229. številka. Ljubljana, nedeljo 5. oktobra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Izhaja vsak d mi, izv/.oniAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za avBtro-o^flrskc deželo za celo leto H> #1(1., za pol l.>ta 8 gl., za četrt leta 4 frld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 %U\. 30 kr., za en mesec 1 jjld. 10 kr. Za pošiljanje na doni ho računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ca četrt lota. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih Selah in b& dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. f>() kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 pld. — Za oznanila so plačuje od ćotiristoprio potit-vrste 6 kr.j če so oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če bo dvakrat, in 4 kr., čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. .'I gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Koluianovej hiši. Kranjski gimnazij. (Izviren dopis z Dunaja.) Hud naval učencev, kateri smo pred kratkim videli na ljubljanskem gimnaziji, in kateremu je minister nauku b tem v okom prišel, da je, reči moramo, prav hitro ukazal napraviti še jeduo slovensko paralelko, dal je povod, da bo je mnogo govorilo o obstanku kranjskega gimnazja. Naši nasprotniki navajali so proti tej ftoli to, da ljubljanski gimnazij v resnici ne bi imel nič manj dijakov, ako bi se vedno bil gimnazij v Kraoji, temveč, da bi bila ljubljanska srednju šola de vedno prenapolnena; kajti, rekli so, znano je, da pošiljajo Gorenjci Bvoje sinove rajAi v Ljubljano v šole, kjer si dijaki lažje dobe instrukcij, ter tako prizade vajo svojim roditeljem manj stroškov. Dasi priznavamo, da kranjski gimnazij nij bil nikedar prepolen, moramo vendar reči, da ta ugovor naših nasprotnikov nij merodajen glede frekvence kranjskega gimnazija. Ne tajimo sicer, da dobe dijaki v malem Kranji veiiko težje kako lekcijo, vendar pa ne more u.kdo ugovarjati, da je v Kranji ne le stanovanje, ampak tudi vsakdauje živenje 25 7» ceneje, nego v Ljubljani. Da se kranjski gimnazij blabo obiukuje, temu so največi uzrok neprestani napadi na omenjeno šolo takoj od početka njenega obstanka. Kakor se še dandenes nasprotno nam časnikarstvo neprenehoma tru li, da bi doka zalo nepotrebaost te srednje šole, kakor je pred malo tedni .Laibacher Tagblatt" izničeval najostudnejše veselje, ko je baje naučno ministerstvo odbilo ponovljeno prošnjo kranj ekega mesta, naj se ohrani tamošnji gimnazij tako smo opazovali uže več let sem, da so sovražne nam in jako uplivne osobe bile ome njenemu gimnaziju nenaklonjene in neprijazne. Skrivaj Bicer, a prineipijaluo in neprestano obdelovalo se je obiskovanje te Sole, njeni u':ni vspehi, potem tamošnje učiteljske moči, kar e gotovo uplivalo na Gorenjce, in jih skoraj strašilo svoje otroke pošiljati v bližnji Kranj. Ali pustimo sedaj rekriminacije, tembolj, ker gre obnoviti zavod, kateri je stal kranj -sko mesto toliko denarja. Naš velespoBtOvftnl državni poslanec vitez Bofanei d je gospodu pl Stremavru OBobno izročil prošnjo kranjskega mesta; minister jo je zadovoljno sprejel, in mu obenem obljubil novo razpravo o tej stvari. Dasi je Kranj veliko svojih pičlih dohod kov porabil za napravo vodotoka in za novo leklisko šolo, je vendar voljan na svoje stro ške vzdržavati in eventualno razširiti prostore gimnazijske, ter dajati Soli kurjavo in ilen r za učila, kar je do sedaj država stvorila Upati je tudi, da prihodnji deželni zbor ne bode odobril postopanja deželnega odbora, marveč da bo celo odločil malo vsoto za vzdr-žavanje te kranjske) deželi tako imenitne učiuice. Gotovo bode tudi več liberalnih po shiucev od nasprotne stranke glasovalo za podporo kranjskemu gimuu/aju. Od ministra pl. Stremavra pa priča kujemo, da zdaj ne bode nasprotoval tej naše j želji. Po vsej pravici smo tožili (res prej š n j e g a ministra Stremavra, ali novemu ministru Stremavru, kateri zdaj hote delovati na to, da se sprijazn;jo avstrijski narodi, in pou (Vi, da se izpoluijo njim pravične terjatve nehtemo prošlosti oponašati. Veselilo bi nas ako bi z nova ustanovljeno kranjski gimnazij osobno otvorili Zagrebškim Slovencem. Te dni se je mnogo pisalo in govorilo o slovenskoj pravnej akademiji v Ljubljani in ventiliralo se je vprašanje, bi li bilo sliodno, da jo stavimo mej na$e narodne terjatve, ali ne bi bilo. Razlogov smo culi pro et contra tehtnib, a vspeh teh razprav se mi vidi, da meri onamo: naj se poeluži slovenska mladež vse-u'ili3ča zagrebškega, pa nam ne treba akademije doma. Ko ne bi bilo vseučilišča v Zagrebu, bila bi sveta domovinska dol/'nost vsakega zavednega Slovenca, da se potsgne za akademijo, ker pa i mam j Blovuusko vseučilišč \ tik o rekoč doma, v najbližjem sosedstvu, jo pravna akademija v Ljubljani, naravnost rečeno, nepotrebna. Kdor bode poslušal predavanja v hrvatskem jeziku le eno ali dve leti na tej univerzi, temu jezik no bode nikdar delal zaprek pri slovenskem uradovanji, če tudi gre pozneje na katero nemško vseučilišče. Kar se tiće materijalne podpore za vse-uciliščne slušatelje iz slovenskih dežel, glede te bi se dalo v Zigiebu precej storiti, nko bi se tukajšnji Slovenci organizirali nad koe". Nekateri S.ovenei peruoresc.rajo, sicnr ne brez razloga, posebno slovensko društvo v Zagrebu, navajajoči, da je Slovencem »dohoden uhod in pristop k hrvatskim društvom. Zategadelj tudi ne majo Slovenci v Zagrebu živiči nobenega društva za se, kakor imajo na pr. Čehi svojo „besedo" in Nemci „amicitio", nego, ako bi Slovenci hoteli ustrojiti nuj Boboj društvo za podpiranje slovenskih v.