OBVEZNI IZVOD sr™ REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 28. november 2005, letnik IX Št. I I Častni občan Franc Mihelič Plemstvo postaja živ zgodovinski spomin Pogovor: Franc Mihelič Več denarja za ribniško kmetijstvo Naši vrtovi naj bodo videti naravno ■»«i >■ .■*sei;i< Pogled v babičino skrinjo lil. DEL Piše: Alenka Pakiž ■▼“Pripovedovalci in najdena I—-'oblačila pričajo, da so bile JL kmečke navade pri ravnanju z oblačili v Ribniški dolini dokaj ustaljene. Boljše blago je bilo v času pred sto leti znatne cene in so ga uporabljali le za nedeljska oblačila. Za delo seje nosila navadna obleka iz doma tkanega platna in iz domače preje, grobega sukna, raševine in mezlana in seje močno razlikovala od praznične. Lan so sejali v Otavicah, Danah, Loškem Potoku, Zapužah, na Perovem in še kje, ovce in domačo volno pa so imeli po vsej Dolini. Obleka in obutev je bila pokrpana, večkrat tudi flika na fliko. Gledali so, daje bilo vse snažno, tudi perilo, saj so umazani in strgani lahko samo cigani. Vsak premožnejši kmet je z dobro obleko izkazoval svoje premoženjsko stanje. Enkrat ali dvakrat na leto sta prišla krojač ali šivilja na dom, pokrpala in na novo zašila vsej družini oblačila iz boljšega blaga. Prinašali so ga krošnjarji, ko so se vračali s poti, in podeželski kramarji. Blago in še marsikaj se je kupovalo tudi na sejmih, ki so bili v Ribnici in Sodražici. Prav tako je prišel v kmečke domove tudi čevljar, pokrpal stare in izdelal nove visoke čevlje za zavezat. Dražji ko je bil material, toliko dlje so nosili, predelovali in hranili, če bi še za kaj prišlo prav. Kmečke plašče iz sukna in boljšega blaga so dedovali. Najpremožnejši so se v obleki približali trškim in se postavljali s suknjičem iz pravega težkega gabardena in smokingom, hlačami iz volnenega ševjota, žakardnimi lajbelči in pavolnato srajco, gospodinje pa s krilom do tal in oprijeto jopo, po gosposko krojeno kočemajko iz žameta, tafta ali svile, satenastim predpasnikom in svilnatimi rutami. O pletilcih kovinskih mrež za sita mi je pripovedovala Tončka Grašič, rojena Pakiž, v Danah:" Frančišek Pakiž (18.11.1859 - 18.10.1942) oblečen je v praznično obleko iz boljšega blaga, srajco iz glajenega perkala s široko svileno kravato. Bogat dodatek je žepna ura na debeli srebrni verižici z obeskom. Ko sta se stara mati Neža in ded Frančišek Pakiž - Gornikova poročila, sta imela najprej samo ene ročne statve za tkanje kovinskih mrež za žičnata sita, zato sta se pri stroju menjavala podnevi in ponoči. Eden je delal do polnoči, drugi do jutra. Počasi sta prihranila še za ene statve. Dela je bilo dovolj, pomagat so prišli najeti tkalci. Na statvah sta tkala Nosanov Jože in Jožek iz Kota in opravljala še druga dela. Jurčkova teta iz Dan je za ata tkala žimnate mreže za sita, njen mož Janez je bil tudi tkalec in je bil atova desna roka pri vsem delu. Tkali in obrezovali so samo moški. Oblečeni so bili v delovne hlače iz raševine in domačega sukna, poleti pa tudi iz grobega domačega platna. Delovne srajce, zataknjene za pas, so bile iz cajga, precej ponošene, na rokavih in spredaj večkrat natrgane in pokrpane, ker so se z njimi zatikali na žičnate mreže. Preko so nosili še hlačne naramnice in lajbče. Poleti in pozimi so bili obuti v doma pletene nogavice in visoke čižme za zašnirat. Stari oče je vse dneve preživel v delavnici - vjerš-tatu, kjer je bilo postavljenih dvoje statev in več kot štiri metre dolga močna miza. Sedel je na posebnem visokem sedežu. Na mizi je imel razgrnjen zavitek mreže, ki je bila označena po colah. Z okroglim obodom in posebnim črtalom je označil okrogline, potem pa je z velikimi škarjami rezal žico v kroge, ki jih je nalagal drugega na drugega v kup. Vse žičnate kroge se je ocafralu s pedenj dolgo tanjšo žico. Po dve žici sta se privili po vsem robu mreže na razdalji 5-6 cm. Z njimi se je pozneje mreža pritrdila na lesen obod. Tega dela smo bili deležni tudi otroci. Kadar je bilo veliko naročil in seje mudilo, nas je ata pridobil tudi s kakšnim dinarjem. Za sto ocafranih mrež smo dobili en dinar. V vjerštatu smo otroci prebili kar nekaj časa. Najdeni kosi vsakdanjih moških oblačil. Pri delu so si zavezali močne predpasnike iz gostega kambrika, bombažne tkanine v platneni vezavi, ki so jim vsaj delno ščitili obleko. Zašiti so bili bolj na ozko s trakom za natakent čez glavo in za zavezat okoli pasu. Barve se točno ne spomnim, so pa bili bolj temni, verjetno tudi od žic, ki so jih obrezovali. K staremu očetu smo se hodili crklat. Vzel nas je na kolena, malo poujčkal in nam priznal prizadejano krivico, kadar smo se potožili, kaj se nam je hudega zgodilo. V delavnico smo se hodili tudi gret in peč jabolka. Veliko peč se je močno natlačilo z žaganjem, da je tlelo ves dan. Na gornji ravni plošči pa so se spekla jabolka, da je dišalo po vsej delavnici. Tej vrsti jabolk, ki so zrasla na jablani pred hišo, smo rekli ta pekoča. Ded je kupoval suho robo od okoliških obodarjev, rešetarjev, pintarjev in drugih izdelovalcev suhe robe in prodajal iz zaloge. Pakirali so jo v vjerštatu, nato pa odpošiljali krošnjarjem , največ v Avstrijo in Nemčijo. Nas otroke so mikale lesene igrače, posebno piščalke v obliki ptičkov in volk - to je bila lesena votla krogla, ki se je s pomočjo vrvice zavrtela in je tulila kot volk. Ded je imel v okolici veljavo, saj je bil poznan kot pošten in dober gospodar, sovaščani so mu zaupali in ga izvolili za župana občine območja Bukovice, Dan, Sajevca." Nadaljevanje prihodnjič Žična mreža, škarje in obod za začrtovanje krogov. Vrhnje okrogle mreže so že ocefrane. NOVEMBRA PIŠEMO: Dogodki meseca Skupna kmetijska politika 4 Pogovor Častni občan Franc Mihelič 6 'Kralj slovenske polke in valčka' Franc Mihelič, doma iz Sodražice, je letošnjega oktobra postal častni občan ribniške občine. Glasba ne pozna meja in častni muzikant jo je, ribniško obarvano, ponesel najdlje - med zvezde, kjer s svojimi skladbami in z velemojstrskim obvladovanjem harmonike kraljujejo veliki trije: Slavko Avsenik, Lojze Slak in naš Franc Mihelič. Ribniški kotiček za počitek VETD Hrovača vabi: Miklavževanje 5. december ob 17. uri. Žive jaslice 25. december ob 17. uri. Kulturne drobtinice Monografija o turjaških gospodih Ciril Zlobec na Skrabčevi domačiji Turizem smo ljudje Olepševalne akcije so zaključene Razpisi Zabavne strani 8 9 11-12 15 in 16 22 Pogovor s častnim občanom Francem Miheličem Bralci pišejo Od šole do fakultete Študentska kulturna ropotarnica Športni utrinki Kvalitetna ribniška plezalna stena V tekmi psov med prvimi ji it v it ) H Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 23. december 2005 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 13. decembra 2005 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: (Barbara Prelesnik Kojek) Sprehod po naseljih in vaseh med akcijo ‘Urejena Ribniška dolina 2005' D ■■ 3 131o V SREDISCE postavili. Pogodba za gradnjo bivalnih enot je na mizi V skladu z leto dni starim dogovorom bi moralo Ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve pripraviti pravno podlago za gradnjo bivalnih enot v Ribnici. Osnutek pogodbe se je zelo dolgo čakal, je dejal župan Alojz Marn, nato je Občina izrazila svoje pripombe in želela določene stvari natančneje določiti. Zdaj poteka usklajevanje z ministrstvom. Minister Janez Drobnič, ki smo ga ujeli na poslovni poti v tujini, pa je dejal, da je pogodba pripravljena za podpis. "Pogodbo, ki jo je zahtevala ribniška Občina, ne ministrstvo, bom podpisal takoj, ko se vrnem domov in zadeva bo zanesljivo ugodno rešena." Z gradnjo bivalnih enot naj bi se po prvotnih načrtih začelo leta 2006. Dom za ostarele na tehtnici Rive d.o.o. je oddala popolno vlogo za odobritev koncesije na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Prišlo jih je 19, od tega menda 5 nepopolnih, je dejal župan. Vloge obdelujejo, župan pa pričakuje odgovor v mesecu decembru. "Zadostili smo vsem razpisnim pogojem, pri točkovanju pa bo vlogo odigrala cena storitev.” Ta naj bi bila po neuradnih izjavah pristojnih oseb previsoka, na kar so bili prijavitelji menda opomnjeni že v času priprave vloge. Cena oskrbnine bi se še dala znižati in prilagoditi realnemu standardu občanov, ki naj bi dom koristili. Vprašanje je, ali bo Ribnici uspelo priti do koncesije že v tem razpisu ali mora počakati spomladanskega, ko bo razpisanih 3000 ležišč in bi konkurirala z nižjo ceno. Zadeva še ni odločena, nam je bilo neuradno rečeno. Direktorica Centra za socialno delo Majda Vrh se boji le, da bi v prvem krogu dom dobile Velike Lašče, ki so kandidirale s podobnim projektom in istim investitorjem, Vegradom d.o.o. Tako kot je bilo sedaj nujno na področju južno od Ljubljane graditi še en dom, bi bilo potem menda nesmiselno v taki bližini postaviti dva. Ideal prazen, januarja v roke Ministrstva za obrambo Center Ideal je zdaj povsem prazen in Ribničani smo ga poimenovali kar 'hiša duhov'. 31. oktobra je potekla pogodba z vsemi najemniki, 31. januarja 2006 pa poteče tudi pogodba med Občino in Ministrstvom za obrambo. Zdaj je 100-odstotni lastnik Centra omenjeno ministrstvo, začeli pa naj bi se dogovori o določitvi višine deleža občine. Ribnica bi rada višjega od tistega, ki zajema dvorano, zato bo v račun ponudila tudi prostore vojaške izpostave. Največ vprašanj je ob izpraznitvi Centra letelo na dvorano, ki je zaščitena z občinskim sklepom. V primeru, da se proda, bi morali zanjo zagotoviti nadomestna sredstva za nove prostore. Župan pravi, da namerava ministrstvo svoj delež prodati, variant glede usode Centra pa je nešteto. S' Za izboljšanje standarda na podeželju novi ukrepi EU KRAJEM JUŽNO OD LJ0BLJANE SE RIŠE LEPŠA PRIHODNOST Evropska unija bo prerazporejala denar za razvoj podeželja in kraji južno od Ljubljane bodo nesporno pridobili, je dejal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Franci But. Največ denarja naj bi po novem namreč dobili kmetovalci v hribovskih in na kmetijsko manj intenzivnih področjih. vencij na žival, razen za kravo dojiljo, bo uvedena leta 2007. Več zemlje kot boš imel, več subvencij boš deležen, je konkretno pojasnjeval skupno kmetijsko politiko Franc But na okrogli mizi v Škrabčevem skednju. 