo. Unitarizem. Mi nismo prišli sem, da se borimo za centralizem. Nasprotno! Od prvega dne, ko 6em odšel v izgnanstvo, sem se boril samo za eno misel: da more ujedinjena Jugoslavija živeti in biti organizirana samo na podstavi decentralizacije. Zato je bolje, da rečem na mesto centralizem unitarizem, za katerega smo vsi, dočira za centralizem nismo. Unitarizem je početek in pod-stava našega državnega življenja, decentralizacija pa mora ustvarjati nove centre, toda ne plemenskih. Centralizem. Nečem se boriti z mrtveci in centra lizem je danes mrtev v vseh deželah V Franciji, kjer je nad vse težavno premagati stara načela, je regionali zem silno razvit. Enako je na Angleš kem. Od angleškega poslaništva sem prejel dokument, ki jasno izpričuje, da dela Angleška uspešno na polju decentralizacije. Mi nismo narod od včeraj. To doka zuje vsa naša zgodovina. Če bomo pre pričani, da potrebujemo za gotova de!a sto let notranjega življenja, tedaj po trjujemo s tem ravno glavni argument nekdanjih avstrijskih protivnikov, ki so dejali, da se Jugoslovani ne morejo ujediniti iz historičnih razlogov. Nev zamerim gospodu ministru za ustavotvorno skupščino, ker nam ni predložil nobenih debdih »Motiven berichtov", kakor je hilo to običajno v stari Avstriji ker mislim, da nosi tc »Motivenberichte" vsak v svojem srcu (Minister pravde dr. Trifkovič: Vrle dobro!) Zameril bi mu le, ker ni predložil gotovih dokumentov, ki so velike važnosti za naše delo. In taki so najprej oni dokumenti, ki se tičejo administrativne ureditve. Vam vsem je norebiti znano, da je bila ustavna komisija gotovo v vseh prečanskih de želah in da je na svojem potu nabrala gotovo prvovrsten material, kar se tiče administrativnih prilik v naši deželi. Nismo organizirali nobene ankete temveč šli od človeka do Človeka in iz-praševali, kako mnenje ima eden ali drugi o ustroju države. Ta materia' smo pripravili in mogel bi dati izvrsten vpogled o administrativnem stanju naše dežele. Zelo me veseli, da so padli nekdanji centralistični pojmi o državi. Pade! je prejšnji srbijanski simplicizem in tako smo prisili do nekake decentralizacije. Država in pokrajine. Glavno vprašanje, o katerem bom govoril, je: bo li država dovolj močna. Za mene je dognano: nočemo imperialistične države, pač pa silno državo, ki bo izraz skupnega dela vseh. Država mora imeti gotovo jako voljo in v taki državi ne smejo biti slabe pokrajine. Prav tako pa bi bilo napačno, če bi hoteli imeti silne pokrajine in ^abo državo. Mislim, da moramo najti zlato srednjo pot. Glede pokrajin je potrebno, da bodo zbirale vse krajevne energije da pride vse. kar je dobrega v pokrajini, do izraza. Ne bomo se prepirali zaradi avtonomije, ker ta pojem ni dovolj razčiščen. To, kar mi hočemo, je nekaj čisto drugega. Mi hočemo, da bodo pokrajine velike in njihovi delokrogi široki in jasno začrtani, da se pa ne bodo križali z državnimi zakoni. Če bomo povedali, kaj- in kako bodo delale pokrajine, kakšni bodo pokrajinski odbori in kakšne skupščine, kaj bo delal namestnik, tedaj bomo odgovorili s tem tudi na to. kaj je avtonomija in kaj je centralizem. Zato bi bilo silno kvarno, če bi se metale le velike besede. Pokrajine morajo biti zemljepisno opredeljene. Meni se zdi, da gre vladni načrt preveč po poti prejšnjih srbskih okrogov, ki ne morejo biti za nas me' rodajni, ker niso izvršili svoje naloge. Sem proti plemenski pokrajini, ki je ne zahtevajo niti moji volilci, toda pokrajine hočemo imeti take, da morejo postati faktor v državi. Prav tako mislim, da imajo pokrajine le malo zmiala, če nimajo sredstev, denarja, da žive. Prosil bi dalje, da se nam izroči to, kar je izdelala komisija za razmejitev pokrajin. To bo še veliko delo, ki ga moramo obvladati Ne gremo za tem, da propade ustava, temveč da pri^ ^o do kompromisa. Pred očmi moramo imeti, kar je dejal veliki državnik Burke': »Vsaka vlada, vsak večji človeški uspeh, vsaka čednost in vsako pametno delo je osnovano na kompromisu, na dogovoru." Danes ni več dobra ustava, ki za-jamči le politične pravice. Vse dosedanje ustave so ustvarjale samo subjektivna prava, nobenih dolžnosti pa niso nalagale niti družbi, niti državi, niti posameznikom. Zato zahtevamo ustavo, ki bo ■ kodificirala velike dolžnost:. ki jih ima družba in država do poedinca, ki pa bo določila tudi dolžnosti posameznika do celote. Ni samo naša dolžnost, temveč tudi pojem dolžnosti zahteva, da določimo mere, ki onemogočajejo vsako gospodarsko iz rahljanje. To kar mi zahtevamo, je, de pridemo iz družabnega nereda, v ka terem živimo, kar pa bo mogoče le, čc bodo organizirani stanovi v državi. Ne govorimo tu v zmislu kake bodoče kmetijske države, temveč v zmis'u organizacije poklicev v državi. Svobodno naj se organizirajo vsi poklici, ker organizirani bodo napravili red v državi. Tu se je govorilo tudi o gorenji zbornici Ne bom govoril o tem, je li potrebno, da imamo eno zbornico ali dve zbornici. Mislim pa, da je gorenja zbornica, ki je sestavljena tako kot spodnja, popolnoma odveč, ker bili bi isti ljudje in bile bi iste stranke v obeh zbornicah, čc se pa uredi gorenja zbornica tako kakor na Češkem, kjer sede v senatu iste stranke kakor v spodnji zbornici, potem je tudi ni treba skleniti. Če se pa že izjavite za gorenjo zbornico, potem morate misliti na to, da daste v tej zbornici zastopstvo onim, ki ne mo rejo priti do zastopstva v spodnji zbornici. Končam. Bodite uverjeni gospodje, da smo prišli iz daljnje Sloveniie v prestolico s prepričanjem, da smo kot zapadni del našega naroda čuvarji državnega in narodnega edinstva. Mi nočemo nobenega plemenskega separatizma, pač pa hočemo, da se razvijajo krajevne sile slovenskega dela Jugo slavi je v močnih pokrajinah. Mi hočemo najsvobodnejšo samo upravo; mi smo odkriti nasprotniki upravnega centralizma. To, har hočemo, je silna Jugoslavija, ker brez silne Jugoslavije, brez velike države ne more živeti in se razvijati slovenski del našega naroda. In s tem končam. (Odo-iravanje.) Ustavni odbor. V Beograda, dne 25. februarja 1921. Seje ustavnega odbora se vrše vsak dan in postajajo od časa do časa zelo zanimive. Glede naziva države je zmagalo Pašičevo stališče, da se mora naša država zvati kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca in ne Jugoslavija. Ker je bil zagrozil mož z demisijo vlade, če se ne sprejme omenjeni naziv, zato so se morali demokrati udati. Mi smo mnenja, da dobi vsako dete ime od drugih in da si ga samo ne daie. Tako bo tudi tukaj. Anglija, Amerika in Francija so našo državo že davno krstile za Jugoslavijo in to bo držalo tako dolgo, dokler ne bo tudi službeni naziv naše države priromal za njimi navzlic vsej trmoglavosti različnih starcev, kajti življenje gre svojo naravno pot in se ne da uklepati v predpise. Zaradi grbov se je po-tratilo dosti dragocenega časa. Mariborska «Straža», glasilo drja. Korošca, imenuje to debato «abderitov-stvo». Mi se v tem primeru s stražo« popolnoma strinjamo, razlikujemo se od nje samo v tem, da napada ona gospode, ki so nedolžni, zamolči pa ime svojega «klobasar-ja», poslanca Sušnika, ki je spustil v «predavanje» o celjskih grofih celo pismo drja. Mala in to v tako dolgočasni obliki, da so člani ustavnega odbora spraševali slovenske poslance, ali ni poslanec Sušnik po svojem poklicu morda «profesor». Zanimanje je vzbujal predlog našega Avramoviča, naj se zabrani zloraba vere v politične svrhe. Predlog, ki je glede na podivjane razmere lasti v Sloveniji, kjer se cerkev prav v zadnjem času zopet grdo in brezvestno zlorablja, gotovo zelo umesten, je dobil tudi lepo večino, kar znači, da bo tudi v zbornici sprejet. Če je klerikalcem res kaj za vero, bi bili lahko sami glasovali za predlog, ker pa jim je samo za politiko in njeno nadmoč, za katero naj slu žijo cerkev, leča in spovednica, so silno zarjuli proti temu predlogu Po dobrem hrvatskem vinu žarečem obrazu «komika» drja. Šimraka je šinilo nekaj temnejšega kakor je rdečica. Ta mož je priporočal za primere zlorabe cerkve pritožbo na škofe. Kaj take pritožbe izdajo, vemo pc žalostnih izkušnjah mi kmetje in SKS. le