-cu iliščni-kov, ne bi jim trga zameril nobeden pameten Hrvat, temveč, kolikor jaz Hrvate poznam, še podpirali bi takovo podvzHje radostno. Mutek. Josip Ignacij Kraszevvski. Zadnje dni minolega tedna se je vršila v K rakovu slavuost na spomin petdesetletne književne delavnosti Josipa lguacija Kra gzevvakega, katera nema pomena sumo za ožjo domovino poljsko, nego pošilja svoj svit po vseh deželah, koder žijć Siovaui. Od vseh Btranij šire slovanske očiue prišli so udani rodni čestilc, kUnjat se .1. 1. Kraszovv-skeinu, kateri si je pridobi, romanopisec, pomnik m žurnalist, ime, znano po vsej Evropi. Josip Ignacij Krasze \v ski se je rodil dno 20. julija 1. 1812. v Varšavi, kjei bo njemu živeli tedaj roditelji, zapustivši zaradi nemiru,h vojskimh časov prejšnje svoje bivališče v vojevodstvu grodeuskem. Zidctin-etva ga je prababica imela pri sebi v Roma- novem. L. 1825. je bojeval v Bell v šolo, in 1. 1827. je ohiskaval učilnico lublinsko. Odtod se je leto duij poznejše preselil v S.islofce, kjer je zvršil gimnazijo L 1829. B6 je upisni v filozofsko fikulto vdrnske univerze, katero dovršivši se je 1. 1882« vruil na svojih roditeljev dom v grodeuskem vojevodstvu. D.jak napisal je J. I. Kraszovvski leta 1880. „Zgodovioo poljsiegi jezika". Ta spis nij b?l tiskuu; i/.rocil ga je njega pisatelj kakor delo, katero ima svedočiti o njega sposobnosti za slu'bo „ lektorja" poljskega jezika na univerzi v Kjevu Tega mesta prosilec nij dosegel« Daš tednj je stopil Ji L Krasze wski na literarllO polje s psevdonimom „Fakuuda Kleofasa Pasteruaka" v povestih: „G>spod Valeiij" (I. 1831) in »Veliki svet v malem mestecku" (1. 1832). A poznejše je objavil pod pravim imenom svojim : Poslednje leto gospod- stva S'gmumla III." (1. 1833), „Hram sv. Mi-bela v Vilni" (1.1833), „Gospod Karel "(1. 1833) in „&tiri svatbe" (1. 1834.) Sitno težak nalog bi bil, da hočemo konci „ni i rudo" opisati razsežno delovanje J. I. KraBzevvskega na pisateljskem torišči. 04 I. 1830. je izdal 270 dol v blizo r>00 zve/kih, In, ker so se ta povprek rafunjeuo tiskala v 700 primerkih, zatorej je poljsko slovstvo po u je ni dobilo nad po' milijona zvezkov. Kakor trde* literarni zgodovioarj', niti Lope z de Vega, kateri je baje spisal 183.225 pol, nema primere ■ najini poljsk m pisateljem, kar se tiče plodovitosti. Slavna francoska p'rsatelja Dum us in Scribe sta najbrž spisala oKrom-nejšo množico del nego J. I. Kraszew ski, toda, kakor je znano, njimi je služilo nebrojno pUitenih rok, in mnogo proivvodov, imejočih njiju imeni, sta onadva samo nacrtala, v t -n, ko je J. I.,Kraszevvdki, kar Bi zna iz verj •tu;h vi- Slovencev je v Zagreba lepo število, ne le mej inteligencijo, ampak še več mej gra-djanstvom, tako, da ne bi bilo težko pri do-brej organizaciji vzdržavati 10 do 15 vseuči-liSCoih dijakov, in ako bi isti dobivali le malo podpore od doma, potem bi se jih moglo podpirati še več. Čeravno zagrebški Slovenci ne slovijo zarad bogatstva, so ipak sploh ugledni in BpoStovani tako, da njihova beseda tudi nekaj velja. Ta ima koneksije tu, drugi tam, trebi je le resne volje ter malo gibčnosti, a dobrih ljudi], ki ljubijo in radi podpirajo učečo se mladež, se najde. Eden ima na razpolaganje Btan, drugi rad vidi gosta pri obedu, tretji zmore en goldinar ali dva na mesec, pa tako bb da viribuB unitis storiti precej. Nego brez organiziranja sij nič; da bi samo eden prevzel skrb za vse pomoči po trebne dijake, ter letal vsak mesec od enega rojaka do druzega po mali prinesek, kakor je delal lanjki Ferdo Hočevar za BezenSka, a letos Bozenšek za celjske begunce, tega za htevati nij mogoče, dot čnik bi prej ali slej opešal. Da se doseže svrha, trebalo bi podpornega društva, in vsak član bi se moral truditi za stvar, nroral bi po mogočnosti svojej do-prinašati Žrtev, ker samo častnih članov društvo ne bi moglo trebati. Pretresajte, dragi rojaki v Zagrebu, moj predlog, zdi se mi, da sem vrgel dobro seme, če je le palo na rodovitno zemljo, a ne na kamen, mej trnje, ali na cesto. C—v. Polifičm razgled. \otnin|c dežele. V Ljubljani 4. oktobra. NemSko-židovske novine na MPttnitfi bo od zadnjega Bismarkovega romanja tja nijso Se Bpametile. Pojoč vedno jedno in isto pesen o „skupnih interesih avstrijskih in nemških, iskrenem