7. novembra se je tamkaj na pobudo Podjetniškega centra Novo mesto zbralo preko 50 udeležencev od Velikih Lašč, Dobrepolja, Sodražice, Loškega Potoka, Ribnice, Kočevja do Osilnice, med njimi tudi trije župani, poleg ribniškega še dobrepoljski in osilniški. Slovenija bo dobila 22 odstotkov več denarja, a do njega ne bodo upravičeni tisti, ki so samo lastniki zemlje, na njej pa ničesar ne proizvajajo. But je prepričan, da bi ljudi, ki imajo zemljo, a je nočejo obdelovati ali dati v najem, zanjo pa vseeno prejemajo subvencijo, morali celo kaznovati. "Subvencije so namenjene temu, da se zemlja obdeluje in brez njih bi imeli polovico manj polkmetov, zato so upravičene. Toda neupravičeno je dati jih tistim, ki jim zemljo kosi sosed, oni pa poberejo denar." Denarja za subvencije pa je dovolj, je dejal generalni direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Franc Kebe. Težava je le v tem, da ga bodo izkoristile druge države, Italija, Španija, Nemčija..., če ga ne bomo znali mi, je dodal. "Razvoj podeželja se podpira zavoljo dviga standarda, ker so prihodki za 37% manjši kot v urbanih naseljih." V obdobju od leta 2007 do 2014 se bodo morale članice EU prilagajati novim zahtevam skupne kmetijske politike in razvoja podeželja. Prišlo bo do prerazporeditve denarja, pri čemer bo EU zahtevala, da za pridobitev subvencij država članica najmanj 10 odstotkov denarja nameni za izboljšanje konkurenčnosti agroživilstva, vsaj četrtino sredstev ohranjanju okolja in upravljanju z zemljišči ter vsaj 10 odstotkov za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. Ta "drastična reforma" naj bi znatno predrugačila tudi odnos do kmetov, ki bodo subvencije dobivali le še, če bodo proizvajali izdelke, ki jih trg rabi, ne pa ustvarjali presežkov samo zato, da bi porabili izvozne subvencije. Politika, po kateri bodo kmetje dobili plačilo na hektar zemlje, in ne več sub- Pravih kmetov naj bi bilo v Sloveniji le okrog 80.000, v letu 2005 pa je Agencija, ki izvaja kmetijska plačila, prejela 63.329 vlog za subvencije, 7.000 manj kot leto poprej. Zmanjševanje števila polkmetov ni cena vstopa v EU, saj se po mnenju Buta osip dogaja zaradi starostnih razlogov in generacijskih premikov, "ker se od treh krav pač ne da živeti". Največ vlog seje nanašalo na investicije v gozdove, ker imajo kmetije zelo majhne površine - za 836 mio SIT se je prijavilo okrog 8.000 gozdnih posestnikov. Sredstva evropskih razpisov niso v celoti izkoriščena, je dejal Kebe, ker so vloge tehnično in vsebinsko slabo pripravljene in tudi kriteriji za pridobitev denarja so tako visoki, "daje potrebno za odobritev 10 mio SIT najeti prave profesionalce, ki znajo izpolniti vlogo". S t.i. tretjo osjo med novimi ukrepi, kjer se predvideva izboljšanje kakovosti bivanja, se bo na kmetije uvedlo podjetništvo oz. nekmetijske dopolnilne dejavnosti. But meni, da je to izjemna razvojna priložnost za posameznike, za kmečke organizacije pa bolj negativen ukrep kot ne. Od leta 2007 bodo kmetije lahko postala prava mikro podjetja, kjer se bodo nudile usluge najrazličnejših zvrsti, od fitnesa, urejanja pričesk, izdelave delov za kako proizvodnjo, zasebnega vrtca, do nege starejših in še vrsta drugih. Za ustanovitev podjetja bodo lahko investitorji pridobili polovico nepovratnih sredstev. Z redistribucijo denarja naj bi vendarle nihče od prejemnikov subvencije ne izgubil ali pridobil več kot 25 odstotkov sredstev, podjetništva na kmetijah pa se bodo v naših krajih lotili ljudje, ki so pripravljeni investirati kapital. "Tega kapitala pa tu ni, zato bo treba individualne vlagatelje spodbuditi z davčnimi olajšavami," meni dobrepoljski župan Anton Jakopič. Tekst in foto Alenka Pahulje .lešero Nastaja dolgo pričakovana muzejska trgovina, prostori pa se prenavljajo tudi za potrebe turistično-informacijskega centra PRENOVLJENI PROSTORI ZA TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER IN MUZEJSKO TRGOVINO Vedno znova se v Muzeju Miklova hiša takole srečujemo z vprašanji naših obiskovalcev: "Kje pa lahko kupimo kakšne suhorobarske izdelke v Ribnici?" "Kje pa to (kakšen zanimiv lesen predmet iz muzeja) prodajate?" "Ali je v bližini kakšna trgovina s suho robo?" in podobno. In predstavljajte si, kako smo v zadregi, ko moramo na ta vprašanja odgovarjati. Pa ne bomo več dolgo zardevali. Kajti trgovina bo! Z izdelki suhe robe in lončarstva ter z drugimi ribniškimi "produkti". Lokacija te trgovina bo idealna: sredi ribniškega trga, nasproti muzeja in Miklove hiše, blizu cerkve, torej blizu vseh tistih točk, ki si jih obiskovalci naših krajev najpogosteje ogledujejo. V prostorih nekdanjega Spominkarstva in sedanjega TlC-a, ki se v teh dneh intenzivno obnavljajo, bosta našli oziroma obnovili svoj dom obe za Ribniško dolino prepotrebni dejavnosti: Muzejska trgovina in Turistično-informacijski center. Slednji v teh prostorih že nekaj časa domuje, sedaj pa bo s prenovo in z združitvijo z Muzejsko trgovino zasijal v novi podobi. Kaj pričakujemo in želimo, da bosta obe dejavnosti prinesli Ribnici in njenemu zaledju? Cilji Turistično-informacijskega centra Ribnica so na splošno naslednji: - narediti Ribniško dolino prepoznavno; - s pomočjo drugih akterjev vzpodbuditi okolje, da bo poleg ostale kvalitetne ponudbe ponudilo tudi kvalitetna prenočišča; - podaljšati turistično sezono; - vzpodbuditi pri domačinu in pri domačem gostu zavest o lepotah in zanimivostih kraja; - izkoristiti vse možne finančne potenciale, ki so namenjeni tej dejavnosti, tudi evropska sredstva. Našteti cilji so še zelo daleč in za tiste, ki bodo morali prehoditi pot do njih, bo to zelo naporna in zahtevna naloga. Pomagati bo moralo celotno okolje, samo tako jih je mogoče doseči. In uspehov ne bo čez noč. Počasi, počasi bodo prihajale spremembe, ker le-te nastajajo v nas samih. Je pa le dobro, da jih zna kdo vzpodbuditi. Druga prepotrebna vsebina, ki jo naše okolje zelo pogreša, je trgovina s tipičnimi ribniškimi izdelki. Kaj bo ponujala Muzejska trgovina Ribnica? Domačini in turistični gostje bodo mogli v njej najti vse, kar daje Ribniški dolini specifiko in jo dela drugačno od drugih krajev. To so najprej in v prvi vrsti predmeti domače obrti, suhorobarski in lončarski izdelki, potem so to replike razstav ribniškega muzeja (replika je reprodukcija predmeta iz muzejske razstave), simboli Ribniške doline (Ribniška himna, Bajka o nastanku Ribnice, ribniška zastava...), tiskovine, ki so nastale v Ribnici in govorijo o njej (zemljevid Ribnice, prospekti, razglednice, knjige...), oblačila, ki so del naše kulture (šerpe/šali z ribniškimi motivi, predpasniki...), darila ter papirna galanterija in še kaj. Ponudba bo pestra in zanimiva, čeprav ne najbrž že prvi dan. Vsaka stvar rabi svoj čas, tako tudi odkrivanje želja in zakonitosti trga, ki ga bo napajala in s katerega se bo napajala trgovina. Takšni so torej želje in načrti v zvezi z Turistično-infor-macijskim centrom in Muzejsko trgovino, tako ribniške občine, ki je financer prenove prostora in začetka delovanja obeh dejavnosti, kot Miklove hiše, kateri je občina te dejavnosti dala v upravljanje. Zavedamo pa se vsi skupaj, da nam bo edino s pomočjo vseh drugih dejavnikov v okolju resnično uspelo. Vesna Horžen Foto AP V SREDISCE ... postavili... Od tega, da se neuradno vseskozi kaže zasebni interes po njegovem nakupu, do tega, da bi nekdanji Dom JLA lahko dolgo sameval, kot je to videti v mnogih krajih po Sloveniji. Ni se nam treba ozreti daleč, le do bivše Kasarne stopimo, in pogled na nerešeno vojaško zapuščino se nam razjasni. Občinska uprava doživlja spremembe Po odhodu direktorice občinske uprave Nevenke Turk Kraljič na porodniški dopust je na eni najvidnejših funkcij zazevala praznina, ki jo župan namerava rešiti tako, da bo enemu izmed občinskih uslužbencev naložil dodatno delo. Imena še ni hotel izdati, kot tudi ne osebe, ki se uvaja za posel računovodkinje. Dolgoletna alfa in omega občinskega finančnega poslovanja Marjana Radivojevič v prihodnjem letu odhaja v zasluženi pokoj. Se pred koncem tega leta pa se bo od občine poslovila še ena pravnica, Tina Troha, ki odhaja v zasebno podjetje. Občina bo novega pravnika iskala preko razpisa, sreče pa pri izbiri nima, saj jo izbranci kaj hitro zapustijo. Razlog naj bi bil v prenizko določeni plači. Črne romske lokacije popisane Policija je podala obljubljeno poročilo o nelegalnih lokacijah, kjer bivajo in bivakirajo Romi. Več ali manj jim je to uspelo na podlagi prijav s terena, tako da naj bi bile številke realne vse dotlej, dokler se ne bodo Romi samovoljno preselili na kako drugo lokacijo. Za zdaj na črno bivajo na ti. Strelišču med Goričo vasjo in Otavicami. Na eni lokaciji pa so policisti odkrili prazno kamp prikolico, ki jo je lastnik postavil na parcelo svoje tašče, je poročal župan. Prav tako ni porušenih pet črnih romskih objektov in zdi se, da je inšpektorat upošteval željo Romov, ki so nanj naslovili prošnjo, da naj rušitev odloži do pomladi. Že več kot leto dni pa je "zaman" čakajo tudi ob železniški progi pred Otavicami... 2006 leto investicij Prihodnje leto naj bi bilo pestro in polno investicij, če bodo vsi uradni postopki dočakali epiloge, je prepričan župan. S čistilno napravo v Sodražici naj bi se izboljšala kakovost vode, še naprej naj bi se urejala deponija, širiti bi se moralo pokopališče v Hrovači, nadaljevati urejanje obrtne cone Breg, zloglasni ovinek v Sušju (državna investicija) ter Šolska ulica, ki je v postopku pridobivanja zemljišč za urejanje komunalne infrastrukture. Pripravila Alenka Pahulje >1 rxji" loci jz* aeoivvorxi >i<>/v<>r><> 1 Pogovor: FRANC MIH častni obča Kot petletni deček je v rokah držal notni zvezek s harmoniko na naslovni strani in si zamišljal, kako zveni, ko drsiš s prsti po njenih tipkah. Potem ko je ta instrument dobil v roke, je nanj zaigral tako, kot so mu narekovali znani občutki...in zaigral povsem pravilno. Ta deček je že s 16 leti sam igral na veselicah, vabili so ga na vse konce in kraje. V igranju je vztrajal, čeprav se je oče zbal, da bi kot mladenič lahko s harmoniko pretirano veseljačil naokrog. Mladi Franc je dokazal, da glasbo jemlje drugače, veliko bolj resno. Koje oče mlajšega sina Franca slišal v oddaji Četrtkov večer, so se mu zasolzile oči, zakaj vedel je, da seje sinu izpolnila velika želja. Zaradi prezgodnje smrti ni dočakal izida prve plošče narodno-zabavnega ansambla, ki gaje ustanovil sin Franc, in ni spremljal poti, ki jo je sin z ansamblom tlakoval v zvezde 35 let. 