predobro paradi tega predloga tovariša Avramoviča je padel ljuto po nas tudi ljubljanski «Slove-nec». ki nam v danes došli številki razkriva strašno skrivnost, da smo za ta predlog pridobili poslanca Avramoviča poslana' SKS. Ob tej priliki odkriva tudi drugo tajno, da smo vsi poslanci SKS. strašni tepci brez ..iteligence, da nobeden ne seže preko vaških politikov, da smo neporabni za vsako delo, Pucelj pa, da ima svojo mesarsko sekiro le za tesanje ministrskih stolčkov. «Slove-nec» pravi, da so mu to potožili srbijanski člani zeroljoradničkega kluba. V zahvalo priobčujerao klerikalnim poslancem skrivnost, ki so nam jo izdali hrvatski in dalmatinski poslanci o svojih slovenskih tovariših. Ti so namreč pravo nasprotje svojih hodnih tovarišev iz SKS., ki so čisto navadne uboge kmetske klade. Slovenski klerikalni poslanci se odlikujejo po izredni učenosti in pravijo, da se je bati, če bodo sploh še hoteli dremati na svojih poslanskih stolčkih. Stanovnik in Pušenjak sta pozvana na vseučilišče, kjer bosta kot redna profesorja predavala larodno gospodarstvo in finančno politiko, fajmošter Škulj postane ministru Draškoviču pomočnik, ker je pokazal ob prevratu kot kočevski okrajni glavar velikanske upravne zmoznosti, ženijalni Kranjc je pozvan na zvezdarno v Greenvvichu, Nemanič postane železniški inženjer za Belokrajmo, Sušnik častni doktor sv. pisir?, šimrak pa prvi nadzornik vseh državnih uzornih kleti. Za inteligenco ostalih se pa še iščejo primerna mesta. Za kmetske poslance so že preučeni. Dd:i:> je počel ustavni odbor s 16. točko in, kakor kaže položaj, se bo pri 18. točki ustaviL Do konca meseca marca bo končal ustavni odbor svoje delo, ako ne bo večje nesreče. • • • Naši poslanci so Intervenirali gje-de šikan, ki jih uganjajo carinarnice pri uvozu umetnih gnojil za «Kme-tijsko družbo*. Tukajšnji uradniki mislijo še vedno, da upravljajo staro, malo, predvojno Srbijo. Obljubljena je takojšnja odpomoč. Sinoči se je odpeljal iz Beograda v Ljubljano novi predsednik deželne vlade za Slovenijo, g. dr. V. Baltič. Na kolodvoru sta se poslovila od njega v imenu poslancev SKS. tovariša Puceij in Kušar, ki sta imela priliko spoznati, da nese novi mož s sebpj lepe načrte za koristi slovenskega kmeta. Utopiti nas hočejo. Pod tem naslovom je izšel v 4. številki «Kmetijskega lista» članek, v katerem se očitajo neresnične in neupravičene stvari, vsled česar moram odgovoriti. Opozarjam najprej nato, da se je pri seji trgovske in obrtniške zbornice, ko je šlo za predloge glede trgovinske pogodbe, izrekla sodba, da je zavzelo poverjeništvo za kmetijstvo v tem slučaju preveč agrarno stališče, kar bi moralo biti znano tudi avtorju člapfea. V elaboratu poverjeništva se j« gkde izvozne carine za živino, pridelke in mleko ter glede uvoza vina predlagalo nastopno: 1.) Kontingentiran izvoz živine naj bo popolnoma prost Za ves drug izvoz naj se pa sedanja carina ta&o zniža, da bo mogoče živino izvaž% ti. Ob prostem izvozu in prosti carini bi bili n^ži hlevi zaradi valu-tarno močnejšega soseda v kratkem izpraznjeni, ne samo na škodo kon-sumenta, ampak tudi na še večjo škodo producenta. 2.) Kakor hitro bo potreba na mleku doma krita, naj bo izvoz mleka prost vsake carine. Pri izvažanjo mleka je pomisliti, da smo sicer ori-jentirani proti Trstu, da pa je položaj llaSS mlečne trgovine danes ves drugačen, kakor je bil pred aneksijo naših slovenskih pokrajin. Glavni interesent za mlečno kupčijo s Trstom je naš izgubljeni del Kranjske, kar V nedeljo dne 6. marca vsi na občni zbor SKS. v LJubljano! « Poslanci zemlloradnlčkega klafta te Bosne, Dalmacije In Srbtfe pridejo dne 3. marca v Slovenijo. teremu ne smemo delati nepotrebne konkurence. Z druge strani je pa skrbeti, da naši otroci ne bodo trpeli pomanjkanja mleka kakor v predvojni in vojni dobi in da se bo dvignila na naših tleh mlekarska industrija, ki je potrebna za zboljšanje naših ekonomskih razmer. 3.) Slovenija ni žitorodna dežela v femjpomenu besede kakor drugi deli nase države. Naša dežela produ-cira komaj polovico tega, kar potrebuje. Kakor hitro bo zagotovljena zadostna produkcija in ne bo trpel konsum vsled previsokih cen, bo morala odpasti izvozna carina. Izvoz moke naj bo že sedaj popolnoma prost. Da gnijejo pridelki zaradi pomanjkanja izvoza, ne odgovarja resnici. O tem pričajo današnje cene pridelkom. 4.) Uvoz laškega vina ge ima na vsak način zabraniti. Eventualni kontingent bi se moral , v skrajnem slučaju dopustiti le z ©žirom na interese Vipavske doline iti Primorja, ki so stali z nami tudi prej v vinski kupčiji. To stališče je zavzelo poverjeništvo ^za kmetijstvo in ga podprlo z obsežnimi statističnimi podatki. Dr. Vriačnik s.r., vodja poverjeništva za kmetijstvo. Odgovor sa gorenje. (Napisal dipl. agr. A. Jamnik.) Zdi se mi, da bi bilo poverjeništvo za kmetijstvo bolje storilo, če bi se bilo glede mojega članka vprašalo, ali je ono državna institucija, ki na deluje v prospeh in dobrobit kme^ tijstva, ali pa je «p overjen i št v o za varstvo konsumentov*. Če bi se poverjeništvo sploh samo zavedalo, da je «k m e t i j s k o», ne bi se bilo ustrašilo gospodov pri trgovski zbornici, ki so baje rekli, da ie preveč agrarno. Poudarjam, da poverjeništvo za kmetijstvo ne bi moglo biti nikoli preveč agrarno! Kar se tiče varstva kmetijskih koristi, vsaj za mene ni merodajno, kaj porečejo razni gospodje, če pa je poverjeništvo za kmetijstvo tako nesamostojno, da se plaši pred vsako besedo najmanj kompetentnih ljudi, je to znamenje, da poverjeništvo in gospodje pri tem poverjeništvu niso na mestu. Kar se tiče v 4. številki Kmetijskega lista* navedenih trditev, vztrajam pri tem, da so resnične in opravičene ter poudarjam, da je poverjeništvo v mojem članku izrečeno grajo v polni meri zaslužilo. V gorenjem «popravku» pravi poverjeništvo, da je zavzelo glede izvozne carine stališče kakor ga gori navaja. To pa ni res! Ze stališče glede carine, n.pr. za izvoz mleka, je v resnici precej drugačno. V elaboratu se stališče ne glasi tako kot gori pod točko 2., ampak dobesedno tako-le: «Od I litra mleka sc plača danes 12 kron izvozne carine, kar odgovarja sedanjim socialnim razmeram, nikakor pa ta izvozna carina ne odgovarja Kmetijstvu, ker je izvoz popolnoma nemogoč. Ker pa še sedaj ni domača potreba z mlekom krita, lahko ta carina šc dalje ostane*. Tako torej se glasi v eleboratu kmetijskega poverjeništva. Menda sem tedaj prav tolmačil. Kar se tiče naše konkurence mlekarstva na zasedenem ozemlju, se mi zdi trditev poverjeništva premalo resna, da bi nanjo odgovarjal. Glede izvoza živine je poverjeništvo res bilo za Kontingentiranje, pri izvozu izven kontingenta pa se ogreva za carinjenje govedi po komadu (ne po teži), in sicer za carino od komada v znesku 9000 kron (t. j. približno 26 kron na kilogram). K tretji točki gorenjega popravka, ki pravi, da trditev, da zaradi pomanjkanja izvoza gnijejo pridelki, ne odgovarja resnici, svojo trditev vzdržujem in poudarjam, da je bas zaradi oviranega izvoza segnilo pridelkov za stoinstomiJ i jonske vrednosti. Ako je poverjeništvo za kmetijstvo pokrito s tako kapo, da zaradi nje ne more ali pa noče videti resnice, mu naj tukaj vsaj površno navedem, kaj vse je zaradi pomanjkanja izvoza segnilo že samo v Sloveniji. To \t bil doslej vsako leto krompir. ki ni gnil samo kmenrdoma, ampak tudi njegovim zadrugam, izvoznim podjetjem, ^Kmetijski druž- bi» itd. Segnile so doslej vsako leto velikanske množine repe in pese, češenj, marelic, jabolk in vse te stvari gnijejo tudi še danes. Zaradi enako razumnega postopanja centralnih oblastev, ki so stala na prav takem stališču kakor poverjeništvo za kme tijstvo v Sloveniji, so sle svojčas visokomilijonske vrednosti lesnega oglja pod nič. Preteklo jesen kmetje niso mogli zelja niti z njiv pobrati, ker ga ni bilo mogoče vnovčiti.. Vsakdo je porezal le toliko zeljnatih glav, kolikor mu jih je bilo potrebnih za dom, za prodajo se pa pri obstoječih cenah ni izplačalo zelja jemati z njiv, ker prodano zelje niti stroškov za rezanje ni moglo pokrivati. Kje pa so stroški za