prijateljstvu* mej tema državama, šČujejo ob jednem Nemce zoper Rusijo. Mi to razumemo, — to dela ona velika bojazen židovskih glavah, da ne bi Avstrija postala, kar je uže itak iz narave, slovanska država Za to, da bi to odvrnili, hočejo avstrijski Nemci, da bi se Avstrija popolnem oklenila Nemčije. To bvojo osobito željo izražajo dunajske nemške novine kot „željo avstrijskega prebivalstva". To nij istina. Slovenci in avstrijski Slovani ne želimo tega, tudi kot dobn Avstrijci ne. Nemčija je nam zmirom zadrege delala. In če „ Deutsche Ztg." v Bvojem zad njem broji pozdravlja razdor mej Nemčijo in Rusijo, to storimo tudi mi od vsega srca, a ne zato, kakor ta list pravi, da bi «e potem Nemčija na Avstrijo naslonila, nego za to, da se bode na Dunaji in v Peterburgu uvidelo, da najboljše jamstvo /a evropski mir, je pri jateljstvo mej tema državama in tesna zveza mej njima. Baron II i v meri e, novi naš vnanji minister, bode lebko v tem smislu deloval, njega ne vežejo osobnosti ali obljube. Kot pravi držav nik mora uvideti, kje naj le Avstrija svojo korist, in od „iavneea mnenja", katerega delajo dunajske novine, in od „občne želje", ki je pa samo njih želja, ne bode se smel dati preslepiti. Novoimenovani se'^c'j^ki Sef v minister-stvu vnanjih stvarij, Kali .y, je dne 2. t. m. prisegel in prevzel vodstvo svoje sekcije. Izračunilo se je, da je v novem državnem zboru G8 odvetnikov, notarjev, odvetniških koncipijentov, 138 posestnikov in ekonomov, 40 državnih uradnikov, (aktivnih in penzijo-n ranih), 11 zasobnih uradnikov, 13 profesorjev, 30 labrikantov in trgovcev, G železniških vodjev in tthuikov, 0 zdravnikov, duhovnikov vseh ver 21, neaktivnih vojakov 7, 2 zasobnika, 4 pisatelji. V f *#•*»//f se je s-Sel 3. t. m. kongres avstrijskih trgovinskih zbornic; 18 trgovinskih zbornic je pri kongresu zastopanih po odposlancih, 11 pa ne. Kongres je volil odbor 9 zastopnikov, da poravna protislovja mej predlogom trgoviuske zbornice v Pragi, ki je zoper obnovljenje trgovinskih pogodeb in predlogom dunajske trg) vinske zbornice, ki je za obnovljenje. Po tem je kongres sprejel predloge trgoviuske zbor niče v Pragi, glede tega, da so narede zakoni, kako postopati z dolžniki, ki ne mogo plačati in se hočejo na goljufiv način svojih dolžuostij iznebit', o preustrojitvi konfeurznegu reda varstvo upnikom in o reformi reda civilnih pravd. Ogerstci državni zbor se je dne 2. okt otvoril. Vininje riržuve. Poročali smo uže, da je bilo teb dnij v Mjii'tulif i veliko vojno svetovalstvo, kate reinu je car ruski predsedoval in pri katerem so bili vsi odlični ruski vojni dostojanstveniki navzočni. Sklenili so sledeče reforme na vo jaškem polji: prostovoljci bb odpravijo; na množenje kadrov za reservno armado od 240.000 mož in oboljšanje v raznih upravnih vojnih od delih. Sklenilo se je tudi, poljsko artilerijo 33 baterijami namnožiti. '#'##»-.»'at vlada je guvernerju v Adrija nopolji ukazala, da ne smo pustiti turškim begunom v tem mestu vrniti se nazaj domov v vzhodnjo Kamelijo. Knez *>«#«/«#**ki bode baje denes od potoval naravnost domov, ker bode srbskeg kneza poho lil še-le tja na spomlad enkrat. N Rumunskem se mu izkazuje velika čast. Mittm tifšs/eti zbornica bode v kratkem jiosvetovala se o reviziji člena 7 ustave, ka teri predlog vladen je zda} posebna komisija imela v svojem področji, da ga je pregledala. Ta komisija bode volila tudi svojega poročevalca za to stvar. Iz. IVetV' Yorfct* se javlja dne 3. okt.: Dne 29. m. m. so napali l' t a h Indijanci armado zveznih držav, boj je trajal ves dan, vojaki so zgubili 17 mož in jednega častnika. Pomoč se jim bode hitro dopoalala; boje* se, da bodo Indijanci vse ude agenture ob rdečej reki poklali. — Dopisi. Iz lJiifiljttiiMke okoli««* 3. okt. Izviren dopis.] Letošnja letina je za 14 dnij zakasnjena in torej je tudi dozorjenje rastlin zapoznelo; tako sta češminje in dren še zelenkasta, ali kačje jagode se uže obletajo in kaj hinavsko zapeljivo kukajo izpod grmovja. Mej jdo je zrasla polna ogeršici; to zrno ima olje, katero je dobro mazilo za usnje in torej tudi za zimske čevlje. Od drenovega drevesa je tukaj mej ljudstvom ta-le pravljica. Na pomlad je izlezel medved iz svojega brloga in zagledal dren cveteti. Blizu tega drevesa se ugnjezdi in pričakuje sladkega sadja — ali ogoljufan in misleč da je uže jesen, spleza na dren in ga mečka in pomendra tako, da še Bedaj je drenovo drevo pritlikovec. 