'Kralj slovenske polke in valčka' Franc Mihelič, doma iz Sodražice, je letošnjega oktobra postal častni občan ribniške občine. Glasba ne pozna meja in častni muzikant jo je, ribniško obarvano, ponesel najdlje -med zvezde, kjer s svojimi skladbami in z velemojstrskim obvladovanjem harmonike kraljujejo veliki trije: Slavko Avsenik, Lojze Slak in naš Franc Mihelič. Jubilejni koncert ob 35. obletnici ansambla Franca Miheliča ste pripravili v ribniškem Športnem centru, ki je bil zaseden do zadnjega kotička. Več kot to - koncert so ljudje doživljali tako čustveno in vzneseno, da se jim je rosilo oko in niso mogli niti pripovedovati o tem, kako zelo jih je prevzel. Ste tisti, ki ste jim predajali glasbo, čutili enako? Tudi mi smo še kar prevzeti od teh občutkov; glasbe, globokih besed, ki jih vsi tako rabimo za nego duše. S tem koncertom, ki je bil tako drugačen od ostalih prireditev, smo dokazali, da ljudje rabimo več kot le golo norenje, marveč čas, kjer se le lahko ustavimo in nam čustva zaigrajo. Želel sem si, da bi bil jubilejni koncert prav v Ribnici, saj naš ansambel vsi nedomačini povezujejo s tem krajem. Hkrati vedo tudi, da sem doma v Sodražici. Tako ti dve občini in Ribniško dolino ne povezuje samo suha roba, temveč tudi glasba... Kako močno, pa kažejo odzivi na koncert. Jure Sešek z radia Ognjišče je celo dejal, da "smo s tem koncertom podrli vse stereotipe o narodnozabavni glasbi". Prejeli smo ogromno telefonskih klicev, ko so ljudje kar jokali od tega, kako lepo jim je bilo in seveda ob tem še nam zaidejo solze v oči... V veliko zadovoljstvo nam je, da smo uspeli vzpostaviti tako vez s poslušalstvom. Danes prevladuje mišljenje, da en sam ansambel ne more napolniti dvorane in se zato na odrih zvrsti plejada glasbenikov, ki igra na že posneto glasbo, tako da na koncu vse izzveni kot skupinsko poslušanje CD. Tak način podcenjuje publiko. Modema je postala tudi turbo folk glasba, ki vnaša narodno-zabavne primesi. Ste tej naklonjeni? Tudi Vašo skladbo so uporabili za tak namen... To je le modna muha, ki se ne more obnesti, kajti dobra skladba mora vsebovati neko sporočilo, poslušalec pa mora začutiti, da je imel komponist dobro idejo, ki mu jo je uspelo zaigrati melodično, harmonično in ritmično. Čukom sem dovolil uporabiti skladbo Kjer lastovke gnezdijo, ker smo prijatelji. Priredili so jo po svoje, vendar moram reči - ni slabo. Le kako je ne bi poskusili, ko pa je omenjena skladba ena najlepših, kdajkoli napisanih, in med 20 največ poslušanimi pesmimi v Sloveniji? Že ko mi je Ivan Sivec prinesel besedilo, sem jo začutil kot posebno. Sicer vsa besedila sprejmem na enak način: pričara se mi neka slika, sama po sebi zapoje melodija, nato svojo podobo razložim članom ansambla, na vajah pa zamisel interpretiramo. Vse pesmi so torej narejene po enaki poti, le da se kakšna melodija pri ljudeh še bolj prime kot druga. Prav neverjetno, kako se je med ljudmi prijela Kjer lastovke gnezdijo, a spominjam se, da, ko sem si jo prvič zamislil z melodijo, so tudi meni šli mravljinci po telesu in nisem mogel verjeti, da se mi to dogaja. So morda Lastovke tudi Vaša najlepša skladba? Vse pesmi so mi všeč, drugače jih sploh ne posnamemo. Vesel sem, ko jih poslušalci znajo odpeti in v spominu mi je ostal koncert na južnem Tirolskem, ko smo igrali ravno Kjer lastovke gnezdijo v slovenščinL.Pred odrom smo opazili mladi dekleti, ki sta besedilo peli z nami. Kako smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da sta Nemki! Pomislite, kolikokrat sta morali slišati pesem, da sta si jo zapomnili. Opažamo, da se je preko glasbe za Slovenijo navdušilo veliko tujcev, ki so si kasneje zaželeli tudi spoznati jo. Predvsem pa omenjajo, kako mehek in bolj blagozveneč je naš jezik kot npr. nemški. Pa vendar se je Vaš ansambel, ki veliko nastopa v tujini, prilagodil nemško govorečemu občinstvu in zanj pojete v njihovem maternem jeziku. Za muzikante to ni neki nov izziv, za pevce pa vsekakor, saj pesmi ni moč dobesedno prevesti. Besedila tudi niso prevedena, ampak v celoti napisana na novo: druga je tematika, pisci besedil so Nemci. Prevod se namreč tujcev ne bi morda tako globoko dotaknil, kot se jih pesem, v kateri se lahko prepoznajo. Nekdaj, ko smo pretežno nastopali na nemškem trgu, se je dogajalo celo to, da smo najprej napisali besedila za tamkajšnji trg, šele nato za slovenski. Sicer pa so besedila toliko dobra, da tudi pevcem ne odvzamejo tistega čustvenega zanosa, ki so ga imeli, ko so pesem prvič odpeli v svojem jeziku. Le druga zgodba se dogaja, nič drugega. Kako blizu smo si ljudje po razmišljanju, kaže zgodba nekega tekstopisca, ki je moral melodiji prilagoditi besedilo Zadnje planike. Niti besede ne razume slovensko, a porodila se mu je ista zgodba, kot smo jo mi naredili v slovenščini... Besedila zna imenitno pisati in uglasbiti tudi Vaša hči Nataša, ki je ansamblu za njegovih 35 let na jubilejnem koncertu pripravila pesem presenečenja, skupaj s sinom Tadejem, ki je kot basist del te glasbene druščine. Prijetno presenečenje? Z ženo si nisva mislila, da naju bo na odru pričakalo kaj tako lepega. Dober občutek je...Nataša je mojstrica za besedila in napravi taka, ki v človeku puste sledi, zato se pogovarjava, da bi uglasbil kak njen tekst. Pogosto je tudi gostja na naših koncertih, kjer poje v duetu z mamo in včasih kar težko ugotovim, katera poje 1. ali 2. glas, tako jima sovpadata barvi. Tadej je pa nasploh del našega ansambla kot basist, tonski mojster in oblikovalec naslovnic izdanih CD. Je bila njuna glasbena pot spontana, pogojena le s talentom, ali je bilo razumljivo, da bosta stopila v te vode, ker izvirata iz glasbene družine? Oba sta si pridobila poklic, Nataša je profesorica, Tadej pa absolvent na fakulteti za elektrotehniko, a glasba je bila zanju glavna stvar. Tadej je že kot 4-letnik krasno igral harmoniko, na sprehodih pa se rad povzpel na kak hribček in dirigiral z njega. Nataša pa je vsak trenutek preživela ob klavirju. Njuna povezanost z glasbo se je začela spontano, o tem pa odločajo tudi geni. Glasbo čutita globoko v sebi, ali je to tudi zaradi vpliva družine...verjetno, saj sta jo vedno resno jemala, pogovori o dobri glasbi pa so bili sestavni del pogovorov doma. T = L; ahko si še tako velika zvezda, perilo moraš le sam Ioprati, je dejala pevka ansambla Bernarda, žena in mati Miheličeve družine, ki se zaveda, daje na odru moč zablesteti le, če je doma vse urejeno. V 35 letih je bilo veliko odrekary. Medtem ko vodja ansambla nikoli ni obžaloval, daje vse življenje posvetil glasbi, je ženo Bernardo pogosto mučila materinska skrb. Menjava v ansamblu zaradi družinskih obveznosti ni bila potrebna, s pevskega stališča pa bi bila tudi zelo nezaželena. "Imeti ženo, kije hkrati še pevka, ter otroka, ki sta kljub neobičajnemu načinu družinskega življenja vzpostavila realen pogled na svet, je velika sreča," so besede Franca Miheliča, kije ob ribniškem občinskem prazniku postal častni občan.. ao Naziv častnega občana je Franc Mihelič prejel ravno v letu, ko njegov ansambel praznuje 35 let Novico o imenovanju za častnega občana Vam je sporočil župan. Vas je razveselil ali ste potihem morda pričakovali, da se kaj takega lahko zgodi? V jubilejnem letu je javnost nasploh precej pozorna na Vaše uspehe in delo. Niti v sanjah si nisem mogel predstavljati, da bom imenovan za častnega občana in kakor sem bil srečen, sem bil hkrati žalosten, ko sem slišal, da bo podelitev ravno na dan, ko smo imeli že dogovorjen koncert v Kranju. Zato je priznanje prevzela hči Nataša. Imenovanje je zame zelo velika čast in ganilo me je, da so ljudje opazili naše delo, ker imam tako zelo rad celo Ribniško dolino. Zato tudi toliko pesmi na ribniško temo... Lani smo dobili tudi zlato plaketo v Sodražici in oboje skupaj me je silno presenetilo. Saj veste, kako pravijo: doma se je najtežje dokazati. Doma ste nekako tudi najmanj nastopali, dokazovali ste se v Sloveniji in tujini... Ob začetkih smo velikokrat igrali doma, a ko smo se začeli profesionalno ukvarjati z igranjem, je slovensko tržišče postalo premajhno. Nastopilo je obdobje 20 let, ko smo večinoma nastopali po Evropi. Zdaj smo spet pogosto doma, vezi s tuji- no pa so seveda močne, in tako so bili na koncertu v Ribnici ljudje iz Belgije, južne Tirolske, Avstrije, Švice...Pa tudi cela Slovenija se je znašla v Ribnici, med drugim pomembni glasbeniki in tudi politiki. Toda saj ste vendarle 'Kralj slovenskih polk in valčkov'? Tak naziv so Vam podelili leta 2002 na prireditvi 'Slovenski valček'... Zadnje čase se je kar usul plaz nazivov in pohval, čeprav nikoli nisem ustvarjal za to, da bi se mi pela hvala, ampak zato, ker sem v sebi čutil potrebo. Tako sem začel s petprstno tehniko na diatonični harmoniki, s katero sem uresničil svoje glasbene zamisli. S tem sem popolnoma spremenil dotedanji način igranja na diatonični harmoniki, potrebno pa je bilo razviti tudi novo harmoniko. Povezal sem se z izdelovalci, ki so ji dodali določene nove tone. 10 let kasneje je ravno ta tehnika pritegnila mlade, da so se začeli učiti takega igranja na harmoniko, ker so iz nje lahko izvabili veliko več. Začele so se šole za diatonično harmoniko in danes je na tisoče ljudi, ki igrajo na frajtonarico. Za omenjeno tehniko je zelo pomemben pravilen prstni red, zato sem tudi sam začel poučevati, ker so se pri njej mnogokrat lovili celo učitelji. Ali bo jubilejno leto ansambla zaznamovano še s čim ali je bil koncert krona 35 let? Gotovo je bil koncert krona obeleževanja, s katerega bo izšel tudi DVD, saj je koncert posnela velenjska TV. Malo pozno, komaj mesec dni pred tem, smo se spomnili na organizacijo, ki sta jo prevzela radio Ognjišče in Radio Slovenija. Deležni smo bili tudi precej medijske pozornosti, še posebej radijske. Posvečen nam je bil cel Četrtkov večer, bili smo v oddaji Pri Jožovcu, 2. decembra bo TV SLO snemala oddajo 20 najlepših skladb, med katerimi je tudi naša Kjer lastovke gnezdijo, sicer pa bo novembra in decembra nešteto nastopov. Z manjšo zamudo bomo izdali tudi CD ob jubileju (do zdaj jih je izšlo že 37) ter na novo posneli starejše pesmi, ki so zdaj še na vinilnih ploščah. Drugače pa se bomo držali ustaljenih tirov, z novim pevcem Ivanom Hudnikom pa razširili zabavni repertoar. In biti še naprej v družbi treh velikih -Avsenika in Slaka? Izredno ju spoštujem in čutim, da je tudi obratno. Posneli bomo tudi skladbi ob rojstnodnevnih obletnicah Slavka in Vilka Avsenika, ker si je tako zaželela Avsenikova družina. Večkrat smo bili povabljeni tudi na Slakovo prireditev 'Boš videl, kaj dela Dolenjci' Na splošno med ljudmi res vlada prepričanje, da smo si konkurenčni, a ni tako -zelo smo prijateljsko razpoloženi in med nami vlada veliko medsebojno spoštovanje. Pogovarjala sem se Alenka Pahulje Fotografija Franca Miheliča: Marko Burger Fotografija ansambla: Foto arhiv družine Mihelič >e<>/X<>r><> KJLJUTTCJRIXIE ÖROBTIIMICE galerija |//l| m i k I o v a hiša in (m)riko MONOGRAFIJA 0 TURJAŠKIH GOSPODIH Rod Auerspergov popisan z znanstveno natančnostjo, prvič in v celoti vabilo na odprtje razstave Iz likovne zbirke Riko v četrtek, 8. decembra 2005 ob 19. uri, v Galerijo Miklova hiša. Na drugi razstavi izbora del iz likovne zbirke Riko bodo predstavljena dela Marka Jakšeta, Maleja Koširja, Metke Kraševec, Iva Prančiča, Mojce Zbkarnik ter Joni Zakonjšek. Razstava bo odprta do 5. januarja 2006. Kulturnoumetniško društvo France Zbašnik iz Dolenje vasi letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. To je za društvo pomemben jubilej, saj ta leta kažejo na delo več generacij, povezanost, predvsem pa kulturno druženje, ki že leta prinaša v našo skupnost liste dragocenosti, ki jih opazile samo s srcem. Ob tej priložnosti pripravljamo praznovanje, ki bo v petek, 9. 