oranje, sajenje, negovanje, gnojenje, dovoz na trg i. dr.? Podobno se je zgodilo z razno po-vrtnino. In k temu kmetijsko poverjeništvo trdi, da ne odgovarja resnici, da bi bilo kai setmiln zaradi pomanjkanja izvoza in si upa še trditi, da o tem pričajo današnje cene (najbrže misli visoke cene). Glede uvoza laškega vina nisem naravnost trdil, da se poverjeništvo zavzema za uvoz, ampak sem kritiziral dejstvo, da poverjeništvo dopušča govor o tem. O uvozu laškega vina ne dopustimo niti govora in tudi za Vipavsko in Istro ne priznamo izjeme, ker je vsaka kontrola z ozirom na zlorabo po laških trgovcih izključena. Mnenje poverjeništva za kmetijstvo, da bi « Jugoslovanska Matica* v vsaki občini vršila to kontrolo, je pač več kot naivno, ker bo vendar vsak vrabček vedel, da Italijan nikoli ne bo dovolil kakršnegakoli delovanja « Jugoslovanske Matice* na njemu pripadlem ozemlju, ker «Matica* je zanj vendar jugoslovansko narodnoobrambno dru-šivOy kateremu pripisuje Italijan gojenje iredente na škodo Italije. K sklepu prosim čitatelje, naj stvar presodijo in se prepričajo o stališču poverjeništva za kmetijstvo, četudi je to, kakor trdi, svoje stališčt podprlo z obsežnimi statističnimi p-movine. Tovariši, naša dolžnost je, da se udeležimo tega sestanka v kolikor mogoče največjem številu, da tako pokažemo našim bratom, da hočemo z njimi v boj za pravice kmetskega stanu. V nedeljo dne 6. marca tedaj vse v Ljubljano! (Zastopniki zemljoradnikov) poslanci zemljoradničkega kluba iz Srbije, Bosne in Dalmacije pridejo v Ljubljano dne 3. marca s popoldanskim brzo-vlakom. Dne 4. marca se odpeljejo na Brezovico in na Vrhniko, dne 5. marca obiščejo našo Gorenjsko, dne 6. marca se udeleže občnega zbora SKS. v Ljubljani, dne 7. marca pa se zjutraj odpeljejo z jutranjim vlakom v Novo mesto, kjer bo> shod SKS. na Glavnem trgu. Po shodu si bodo ogledali kmetijsko šolo na Grmu ter gospodarstvo državnega vinarskega nadzorništva. Vsem cenjenim naraMom! List se odpošiljaredno vsem naročnikom, ki so poravnali naročnino. Kdor lista ne prejme, naj takoj reklamiral Opozarjamo nato, da tistim, ki naročnine niso poravnali, lista,več ne pošiljamo in da so torej tudi vse tozadevne reklamacije odveč. Vsa imena in vse naslove pišite razločno in celotno, ker sicer se dogajajo vsled nejasnosti nerednosti pri dostavljanju lista! Uprava »Kmetijskega lista". (Dolenjci in Belokranjci!) V pone*-deljek dne 7. marca bo na Glavnem trgu v Novem mestu shod SKS. Na shodu bodo govorili poslanci SKS. in poslanci srbskih, bosanskih in dalmatinskih zemljoradnikov. Pridite vsi na shod, da se sami prepričate, kako delajo naši poslanci v Beogradu! (Velikanski protestni shod) proti nasilju na Koroškem se je vršil v Ljubljani. Shod je uspel sijajno in v največjem navdušenju. (»Kmetijska družba za Slovenijo') je prejela v četrtek dne 24. m. m. odlok vlade, da mora sklicati v osmih dneh svoj ustanovni občni zbor. Glavni odbor je vsled tega v silni nepriliki ter misli in tuhta, kako bi se rešil komi sarja in občnega zbora. Pa vladni od lok je tako jasen, da ne pomaga nobeno modrovanje in da ostane samo en izhod: ali komisar ali pa občni zbor; v vsakem slučaju pa konec klerikalne glorije. Do dne 3. t. m. morajo vgrizniti klerikalci v kislo jabolko Dober tek jim! (Kdo hujska?) »Slovenec" je prinesel v torek uvodnik pod gorenj im naslovom, ki ga je napisal očividno pod vtiskom našega članka »Kulturni boj" klerikalni poslanec v Beogradu. Če že piše navaden podeželni klerikalni dopisnik, je njegova sveta predpravica, da postavlja resnico na glavo, veliko bolj pa velja to za klerikalnega poslanca, ki opravlja naravnost generalske dolžnosti v stranki. Zato pa je tudi »Slovencev" članek »Kdo hujska" samo grdo zavijanje resnice, v kolikor ni očitna in debela laž..- (Kdo hoče kulturni boj?) Povedali smo v svojem članku jasno in odločno, da le siti ljudje, taki, ki nimajo zmisla za koristi naroda. Veseli nas, da je tudi »Slovenčev" člankar prišel do enakega zaključka in popolnoma se strinjamo z njim, če pravi, da prihajajo vsi kulturnobojni predlogi le iz kuhinje varuhov kapitala in kapitalističnega socialnega reda. (Odiočno pa odklanjamo) njegovo nečedno namigavanje, češ da so samostojni tisti, ki provzročajo kulturni boj. Samo očiten lažnivec more imeti drzno čelo, da očita nam tako goro-stasno neresnico. Saj je bil ravno »Slovenec" tisti, ki je več kot enkrat bruhal na nas svojo jezo, ker se ogibamo kulturnega hoja, ker nočemo, da bi se poleg drugih strasti razvnela še verska strast v javnem življenju. Kulturni boj hočejo le demokrati in klerikalci in čisto pravilno ugotavlja »Slovenčev" člankar, ker so eni kot drugi banko-krati. (Bankokrati.) Odveč je govoriti o demokratski bankokratiji, odveč pa tudi o klerikalni. Slednji se sicer radi bahajo s Krekovim zadružništvom, ali v življenju časte bankokrate in molo-ha kakor Babilonci svojega manka. Samo po bankah poglejte, kako se med njimi vedno bolj in bolj širijo klerikalne-banke, samo po upravnih "svetih poglejte, kako pridobivajo stalno na veljavi petični klerikalni mogotci. Naj rohni dr. Gosar proti kapitalistom, naj pisari »Novi čas" proti bankam, klerikalna bankokrati j a pa z njih- pomočjo le dobro cvete in vedno ošabneje dviga svojo glavo. In da bi šlo njeno žito še bolj v klasje, bi hoteli imeti kulturni boj, da razvnamejo strasti in da potem še lažje ribarijo. To je resnica ozadja kulturnega boja, ki ga hočejo klerikalni bankokratje in kar je v svoji nerodnosti priznal »Slovenčev" člankar. To pa je tudi vsa resnica, kar je je v članku klerikalnega poslanca, vse drugo pa je laž, grda laž. (Ugotavljamo,) da ni niti en kulturnobojni predlog v ustavnem odboru prišel iz kuhinje samostojnežev in naj se sklicuje »Slovencev" člankar še tako na svoje informacije in na svoje fantazije o kulturnobojni kliki, ki da jo tvorijo dr. Žerjav, Pribičevič, dr. Vo-šnjak, Pucelj in dr. Tomljenovič. Žalostne so informacije »Slovenčevega" člankarja in prazne. Stokrat bolje bi storil člankar, ko bi čisto določno navedel, katere kulturnobojne predloge so vložili samostojni poslanci, namesto da blebeta na podstavi svojih »informacij". Kajti s tem, ker ne navaja nobenih dejstev, priznava, da. teh ni in da so njegove infonnacije laž! (»Kancelparagra!') ni noben kulturnobojni predlog. Nasprotno je le obramba proti zlorabi vere, ki je osnovana na Kristusovem načelu, ki veleva, da dajmo Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega, in ki ni od tega sveta, zato pa tudi za hujskanje ni prostora v božji hiši! Ponašamo se s tem, da so pokazali ravno naši poslanci pravi verski zmisel in največ pripomogli, da postane »kan-celparagraf" zakon. Enako pa tudi razumemo, da klerikalci silno ugovarjajo »kancelparagrafu", ker jim pač •še nikdar ni bilo za svetost vere, ampak vedno samo za njeno zlorabo. In da spada med poslednje ljudi tudi »Slovencev" člankar, je s svojim zdi-hovanjem zaradi »kancelparagrafa" jasno dokazal. (Zlobna neumnost) pa je, če sprašuje »Slovencev" člankar, kaj imajo samostojneži od tega, če špijonirajo cerkvene pridige. Nikdar in nikoli nismo čutili potrebe, da špijoniramo cerkvene pridige in člankar jevega spraševanja ne moremo zaznamenovati drugače kot z barabstvom. Ali nekaj drugega je res, kar tudi radi priznamo. Naša čast nam je sveta in te si ne damo kratiti od nikogar. In kakor velja to za stranko, tako se drže tega načela tudi vsi naši pristaši, ki ne morejo dopustiti, nobenega sramotenja in tudi s prižnice ne. Samo zato pa je nastal tudi »kancelparagraf". Iz nravstvenih ozirov torej in ne iz kulturnobojnih! To je resnica, častiti klerikalni poslanci, in ta resnica vam bo izbila poslednja tla med ljudstvom. (Vse verske šole) se morajo zapreti, laže dalje »Slovenčev" člankar, češ da zahtevajo to naši poslanci. Brezpri merna laž. Nimamo prav nič proti verskim zasebnim šolam, toda njih zlorabe ne dopuščamo. In kakor je podvržena državna šola nadzorstvu, tako mora biti tudi zasebnoverska. To pa ne pomeni odprave takih šol, temveč le skrb za njih dober procvit. Da je nadzorstvo tudi v resnici potrebno, pa dokazuje »Slovencev" člankar sam najbolje, ko s svojimi lažmi kliče naravnost po državnem nadzorstvu. (Kdo hujska?) Na podlagi vsega te ga vprašujmo sedaj mi, kdo hujska? Da bo odgovor še jasnejši, pa prinašamo še zadnji odstavek omenjenega članka, kjer se pravi dobesedno: »Poučimo narod, da samostojneži in demokrati izzivajo verski boj" Poznamo vas in vemo, kako si vi mislite pouk naroda. In nikdar ni bil1 vaš pouk drugačen kakor hujskaški in tudi sedaj ste si ostali zvesti. Z lažjo boste šli med narod in z lažjo boste hujskali proti nam, pri tem pa hinavsko spraševali, kdo hujska. Vi, licemerci in lažnivci, ki ste čisto okosteneli v podlosti, le nadaljujte s svojim nizkotnim delom, saj boste kmalu dosegli, da se vam bo vsak pošten člov< >; na kilometre daleč ognil, da se ne bi ga prijela vaša brez-božnost! To je naš odgovor! (Kako farba Stanovnikov atek svoje volilce.) Ko je prišel o Božiču Stanovnikov atek iz Beograda prav po tihem domov, skoro tako, kakor dezerter, je na skrivnem sestanku zatrjeval, češ »mi krščanski možje ne položimo prisege prej, dokler nam ne dado avtonomije, ker samo to je pravično". Dvakrat je vprašal svoje volilce, če je tako prav, pa niti najzanesljivejši pristaši mu niso odgovorili, ker se je že vsem zdelo vse preneumno. Kmalu na to so atek drugič prišli iz Beograda. V hudi zadregi so bili in težka je bila pot, kajti čakala jih je taka blamaža, kakršne še nikdo v Horjulu ni doživel. Tedaj je pogruntal atek izgovor, češ, samo Ra-dičevci so krivi, da smo morali priseči. Čakali smo jih in čakali, ko jih pa le ni bilo, pa nam ni preostalo drugega, kakor da hočeš ali nočeš prise-žemo, ker drugače bi bilo treba pobrati šila in kopita in adijo — mastni di-narčki. Da, dragi atek, dobro je, če tudi poslanci malo samostojno mislijo in ne da samo »šrifte" prenašajo za klerikalni klub. S svojo glavo misliti, ne pa poslušati samo tistega, kar pravita gospoda Gosar in Hohnjec, pa*bi izostala blamaža. Tako bodo pa še pozni rodovi govorili, kako je Stanovnikov atek iz Horjula s prisego kupil avtonomijo. Živio atek in le tako naprej! (Laži, obrekovanja in zavijanje resnice) so glavna sredstva naših nasprotnikov, zlasti klerikalcev, ki se ne sramujejo niti najumazanejših sredstev, samo da škodujejo ugledu naše stranke in naših poslancev. Tako trosijo sedaj, posebno po Dolenjskem laž, da so naši poslanci krivi visokih davkov. Prosimo tovariše, da nam takoj javijo vsakega takega obrekovalca, da mu zagodemo tako, da ga bo enkrat za vselej minulo veselje za obrekovanje. — Tajništvo SKS. (Ljudsko štetje.) Tudi Ptuj je slovenski, kajti izmed 4447 njegovih prebivalcev se jih je priglasilo samo 579 za Nemce. (Slovensko Kočevje.) V Kočevju so našteli 1826. Slovencev, 243 Srbohrva-tov, 24 Slovanov in 1154 Nemcev. (Tržič) šteje 2317 Slovencev, 60 Nemcev in dva Angleža. Po veri je ?372 katolikov in 7 protestantov. (Na naslov poštnega ravnateljstva.) V Škof j i Loki imajo selskegapismono-šo Antona Grima, ki pri raznašanju časopisov vedno prigovarja našim naročnikom, naj odpovedo »Kmetijski list" češ: »najbolje je, če lista ne sprejmete in ga vrnete v Ljubljano!" Ker je taka agitacijo pri vršitvi službene dolžnosti absolutno nedopustna, zahtevamo, da poštno ravnateljstvo Grima eksemplarično kaznuje. (Sajenje tobaka v ptujskem okraju.) Ptujski vinorodni okraj je kakor nalašč ustvarjen za sajenje in gojitev tobaka. Najprvo se bo sadil tobak za pipo;kjer se pa lahko pridela še boljši in finejši tobak, tam se bo sadil v poznejših letih tudi ta. Ker se bo tobak dobro plačal, zato se bodo kmetovalci radi poslužili prilike, kijim je zdaj dana, da prijavijo namreč sajenje tobaka na svojem zemljišču. S tem bodo pripomogli, da bo več tobaka, ki ga sedaj primanjkuje, in da bodo prejemali lep hasek. Ko bodo drugim pridelkom cene padle, bo tobak še največ donašal. Posaditi se mora najmanj 2000 sadik na približno pet arov zemlje. Prijavo, da se bo tobak sadil, je treba oddati še ta teden pri občinskem predstojniku. Če bi se prijav ne prejelo dovolj, bi se za naprej ne dajalo več dovoljenja. Kmetovalci, mali in srednji posestniki, poprimite se te najnovejše panoge kmetijskega gospodarstva! V Ptuju se je ustanovil urad za gojenje in prevzemanje tobaka; pri tem uradu dobite tudi vsa potrebna navodila. (želimlje.) V reklainacijski dobi pred volitvijo občinskega agrarnega odbora smo vložili na agrarno direkcijo v Ljubljani priziv zaradi treh v volilni imenik vpisanih oseb, ki po naredbi z dne 1. februarja 1920. nimajo volilne pravice. Volitve so bile za teden dni odgodene, ker se je menda zadeva ore iskovala. Na pritožbo nam agrarna direkcija ni ničesar odgovorila. Zvedeli smo le to, da je županstvo na vprašanje agrarne direkcije, ali so podatki v prizivu resnični, odgovorilo z ne. Volitve so se izvršile in izvoljeni so bili vsi od nas izreklamirani županovi protežiranci. Po volitvi smo Vložili novo pritožbo. Zahtevali smo, naj se izvolitev izreklamirancev razveljavi in proglasi za izvoljene one, ki so za njimi dobili največ glasov, ali pa naj se vsa volitev razveljavi, župan naj se pa zaradi lažnive izjave kaznuje. Agrarna direkcija je zadevo zopet preiskala. V rešitvi naše pritožbe se nam je odgovorilo, da se zahtevi ne more ugoditi kljub temu, da je bila župana va izjava neresnična, torej tudi izvolitev izreklamiranih neveljavna, češ to bi bilo za stvar škodljivo. Tako tvorijo pri nas občinski agrarni odbor med drugimi tudi ljudje, kateri jx> zakonu nimajo niti volilne pravice. Čemu imamo potem ministre in njih naredbe, Če jih ne upoštevata ne županstvo in ne agrarna direkcija niti tedaj, ko se jih opozori na protizakonitosti. Ako pa agrarna direkcija ni sposobna izvajati ministrskih naredb in nima moči kaznovati prestopkov klerikalnih županov, naj se preseli med ruske boljševike ali pa, kar bo ceneje, v Radičevo republiko v oblake, kamor bomo mi poslali kmalu tudi našega župana. Tako postoj>anje neti nezadovoljnost in je tako najboljša propaganda za komunizem. — Prizadeti. (Iz Žabnice pri škofji Loki.) V zadnji številki »Domoljuba" se neki ljubeznivi prijatelj vtika v našo drugače tako mirno vas. V članku »Iz okolice Škofje Loke" napada našo vas lažnivo in hinavsko, vendar pa se ne upa podpisati svojega članka s pravim imenom. Ker mi, ki smo oddali »fernikole", kakor nazivlje volilne kroglice, v resnici večinoma v skrinjico SKS., bolj ljubimo resnico kakor on, zato beležimo resnici, na ljubo sledeče: Res je, da smo priredili bivši vojni trpini dne 2. februarja t. 1. družabno prireditev, na kateri naj bi se za prestano trpljenje med vojno malo razveselili. Glede prireditve je bilo sklenjeno, da bodi brez vstopnine, vendar pa se naj na njej pobira za vojne sirote, vdove in invalide prostovoljne darove. In res so dobra srca darovala v ta blagi namen znesek 1540 kron, ki se je že razdelil med domače invalide, vdove in sirote v vojski pohabljenih in padlih vojakov, nekaj pa se ga je razdelilo med slepce, bivajoče v zavodu za oslepele v Ljubljani. Potrdila o prejemu denarja so na razpolago. Ker smo pa mi zavedni kmetje Ko si prečital list, ga ne zavrzi, ampak daj ga čitati še drugimi Kmetje, vpoštevajte veliko važnost, ki jo ima za vas „Ekonom"! in ker težimo za napredkom, ki nride, j ljane z neiepimi izrazi. Dotični dopi-kakor vemo, za nas samo potem SKS., i sun, „Kmet", naj se podpiše s svojim zato smo sklenili, da bomo pobirali J popolnim imenom, sicer se ga smatra tudi za tiskovni sklad »Kmetijskega lista". Za ta sklad srno pobirali res eno uro kesneje kakor za prej omenjeni namen ter smo pri tem pojasnjevali, za kaj pobiramo, tako da je vsakdo vedel, v kateri namen daruje. In tako smo prejeli 740 kron prostovoljnih darov za tiskovni sklad. Torej, če ljubeznivi dopisnik želi še kaj vedeti, inu rade volje pojasnimo, vendar mu svetujemo, naj se drugič prej prepriča o resničnosti svojega pisanja, preden kaj takega obelodani v časopisju. Ako je mož, naj se prihodnjič podpiše s svojim popolnim imenom! Dovoljujemo si še pristaviti, da bi bil članek za „Domoi!ju-ba" veliko častnejši, če bi bil poročal, da se je v