01 kačjih jagod je znano, da je odraščen možak, ko jih je zobal, cd njih otrapal; drug mož pa, ki se jih je najedel, je hitre smrti umrl. Končno naj še omenim, da se je letos doc 1. oktobra na Šmarnogorskej planini opazovalo 87 vrst cvet6čih rastlin. Iz NcŽAiiNkeffrfi okru)u 20.sept. Izv. dopiB.] Okrajno učiteljsko konferenco so imeli učitelji sežanskega okraja dne) 23. in 24. m. m. v Sežani. — Pod vodstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika gosp. Fr. Vodopivca pričelo se je zborovanje ob '.»'v ari zjutraj. Za svojega namestnika je predsednik volil g. Ant. Beningarja, učitelja v Tomaju, a za zapisnikarja bila sta izvoljena g. Černe, učitelj na Barki in g. Jelšček, učitelj v Povirju. — Ob enem je g. okrajni Šolski nadzornik predstavljal učiteljem navzočnega c. kr. deželnega šolskega nadzornika g. viteza pl. Klodiča in temu vseh 20 navzočnih učiteljev. G. deželni šolski nadzornik je prav prijazno, v le-pej, krasnej slovenščini nagovoril vsakega učitelja in vsakemu svojo roko podal. Polagal jim je na srce šolstvo, in sploh vse, kar za« deva bodočnost in napredek učiteljstva in Šolstva. — Na to je sledilo okrajnega šolskega nadzornika poročilo.__ Dalje v prilogi. rov, vsa pod svojim imenom tiskana dela spisal svojeročno, Be ve, če tudi so o njega rokopisu skoraj zdvajali stavci. Poleg tega bi bo moglo nabrajati njega dopisov različnim varSavskim noviuam do 50 zvezkov; o njega Bila mnogostranskem privatnem dopisavanji nam nij moči določevati broja. Res, vsa njega dela nijso vzorna, vendar, navzlic temu, se je ču lom čuditi vseobsežnemu talentu, strpeljivoBti in neumornoj trudoljubivo-Bti tega pisatelja. L. 1838 je stopil J. 1. KraBzevvski v zakon. Nevesta mu je bila S of i j a, sestričina slavnemu cerkvenemu govorniku, pesniku in primas-nadbiskopu poljskemu Worouiczu. Nekoliko časa je bil v Žitomifu srediSče tamo-šnjej poljskej družbi in voditelj poljskemu gledališču, potler se preseli, urednik, v Varšavo Ostavivši za upora Poljsko, ko mu je to vlada pomembno svetovala, otide v Galicijo, in po kratkem tamošnjem bivanji se stanovito na seli v Draždauah. Život J. I. KraBzevvskega reB nij romantičen v primeri z životom Mickiewi-czevim ali z onim Stowackega in Czaj-kovvskega — a navzlic vsemu temu njegova stvarilua moč ne zaostaje za onimi dušnimi velikani. Najbrž ga nij poljskega pisatelja, da bi poznal narodne razmere v različnih pokrajinah in družbenih krogih tako do dobra, kakor J. I. Kraszewski, in to daje vsem njega romanom vedno z nova Čitatelja raikajočo mnogovrstnost in reBniČno podobo. To velja o njega vsem pisateljevanji. Sprva J. 1. Kr aszevvkemu liki Byrouu sreča nij kazala prijaznega lica. Prvenca njega pisateljskega peresa nijBta naSla v narodu ve-Belega sprejema. To nij motilo mladega pisatelja, nego vsako leto je izdaval po jedno ali po več povestij. A tekar roman „Pesuik in svet" (v Poznanji 1. 1839) je proslavil J. I. K raaze W-s k emu ime. Temu romanu j a bila sreča posebno ugodna, kajti preveden je v češki, ruski, hrvatski, francoski ter nemški jezik, in vrhu tega bo je tudi dramatizoval. Preobširno bi nam bilo, navajati imena vseh raznokakih Bpisov in dolJ. I. Krasze w-skega. Omenjamo samo, da je bil spočetka liričen pesnik, potem Be je pokazal temeljit poznavatelj umeteljuosti Blovauske in kulturno povestn'ce poljske Literarno zgodovinska vprašanja je reSaval z največjim vspehom. 01 leta 1841 do 1851 je izdaval izvrstni bvoj list „Athencum". V Varšavi je bil poznejše urednik listu: „Gazeta w Izienua", katera je pošlo dveh let jela izhajati pod naslovom „Gazeta polska" in še dandenes nosi to ime. Poleg mnogih socijaln h romanov in nekaterih dramatičnih proizvodov novejše dobe so J. L KraBzevvskemu največjo slavo pridobili ne- — (OrglarskaSola) Cscilijnega društva v Ljubljani 8e začne 7. dan t. m.; za Bprejem je oglasiti se pri društvenem vodstvu te učilnice v AlojzijeviSči. — (Dramatično društvo) ima svoj občni zbor dne 19. oktobra zjutraj ob 11. ari v dvorani čitalnice z običajnim redom: Poročilo tajnika in blagajnika, volitev odbora In pregledovalcev računa, in posamezni nasveti. Odbor. — (V čitalničnej restavraciji) bode drevi svirala žomborska ciganska godba, broječa 12 glav. Vstop je prost. — (NeBreČa.) Včeraj opoludne padlo je v hiši št. 4 na Marije Terezije cesti dve letno dete nekega črevljarja na dvorišči v gnoj nico, ter je utonilo, predno so je mogli i t gnojnice izvleči. — (Za svarilo.) Koliko muk nasvetu prouzročijo mazači, ki Be nepoklicani pečajo bo zdravilstvom, to je uže stara reč, pa — ljudje se vendar ne spametujejo. V spodnjej Šiški je tak kmetski dohtar nekemu mesarju navaden tur na nogi bo slovečo svojo smolo odpraviti hotel, pa „žavbaw je bolniku le — — veliko rano naredila, ker je vse meso okolo tura prejedla, tako, da je kar cela kepa gnji-lobe se odvalila in ubogi lehkoveroik zdaj vsled tega neki grozne bolečine trpi. Kij, da bi Be človek, ki morda zlomljeno kost res prav lepo prevezati zna, vtikal v stvari, ka terih ne umeje! — (Požar.) Dne 25. m. m. se je vnela posestniku M. Satlarju na Vižmarjih poleg L ubijane šupa in streha njegovega hleva. Zgorelo mu je veliko sena in slame in gospodarskega orodja. Škode je 750 gld. — (PotreBi.) lz Idrije se poroča v tu kajšnji uradni list, da je bil dnu 21). sept. ondi hud potres, kateri je napovedalo kakšne ti hipe trajajoče bobnenje. Sipe v oknih so za-zvenele in manjše