12. 2005 ob 19. uri, v dvorani DC-16 v Dolenji vasi. LEPO VABIJENII SILVESTROVANJE 2005 PRED MIKLOVO HIŠO Občina Ribnica bo dala denar, Radio Urban pa svoje zamisli in moderatorje, da bomo Ribničani lahko užili prijeten silvestrski večer. Program bomo objavili v decembrski številki, da vas pritegnemo, pa naj zapišemo: od petih popoldne do desetih zvečer program iz studia Urban, ki bo slišen na parkirišču pred Miklovo hišo, od 22. ure dalje pa zabava z ansamblom Ribniški pušeljc, ki mu je uspelo celo tam, kjer je najtežje: med domačimi ljudmi. Veselje naj ne bi pojenjalo do 2. ure zjutraj! 8 Auerspergi, čeprav ena najpomembnejših plemiških družin, do sedaj ni bila znanstveno obdelana kot celota. In še, ko se je tega zahtevnega dela lotil dr. Miha Preinfalk, so ga ljudje obsipali z dvomi, češ da je obdelava take teme nepotrebna. Avtor se je zavedal, da je bilo raziskovanje plemstva dolgo nezaželeno in se je moral ubadati tudi s pomisleki, ali se osebna imena in plemiške nazive lahko sloveni...Toda knjiga, ki je izšla letos in je bila 18. novembra predstavljena v Miklovi hiši, je takoj pošla in na voljo bo le še na knjižnem sejmu, kar prepričuje, da se Slovenci zavedajo pomena plemstva na Slovenskem "kot enega od bistvenih elementov naše zgodovine, in ga je zato treba bolj sistematično raziskovati." Vse bolj sodobnike tudi privlači način življenja na gradovih, in priča smo silni popularizaciji grajskega duha v podobi grajskih porok in viteških dnevov. Da je grad Turjak vseskozi ostal v posesti Auerspergov, je pravi fenomen, ker le redkokdaj izvorni grad ostane v posesti lastnikov. Turjaški so se v 18. stoletju odločili, da svoja pravila preoblikujejo tako, da lahko deduje samo najstarejši sin ali pa kak drugi moški potomec in teh rodbini ni primanjkovalo vse do 20. stoletja, ko so bili razlastninjeni. V 20. stoletju, v letih med 1918-19, je bilo plemstvo po razpadu avstro-ogrske monarhije uradno odpravl- Auerspergi oz. Turjaški so bili z ozemljem zahodne Dolenjske povezani že od srednjega veka dalje, konec 11. stoletja pa so dobili pragospostvo Ribnica, kije v njihovih rokah ostalo 200 let. V Ribnici so v 12. stoletju zgradili utrdbo, kije postalo središče velikega gospostva. Tega 100 let kasneje niso mogli več obdržati in je razpadlo na več manjših gospostev: Poljane, Čušperk, Kostel, Ribnica in Kočevje. Ribnica nikoli več ni pripadla Auerspergom, "postala pa je klin med turjaškim in kočevskim gospostvom, ki sta bili v lasti te plemiške rodbine." jeno, plemiči pa so se razkropili domala po vsem svetu; tudi auersperški iz knežje (okrog 100), kranjske in spodnje avstrijske linije. Zadnji knez kranjske veje, ki je za razliko od knežje delovala manj plemiško in bolj grofovsko, je gospodoval v Kočevju, živi v Urugvaju, ostali večinoma v Avstriji. Dr. Preinfalk je imel precej zamudno delo, ker se je spopadal ne samo z goro gradiva, ki ga je našel v arhivu Slovenije in v avstrijskih deželnih arhivih, marveč mu je uspelo prebiti se tudi do družinskega arhiva, ki je bil s Tifrjaka na skrivno lokacijo prepeljan med II. sv. vojno. Pogovarjal se je tudi s člani rodbine, ki jo s priimkom na Slovenskem zastopa le še dr. Marija Auerspergova. "Za zgodovino svoje rodbine se zelo zanimajo, vendar večina o njej ne ve prav veliko." Avtorju so pomagali predvsem z arhivskimi fotografijami, ki jih v knjigi najdemo skoraj 500. Nizajo se med kronologijo Auerspergov, od njihove prve omembe leta 1162 do danes, sledimo pa lahko tudi leksikalnemu delu, kjer najdemo vse člane po abeced- nem redu. Mladi raziskovalec na zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU se je ubadal z izvorom plemiške družine, okrog katerega se vrtijo različne teorije. Člani rodbine preko ustnega izročila hranijo zgodovinski spomin na Bavarsko oz. Švabsko kot izvorno domovino, kjer je obstajal grad po imenu Turova gora. Turi so bili takratno govedo v mogočnih švabskih gozdovih. Na Kranjsko naj bi Auerspergi prišli v 11. stoletju in zgodbe, ki so preživele čas, govorijo o tem, da so imeli vseskozi težave z denarjem in so si ga pogosto izposojali pri Judih. Medtem ko jim je v srednjem veku denar prinašala zemlja, je kasneje čas od njih zahteval več samoiniciavnosti in podjetnosti ter trgovske žilice, kar jim pa ni bilo všeč. Plemstvo se je togo prilagajalo dinamiki razvoja in je ukvarjanje s konkretnimi posli jemalo bolj kot ne za ponižujoče. Tako je počasi propadalo vse do 20. stoletja, ko je bil ta stan odpravljen. Na novo je odkrita življenjska zgodba grofa Jožefa s Turjaka, ki je imel več sinov. Najstarejši seje boril v Italiji, kjer je padel, njegovo srce pa so prepeljali na Turjak. Nasledil ga je njegov mlajši brat Pavel, ki se je v vojski zelo zadolžil z igrami na srečo. Upniki bi terjali dolg in turjaško gospostvo bi propadlo, zato se je, po svoji volji ali prisili, odpovedal nasledstvu in plemiškemu nazivu ter v Franciji zaživel malomeščansko življenje. Ta usoda je bila do zdaj neznana, je dejal avtor monografije. Turjak je dobil tretji sin Leo, ki je zgradil tudi šolo na Turjaku. Pripovedi je še veliko in ena, ki se nanaša na aueršpergško vez z Ribnico, je pravda kneginje Frederike Auersperg. Vodila jo je proti Jožefu Rudežu, imetniku ribniškega gospostva, zaradi oviranja lova v okoliških gozdovih. Takih zgodb najdemo na 650 straneh še veliko, ker je bil eden osnovnih namenov avtorja dr. Mihe Preinfalka pisati o ljudeh za ljudi. V magistrski nalogi nam je odkril "gospode Turjaške v srednjem veku", doktorska disertacija pa je na novo podala genealoško in socialno podobo rodbine Auersperg. Alenka Pahulje Foto Marina Gradišnik .(tešem TRUBADUR LJUBEZNI NA ŠKRABČEVI DOMAČIJI Rad tudi dvomi, kajti če o nečem dvomiš, se začneš znova o tem spraševati in na ta način spoznavaš vsak najmanjši kotiček lastnega bitja. Tako je o njegovi zbirki italijanski kritik zapisal: "...Rije v svojo intimnost. Kot da govori samo o sebi, a z vprašanji, ki si jih zastavlja, pride do splošno eksistencialnih vprašanj, ki se tičejo vsakega človeka." V skednju Škrabčeve domačije smo obiskovalci, poslušalci in prijatelji poezije ljubezni 18. novembra, preživeli lep literarni večer s Cirilom Zlobcem, slovenskim pesnikom, esejistom, prevajalcem, kulturnim delavcem, akademikom, članom prvega predsedstva samostojne Slovenije in dobitnikom prvega zlatnika za pesniško življenjsko delo. Živahno, nič kaj osemdesetim letom podobno, je spregovoril o pesnjenju, prevajanju, javnem udejstvovanju in političnem delu, pa tudi o čisto vsakdanjih stvareh, otrocih in vnukih ter o povezanosti z ženo. Slišali smo ga govoriti o tem, da so ga Španci predlagali za Nobelovo nagrado, o ljubezni do Slovenije, razgledanosti, strahu, eksistencializmu ter muzah, ki to so in niso. Z njim se je pogovarjala Nela Malečkar, ki zna s svojim šarmom vedno znova iz gosta izvabiti človeka, ki se dotakne poslušalcev. Tokratni gost je pripovedoval tudi o tem, kako je s trinajstimi leti napisal prvo pesem v slovenščini in se mu je kot Slovencu s Krasa to zdelo nekaj izredno veličastnega. Danes mu slovenska beseda še vedno pomeni sveto reč in sebe vidi kot "nič drugega kot v knjige ujeto besedo". Ciril Zlobec je napisal mnogo del, tako pesniških zbirk, kar nekaj esejev in dva romana, prevedel številne knjige iz italijanščine in srbohrvaščine ter prejel državna odlikovanja. Najbolj ga teži, da smo Slovenci tako razdeljeni v dve struji. "Mi se vsak dan bolj zremo med sabo in govorimo, da je bila samo ena pot prava in edina. Jaz pa pravim: pluralnost življenja odpira pluralnost poti.1' V politiko je prinašal kulturo. Prvič je bil kratko-malo določen za vstop v politiko, "ker en kulturnik pač mora biti med politiki". V svojem prvem intervjuju je zato dejal: "Storil bom vse, da bi bilo v politiki čim več kulture, v kulturi pa nič poli-tike."V Beogradu in drugod so ga klicali 'mekano tvrdi Zlobec', kajti nikoli ni popustil, vse pa je dosegel na lep način. Zlobec meni tudi, da je srečni Sizif. Tisti Sizif, ki vali skalo - pesništvo- in nikoli ne doseže vrha, in je tisti Sizif, ki je ponosen, da kljubuje nemogočemu. Pravi namreč, da mora vsak narod in človek hoteti nemogoče, da v resnici doseže uresničljivo. Nikoli se tudi ni jezil na Borisa Kobala, ki ga je oponašal v televizijski oddaji TV Poper oz. celo meni, da je Kobal zanj naredil več kot vsi kritiki. Trubadur ljubezni, kot ga radi imenujejo, je interpretiral svoje pesmi, ki so del njegovih zadnjih pesniških zbirk 'Samo beseda sem' in 'Dvom, upanje, ljubezen'. Tekst in foto Zdenka Mihelič Letni koncert enega najboljših cerkvenih zborov Župnijski pevski zbor Ribnica nekako konec oktobra vsako leto povabi vse ljubitelje petja ter cerkvene in narodne glasbe na svoj letni koncert v ribniško župnijsko cerkev sv. papeža Štefana. Tako je bilo tudi letos, ko se je 29. oktobra v cerkvi zbralo veliko število prijateljev zbora, da bi mu prisluhnili in si polepšali večer. Mogočna župnijska cerkev, ki premore največje Groharjevo delo, pa tudi dela Janeza Wolfa in Matije Koželja, ima na koncu ladje Goršičeve orgle iz leta 1874, ki dajejo cerkvi svojo veličino. Orgle so tudi vsakotedenski spremljevalec ribniškega župnijskega zbora, saj le-ta ne poje in ne prireja svojih koncertov samo občasno, temveč redno vsako nedeljo pri deseti maši bogati bogoslužje. Letni koncert je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi je bil sakralni, kjer so zapeli čudovito Casalijevo Misso in G (Maša v G - duru), sestavljeno iz petih delov - Kyrie, Gloria, Sanctus, Benedictus, Agnus dei. V nadaljevanju so zapeli še pet evharističnih pesmi z namenom počastiti zaključek evharističnega leta, ki se je končalo na misijonsko