eni ali drugi izmed vasi, ki niso oddate „femikol" „Samostojni", nabralo po izgledu naše vasi toliko in toliko za vojne invalide, vdove in sirote, kakor pa je bil članek, ki se tiče zadeve, na katero smo s predstoječim odgovorili. — Prizadeti vaščani. (Iz Bukovske doline v Bohinju.) Ko je Avstrija razpadla, se nam je obetalo na vseh koncih ia krajih, da bo sedaj kmet. gospodar na svoji zemlji. Pa ostalo je. vse pri starem. Poglejte samo Bukovske planine, ki merijo2100 oralov! Kdo ima dobiček od njih? Gospoda od verskega zaklada ima v naših planinah lov in ne plačuje niti fic-ka. In vendar bi se mogel kriti z dohodki lova znaten del občinskih stroškov. Ker so planine naša last, zato tudi zahtevamo, da je lov na naši zemlji naš ne pa gospodin. Kaj pa z gozdi? Izletnik, ki občuduje pri prehodu doline lepe gozde, si misli: srečni Bo hinjci, ker imajo te-le gozde. Da, srečni, samo če bi bili ti gozdi njih last. Ampak srečni posestnik gozdov je verski zaklad. Pred približno 50 leti so smeli naši kmetje po teh gozdih še svobodno sekati les. Tedaj pa so prišle z Du naja nemško pisane listine, ki jih kmet ni razume1! in se zJito tudi zanje ni menil. In tako je naenkrat prišel ukaz: Kmet, ti boš imel od sedaj naprej gozd in pašnik skupaj, gospoda pa vse lepše gozde. In tako se je tudi zgodilo. Ko so spoznali kmetje, da ne opravijo ničesar proti nemškemu nasilju; so za sivj denar odkupili nekaj svojih gozdov, ker drugače sploh ne bi mogli živeti. Od tedaj pa so se razmere zopet poslabšale in danes je vse polno posestnikov, ki nimajo niti lesa za stavbe, niti stelje za živino. Pri nas v Bohinju je polja malo, gozde pa ima verski zaklad. Preživljati se moremo le z živino. Tega pa tudi ne moremo delati, ker nam verski zaklad ne da paše v svojih gozdih, ki jih goji kot rože na vrtu. So planine, kjer se je včasih paslo do 100 krav in mnogo ovac, danes pa ni hrane niti za pet krav. Gospoda misli, da nese les več kot živina. To pa ni res. Živino mol-zemo in se od tega živimo, gozd se pa seka 'le vsakih 80 let. Zato naj presodi gospoda, kaj je koristnejše: ali živina ali gozd! Draginja je vsaki dan večja, da v goratih krajih skoraj ne bo ci/sianka, če nam naša nova Jugoslavija ne povrne tega, kar nam je vzela krivična Avstrija. Beda je silna in zato prosimo vse okrajne in občinske agrarne odbore, da se za to zavzamejo. Enako pa tudi prosimo naše poslance, naj skrbe, da se bo uredil novi lovski zakon tako, da bo lov tistega, čigar svet je. Kmet bodi na svoji zemlji svoj gospod! Od tega mi Bohinjci ne odnehamo in zato: v boj za Staro pravdo! — Kmet iz Bukovske doline. (Cerklje na Dolenjskem.) Na umazani dopis v 7. številki „Lažiljulyi" z dne 16. februarja t. 1. naj odgovorimo i nastopnim: V Cerkljah se nahaja pro stovoljno gasilno društvo, ki potrebuje nele novo gasilno orodje, nego tudi novo stavbo. Društvo ne obstoji iz samih samostojnežev in komunistov, kakor trdi dopisna, temveč iz pristašev vseh političnih strank. Res je, da je bila 30 januarja t. 1. veselica pri g. Ivanu Vah-čiču v Cerkijah v korist gasilnega društva, ki je po zaslugi g. Vahčiča tudi dobro uspela. Res je, da so se pobirali prostovoljni dobitki za tombolo, med temi tudi krače, klobase itd. Kar je bilo darovanega, je ljudstvo tudi s srečolo-vom dobilo. Dopisunova trditev, češ da so bili dobitki iz kmetskih žuljev, je lažniva. Kdor je kaj daroval, tisti je to storil prostovoljno v korist društva. Kar se tiče predložitve splošnega računa, bodi povedano, da je naložil načelnik od kosmatega dobička veselice v župniški hranilnici (v Cerkljah) 4500 kron, nad 1000 kron pa je v ročni blagajni na razpolago za nujne dnevne, potrebe. Da je g. Vahčič načelnik, je zahteval prejšnji odbor in ostane načelnik tudi v naprej. Za stavbo gasilnega doma je pripravljen darovati lep za navadnega obrekovalca in lažnivca — V Cerkljah, dne 20. februarja 1921 Za prostovoljno gasilno društvo: Franc Žibert s. r., tajnik. (Artiee.) Zadnji čas je klerikalna hi-dra zopet nekako ponosno začela vzdi-govati glavo. V Artičah smo imeli pred njo celo za časa volitev mir. V nedeljo dne 27. m. m. pa je prišel sem znani urednik Krajnc, da tu priredi shod ter ustanovi krajevni odbor SLS. Ker pa je menda čutil pod seboj vroča tla, se je podal v župnišče, kjer se je zbralo kakih 20 udeležencev. Ko sem mu že v začetku govora pri več točkah ugovarjal, je izjavi.!1, da zboruje po § 2. in da ga ne sme nihče motiti ter zahteval, da takoj zapustim sobo, kar pa sem storil šele čez kake četrt ure skupno z drugimi „samostojneži". Zvedel sem, da je nazadnje s kakimi 10 backi ustanovil tudi krajevni odbor SLS. Če pa bo imel novi odbor tud uspeh, pa je drugo vprašanje, ker v Artičah je SI se nepozabni prizori in na vsem osvobojenem ozemlju se Je obhajal praznik, kakor še nikoli. Edino misel na druge brate tam preko, ki ostanejo še nadalje pod laškim nasiljem je greaila veselo navdušenje. Pa pride tud^ za te še čas osvoboditve in ravno osvobojeni bratje, ki poznajo trpljenje pod laškim jarmom najbolje, bodo gotovo k temu pripomogli, kolikor je le v njihovi moči. Osvobojene brate, naše vrle Notranjce pozdravljamo naj iskrene je z vročo željo, da ne bodo samo delavci za našo državo, temveč da bodo enako neustrašeni borci za našo Staro pravdo! Živeli kot rojaki in somišljeniki! (Tudi evakuacija Dalmacije) in istrskih otokov se je pričela. Upati je, da bo še ta mesec dovršena, (Naknadne volitve v konstituanto) «e bodo vršile po izprazni enju od Italijanov zasedenega ozemlja v Dalmaciji. Volilo se bo 9 poslancev. (šolstvo.)- Pb najnovejših podatkih je v Srbiji 3296 šol s 4368 razredi in 4235 učitelji, v Črni gori pa 205 šol e 500 razredi in 492 učitelji. Skupna število šolskih otrok znaša 208.721. (Neredi v Italiji) še niso prenehali. V zadnjem času so se krvavo spopadli v Rovinji fašisti in socialisti. (Volitve na zasedenem ozemlju) ao odgodene. Vršiti bi se morale prvo nedeljo v mesecu aprilu, kar je pa izključeno, ker še ni storjeno nobeno pripravljalno delo Odgoditev volitev spravljajo v zvezo s težavnim parlamentarnim položajem Italije, ki zahteva nove volitve. Se verjetneje pa je, da se Italijani boje, da bi prišlo v laški parlament preveč jugoslovenskih poslancev, vsled česar bodo čas od-goditve porabili za volilne sleparije in za razna nasilja, da bodo izpadle volitve po laskih željah. (Luka Baroš) pripade po tajni po. godbi rapallskega dogovora nam. (Na Reki) mora biti po zahtevi naše vlade toliko naših orožnikov, kolikor 1» laških karabinjerjev. Oboji skupno nadzorujejo izvršitev opatija skega dogovora, ki je bil sklenjen med D'Annunzijevim reškim svetom in generalom Caviglfjem. Izvršujejo razorožitev prebivalstva in kontrolirajo odhod legijonarjev v Italijo. (V Lorettu) jn pogorela znana bazilika, ki je slovela tudi pri nas kot božja pot. Zažgali so jo tatovi, ki so pokradli vse dragocenosti cerkve v vrednosti nad 12 milijonov lir. fBoko Kotorsko) izpraznijo tekom tedna Francozi. Za komandanta luke bo imenovan eden naših višjih pomorskih oficirjev od moraarniskega oddelka v Zemunu. (Bolgarska kmetska stranka) je imela te dni v Sofiii svoje veliko zborovanje Nad 20.000 kmetov, delegatov, se j6 sestalo v prestolici na zborovanje, na katerem je imel vodja stranke, sedanji ministrski predsednik Stambulijski, 15 ur trajajoč govor. Zborovalci so izrekli dosedanjemu vod-stvj stranke popolno zaupanje in odobrili njegov program, (Program Steoihulijskcga.) Da se Bolgareka osvobodi iz težavnega položaja, bo izdelala vlada zakon o kaznovanju krivcev za težke posledice vojne in vojnih dobičkarjev. Uvede se volilno načelo pri uradništvu. Mirovna sodišča so uvedena povsodi in brezvestnost odvetnikov bo kaznovana. Železnice delajo Bolgarski čast Splošna delovna dolžnost je uvedena in se bo uporabila v to, da se premaga stavbna kriza v mestih. Ker je mesto Sofija nam sovražen tabor, zato bomo njegov odpor zlomili. Glede monarhije je izjavil Stambulijski, da je za carja Borisa, ki bi moral biti predsednik republike, če ne bi bil car Bolgarske. Z Jugoslavijo so mogoča pogajanja šele tedaj, kadar