stvari, postavljene po omarah, so se zmaju vale. — Tudi iz Celovca nam pišo dno 2. t. m. Včeraj po noči ob 2. uri 20 minut smo tukaj imeli močan potres. Čuti je bilo, kakor sploh o tacih prilikah, votlo hučanje pod zemljo, katera su je skoro štiri sekunde zibala v smeru od severoiztoka proti jugozapadu. — (Društvo poštnih predstojnikov in odpravnikov) na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji bode 15. dan t. m. ob 10. uri dopoludno v Gorici zborovalo. Poleg opravilnega, blagajnikovoga in družili potrebnih poročil bode na vrsti razgovor o premembi društvenih pravil pa volitev podružničnih načelnikov in odbornikov. Za pot v Gorico in nazaj je družabnikom voznina na železnicah znižana. — (Slovanska čitalnica v Celovcu) bode imela v ponedeljek, G. t. m svojih sobanah „pri jelenu" letni občni zbor. Program: Poročilo predsednika in denarničarja volitev novega odbora. — (Slavjansko podporno delav sko društvo v Trstu) bode imelo 5. vinotoka glavno odborovo sejo, v katerej se bodo jako važne točke razpravljale. V to sejo je tudi neodbornikom prosto priti. Za to vabi podpisani odbor ude in vse odlične možake iz TrBta in okolice k obilnej udeležbi. Seja bode v gostilni pri „Ogerskem kralju" (po do mače Henčel) na starej ceBti. Začetek ob 4 uri popoludne. Vabijo pa bo tu li vsi, ki žele društvu pristopiti, naj Be potrudijo lu sem Odbor. — ( Pri o hči ns kej v o 1 i t v i) v Knežjej Hr. 56/P*. Lipi je bil izvoljen za občinskega načelnika Ivan Gostel, a za svetovalca Ivan F lak in Andrej Laknar. — („Zvon") od 1. oktobra prinaša to-le gradivo: pesni „Zadnja cvetica" in nMoj črni ;i konec životopisu Koseškega, nadaljevanje „S^onunov s pota" in „ Pogovorov", dramatičen prizor „Očetov godu in začetek historične novele „Eiisabeta". Mnogo smeha bode vzbudila ta pot „Vadnica". — ( „ N a p e v i pri sv. maši in blagoslovu.") Za čveterOBpev zložil p. Angelik Hribar. Op. 4. Cena 50 kr., po pošti 6 kr. več. V Ljubljani natisnili in založili J. Blaz-nikovi nasledniki. Zvezek ta obsega 12 nape vov pri sv. maši, vsi se slovenskim tekstom in 8 latinskih „Tantum ergo" za blagoslov. Vsi napevi so jako piiprosto uglasbeni, a se držo strogo cerkvenih pravil in so navdihneni z ono resnostjo, katero je dolžna cerkvena pesen kraju, kjer se poje, in katero doslej v večini pesnij, ki se poj6 po kmetih, žalibog še zmirom pogrešamo. G. skladatelj je podal v Bvojih pesnih dobro jedro v ne preveč trdej lupini, ker se je oziral prvič na zmožnost pevcev po naših slovenskih cerkvah in je dal svojim skladbam tako obliko, ki se rado pri lega ušesu pevca in poslušalca; drugič pa je imel pred očmi, da so to cerkvene pe3ni Mi priporočamo vrlo te pesni, naj posežejo po njih vsi oni organiati po Slovenskem, ki nami vred žele, da se izpodrine iz cerkvenega petja vse ono nedostojno, kar tja ne pripada. II—a. — („Vrtec"), časopis s podobami za slovensko mladino. Broj 10. za mesec oktober tega jedinega za našo mladino izhajajočega lista je ravnokar prišel na svitlo in prinesel sledeče gradivo: Črez nekaj let (pesen); Mladi pleteničar (povest); Ne zame-tuj darov božjih (narodna pripovedka); Poštenje nosi Brečo (povest); Zakaj se orehi z drevesa otepajo (pravljica); Slabo vreme; Čuvaj se prehlajenja; Gledališče pri Grkih in Kiml)anih (s podobo); Reka Amu-darja je iz-premenila svojo Btrugo; Tirolsko in Predarel-sko; Avstralija; Crtice iz ruske zgodovine; Tečna človeška hrana; Božja skrb; Prirodo-pisno-natoroznansko polje: Ptič podhujka (s podobo); Kratki listi za otroške vaje; Razne stvari. — Iz navedenega se razvidi, da ima tudi 10. hroj obilo gradiva našej mladini pouk in razveseljevanje. Želeti je, da bi se „Vrtecu razširil povsod mej našo slovensko mladino, zatorej naj bi ga slovenski rodoljubi, poBebno slovenski učitelji in čestita naša duhovščina priporočevali povsodi, kjer koli se jim priložnost v to ponuja. Celoletna naročnina na „ Vrtec" je 2 gld. GO kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. — Slavno vredniitvo slovenskega naroda v Ljubljani. Na podlagi 19 tisk. postavi- prosim gledč na „Poslano ddo. v Podblici dne 2H. septembra 1879 v *t. 998 slov. naroda sledeči popravek v Vašem cenjenem listu ojaviti: Eksek. vknjiženje zastavne pravice na zemljišče Takoba Katrašnika v Podblici h. št. 1.'), se je vršilo na podlagi pravnoveljavnoga, Jakobu Katrašniku, kot plačevalcu po rajnemu Jožetu Katrašniku vročenega sodu. plačilnega naloga ddo. 31. decembra 1878 br. 6677 zarad dolžnih pristojbin sodu. komisarja notarja Jan. Trillerja v znesku od 30 gold. in 64 kr. Eksek. odlog je bil .lak. Katrašniku 15. maja 1871) vročen, in ji; tedaj že zdavnej pravnoveljaven. C kr. okrajna sodni ja v Loki dne 2. oktobra 187'.). Vodja urada: K bom. I.lsl Iliru lirtMllliNl \ i«, (iospod V. J. v Nt. J. 0 Omenjenem dopisu pri nas nihče nič no ve, najbrže uredništvu nij dosel. Druge rukopise, namenjene za p., smo našli; zakaj dosie nijso bili