nedeljo, 23. oktobra. Dve pesmi je na harmoniju spremljal organist Tone Kersnič. Po kratkem premoru se je 12 pevk soprana in alta ter 18 pevcev, tenorjev in basov z zborovodjo Alojzem Osvaldom vrnilo med poslušalce, katerim so v drugem delu predstavili in občuteno zapeli osem narodnih pesmi različnih priredb: Pomlad, Ej, tedaj, Čej so tiste stezice, Nocoj se mi je sanjalo, Šocej, moj sel, Fantu, O, ti preburna ženska stvar in kot zadnjo so zapeli še Vsi so prihajali. Močni aplavzi, ki kar niso prenehali, so zahtevali še več petja in zbor je z veseljem zapel še dve narodni. Mnogo čestitk, navdušenih pohvalnih besed, pa veselih obrazov je bilo po koncertu pred cerkvijo, ker so se ljudje še ustavili in kar niso mogli oditi. Pevci so vsakokrat veseli, ko se na svojih koncertih srečujejo s prijatelji petja, vidijo polne klopi ter s koncertom polepšajo večer njim, prav tako pa tudi sebi, saj se sreča, ki se razdaja, samo še podvoji. MZ, foto Tone Lovšin Malokatera fara v Sloveniji se lahko ponaša s tako ubranim cerkvenim pevskim zborom, kot je v Ribnici. Že v sami postavitvi zbora redko zasledimo, da je več moških pevskih glasov kot ženskih, kar daje posebno mehkobo in žametnost zvoka. Glasovi celotne skupine so med seboj lepo izenačeni in zliti v celoto. Če bi poslušalec ob njihovem prepevanju morda le hotel kaj pripomniti, bi to bilo edino manj razumljivo besedilo, čemur pa je vzrok tudi zelo akustičen cerkveni prostor. Ker ima župnijski zbor tako rekoč koncert vsako nedeljo pri bogoslužju, kot je v pozdravnem nagovoru poudaril gospod župnik, jim gre toliko večje priznanje in pohvala, da si ob svojem rednem študiju pesmi vzamejo čas in pripravijo samostojni, kvalitetni letni koncert. Dovoljujem si, da v imenu številnih poslušalcev in svojem imenu izrazim občudovanje in iskrene čestitke vsem pevkam in pevcem, zborovodji in organistu Alojzu Osvaldu ter organistu Tonetu Kersniču! Bernarda Kogovšek 3iz>iixiijlsi<»ici 3iki«niJLnn>i ^J KL 1X1 K DHCOBtTTllXlHCE mmmm t Moška pevska zasedba "d'Gamabis" - prihajajo, ‘l da osvojijo vaša ušesa "D'Gamabis" je ime zasedbe moškega pevskega zbora, ki ga sestavljajo fantje iz Prigorice, Dolenje vasi, Ribnice, Slatnika in celo iz Slovenske vasi. Zasedba je imela vzpodbudne začetke že nekaj let nazaj, ko je iz projektnega dela za prireditve pod okriljem Kulturno-umetniškega društva France Zbašnik iz Dolenje vasi nastajal priložnostni zbor pod imenom "Podokničarji", ki se jih nekateri spomnimo s prireditev ob materinskem dnevu. Lansko leto je osem članov tega priložnostnega zbora ustanovilo oktet "d'Gamabis" in že ob letošnji prireditvi za materinski dan v Dolenji vasi presenetilo z obetavno interpretacijo nekaj pesmi. Oktetu se je nato pridružilo še nekaj novih članov, da zasedba zdaj šteje dvanajst članov. Tako je po letošnji prireditvi za materinski dan, ko so kljub pomanjkanju časa za prve pevske vaje presenetili z obetavno interpretacijo nekaj pesmi v dvorani DC-16, sedaj ostalo dvanajst mladeničev (večina študentov, nekaj že poročenih, nekaj z rednim delom), ki jih do ustvarjanja vokalne glasbe vodi in spremlja predvsem tudi prijateljsko druženje, pozitivna energija in veselje do petja. To pa so le trenutne ambicije. Vokalno vodenje celotne zasedbe je prevzel njihov zborovodja Igor Oražem, saj fantje želijo stop- ; iSÄ* "m njevati kakovost in s tem uspešnost zasedbe. O tem, da fantje niso 'za preslišati', priča tudi nedavni nastop v Postojni, kjer so kot gostje dekliškega pevskega zbora iz Postojne popestrili večer v tamkajšnji dvorani Glasbene šole in tako ponesli svoj glas še malce dlje od domačih logov. Vsak član zbora pa se poleg tega še dodatno glasbeno - pevsko izobražuje ali pa sodeluje na drugih glasbenih področjih, kot so: solopetje, komorni zbor p. Stanislav Škrabec, APZ Tone Tomšič, PAZ Vinko Vodopivec, Tamburaši iz Sodražice, Ribniška godba, Župnijski pevski zbor in celo Omar Naber. Aranžirajo in komponirajo pa tudi svoje in druge pesmi. Kmalu se nam bo zasedba "d'Gamabis" zopet predstavila, in sicer na slavnostni prireditvi ob 30. obletnici Kulturno-umetniškega društva France Zbašnik v Dolenji vasi, kjer pa bodo poleg njih nastopili tudi drugi člani praznujočega in aktivnega društva. Do takrat pa se bo ob nedeljah v prostorih KUD-a slišalo pridno "piljenje" glasbenega repertoarja, s katerim bo, po pričakovanjih sodeč, zasedba "d'Gamabis" zopet navdušila. Petra Stopar CERKVENI PEVSKI ZBORI NA DEKANIJSKEM SREČANJU Na predzadnjo nedeljo v cerkvenem letu, 13. novembra, so se na letni reviji zbrali odrasli cerkveni pevski zbori Ribniške dekanije. Srečanje je tako kot lansko leto potekalo v Sodražici, toda namesto marca so se zbrali v novembru. Tako se lahko zbori in pevci predstavijo z različnimi pesmimi cerkvenega leta, lani s postnimi, letos pa z evharističnimi pesmimi, kajti to leto je bilo evharistično leto. Dekan Ribniške dekanije in ribniški župnik Anton Berčan je v začetku vse pevce in poslušalce prisrčno pozdravil. "Saj maša je tudi brez petja veljavna, toda še lepše je, če jo spremlja in bogati lepo petje. Pevci ste naši tesni sodelavci, ki pojete v božjo čast, "je v nagovoru dejal dekan Berčan in pevce še vzpodbudil k petju. Srečanja se je udeležilo preko 270 pevcev in pevk s svojimi zborovodji in organisti iz enajstih zborov Ribniške dekanije. To so bili: Mešani zbor Videm - Dobrepolje, Moški zbor Rafko Fabiani, Mešani zbor Ponikve -Dobrepolje, Mešani zbor sv. Rok - Dolenja vas, Župnijski pevski zbor Loški Potok, Mešani pevski zbor Nova Štifta, Dekliški zbor Ave verum Loški Potok, Cerkveni pevski zbor Poljane, Župnijski pevski zbor Ribnica, Župnijski pevski zbor Velike Lašče in domači Župnijski pevski zbor Sodražica. Vsak zbor je zapel po dve evharistični pesmi. Na koncu pa so vsi pevci pod vodstvom brata Marijana Cvitka in ob spremljavi Toneta Kersniča na novih orglah zapeli še dve pesmi, ki sta mogočno zadoneli po župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Sodražici. Vsi sodelujoči so bili povabljeni še na prigrizek v župnijski dom, da si izmenjajo kakšno pevsko izkušnjo, pokramljajo s pevskimi prijatelji iz drugih župnij ter si zaželijo vse dobro in veliko lepega prepevanja do naslednjega snidenja. Zdenka Mihelič Foto Metka Lesar Povabilo na koncert Ribniški pihalni orkester vabi na LETNI KONCERT, ki bo v soboto, 10. decembra, ob 18. uri, v dvorani Ideal. Posebna gostja bo Tanja Žagar Pričakujemo vas! Glasba osrečuje človeka ... pustite se osrečiti Urejena Ribniška dolina 2005 NAŠI VRTOVI NAJ BODO VIDETI NARAVNO Turistični informacijski center (TIC) Ribnica in Občina Ribnica sta v letošnjem letu že devetič zapovrstjo (sedmič pa pod tem imenom) organizirala akcijo Urejena Ribniška dolina. Zaključek letošnje akcije je potekal 26. oktobra v zgornjih prostorih gostilne Mihelič, kjer je podelitvi in predavanju strokovnjakinje Ruth Podgornik Reš prisostvovalo veliko ljudi, tako žena kot mož, kar je še posebej razveseljivo. Akcijo je v teh letih vzpodbudila marsikatero hišo, stanovanje ali domačijo, da z lično, preprosto in domiselno ureditvijo poskrbijo za še prijetnejše domovanje in lepšo podobo kraja. Prireditev in akcijo v celoti podpira tudi ribniški župan Alojz Marn, saj se zaveda, da ljudje ob prvem stiku z našo dolino opazijo najprej neurejenost ali pa skrb in lepoto kraja. "Doprinos akcije je polepšanje okolja, pa tudi boljše se počutimo mi, ki tu živimo, kot tudi tisti, ki obiščejo naše kraje. Želim vam, da vztrajate še naprej, Občina zagotovo bo," je dejal v pozdravnem nagovoru župan. Ocenjevalno komisijo so sestavljale Danica Čampa Marinč (TIC Ribnica), Zalka Gorše (Občina Ribnica), ljubiteljska vrtnarica Marija Bojc in etnologinja Barbara Prelesnik Kojek, sedaj že z izostrenim občutkom za lepo, skladno in urejeno. Članice so imele težko delo, ko so se v začetku jeseni podale na svoj ocenjevalni pohod. Morale so ga razdeliti kar na dva dni, ker je v letošnji akciji bilo kar 26 sodelujočih (prijavljenih sicer nekaj več), a na koncu so sodelovali: Irena Vidic, Jože O raže m (oba iz Prigorice), Francka Kromar, Martina Trdan, Milica Vojvodič in Mira Pogorelec (vse iz Dolenje vasi), iz Dolenjih Lazov Marta Klun, Ivanka Lovšin in Jože Šporar, Zoran Golež iz Hrovače, Rozka Klun iz Nemške vasi, Štefan Oblak od Sv. Gregorja, Ana Levstek (Maršiči), Marija Marolt s Pustega Hriba, Nataša in Jernej Oblak z Riglja, Andreja Ilc in Mojca Bolha iz Goriče vasi, iz Sušja Danica Lovšin, Majda Ambrožič in Marija Ambrožič, Stanka Doljšak od Vintarjev, Pavla Osvald in Marinka Osvald z Opekarske ceste v Ribnici, Pavla Osvald iz Kota ter Martina Kos in Anica Škof iz Jurjeviče. Vsi so prejeli priznanje za sodelovanje in božično zvezdo, šest sodelujočih pa je bilo še posebej (enakovredno) nagrajenih. To so bili: Zoran Golež, Rozka Klun, Stanka Doljšak, Jože O raže m, Mojca Bolha in Marinka Osvald. Po podelitvi priznanj in nagrad je predavala redna gostja te akcije Ruth Podgornik Reš z Gorenjske. Za tokratno temo je izbrala Urejanje vrtov. Kot je povedala, se ribniški vrtovi na njenih predavanjih večkrat zavrtijo na slikah, da pokaže marsikakšen zares lep vrt in okolico hiše. Posebej je pohvalila in čestitala Mariji Bojc iz Kota pri Dolenji vasi. Ta je nekdaj tekmovala v akciji j Urejena Ribniška j dolina, danes pa je postala s pomočjo številnih svetovanj prava ekspertinja z izrednim občutkom in ima enega najlepših vrtov, kar jih pozna. "Predno začnete urejati vrt, se vprašajte, kaj pričakujete od vrta, kaj na njem potrebujete. Nato poskrbite, da je lep in enostaven za obdelavo. Vse naj bo zelo naravno, nič ostrih linij, stare opeke se uporabljajo za bariere, vračajo se skale, kostanjevi čoki so zakon, dvorišča pa se oblikujejo z asfaltom in granitnimi kockami ter krogi z mozaikom, kar je na Gorenjskem izredno popularno," je razlagala znana strokovnjakinja. "Pika na 'i'je sicer za vsakega drugačna, toda za marsikoga je to vodni kotiček. Marija Bojc je ustvarila številne vodne kotičke in zagotovo bo rada pomagala tudi vam." Razveseljivo se mi torej zdi, da naše vasi in ulice postajajo čedalje lepše, to človeka navda s ponosom nad svojo dolino. Prav gotovo bi si zaslužila še kakšna hiša, da bi sodelovala v tej akciji, toda vsak se noče izpostavljati. Ideja za drugo leto: ko se vozi po vaseh, naj komisija pogleda tudi druge neprijavljene hiše. Morda se obeta celo kakšno presenečenje. Zdenka Mihelič Foto ZM in Barbara Prelesnik Kojek IZLET NA DEBELI RTIČ Starost in staranje sta naša realnost. V vseh evropskih državah se prebivalstvo