bo poravnan spor med Srbi in Hrvati. Zgraditi se mora kmetska intemationala. Ideje socialistov moramo pobiti z lastnimi idejami. Končno je še govoril več kot eno uro za strankarsko disciplino. Vsi morajo biti naročeni na „ZemIjoradniČko Zastavo", vsi morajo delati v stranki, ker le tako obdrži kmetski stan Bolgarsko zmago v svojih rokah. Stambulijskega besede veljajo v marsičem tudi za nas. (Socialistična Konferenca) se vrši te dni na Dunaju. Boljševiki ji ua-smešljivo pravijo »konferenca dve in pol4", ker ne priznava niti druge, niti tretje internacionale. Izmed Jugoslovanov so se udeležili konference za Slovence Etbin Kristan, dr. Korun in Zvonimir Bernot, za Hrvate Vladimir Boraemissia in za Srbe Dragiša Lap-čevid, dr. Živko Topalovič, Milica To-palovič, Dragiša Džurič in Jovo Jak-šič. Poleg njih so prišli zastopniki NemSje, Anglije, Francje, Avstrije, Rusije, Švice, Češke in Rumunije. (Romunija) se je odločno izrekla proti temu, da bi prišli Habsburgovci na ogrski prestol. Vedno slabše poje Korlčku! (Plebiscit za Nemčijo) nameravajo prirediti vse tirolske stranke dne 24ega aprila. Istočasno so pozvane vse stranke na Saicburškem in Gorenj eavstri j-skem, da store isto. kemijskimi in biotehniškimi razpravami ! Bognedaj, da bi kmetovalec, kakor bi moral, imel o teh rečeh vsaj osnovne pojme, ker bi potem seveda zrastel demagogom čez glavo in kmetijski stan bi postal ves »samostojen" (trt) in bi kot tak več dal na kmetijske strokovnjake, če so tudi brez žuljev, nego na ščuvarje, katerih namen je, kmetovalce toliko časa sebi v prid zasužnje-vati, kolikor dolgo le gre. Ker je dviganje kmetijske produkcije pri prosvetnem delu v prid kmetijstva prva naloga, ki so jo zmožni vršiti le plačani ali neplačani kmetijski strokovnjaki, zato velja vse, kar sem zapisal glede peronospore, tudi za kmetijstvo vobče. O.Bartol. Zatiranje peronospere ali paleža na trtab. Že zopet spis o zatiranju peronospore! bo vzkliknilo veliko bralcev-vinogradnikov, ki menijo, da so za zatiranje peronospore že dovolj storili, če so kak poljuben dan, ko so imeli ravno čas, nakacali trtno listje z ga-lično-apnovim škropilom, ki je bilo morda že več dni staro in torej nič več za rabo. Peronospora na trtah, ki uniči, če se jo ne zatira, ves pridelek in čez nekaj let umori vso trto, je iela v Evropi nastopati okoli leta 1880. Imamo jo torej že 40 let. Koliko je vinogradnikov, ki bi vedeli in znali oceniti orjaški duševni in telesni napor znanstveno naobraženih kmetijskih, odnosno vinarskih strokovnjakov, preden so dognali pravo naravo te hude trtne bo-iezai, pravi načiu zdravljenja bolnih trt ter z razkazovanjem, javnimi govori in z nebrojnimi spisi vinogradnike učili z uspehom peronosporo zatirati?! Ker pa mlajši rod niti ne ve za početek tega delovanja kakor mu tudi ni znano, da imajo pri tem zasluge edino kmetijski strokovnjaki, četudi nimajo žuljavih rok, zato odklanja vse nadaljnje boljše strokovne nasverte s stalnim odgovorom: saj me je že oče vsega naučil. To kvarno in napačno mnenje o kmetijskih strokovnjakih, ki je med nami Slovenci posebno razširjeno, je posledica razmer, v katerih se je rasviialo naše umno kmetijstvo (seveda kolikor ga imamo), in ki ga med preprostimi kmetovalci utrjuje s svojo demagogijo za prospeh narodnega gospodarstva impotentna inteligenca, ki je pohajala naše za življenje malovredne srednje Šole in tiste fakultete, na katerih so jih po-avstrijsko plombirali, če so se le dovolj nagulili, Kaka slast, ce se pozna duševno razpoloženje preprostega kmetovalca in 3e ga s sladkimi besedami in z lažjo da prepričati, da on vse ve, ker ima žulje, a kmetski strokovnjak ničesar, ker jih nima! Zaradi sile, ker drugače bi nič ne pridela!, je vinogradnik le počasi in z nevoljo pričel zatirati peronosporo z modro galico po nasvetih strokovnjakov, toda način tega zatiranja strokovnjaki na podstavi znanstvenih pre-izkavanj od leta do leta še izpopolnjujejo in ga popolnejšega priporočajo. A koliko je vinogradnikov, ki se novih in boljših nasvetov poprimejo?! Dandanes vemo: kako, kje in kdaj je trtno listie prav In pravilno škropiti, a naši naščuvani starokopitneži se za vse to ne zmenijo, oni seveda vse najbolje vedo in če vzlic napačnemu škropljenju peronospora trte opali, niso sami vzrok, ampak modra galica, na katero vale vso krivdo, češ: bila je za nič. Sedaj nujno priporočamo za zatiranje peronospore namesto dra<*e modre galice (žveplenokislega bakra) za polovico cenejši bakreni klorid, ki je učinkovitejši in s katerim bi prihranili v Sloveniji letno nad 20,000.000 kron, obilo dela in truda ter bi celice na listju manj zakacali, zaradi česar bi stvorilo čudežno delujoče zelenilo v njih pod vplivom solnčnc svetlobe več sladkorja, ki je v grozdju tako važno. Naj se gredo solit vsi kmetski strokovnjak: skupaj s takimi bijološkimi, bio- (Ekonom.) Kakor je bilo že v zadnji številki »Kmetijskega lista" omenjeno, se je preosnoval »Ekonom" v zadrugo. Vsem delničarjem dosedanjega »Ekonoma" in onim, ki žele pristopiti k zadrugi, naznanjamo, naj se zglase ob priliki pri »Ekonomu" v Ljubljani, Kongresni trg št. 9, kjer začasno posluje, da bodo podpisali pristopnico in prepisali delnice na deleže, oziroma iste izplačali. Onim iz oddaljenejših krajev se bodo poslale na dom piistopnice v podpis. — Načelništvo. (Sadjarsko društvo za Slovenijo.) Dne 20. februarja je bil v posvetovalni dvorani poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani pripravljalni občni zbor tega društva. Kljub pičli udeležbi (30 udeležencev) je bilo zborovanje živahno in uspešno. Iz pravil posnemamo, da plačujejo pravi člani po 10 dinarjev na leto, dosmrtni člani, ki morejo biti le fizične osebe, plačajo 300 dinarjev enkrat za vselej, ustanovni člani pa najmanj po 1000 dinarjev. Izvoljeni so bili gospodje: Za predsednika Ivan Belle, ravnatelj kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici, za njegovega namestnika M. Hamek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, za tajni ka pa M. Levstik, učitelj in posestnik v Celju. V odbor so bili voljeni ti-le gospodje: Fr. Oorifan, sadjarski nadzornik v Celju (blagajnik); Josip Pri-ol, strokovni učitelj v Mariboru; Josip Kafri, strokovni učitelj na Grmu; Fran Gombal, višji kletarski nadzornik v Ljubljani; Josip Zapatj-c, vinarski inštruktor v Ptuju; Fran Rus, nadučitelj in posestnik na Bledu; J.Premrov, posestnik v Grahovem pri Cerknici; Anton Godec, posestnik v Mali nogi; J. Kržišnik., nadučitelj v Preski; Fel. Ro-bic, veleposestnik v Limbušu; Radolj Pevec, trgovec v Mozirju; Fran Oset, trgovec na Vranskem; Fr. Ferlinc, nadučitelj v p. v Šmarju pri Jelšah; BI. Tominc, nadučitelj v Globokem. Namestniki so gospodje: J. Babnik, posestnik na Glincah pri Št. Vidu; Fr. T r ampul, kmetijski referent v Ljubljani, in Josip Kolenc, veletržec v Ceiju Najvažnejši sklep na tem občnem zboru je bil gotovo ta, da zastavi društvo svoje delovanje s tem, da začne izda jati društveno glasilo, ki se smatra za nadaljevanje »Slovenskega sadjarja", Ker je pa to združeno z ogromnimi stroški, sklene občni zbor, počakati z izdajanjem toliko časa, da se zglasi dovolj članov. Obenem se sklene obirati potrebni kapital s pridobivanjem dosmrtnih in ustanovnih Članov. Za začetek se bo moral tudi obseg lista omejiti na 6 številk letno. Uredništvo bo prevzel vsaj začasno dosedanji urednik »Slovenskega sadjarja", višji sadjarski nadzornik M. Humek, Ljubljana, Linhartova ulica 12. Komur je mar prospeh našega sadjarstva, ta bo nemudoma pristopil k društvu. Ako se do 15. marca 1.1. zglasi dovolj članov, bo izšla prva številka »Slovenskega sadjarja" že koncem marca. Sadjarji! Pokažite, da je strokovno društvo za sadjarstvo potrebno! Omogočite s svojim pristopom k društvu skorajšnji pričetek društvenega delovanja! (Zveza slovenskih zadreg) je imela dne 17. februarja svoj redni občni zbor. Udeležba je bila na zboru j ako dobra. Predsednik dr. Milko Bresigar ie otvoril sejo in podal kratko poročilo o delovanju zveze v pretečenem letu. Važno dejstv > je. da se je zveza finan-cielno okrepila in da razpolaga