porabljeni, tega ne vemo, pa mislimo, da le zato nijso prišli na vrsto, ker je bilo preveč gradiva. Tedaj še nekoliko potrpljenja, pa — ne budujtu so! Gospod A — č v l*r. Ali io uredništvo spis, poslan 24. julija t. 1., prejelo ali no, to nam nij znano; g. Jurčiča pa zdaj s takimi vprašanji nadlegovati ne moremo j kadar okreva, dobosto želeno pojasnilo. (Jospod V. 0. v IJuliljani. Umejemo, da Vas ic sveta jeza zgrabila nad toliko surovostjo — koga o\ no. A spre\ deli boste, da no gre pijanega potepina v časniku prijemati: to bi mu bila prevelika čast! Kar so pa tiče druzega predmeta, nij nam jasno, kam vaša pritožba uprav meii; trebalo bi stvar bolj razložiti. — Gospod F. U. v P—i. Ker smo od drugo strani u*.o prej poročilo o istej stvari dobili in stavcu izročili, smo morali Vaš dopis odložiti, /a obljubljeno prosimo. (iospod .Janez Ti Mer, c. kr. notar v Kkofjfj Loki. Ker smo uže denes priobčili popravek si. okrajno sod-nije, je Vafiej želji itak ustreženo. Ce pa hočete, da tudi še Vaš „odgovor" piide v list, poročite oprav-nišau. Inserat bi veljal H\ kr. liiNtiiicit opruvniHtvu. (J. A. J. v Krškem. 1 gld. imate k dobremu za drugo loto. G. P. V. v C. Za letos še UI kr. Razne vesti. * ( D o b e r lovec.) Najemuik lova v ()her schvvarzbachu v okraji Uuterfrauken je videl krave na paši, in misleč, da so srne pomeri in ustreli kravo, ter obstreli ob jeduem nje pastrja. Junaki, kateri se še toliko nijso na Učili uuravoslovja, da bi razločevali kravo od srno, naj bi ostajali rajše doma. * (Divje zverine) so v angleškoj In diji leta 1877 pomorile 19.G95 osob, in sicer so pokončali 4 G ljudij sloni, 819 tigri, 200 leopardi 85 medvedje, 564 volkovi, 21 hijene, 1180 druga zveni i in 16 777 kače. Domačih živn-hj so zven potrgale 53.703. Vlada je v letu 1877 plačala 103.080 gold. nagrad pekonte-vateljem divjih zveri^j. Dunajska borza 4. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 67 gld. Enotni drž. dolg v srebru ... 69 „ Zlata renta .......80 B 1860 drž. posojilo .....126 „ Akcije narodne banko .... 838 „ Kreditne akcijo....... 267 „ London..........116 „ Napol...........9 m C. kr. cekini........ 5 „ Državno marke ......57 90 05 85 60 20 80 30«/, 58V. 60 kr. T rž ■■<» «•«"■■«» v Ljubljani 4. oktobra 1.1. Pšenica hektoliter '.« gld. 42 kr.; — rež 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 2 gld. 93 kr.; — ajda 5 gld. 20 kr.; — proso 4 gld. 23 kr.; — koruza 5 gld. j žitvbi xa kilovo od <»otll. Nlurxcu«*gg4»rjtt v Hei imiii Si njim . istej je priloženih množica izvrstnib spričeval in zahvalnih pisem popolnem ozdravljenih. Pošilja se v vse deželo. Cona žavbi a. v. gld. 3.20 jedcu lonec. Dobiva so v dežoluoj lekarni K. Ilir« HelilU-H v LJubljani. (8Pi—6j Priloga „Slov. Navoda" 7c št. 229., oktobra 1H7o volji dr. llausa, ki je predlugal napis „žutu duutschen M chl". Toda, za zdaj dovolj. £)omac**> stvari. — (Ohc'iii /liur i delničarje? »Narodno tiskarna" je danes dopoludne ob io. uri v redakcijskej sobi .Sioveuskega Naroda." — (Naši državni poslanci) gg. dr. V oš ujak, dr. Po kl u kar in Kl u u so uže odpotovuh na Dunaj. — (Sluvesue maše) v stolnej cerkvi na slavo cesarjevega godu so se udeležile vse tukajšnje oblastuije iu obilna množica ljudstva. Sole so prazuorale. — (Biatrskega graščaka) gospoda (i al o ta mlajši sin si je na lovu nogo ob strehi, ker so mu je puška ponevedomu sprožila. K sreči poškodovanje neki nij nevarno. brojni njega zgodovinski romani. Začetek temu tretjemu odseku v delovanji niuogounu-novauega poljskega romanopisca je bila pogodba, v uaicrej ^e jo l. 1871 zavezal zalo-žuiku, da mu napisu pod uasiovom: „lz slanu časova oaoio ou zvezaov zgodovinskih io-iii.'.mi«' — iu deues je z veliituu vspehom skoraj dovr.'ii svojo ogromno podjetje. Pregledavši mvuureduu plodovilo delovanje našega slavnega roduega brata, nuj navajamo s kratka tuui še poslavil, s katerimi so se odlikovale J. 1. Kraszewskega pisateljske iu domoljubne zasluge. O priliki svoje petdesetloLnice je prejel polog komturskcga kn/.a Franjo .Ijsipovogu roda m easmo doktor ske diplome tu Ji ore bi u venec, čegaver pose ine/.ui li n imajo urezaua imena njega del. V L v o v u iu Kraku v u sosu kovalo spominske kolajne na čast J. 1. K ras zuw ske m u ter tiu mu izročile. Poljski sukarji so mu darovali dragoceu ulbuui z izvirnimi podobami, o katerih idejo so vzbudui njega prouvadi. Varšavske gospu so mu iz visečega spoštovanja poatuuiie ptiefcrasdu stol, Sjeto puro iu album s fotografijami lepih ali znamenitih Poljakinj. Miadezen poijsaa, duma iu na tu,eui, je po SVOJO prazuuvula dau ..iavnesti. Cdlu stavci, kateri so se često toli ju/ili o uerazgovetuih rokopisih J. 1. Kruszovv skega, so podarili juhilautu srebru tiatink. A ual vsu ta čestitanja je posebne hvale vredna m.sel, du se napravi tako" na^ivuua „ijuisaa izdaja" J. 1. Kraszevvskuga najizvratuej&ih 16 romauov iu povestij, Uaterib izkupiček uaj bi poiuogel, da