stara, v Sloveniji pa se je proces staranja začel v letih po 1980. Življenjska doba se povečuje, s tem pa starejša generacija dobiva demografski pomen. Dejstvo je, da starejše osebe ob soočanju z upokojitvijo, prestopijo v obdobje, ki pomeni umiritev, soočanje s staranjem in pogostejšimi smrtmi najbližjih. Druženja so v tem obdobju zelo pomembna, da se starostnik preveč ne osami in da ohranja stik z okolico in s prijatelji. Na Območnem združenju Rdečega križa Ribnica že več let izvajamo program, namenjen starejšim osebam. Obsega obiske starostnikov po domovih, srečanja ter pomoč starejšim pri druženju in širjenju njihove socialne mreže. Prav v ta namen smo skupaj z OZRK Kočevje organizirali izlet na Debeli rtič. Udeležilo se ga je 25 oseb iz Ribnice ter 25 iz Kočevja. Pot nas je vodila skozi Notranjsko do morja. Ob prihodi na cilj je imela najprej uvodni govor Alenka Bunderla, ki je predstavila delo Rdečega križa, nakar je bila izobraževalna delavnica o vrtnarstvu. Vrtnar iz zdravilišča nas je seznanil s cvetjem in z grmovnicami, ki rastejo na primorskem področju. Po zaključku delavnice smo si ogledali zdraviliško okolico s kopališčem, prostorom za rekreacijo in spalnimi prostori. Čas smo zapolnili s plavanjem v zaprtem bazenu, kjer je bilo zelo živahno. V jedilnici smo nato imeli zabavni program s kosilom, kjer nas je zabaval harmonikar Jože Osvald. Bilo je prijetno in zabavno, nasmejali smo se smešnicam, nekateri pa so s svojo dobro voljo popestrili program. Domov smo se vrnili s prijetnimi vtisi. Dve upokojenki sta se tedenskega bivanja na Debelem rtiču udeležili s pomočjo TIHA' sredstev. Upamo, da bomo lahko takšen izlet organizirali tudi v naslednjem letu, o roku prijav pa boste obveščeni tudi preko Rešeta. OZRK Ribnica Naslednja številka Rešeta izide 23. decembra Gradivo oddajte do 13. decembra. p.s.: Ne, ne bo zadnja številka Rešeta a i‘ #v v*«-*'# * NA TEL: 041/536-889 SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, GSM: 041 761-769 . -rv. ''I A y »AoiovekevmjA P. OPTIK JANEZ POZNIČ V,,,- VrvarsKa 3 1310 Itfbnica EL.: 01/83 60 387 Delovni čas: vsak; dan od 91} do 19n. sobota zaprto MOBITEL & debitel zastopstvo SERVIS GSM / UMTS MicroERA Jože Šilc s.p. Merharjeva 3 (Poleg iNLES-a) 1310 Ribnica Tel.: 01/ 8373 116 FAX: 8373 117 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si Pri sklenitvi nove naročnine MOBITEL ali pri selitvi NMT/GSM vas čaka lepo darilo ter popust 20% na dodatno opremo! stopstyp za MODRI ADSL! 1+1 s,t novi akcijski aparati na zalogi! Imčjte tudi vi ADSL internet BREZ ISDN 7.200SIT/mesec Www.microera.si Peter Bojc, s.p. Humec 24; 1331 Dolenja vas Tel, 01 8364-533 GSM: 041 712 103 w.:j -C*» v COaEbsD www.radiourban.com PJEBÄE ©®?©/zaxE3 Avto/efa Prvi v Evropi Goli postavlja standard« - ■■■ Kralj svojega razreda Dobrodošli v evforiji. Navdušenju ni konca. Golf je legenda že 30 let in legenda tudi ostaja. V svojem zmagovalnem pohodu je pa naletel še na zmagovalne ugodnosti, ki vam bodo navdušenje dvignile nad običajno raven. Obiščite katerega izmed Volkswagnovih salonov, kjer vas Golf s klimo, 6 zračnimi blazinami, daljinskim centralnim zaklepanjem in z radiem s CD predvajalnikom čaka že za 3.333.000 SIT. | , 7 Golf s klimo že za 3.333.000 SIT* Golf VOZILA NA ZALOGI WIE m n Sta» iBBEI Na zalogi zimske pnevmatike, ob gotov.plačilu 20% prihranek. Akcijska ponudba določenih litih in Jeklenih platišč v vrednosti do 15% prihranka. VW Golf Plus Trendline 1,9 TDI 77kw, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic”, el.paket, naslon za roke, usnjen volan, paket luči in vidljivost VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw, klima "climatronic" VW NOVI Passat var. Sportline 2,0 TDI, kromirane letve na strehi, meglenke, več funkcijski volan, več funkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 + VW NOVI Fox 1,4 55kw, el.paket, klima climatic, paket Color, radio RCD 200, VW NOVA Jetta Trendline 1,6 75kw, avtomatska klima j VW NOVI Polo Comfortline 1,2 47kw, 1,4 55kw, 1,4 TDI 70kw j VW Golf Trendline "Champion" 1,9 TDI 66kw-90km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, I zasilno rezervno kolo VW Golf Trendline 1,9 TDI 77kw, 1,6 75kw, 2,0 SDI 55kw VW Golt Plus Trendline 1,9 TDI 77kw, zasilno rezervno kolo, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke VW Bora 1,9TDI 74kw, tehnik paket, avtomatska klima, paket el. VW Passat var. Trendline 1,9 TDI 96kw, exclusive, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic" VW NOVA Jetta Trendline 1,9 77kw, avtomatska Mirna VW NOVI Fox 1,2 40kw, 1,4 55kw VW NOVI Passat lim. Sporiine1,9 TDI 77kw-105km, radio RCD 300+, krom letve, tempomat, parkirni sistem, naslon za roko VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw, meglenke, pritrdilni sistem v prtljažniku, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw VW Sharan Trendline Family 1,9 TDI 96kw RABLJENA VOZILA VW Polo 1,4 comf., letnik 2002, pet vrat, meglenke, centralno zaklepanje VW Golf II11,4, letnik 1993, pet vrat, centralno zaklepanje, el. pomik zunanjih ogledal VW Golf 1,9 SDI Basis, letnik 2002 VW Polo 60, letnik 1996 Opel Omega 2,0 DTi, letnik 1999, avto.klima, mobilni telefon, daljinsko centralno zakle., el.pomik stekel spre. ABS VW Vento avtomatik, letnik 1994, LT 46 2,5 TDI DMR, letnik 2000 Hyundai Lantra 1,6, letnik 1999, klima, el.stekla, centralno zaklepanje ’ mm m RANDEU A V T O H I Š A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj^porsche.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING cenah! E' "i Altea in Toledo s TDI-motorjem za ceno bencinskega. Ibiza in Cordoba do 460.000 SIT ugodneje. Leon do 1.000.000 SIT ugodneje. Alhambra do 1.200.000 SIT ugodneje Zahtevajte svoje. Ostanite upornik. PORSCHE KREDIT IN LEASING Q Joras Center POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure iosd$ lili RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 ‘Di. - . Največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij. POSEZONSKI POPUST PRI NAKUPU ZIMSKIH 1 V PNEVMATIK IZ ZALOGE M W ALU in kovinska platišča GOOD¥YEAa $>jDinsrz.ojp’ LASSA f n o MOTOMAN Robotizacija in avtomatizacija v industriji 0 vS<5 d.o.o. PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. ■p IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN J A O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl IM'MMjM NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša ,14x12 m, zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani 22,6 mio SIT (94.000 EUR). -LOŠKI POTOK, Gora-Kržeti• Stanovanjska stavba 11x12 m, zgraj. 1980, III. grad. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR. - SODRAŽICA • center, starejša stan hiša z poslovnim prostorom 37 m2 • trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 in gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el., voda, cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gosp. poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. STANOVANJA! - NOVO V RIBNICI: več novozgrajenih itanevanj v centru Ribnica, cena za n* po dogovoru, rek vselitve približno 4 mes. - RIBNICA - center, dvosobno, 59,51 m2, IV. nadstropje, zgrajeno 1979, kompletno opremljeno, CK, tel, KT, cena 12,6 mio SIT. POSLOVNI PROSTORI s - KOČEVJE • industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2, 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infra struktura cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. - KOČEVJE - center, obnovljen poslovni prostor v izmer ca 120 m2, pisarne v prvem nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 1967, takoj vseljive, cena 21 mio SIT ali 87.500 EUR. • KOČEVJE • ledustrljiki ceni, novijil peslml prosler, villkeit 104,44 m', zgrijm 1996, injeu dok., III. gridbeni lazi, cm 18 nlo SIT ali 75.000 EUR. GRADBENE PARCELE! -RIBNICA-ORTNEK gradbena parcela, velikost 1.158 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.600,00 SIT ali 20 EUR. - RIBNICA - Goriča vas, delno gradbena, delno kmetijska (ca 220 m2), parcela v izmeri 2.023 m2, cena za m2 je 3.968,00SITali16,50 EUR. - GROSUPLJE • Čuiperk, gndbm pircila v izmiri 983 m2, m ziniinivi lokaciji, tončei legi, vodi m parceli, elektriki v bližini, ceni zi mz 9.600 SIT lil 40 EUR. -RIBNICA-Velike Poljane, gradbeni parceli ni lepi lokaciji, vel. 1457 m2,cena 3.6 nloSIT 11115.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE! • RIBNICA - Dane, pašnik 1667 m2, travnik 3.416 m2, in travnik 1355m2, (lahko je tudi gozd) cena za m2 298 SIT. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI! • RIBNICA - strogi center, tri lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2, vseljivo takoj cena najema po dogovoru. • KOČEVJE • štiri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 64 m2,16 m2,34 m2,41 m2, CK, vsa dokumentacija-uporabno dov. Cena najema 6 EUR/m2, ali 1.440 SIT/m2,po dogovoru. • KOČEVJE * center, obnovljeni poslovni prostor v izmeri cca 120 m2-pisarne v 1 nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 67, takoj vseljive, cena 21.000.000,00 SIT ali 87.500 EUR. KUPIMO: STANOVANJA: • LJUBLJANA - Kodeljevo, Prule, kupimo dve garsonjeri do 20 m2,1. ali II. nadstropje in dve dvosobni stanovanji do 60 m2, gotovinsko plačilo, od 13.2 mio SIT do 24.5 mio SIT, vseljivo v štirih mesecih. UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJO, SVETUJEMO IH SE U VAS STROKOVNO IN SRČNO POTRUDIMO PRI PRODAJI IN NAKUPU VAŠIH NEPREMIČNIM, POKLIČITE NAS IH NAM ZAUPAJTE VAŠE ŽELJE maMBÜ NEPREMIČNINE Franc TANKO'.