s približno 15 milijoni kron. Po vojni se je zopet ogrelo zadružno življenje in »Zveza s! renskih zadrug'1 je začela zopet ustanavljati nove zadruge. Upati je, da bo v letošnjem letu število zadrug še precej naraslo. Storjenih je bilo več važnih sklepov. (Gospodinjski tečaj v Ptuju) se prične dne 15. marca. Vodila ga bo gospa Premrou. Tečaj, ki bo brezplačen, je namenjen samo kmetskim dekletom. Ker se bo tečaj vršil le, če se bo prijavilo dovoljno število deklet, ki se morajo zavezati, da bodo obiskovale šesttedenski tečaj ves čas, to je od dne 15. marca pa do konca meseca aprila, zato je potrebno, da se dekleta takoj prijavijo. Prijave sprejema tajnik Sa-| gadin na okrajnem zastopu ptujskem in pa vinarski inštruktor Josip Zupane v ptujskem Narodnem domu. (Kultura tobaka v Sloveniji.) Do dne 23. februarja je prejela ljubljanska tobačna tovarna iz 29 občin prijave za kulturo tobaka. Priglasilo se je 160 sadivcev s 450.000 sadikami, kar odgovarja približno 20 oralom zemlje. Največ prijav je došlo iz štajerske, mnogo manj iz Dolenjske in Prektnur-ja. Opozarjamo vse na to, da bo vsak neprijavljen in nedovoljen nasad tobaka po državnih organih uničen, lastnik pa občutno kaznovan. Tobačni nasadi bodo vsi zavarovani proti toči. Način zavarovanja bo opisan v navodilu, ki bo pridejan dovoljenju. Strokovnjak za tobačno kulturo, ki je že določen, nastopi v kratkem svojo službo v Ptuju. Njegova glavna naloga bo, poučevati producente o vseh fazah tobačne kulture (Dolžnost vojnih dajatev) je ustavljena. Zemljiški lastniki smejo zahtevati, da se na njihovih zemljiščih postavljene barake odstranijo; vendar mora odstranitvi prej pritrditi poverjeništvo za socialno skrbstvo. Za terjatve in odškodnine veljajo določbe, objavljene v štev. 15 Uradnega lista. Vse terjatve in odškodnine, ki Izvirajo Iz zakona o vojnih dajatvah, je priglasiti do konca meseca marca t. 1. pri političnem oblastvu prve stopnje. (Ne v Ameriko!) Vsakogar najresne-je svarimo pred izseljenjem. bodisi v Severno ali Južno Ameriko, ker soglašajo vsa poročila v tem, da v Ameriki ni nobene možnosti zaslužka in da čakata tam vsakega izseljenca brez večjega lastnega premoženja, samo beda in siromaštvo. (Cement za kmetovalce in kmetijske zadruge.) Poverjeništvo za kmetijstvo je izposlovalo. da bo trboveljska tvor-niča za portlandski cement oddala v letu 1921 mesečno po 50.000 kg cementa za kmetijske namene v Sloveniji. Blago bo razdeljevalo poverjeništvo samo. Naročniki dobe blago naravnost iz tvor niče, ki bo tudi kupnino vselej obračunila naravnost z naročniki. Podružnice »Kmetijske družbe" in kmetijske zadruge, ki reflektirajo na cement, nai prijavijo potrebno množino do 15. dne vsakega meseca poverjeni-štvu za kmetijstvo v Ljubljani, ki bo potem vse potrebno ukrenilo, da se bo blago dobavilo v štirih do osmih tednih. Blago se bo oddajalo le v celih vagonih (10.000 kg); umestno je tedaj, da se kmetovalci, ki rabijo manjše množine, združijo in naroce blago skupno potem svoje kmetijske podružnice Poverjeništvo pa ne more prevzeti nikake odgovornosti za pravočasno dobavo cementa, četudi je trboveljska tvomica obljubila, da bo blago dobavila v zgoraj navedenem normalnem roku. Vse druge dobavne pogoje prejmejo naročniki naravnost od tvornice, oziroma trboveljske družbe v Ljubljani. (Revizija carinske tarife) je izvršena. Revizija se je izvršila po načelu, da se omogoči razvoi naše industrije. Zato so sirovine carine proste, carina na polfabrikate je znižana, izdelki pa se carinijo po njih vrednosti. Stroji so carine prosti, kar je posebno važno za poljedelce. Izvoz žita je prost vsake carine, izvzeta je le pšenica, ki jo potrebujemo doma. Carina na izvoz živine ie znatno znižana. Dovoljen je izvoz kon1' in goveje živine v teži nad 500 kilogramov. Za volno in staro železo ie ostala izvozna prepoved. Znižana je carina na izvoz kož. Leseno oglje je carine prosto. (Nova izvozna, carina) je znatno omiljena. Od vagona desk se plača z davkom na poslovni premet vred 600 kron carine. Za pšenico se bo plačevalo 120 K carine in 60 K poslovnega davka. Za izvoz prašiča 1200 in 600 kron. Pri izvozu svinjskega mesa in slanine se plača skupno 600 K, za mast pa 720 K za IGO kg. Za izvoz pitanega vola preko 500 kg se plača 3000 K, za vole izpod 500 kg pa 6000 K. Izvoz je svoboden razen za pšenico, oves, konje, kobile in žrebeta razen za one belgijske in norske rase, govede in bike pod 500 kg. krave pod 8 leti. volno, preproge, sladkor, premog (izvzet je 'ignit), zlato, srebro in sirovo železo. Velik boj je bil zaradi izvoza konj, ki ga je onemogočil radi-kalec Velizar Jankovič, ki je velik pri-jatili naših klerikalcev (Ml je na orlovskem taboru v Mariboru), ki si ni dal dopovedati, da nima Srbija nobene koristi od prepovedi izvoza konj iz naših severnih krajev. (Krma pri izvozu živine.) V države, ki mejijo na našo državo, se more izvoziti krma za izvozno živino brez carine in brez zavarovanja valute v količini, potrebni za desetdnevno prehrano živine; če se pa izvaža v druge države pa za 15dnevno prehrano. Kot dnevna količina krme velja za prašiče kilogram koruze, za ovco kilogram sena in pol kilograma otrobov, za vola štirje kilogrami sena ir. kilogram otrobov. (Izvozna carina na rezan les) je žana na 6 kron za 100 kg. Z obrtni® davkom vred znaša torej sedaj izvozna*'-' pristojbina 9 kron za 100 kg. T~* (Naš izvoz) v Zjedinjene države ameriške je znašal leta 1920. 223.627p c dolarjev. (Uvoz masti) v Nemfijo. je zopet: n dovoljen. ^rr (Slovensko besedilo carinske tarife)1 se naroča pri »Gospodarskem uradu y» delegacije ministrstva za finance v Ljubljani". Knjiga velja 80 kron. Na '/. naročila brez denarja se ne ozira. zt: (Izvoz vina na Češko.) Po vsej češkoslovaški republiki se pridela letno 550.000 hektolitrov vina, in sicer na Češkem 5000. na Moravskem 200.000, :.; na Slovaškem 265.000 in v Podkar-patski Rusiji 80.000 hektolitrov. Ker; ? pa znaša letni konsum v republiki s, okoli 2,000.000 hektolitrov, je treba letno uvoziti 1,450.000 hektolitrov vina. Dosedaj se uvaža zbog nizke ogrske valute večinoma ogrsko vino,, potem italijansko in v najmanjši meri jugoslovansko. Uvoz vina gre večinoma po Donavi preko Bratislave, kjer se plačuje za liter od 13 do 14 čeških (24 do 26 naših) kron. V Pragi pa se prodaja vino še znatno dražje, in sicer navadno namizno vino po 30 do 40 naših kron. Te številke govore jasno, da bi mogli mi z uspehom konkurirati na Češkem v vinski trgovini, saj se plačuje v Banatu liter vina po 11 do 12 naših kron. Pa tudi štajerska vina bi mogla zbog svoje dobre kakovosti uspešno tekmovati z drugimi vini. Potrebno je le, da se naši vino-tržci združijo v močno eksportno zadrugo, ki se poprime z vso vnemo tega koristnega posla. Čim dalje odlašamo, tem trdnejša bo pozicija nam sovražne konkurence. (Svoboden ijjvoz premoga) iz Anglije je s prvim marcem zaradi zastoja angleške industrije dovoljen. (Ljubljanski trg.) Mesa vseh vrst j« v izobilju. Kakovost govedine se je znatno izboljšala. Cene: Govedina 28 in 30 K, teletina 24 in 26 Kt svinjina 30 in 32 K, kozliči in jagnjetina po 24 K kilogram. S sadjem je ljubljanski trg dobro založen. Kilogram jabolk od 8 do 10 K, jajca po K 1-50. Cene sladkorju so padle in znašajo za kristalni beli sladkor 52 K, za sladkor v kockah 56 K .za kilogram. Ostale cene so neizpremenjene. (Desefkronski bankovci,) ki so žigosani z napisom »Posojilnica v Brežicah. registrovana zadruga z omejeno zavezo," toda brez čebelice sredi žiga, so ponarejeni. (Uporaba prerezanih znamk) je ukinjena. (Raztrgane dinarje) morajo po naročilu finančnega ministrstva zame-, njati državne blagajne. (Posojilo ljubljanske občine.) Mesto Ljubljana namerava najeti posojilo 20,000.000 kron za regulacijo mesta in izboljšanje cest, ulic in trgov. (Dva milijona železniških pragov) po* trebujejo naše železnice Za njihovo nabavo bo razpisana javna licitacija, o (Cicober in živo srebro) je odkril -g. Daniel Omerza v svojih rudnikih .' ; pri Sv. Pavlu v Savinski dolini. (Nov premogovnik.) V Fušnici pri -., Livnu (Bosna) so otvorili nov rudnik, ki