se nalozi pesniku loui. Tu misel nij našiu odmeva sumu v Poljskoj, negi tu ii v uujod-duijuuejših pokrajiuub KasijU, iu povsudi, kjer uivajo Poljaci. J. 1. Krasze vvskega počastit je prišel tudi ulavuoznaui poljski ulikar Matej ko. To sta dva velikana poljske zemlju, dasi sla vsak različno delovula o presveti svojega naroda. Se svojimi uupun sta dubila slavnejših zmag, nego U iiujžeuijuluejši vujskuvodjo. K jtluii se povrača možu, kateri je žrtvoval v»e svoje uušue kreposti prosveiljuuju svojega rodu, njega deluvauje tuko, kakor J. 1. K r as ze v s ke mu. Ko je lansko leto dnu 19. novembra slavil ne samo sloveuski, nego — smemo reči — ves slovanski narod našega veiezaslužuega g. dr. J. lUeivvoi.sa, od-muval je iz vseh pokraj n slovanskih pozdrav o tej siovesuosti, zategadelj tudi mi sedaj, vračajoč bratska pozdravila svojemu ljubljencu, vsklikamo v spomin pet losdtictuicđ Josipa iguacija Kraszevvakegu: „'/iv<»i mo iiiiioKu leto!" Viktor Eržun. T«ilcl. 3. oktobra: Pri Klonu t Aigner iz Dunaja. — U meti eh iz Keke. — Vodnmnskv iz Celovca. — Rukavina iz Nr\ csi 11 i a Pri H mM 111 Dr. Lelt-meier iz Gradca. - Vene ranili iz Trsta. — Sch\varz iz I »un.-i11. Ponudba v zakon. Mla«<» od britani ja-srebra, najboljšo kvaliteti. 1 uihnIi nI .'upmuli r #.u mleko od britaiiija-Rrobra. 1 t«**hl #11 J«*iiinl«*«' /11 pilio od hritanija-nrebia. ti |>«i«i sin > i* ot /11 iiu/.e od britanija-srelii a. ~ oj 9 ti kom. Vlktoriju |»o«lNt»vkov, tino cizelirani. 0 krasna liitiiilzun Mvečnikt* od britauija-srchr.-i. ČU kom. Vse to reči so izdelane iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedinu kovina, katna ostuno v« eno bela, iu ho od pravega srebra tudi po 'JOlelnem rabljciiju ne 111010 razločiti, /.» i.ur n«* Kamutiije. (li'JH -10) Naslov in jedini krnj U naročila v c. kr. avstro ogorskih provincij ah: General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: lllsm *V 14 a i! 11, Wien, I. Eltaabethstrasse Nr. (». So* T3 if) -fll rt « —, J ja 'j ^3 ^ Tm o 5 tn n ^AAAAAAAAAAAA^A .V ^ ^ ^ >V .V ^ .W ^ V nasej zalogi jo ravnokar iz-llft : a Pravljica o pepelki (Aschcnbrudel); ^ Pravljica o obutem mačku (GestiefeHa Kater); ^ Pravljica o rudočej kapici (Rothkiippcheii). 4 Knjižice a podobami v H", kojih vsaka otkMM ti lepih podob v barvah. ^ <\ma vsakej knjižici je 25 kr. % haljo so dobivajo: Pcpelka (Asclipubrodel); J Sncgulčica (Sehm-pvvittchon); A Trnjeva rožica (Dornroschen). % Pravljico v 4" z lepimi podobami v barvah. Cena vsakej pravljici !>0 kr. 4 J**7"" Bazprodajalcem ue dovoljuje rabat. A V Ljubljani, meseca septembra 1H7«>. (144—2) i Ign. pl. Kleinma7r & F. Bamberg. *V *»T¥ *y *y w *y .*». *>.*yi*».*» w- * » m»»*■» w *±±±±±±±±±±±±1c±*c*:±±±±±±*' M Naznanilo oremesčenia. » 4< •K •K + 4- + 4> 44 Naznanilo premescenja. Spedicijska pisarna c. kr. priv. društva južne železnice je od l. oktobra tega leta na Marij nem trgu St. 2 nova, 17 stara. Tu bo moro blagč vsak dan od H. do 13, uro dopolnilno in od 2. do 5, uro popoluilnn oddajati ali na/.nanjati, da so gro na dom ponj. Tarifa pristojbin jo jako nizka, tor so v pisarni lehko pregleda ali tudi domov vzorno. špediter. ^a (407—1) Štev. Iil'11, I V toku DO let potrjeno. Anatcrinina voda za usta po »I. Cir. 1 'opp-o, c. kr. dvorni zdravnik za zobe ♦m Ituim j i, Staiil, lloy>\cryitftnc. 'J. Itnljša od vseh dru/.ih ustnih vod kot pro-sorvativ zoper zobne in ustne bolezni, da no gnjijo in se no majejo 7.obje, ima piijiden duh in okiiH, krepi zobno meso, ter jo izvrstno sredstvo za Čiščenje zob. Iht iti to }>ri/jttl'fj kr., srednja po 1 gld., mala po f»U kr. Anaterinina pasta za zobe, za Hiiažeiijo in obvarovanje Zob, za odstranjenje slahega duha in kamena na zobeh. Cena Btoklonej puški 1 gld. 22 kr. IN>I>P o\a aromatična pasla za zobe, najizvrstneje sredstvo za gojenje in ohvaro-vaujo notranjih ust in zob. ('ena za kos BO kr. Rastlinski zobni prah, čisti zobe, odpravlja zobni kamen, iu površje zob so bolj iu bolj boli. Škatljica velja lili kr. Popp-ova plomba za zo"be, s katero si more vsakdo sam napolniti votlo zobe. (117—U) Aromatično mediciniČno milo iz zelišč za olopšanjo in oboljšanje polti, in skušena zoper vso nećistoto na polti: v zapečatenili izvirnih zuvojčekih ,i :n» kr. V blagovoljni pozor! V zavarstvo proti ponarejanji so p. n. občinstvo opoioruje, da je na vratu vsako steklenice umili i liiiin iinIih* toil«* Urum- Im-uo /m.....up (liriua Hygea m analni nitii izdelki) kakor je pri vsakej steklenici tudi vuauji zavit ik, na kal<-rem jo tlobro vidljiv vodču tisk, di/.avui orel iu liiina. ZalogO i tnal 0 v I .jnld jnui, vso lekarne kakor tudi .In/. Krisptr, /'. Rti oh iu ./. Bsrgmann; v K a d o v l j i oj i A, Jtobleh v K a m u i k u : ./. Močnih-; v Crno iu i j i : BloMVkj v Vipavi: a* Dtptrts, Razpis službe. Pri deželnem odboru kranjskem so bode oddala nlužba uradnega »lužah nika z letno plačo 350 gld., z uradno obleko in h pravico do fi petletnic po 125 gld. po vsakih dosluzenih petih letih. Prosnjiki za to službo naj svojo lastnoročno pisane prošnje B dokazom starosti, telea- (440—3) nega zdraviti m dosed »n|e« i sluZbovania, kakor tudi z dokazom, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izroĆo do SO. oktobra ISTO ako je mogofi*, osobno pri podpisanem deželnem odboru. DA deželnega ofthora tanjstega. V Ljubljani, duo 22. septembra 1879. G. Schmidl L Comp. fiait imamo s tem iiajiiljiidnejo javljati, da hiuo svojo trgovino s6 suknom, kurentnim, manufakturnim in modnim blagom in zalogo šivalnih strojev I deuašnjiiu dnem premestili PjaT na glavni ir^ na o^lu postnih ulic M. 38 -gas- v IiImo m>spo■*. Ari ur Muli, zapisnikar. predstojnik. Zalogo v Ljubljani imajo umije KrlNpcr. Cena jednoj sklenici gal. 1, s pošto gld. 1.20 rw- v • v v • • • i i*- Za ciHcenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejšo in najcenejše sredstvo je prava francoska žolča. To, kakor tudi prosti navud, kako se rabi, dobi se zmiroiu z osobnim ali poštnim naročilom pri A. i i i 11 ■ i it v Ljubljani, v Luka Tav-c a rje ve j hiši. (330—22) Najsijajnejši vspeh zagotovi jamo. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter -11 , kr. odprl Naznanjam vsemu p. n. občinstvu, da som Narodno pivarno preje pri iProgresso), tik kavarne Bo t v Trstu. Dobiva se vsakovrstno prav dobro -vino, kakor teran, reforšk, berzamln, okusno pivo, dobra kuhinja iu točna pos režba. Priporočam ho narodu, naj ino tudi v novih teh prostorih mnogobrojno obišče. Ivan «Xoi°iian>9 (462 - 3) gostilničar. E pilepsijo (bozjast) zdravi pismeno specijalni zdravnik dr, Killisch v Dresden-u (Ntustadt). Največje izku.stvo, ker je zdravil uže y črez 11.000 slučajih. (420—3) C. kr. jiriv. avstrijsko zavarovalno društvo „Dunav" v Beču. 11 1 ■'■ —'--~ ---- —"---~~~ ' " 1 "JP* • y, ""iF^^u* -J. i rc*~7r~n.*. 'T~~ ~~ Jednajsti računski sklep (469) za dobo od ±. jari-u-a-rija, do 3±_ decembra 1878. leta,. Pebet. Splošni račun o dobičku in izgubi. (redil. Škodo (po požarih, prevažanji in toči) netto..... Protizavarovanjc, stomi in provizijo........ Odpisi pri društvenih hišah in pri dvonmih terjat vali . . Upravni stroški, davek, porti, tiskovina po odbitem deležu oddelka za življenje............ Reserva od zavarovalnine v gotovini po odbitih stroških . Skupni dobiček od leta 1H78 .......... gld. kr. 566.753 89 1,198.991 90 0.224 02 263.252 79 498.006 31 988.91 B 27 2,750.147 21 Ostanek dobička od 1877. leta...... Reserva na zavarovalnino od 1877. leta . . . h'uscrva za neporavnane škode...... Prejeta zavarovalnina s pristojbino vred . . . Obresti po odbitem deležu oddelka zsi življenje Dobiček na kurzu........... Na oddelek za življenje pride dobička . . . gld. kr. 1.710 $9 415.458 74 72.401 — 2,081.353 43 73.700 58 2.769 57 102.0: io 23 2,750.417 24 Debct. Posebni račun o dobičku in izgubi pri oddelku za življenje. ('redit. Protizavarovanje............... Po Binrti zavarovancev izplačane svote, netto ..... Plačila iz družili načinov zavarovanja, netto..... Keserva od zavarovalnine, netto......... ZdravniSkl stroški, provizije, delež splošnih upravnih stroškov Dobiček od 1878. leta............. gld. kr. gld. kr. 84.879 217.310 190.946 1.694.796 65.394 102.930 86 45 34 01 55 23 1,692.607 874:688 98.949 4.994 93 39 74 87 9,166.186 - 2,166 185 9.1 Aclfva Bilanca dne 31. decembra 1878. Pasiva Vrednostni papirji (državna dolina iu zastavim pisma, pri- joritete)................. (lotovina pri društvenih bankirjih......... Dolg generalnih zastopov............ Dolg družili zsivarovaliiie............ Mcnjico v portfelji .............. V blagajnici................. Hiše v iieču iu Milanu............. Posojila na zavarovalna pisma.......... 1'rotizavarovaiije mi reservo od zavarovalnine v gotovini Vrednost Inventarja.............. gld. kr. 1,604.717 12 848.012 93 884.649 56 300.661 67 17.705 68 107.647 86 989/200 _ •jr.ri.4fis 54 5U6.502 17 86.968 84 4,811.518 33 Osnovna glavnica............... Reserva oq premij (zavarovalnine)......... Reserva sa škodo............... Amortizacija hišnemu davka........... Upniki v tekočem računu............ losiTvni zaklad za dobiček........... Dobiček za 1H78. leto, vsega........... < >d tega dobička odpade: Na resorvni zaklad DO §. 30 pravil gld. 58.619*64 Na deleže upravnega sveta iu ravnateljstva ......... „ 35.171-79 Na dividendo od 5000 delnic po30gl. na vsako......... „ 150.000-— Za 1H70. leto je ostalo še dobička . w 42.427-Kl Vsega . . . gbl. 280.219-27^ gldL kr. 1,000.000 _ 2,557.233 ■lil 85.697 — 4.730 — 252.313 , 76 146.494 70 386.319 27 •1,311.:. i s C. kr. priv. avstrijsko zavarovalno društvo „Dunav". Dr. L. Lichtenstern, II j > I ,t N 111 h\<'tlllk. Colditz, ■vrhovni ruviiuti-lj. Glavni zastopnik „DUNAVA" za Kranjsko je g. Peter Cirasselli v Ljubljani, na mestnem trgu 25. Izdatelj m uiedmk Makao A ranč. Lustnina m tisk .Narodne tiskarne".