daje premog s 4600 kalorijami. Na 78 km oddaljeno postajo prevažajo premog z avtomobili. (Veliko električno centralo) zgradi ministrstvo za javna dela v Kostolcu ;s na Donavi. Centrala bo veljala 60 mi- - m lijonov kron. Poleg tega gradi isto ministrstvo na progi Kostolac-Beograd še osem manjših električnih central. (V Zagrebu) se ustanavlja tovarna^ za pletarsko blago. Tovarna bo zgra-■ jena v velikem slogu. (Kilogram zlata) velja sedaj 350.000 avstrijskih ali okoli 90.000 naših kron. •t)l (Poljedelskih pridelkov) manjka po * vsej Švici. r Obrtniške vesti. (Davki.) V zadnjem »Obrtniku" smo čitali članek c nezaslišanem navijanju davkov pri mali obrti. Vse izgleda ta- , ko, kakor bi hoteli naši vodilni krogi „ malo obrt popolnoma uničiti, čeprav \ razumemo, da jim je velekapatalizem bolj pri srcu kakor mala obrt, vendar moramo poudarjati z vso odločnostjo, da je za obstoj države (posebno nase ■ " Jugoslavije) neobhodno potrebna mala obrt, vsled česar jo je treba kolikor mogoče podpreti in povzdigniti, ne pa, •. -> kar je danes žal na dnevnem redu, s pretiranimi davki uničiti. Pod vsako kritiko je današnji davčni sistem, ki uničuje še zadnjo trohico življenja ma- _ lemu obrtniku. Vse pritožbe, prošnje in še tako utemeljene resolucije obrt- -;f nikov so zaman, kajti gospoda v Beo<' ? Obrtniki in o&rtefce, naročite se na ^Kmetijski list" I Pomagajmo zasužnjenim rojakom — podpirajmo »Jugoslovansko Matico" S gradu si misli, da je obrtnik desorga-niziran in da more z njim delati kar hoče. Temu pa ni tako. Ozrimo se samo nekaj let nazaj in uvideli bomo nehate razne s ike prevratov, pregru-,-pači; in novih idej človeške družbe., Nekatere manj pomembne, nekatere! ved.io boli naraščajoče v sili. Narodi te hočejo otresti tega, kar jih je sto-1 letia mučilo in tlačilo. Tudi mali obrtnik je vstal ter gleda sedaj jasno v bodočnost in čaka trenutka, da se mu zasvita lepša bodočnost. Obrtnik, vajen trdega dela in skromnega življenja. se ne boji ne bodočnosti, ne prevratov. vendar teptati se ne pusti. On hoče delati, a zahteva tudi, da se mu pust- takšno življenje, kakršnega za- I htevajo vsi drugi stanovi. Toliko v raz-■mišljanje merodajnim faktorjem okrog .finančnih blagajn. I (Draštvcne vesti) »Obrtna organi-j zacija za Slovenijo1' vabi vse svoje so-Jmišljenike na shod obrtnikov, ki bo v ponedeljek, dne 7. marca ob treh popoldne' v društveni dvorani »Obrtnega i društva" v Novem mestu. Ker je ta shod sklican v prvi vrsti le zaradi previsokih davkov, ki se nalagajo malemu obrtnika, in ker se udeleže tega shoda tudi naši zastopniki, med temi gospoda pos'anca /. Pucelj in /. Majcen, je želeti, da se po možnosti udeleže sho da vsi obrtniki. (Obrtniki) organizirani v zadrugah in obrtnih društvih Črnomlja in Metli- ke, sklicujeta za dan 6. marca izredna občna zbora, da na njih enodušno protestirajo proti previsoki obremenitvi obrtnikov z dohodninskimi davki in zaradi bolniških blagajn. Obrtniki Metlike in Črnomlja kakor tudi okoličani obeh mest — dne 6. marca vsi na občna zbora! Vabilo na redni občni sbor Splošne gospodarske zadruge v Sevnici ob Savi, r. b. s o. z., ki bo os tiho nedeljo dne 18 marca 1921. ob devetih dopoldne ▼ lastni hiši fit. 15 v Sf voic. Doe«Di red: 1.) Porofilo načelstva. 2.) Porodilo umlzurstra. 3 I bmernice za bodoče delovanj«. 4.) Volitve. 6 ) slučajnosti. Vse člane in prijatelje zadruge rabi k mnogobrujni udeležbi n&čelstvo Bi anca. Aktiva. -Hi*a 8t 15 v Revuici.... K 182 177 09 Inventar in *al«sra...... 516.94 l*iJ8 Oib< ni zh<>r, ki bo skb piil veljavi,o ne oziraje se na ite-vilo navzočnih zadružnikov. NačeIs'vo. Vablo na rodni občni zbor Hranilnice io posojilnice v Sreaiščn, regUtrovane sadmgre s neomejeno zaveso, ki bo na Jožefuvo dne 19l marca 1921. ob dreh popoldne v posoj lun nih prostorih s sledečim dnevoim redom: 1.) Pon čili nač-luva in nadzorstva. 8) Potrjeuje račnna za iet> 1920. in razdelitev či Wa dobička. 3.) Vo itev treh č:anov načelstva. 4.) Volitev nadzorstva 6.) Slučajnosti. Ce bi občni zbor ob d ločenem i"a«n ne bil sklepčen, se bo vrJil v zraislu § 3Y pravil eno uro kaaneie drng občni zbor, ki bo tkleoa) brezpogojno. J. Klemenčič s r. J. S, smejo d etetično srtdstvo Mastin, rediini nr«5ek sa crasi^e in za vsaKo živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Maatio je kot prost obrtui fireiirnet oglasen V Ljubljani, dne S. avgusti 1900, ma^r. opr št. 28.6fi1. — Ako iMastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 6 zavojev Mastina stane 60 kron in se jil> poi je poštnine prosto na dom. Gasilo zoper garje maftoi marilo) uniči En Ijmieii »arje, lišai, srbečico, kožne bo-'zci in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tetin mazila vel;a po pošti 15 kron Lekat>nai> Ti>nkooi V Ljubljani (Soveni|a) zraven roiovža. Posestvo na prodaj v bi žin* Zi.iauega mostu, obsezajoče okoli l/> oralov, pol niča gozd, ojtalo travniki in njive. Poleg hiša * gospodarskim poslopjem. Cena 65. 0 • krou. Po;zve se v linravni-tvii »Kmetijske?* lista-. Frva srbska tovarna airilnagi praška in alrllne tekoči a a G joka Dimitrij evič, Niš, ima v zalogi sirilni prašek in sirilne tekočine, cenejše in močnejše kakor tnji proizvodi. za takojšen nastop. Po-nndbe z opis« m pred-isobrazbe in dosedanje prakse sprejema po druin ca uprl Solncu" CELJE, Glavni tpg i 1 iga fn inozemskega ^ Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. Dospela je velika pošiljatev rastnih gnmbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na. drobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Veliki zaloga vsakovrstnega tnzemskega in inozemskega mannfakturnega blaga, kakor: m škega sukna, belega, pisanega platna, hlaCsvine, tiskovine, barbanta, moškega t.i ženskega perila, moških in ženskih nogavic, navainih In svilenih rut ter krojaških potrebščin n. debelo in na drobno. II I 3 I ~ I i! i R \ \ I Modro galiCOkgpo20kron i fi h m m (h tfr i za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca februaria proti plačilu v naprej, le v celih vagonih« franko vse želez-niŠKe postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v LJubljani. Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana. m m f v SM S» m tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip St 7. Za praznike in bližnjo pomlad priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za meške in ženske obleke, različno perilno bl-^go. kakor platno, šilone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih ia bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tndi n.". - » - - raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.« - - - ih- SIk:©fii^ veletrgovina z maanfaktnrnlm blagom Ljubljani, mestni trg St. IO. enjalnica Slovenske eskomptne banke Telefon int St. 5 Ljubljana Telefon Int!' 3 nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne« knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. ^jj Družba „!MPEX" LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 kupuje vsakovrstno klav-živino in prašiče po najvišji ceni. no Trgovina in zaloga; Altksandrva cesta št. 13 Ivan Kravos MARIBOR Sedlarska delavnica: Koroška cesta št. 17. Zaloga konjskih oprem za lahka in težke vožnje kakor tndi razne potrebščine za konje, navadni beli ter najiinejii bičevniki za kočije Obnošene opreme in sedlu, na izbero. Kovoegi in torbice za potovanje. Vrvarsko blago Gonilni jermeni v vsaki širini aa mline, žage itd. Na debelo ln na drobno. Postretba točna in solidna. H. Kuštrin, Pnevmatike za avto n kolesa v vseh d menzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, 6'ektrotehnični material in vsako- UubUaoa, dunajska cesta it 29; Melon šl. 478. vrstne potrebščne priporoča po najnižjih cenah Psdralnlca: Maribor, larčičsva ohca šl. 9. Kapital: K 20 000 000 1 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ES&OMPT- f T*wra DMBTIDnniT A m If*H Č«!» 1 U&VRSUJE VSE BAMCNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ifJuDiiJiiilil, dMilj^lllJituUVii UJUlUa OI. 1.......NAJ&ULANTNEJE ....... DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAnTUft - AKREDITIVI - BORZA