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 • 13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 Na podlagi pooblastila Nepremičninskega sklada pokojninskega In Invalidskega zavarovanja d.o.o. Mala ulica 5, Ljubljana razpisujemo JAVNO DRAŽBO Predmet javne dražbe: 1. nezasedeno dvosobno stanovanje štev. 1 v poslovno-stanovanjskem objektu Trg 25. maja 1,Sodražica v izmeri 60,25 m2 , v 1 nad. zk, nevpisano, neobremenjeno, leto gradnje 1976 Izklicna cena je 7.900.000,00 SIT Ogled stanovanja v Sodražici je možen dne 13.12 2005 od 16 do 17 ure. Javna dražba se bo izvajala v prostorih firme Bamba Francu Tanko s.p., Prečna 4a, Ribnica dne 20.12.2005 ob 18 uri, Nepremičnina se odprodaja v celoti po sistemu videno-kupljeno. Predpisane davčne dajatve na promet nepremičnine in stroške prepisa (stroške notarja, takse ipd.) plača kupec. Javna dražba se bo opravila ustno. Najnižji znesek zvišanja je 50.000,00 SIT. Pogodba mora biti sklenjena v roku petnaist (15) delovnih dni po opravljeni javni dražbi. Najugodnejši dražitelj je dolžan plačati kupnino v roku osmih (8) dni od podpisa pogodbe na TIR 05100-8010457659 odprt pri A Banki, Ljubljana. Položena varščina se šteje v kupnino. Plačilo celotne kupnine v roku 8 dni od podpisa pogodbe je bistvena sestavina pravnega posla. Če udeleženec, ki uspe na dražbi, ne sklene kupoprodajne pogodbe v (8) osmih dneh ali ne plača kupnine v roku (8) osmih dni po sklenitvi pogodbe, se šteje, da je od sklenitve pogodbe oz. od pogodbe odstopil, prodajalec pa zadrži vplačano varščino kot skesnino. Po plačani kupnini bo prodajalec izročil kupcu zemljiškoknjižno dovolilo.Lastništvo preide na kupca po plačilu celotne kupnine in vseh stroškov. Pred dražitvijo morajo dražitelji položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene na TRR Bamba Franc Tanko s.p. štev. 02321-0015688833. Po opravljeni javni dražbi se dražiteljem, ki na javni dražbi ne uspejo, varščina vrne v roku petih (5) dni brez obresti. Dražitelji morajo pred začetkom javne dražbe prijaviti svojo udeležbo in priložiti: - potrdilo o plačani varščini, - dokazilo, da ima dražitelj pravico pridobiti nepremičnine v RS (dokazilo o državljanstvu, registracija, ipd.) - pooblastilo za sodelovanje na dražbi, če je oseba zastopnik. Z > CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU (velja od 1.3.2005) Zakup oglasnega prostora (barvne strani); oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm) oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) 9.257,00 SIT 17.358.00 SIT 30.087.00 SIT 49.759.00 SIT Na rumenih straneh je cena oglasa 10 % nižja. Zakup oglasnega prostora na rumenih straneh: poslovna vizitka (9 x 1,5 cm brez logotipa): na rumeni podlagi z okvirjem 5.785,00 SIT poslovna vizitka (9 x 2cm z logotipom): na rumeni podlagi z okvirjem 6.943,00 SIT POPUSTI Popusti se obračunajo na vrednost po ceniku. • 5% za izdelan oglas na računalniški disketi (prog. WTN.), CD-ju oz. posredovan preko elektronske pošte. • 10% za zakup oglasnega prostora na rumenih straneh: Ekonomsko-propagandni članki, reportaže z otvoritev, predstavitev lokalov, dejavnosti s tekstom, s fotografijami... - za plačilo s 100% avansom - za 3-6 -kratno objavo oglasa • 25% za zakup oglasnega prostora na rumenih in ostalih straneh: Razpisi, natečaji - za 6-12 -kratno objavo oglasa 35% za zakup oglasnega prostora na rumenih in ostalih straneh: Zahvale, čestitke... Kontaktna oseba: Marko Modrej, gsm: 041/536-889 50% za zakup oglasnega prostora na rumenih straneh, če je že podpisana pogodba o oglaševanju v oglasnem prostoru (1 / 1 in 1 / 2 strani) SlQt..N5T iixrvTHEJLS: aivi/wsavz: KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:________________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ KUPON ZA RIBNIŠKI PUŠELJC 2005 Predlagam osebnost:______________________ Obrazložitev:____________________________ Ime in priimek: Ulica:_________ RIBNIŠKI PUŠELIC (beseda je vaša) Prvi krog je za nami in podali ste že nekaj predlogov za lestvico Ribniški pušeljc 2005. V tokratni številki še zadnjič najdete kupone, na katere boste zapisali imena, ki si po vašem zaslužijo to, tudi materialno lepo lovoriko - pravi pušeljc suhe robe. Imena, ki jih boste navedli, so lahko posameznice, posamezniki, skupine oz. društva, klubi, podjetja..., ki delajo v Ribniški dolini oz. imajo na našem koncu stalno prebivališče ali sedež. Komu boste dali priznanje, je povsem vaša odločitev, saj smo se že lani odločili, da ne bomo mi predlagatelji, ker nikdar ne bomo izluščili imen, ki bi bila za vse sprejemljiva. Možnost za pušeljc torej imajo vsi, ki so se v letošnjem letu s čimerkoli izkazali na kateremkoli področju. Predlaga in glasuje lahko vsakdo, tako na podlagi kuponov, kot preko SMS -sporočil in radijskih glasov v živo. Preko radijskih valov radia Urban ste lahko pričeli glasovati v ponedeljek, 7. novembra, v naslednjem mesecu, do 19. decembra, pa boste lahko glasovali vsak dan. Zaključna prireditev, na kateri bomo slavnostno podelili Ribniške pušeljce, bo v soboto, 21. januarja 2006, ob 19. uri, v sklopu javne prireditve 'Rešeto domačih', na kateri bodo nastopili ansambli Franc Mihelič, Ribniški pušeljc, Franc Potočarj, Gašperji, Rok Žlindra, Polka punce, Boštjan Konečnik, Tamburaški orkester iz Sodražice, vse skupaj pa bo v smiselno celoto spravila ekipa radia Mlajku iz Hrovače. Moram še dodati, da na lestvico ne smete umestiti mene in urednice Rešeta, se Vam pa najlepše zahvaljujeva za izkazano zaupanje. Marko Modrej Lestvica na dan, 27. novembra, je takšna: Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 13. decembra 2005. Pravilna rešitev iz 10. številke Rešeta je: V PONEDELJEK JE DAN VARČEVANJA ^2 žito Okus po dobrem 1- Miklavžev paket, ki ga poklanja ŽITO, pekarna Ribnica, prejme: ANITA KLUN, Rakitnica 65, 1331 DOLENJA VAS 2. Miklavžev paket, ki ga poklanja ŽITO, pekarna Ribnica, prejme: ŽAN ARKO, Zavrti 11, 1317 SODRAŽICA 3. Miklavžev paket, ki ga poklanja ŽITO, pekarna Ribnica, prejme: GREGA ZVER, Lončarska 21, 1331 DOLENJA VAS 4. Miklavžev paket, ki ga poklanja ŽITO, pekarna Ribnica, prejme: HELENA MATE LOVŠIN, Goriča vas 63,1310 RIBNICA 5. Miklavžev paket, ki ga poklanja ŽITO, pekarna Ribnica, prejme: ELA KERŽAN, Knafljev trg 4, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. Posamezniki: 1. Bojan Čebin (triatlonec)........................................4 2. Franc Jaklič (suhorobar in promotor Ribnice) ...................2 3. dr. Lidija Šmalc (zdravnica) ..................................2 4. Franci Mihelič (organizator OTMN)..............................1 5. dr. Alenka Nadler Žagar (zdravnica) ...........................1 6. Dr. Ivan Gačnik (veterinar)....................................1 7. Andrej Klemenc (predsednik TD Ribnica).........................1 8. Vesna Horžen (direktorica Miklove hiše) .......................1 9. Petra Stopar (voditeljica, pevka)..............................1 Skupine, društva, podjetja... 1. Ansambel Ribniški pušeljc.................................18 2. Vaško etnološko turistično društvo Hrovača ................6 3. Ansambel Franca Miheliča...................................6 4. Športno društvo Lončar.....................................3 5. Društvo podeželskih žena Ribnica...........................2 6. Riko hiše d.o.o............................................1 7. Posestvo Ugar..............................................1 8. Turistično društvo Ribnica.................................1 9. Društvo mažoretk Ribnica...................................1 Pripravil Marko Modrej MIKLAVŽEV KVIZ (s peharjem dobrot) Pisemce na polici se glasi: Dragi Miklavž, prinesi mi en kup stvari. Je ponoči možak pisemce vzel, dodal neštetim, ki jih v žepu je imel. Preverjal, kako kaj pridni so otroci, je dneve in noči, dokler napočil čas čudežni ni. Zarohnelo iz gozda verig j e sto, mladež spraševala se, kaj neki je to? Ugledali grdobe so kosmate, črne, raztrgane na njih copate. Joj, mene, ne! slišalo se iz tisočerih j e ust. Ne mene, nehaj, daj me izpust! Prišel za njimi starec z belo je brado, pobožal dekline in dečke, govoril jim tako: Pridni, pridni moji otročiči, razbežite zlodeji se pri priči. Zmolite skupaj en očenaš in napolnil z dobrotami se bo pehar vaš! Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj povezano s/z.... 1. Zima je prišla. Sneg leti z neba, je puščava... M zemlja vsa Č pisana S tja do Triglava 2. Tako smo z otroško pesmijo začeli tokratni sprehod skozi kvizovska vprašanja. Zima je torej tukaj in prinesla nam bo številne radosti in hkrati nevšečnosti. Za ljubitelje športa bo radost to zimo vsekakor 20. zimska olimpijada v ... B Helsinkih A Torinu T Torontu 3. Jubilejne zimske olimpijske igre se bodo odvijale med 10. in 26. K januarjem G februarjem O marcem 4. Na istih prizoriščih se bodo zatem odvijale še zimske paraolimpijske igre. Katere bodo po vrsti? Če to število (vprašanja) obrnemo, smo pri nadaljevanju začete zgodbe. Govorimo o velikem čudodelniku in zavetniku ljudstva Miklavžu, ki se je rodil med letoma 280 in 286 v... V grškem mestu Patari O Aleriji na Korziki P italijanskem pristanišču Bari 10. Živel je asketsko in mučeniško življenje, človeka vredno je zaživel šele, ko je cesar Konstantin priznal krščansko vero. 6. decembra se spominjamo... Č njegovega rojstva Ž njegove smrti P njegove beatifikacije 11. Tri dni prej pa se Slovenci spominjamo rojstva našega največjega pesnika, Franceta (Ksaverja) Prešerna, ki se je rodil I. 1800 na kmetiji Ribičevina v... A Cerkljah na Gorenjskem S Lokvah na Krasu E Vrbi na Gorenjskem I 19. N 20. D 21. 12. In še zadnje vprašanje v tem mesecu. Katerega leta so Franceta Prešerna, po katerem je danes tudi imenovana OŠ, vpisali v ribniško normalko? 5. O olimpijadi bomo v prihodnje še pisali, sedaj pa o stvareh in dogodkih, ki so pred durmi oz. so skozi njih že vstopili. Prejšnji teden smo zakorakali v obdobje ognjenih... Č strelcev I kozorogov H vikingov 6. Naslednji ponedeljek bomo trepetali pred črnuhi, ki bodo lovili poredne otroke, t.i. parkeljni, za njimi pa bo prišel eden največjih dobrotnikov v zgodovini, sv. O Anton , Z Luka N Nikolaj 7. Če se vrnemo na uvodne zimske napovedi, bo na mestu tudi stari slovenski pregovor, po katerem so se ravnali naši predniki: Sneg svetega Andreja, (pojutrišnjem)... N 1808 K 1809 R 1810 U zelena ob božiču bo smrekova veja K polju ni kaj prida odeja Ž smučiščem zlata nadeja 8. Na našem političnem nebu vsake toliko zasije nova zvezda, pa se spet utrne oz. je kar zvezda stalnica. Pred kratkim sta dve stranki izvolili nova stara predsednika. Kateri od naštetih predsednikov je najmlajši (po datumu volitev)? §\h w feoof»® aOa m (ä® US, (cbSäHlto SdXDSo A Borut Pahor (SD) C Jelko Kacin (LDS) L Andrej Bajuk (Nsi) 33 SiqL.N5T i warn M INLV^IJLS 31 INJzVVSIVCZ: jl i*:i "i «ci s : ?! R MAMILA JEMLJEJO LJUDI IN NE OBRATNO... ŽIVLJENJE JE PREVEČ DRAGOCENO, PREKINI ZAČARANI KROG Eno samo življenje imaš, da z njim narediš največ, kar moreš. Da vzameš vsak dan kot neprecenljivo darilo, ki ti je bilo dano, ne z namenom, da ga pestuješ, temveš z zaupanjem, da iz njega z vsemi svojimi talenti narediš še večji dar. Izkoristi vsako minuto, vsak trenutek, da ga živiš polno - tukaj in zdaj. "Ni nemogočih poti in sanj, je samo naše omejeno dojemanje vsega, kar je mogoče." Imaš probleme z drogo oz. imajo probleme z njo svojci, tvoji prijatelji? Najdi moč v sebi in v zaupanja vredne ljudi - prijatelje, starše, sošolce, učitelje, svetovalce... ali pokliči brezplačno telefonsko številko Zavoda Pelikan - Karitas 080 IS Sl, kjer ti bodo pomagali in svetovali. Ti to zmoreš. Ne obupaj nikoli, kljub težavam, ki se pojavijo.Vztrajaj. Pokliči in prekini začarani krog! PONUDBA NOVOLETNIH VOŠČILNIC IN UNIKATNIH IZDELKOV VDC,Varstveno delovni center Ribnica, je ustanova, v kateri so zaposleni odrasli duševno prizadeti iz Ribnice, Sodražice in Kočevja (23 varovancev). V VDC so zaposleni štirje strokovni delavci, ki skrbijo za koordinacijo med njimi, za pravilen potek dela glede na njihove sposobnosti ter strokovni pristop. Varovanci opravljajo različna enostavna dela za kooperante (sestavljanje, zlaganje, lepljenje...). Vsako leto izdelujejo tudi NOVOLETNE VOŠČILNICE. Ročno izdelane voščilnice iz papirja so 250 SIT, vezene pa 300 SIT. Poleg voščilnic prodajamo tudi unikatne izdelke iz lesa, gline, stekla, blaga (igrače, blazine). Po ugodni ceni uokvirjamo tudi slike in gobeline. V primeru, da ste se odločili za nabavo naših voščilnic ali drugih izdelkov, nam svoje želje sporočite na tel.: 836-17-52 (VDC). Naš TRR: 01100-6030305442 - Center za socialno delo Ribnica Za pozitivno odločitev se vam že vnaprej zahvaljujemo! DIMNIŠKI POZABI Jesen je čas, ko v stanovanjskih objektih pričnemo z intenzivnejšim kurjenjem zaradi ogrevanja stanovanj. Pri tem pa velikokrat pozabimo na čiščenje dimnikov in zato pride do tega, da se v dimniku vžgejo saje in katran, ki se nabirata na stene. Ogenj v dimniku pa lahko povroči požar v prostoru, skozi katerega je speljan, če ni pravilno grajen in redno čiščen. Kaj je vzrok za prekomerno nabiranje katrana v dimniku? Predvsem kurjenje z ne dovolj suhimi drvmi, smolnatim lesom kot je jelovina, sežiganje razne plastike in izgorevanje pri zaprti peči s premalo zraka. Poseben problem predstavlja sežiganje plastike v pečeh, ker se pri izgorevanju sproščajo strupene snovi, ki slabo vplivajo na dihala in celo povzroča- PS' jo pljučnega raka. Kaj lahko sami naredimo, da ne pride do vžiga dimnika? - da kurimo s suhimi drvmi, - da plastiko odlagamo v za to postavljene zbiralnike, ki so nameščeni po terenu celotne občine, ne pa jo sežigamo v pečeh, - da omogočimo vsakoletni pregled in čiščenje dimnika pooblaščeni in usposobljeni osebi, to je dimnikarju, - daje dimnik po celotni višini dobro obzidan in nima nobenih razpok, skozi katere nam uhajata dim in temperatura, - v dimnik ne sme biti vzidana strešna ali kakšna druga lesena konstrukcija. In kaj lahko sami storimo, če se nam vžge v dimniku? Poskrbimo, da v dimnik pride čim manj zraka, ki omogoča, da intenzivnost gorenja narašča. To storimo na ta način, da zapremo vratca štedilnika, peči ali dimnika. Ko gorenje pojenja, zopet odpremo dovod zraka. To ponavljamo toliko časa, da v dimniku zgorijo vse saje in katran. Seveda ne smemo pozabiti kontrolirati vseh prostorov, skozi katere poteka dimnik. Dimnika po navadi ne gasimo. Če se gašenja loti- mo, se ga tako, da s spodnje strani v dimnik aktiviramo gasilni aparat na prah. Lahko gasimo tudi tako, da z vrha v dimnika vsipamo grobi pesek, ki pri padanju skozi žarišče tega razbije in očisti zgoreli katran. V nobenem primeru dimnika ne gasimo z vodo. To pa zaradi tega, ker se pri goren-ju v dimniku sprošča temperatura preko 1200 stopinj Celzija in bi pri stiku z vodo lahko prišlo do eksplozije, ker bi se voda v trenutku spremenila v paro. Naj pripomnim, da iz enega litra vode v trenutku dobimo 1700 litrov vodne pare, tega pa ne prenese noben dimnik. To je nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru požara v dimniku. Najvažnejše je ohraniti mirno kri in ne panično tekati naokrog. Če nismo sami v stanju, da se ravnamo po omenjenih nasvetih, pa pokličite telefonsko številko Centra za obveščanje 112, ki bo k vam poslal gasilce. K temu pisanju meje navedel dimniški požar, kije bil 6. novembra ob pol enih popoldan na Kolodvorski ulici v Ribnici. To je bila tudi sedemnajsta intervencija ribniških prostovoljnih nič plačanih gasilcev. Za PGD Ribnica Matjaž Virant SIQL.NET Po poteh bcbiščmc Razvojni programi podeželja znotraj skupne kmetijske politike EU Skupna kmetijska politika EU ureja skupni trg s kmetijskimi proizvodi. Delimo jo na področje Skupnih tržnih ureditev ( steber I, to so tako imenovana neposredna plačila in tržne podpore) in na področje Razvoja podeželja (steber II). Za t.i. steber I mora Slovenija za naslednje programsko obdobje 2007-2013 uvesti reformo skupne kmetijske politike na področju neposrednih plačil, medtem ko je potrebno za steber II pripraviti nacionalni program razvoja podeželja, ravno tako za obdobje 2007-2013. Na regionalnem nivoju je za isto obdobje potrebno pripraviti regionalne razvojne programe podeželja. Nekatere občine so se v preteklosti že medsebojno povezale s tematskimi programi-kot je npr. program Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, ki ga je sedaj potrebno po navodilih MKGP uskladiti in nadgraditi v regionalni razvojni program podeželja za obdobje 2007-2013 v skladu z Uredbo Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Vsebine, ki jih bo program zajemal, se bodo osredotočale na t.i. osi ter njihove ukrepe: - OS 1: Izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. - OS 2: Okolje in upravljanje zemljišč - novost v okviru te osi bodo v okviru trajnostne rabe kmetijskih zemljišč nadomestila za območja Nature 2000, v okviru trajnostne rabe gozdarskih površin pa bodo v celoti novi ukrepi: prvo vzpostavitev kmetijsko - gozdarskih sistemov na kmetijskih zemljiščih, plačila za območja Natura 2000, gozdarsko okoljska plačila, obnova potenciala gozdarske proizvodnje in Do junija 2006 bo potrebno regionalne razvojne programe podeželja oddati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ti programi morajo vsebovati vsebine oz. projekte, ki se bodo izvajali na določenem območju v naslednjih sedmih letih tako na regionalnem, lokalnem kot fizičnem nivoju. Projektov, ki v programu ne bodo zavedeni, ne bo mogoče prijavljati na razpisana sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za omenjeno obdobje. Program bo možno na določeno obdobje tudi dopolnjevati. Novi ukrepi bodo spodbujali razvoj višje kakovosti življenja na podeželju. uvedba preventivnih ukrepov, podpore za neproizvodne naložbe. OS 3: Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in ekonomska diverzifikacija - v okviru te osi bodo upravičenci do kandidiranja na sredstva tudi novo ustanovljena mikropod-jetja, ki niso vezana na kmetijstvo in bodo zagotavljala do 5 zaposlenih. S 4: LEADER - novo področje, v okviru katerega bo potrebno organizirati javno-zasebno partnerstvo s statusom lokalne akcijske skupine, ki bo odgovorna za koriščenje sredstev iz omenjenega sklada in za uresničevanje v programu definiranih vsebin. Do junija 2006 se bodo v okviru priprav izdelave regionalnega razvojnega programa podeželja organizirale delavnice na območju občin Logatec, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče, Dobrepolje, Ribnica, Kočevje, Kostel in Osilnica, katerih namen bo pridobivati vsebine, ki se bodo vključile v omenjeni program. Vse zainteresirane, tako posameznike kot institucije iz tega območja, vabimo, da izrazijo svoj interes in pripravljenost za sodelovanju že pri samem načrtovanju aktivnosti in definiranju vsebin. Prosimo, da svoj interes sporočite na Zavod PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, e-mail: her-itageik@siol.net , tel. 01 8369 330, 041 332 406. Alenka Henigman. Foto Barbara Prelesnik Kojek VABILA ZA UPOKOJENCE • Vabimo vas na Andrejev (Miklavžev) sejem 3. decembra 2005. Odhod bo ob 7. uri izpred Ideala. Cena prevoza in kosila je 4.000,00 SIT. Prijave sprejemamo do 30. 11. na tel. št.: 031/ 792 694. Območno združenje Rdečega križa Ribnica v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino organizira REDNO KRVODAJALSKO AKCIJO, ki bo 15. in 16. decembra, od 7. do 13. ure, v prostorih Zdravstvenega doma Ribnica. • Veselo novoletno srečanje bo 23. decembra 2005 ob 12. uri v gostišču Pugelj v Ribnici. Cena kosila in glasbe je 2.500,00 SIT. Prijavite se na DU Ribnica do 20. 12. na tel. št.: 8361 277 ali 031/ 792 694. Vljudno vabljeni. Vabimo vse redne kn/odajalce in tiste v obdobju od 18. do 65. leta starosti ter vse, ki se boste odločili za to plemenito dejanje prvič. Še posebej vabljeni vsi, ki imate RH negativno kri. Akcije se lahko udeležite tudi tisti krvodajalci, ki ste kri nazadnje darovali pred štirimi meseci (ženske) in tremi meseci (moški). Kri rešuje življenje! DANES JAZ ZATE..JUTRI Tl ZAME. Za OZRK Breda Oražem Odbor DU Ribnica ■■■■■■ 85 i ■ ■ r >o>i>i mm m nu z»m jln*>« ■ Dogajanja pri najboljšem sosedu Že skoraj 2 meseca spremljamo precej ostro politično in deloma tudi strokovno razpravo glede prodaj deležev Kada in Soda Istrabenzu in Pivovarni Laško. Najbolj izpostavljeni politiki LDS in SD (Rop, Lahovnik, Cvikl, Potrč) se trudijo, da bi z umetno ustvarjenim sumom domnevnega oškodovanja javnih financ, ki naj bi se zgodil ob prodaji kapitalskih deležev Kada in Soda v Mercatorju, prikazali slovensko vlado v kar najbolj kriminalni varianti. Mag. Cvikl je za predsednika vlade Janšo že večkrat izjavil, da je boter vseh botrov (Mladina...), s čimer je nazorno pokazal, kakšen odnos ima do sedanje koalicije. Prav vse, česar se lotimo, je po njegovem mnenju Poslančeva zapisnica slabo, še več, kriminalno. Prodajo Mercatorja je opozicija porabila in pograbila predvsem za prikrivanje svojih slabosti in dejanj, ki počasi prihajajo na dan in ki kažejo na za slovensko državo škodljiva, celo kriminalna dejanja, ki so jih počeli njihovi najvidnejši, najbolj znani in najvplivnejši direktorji in politiki. Več zadev bo prišlo na dan, bolj bodo kazali na sedanjo vlado in koalicijo. Izredno zanimivo je, da je predsednik komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ mag.Cvikl, ki se je tako rad kazal v zadevi Mercator, rajši kršil poslovnik DZ, kot da bi na zahtevo koalicije sklical nujno sejo komisije, ki naj bi obravnavala prodajo delnic RTV v EUTELSAT-u. Sploh pa se še ni odzval, niti se ni odzval kdo drug iz prejšnje koalicije na odkup nekaj tisoč m2 zemljišč v Vižmarjah, vrednih ca. 500 mio sit, za katera je Stanovanjski sklad Republike Slovenije plačal družbici Etaline kar okrog "Imlrd, oziroma kar okrog 100 % več, kot so zemljišča dejansko stala. Varuh javnih financ v DZ mag. Cvikl, njegovi kolegi, tudi bivši ministri in bivši premier, so onemeli. Kako ne bi. Takih poslov je stanovanjski sklad opravil precej, samo z družbo Etaline za nekaj mlrd in vsa "preplačila" so se neposredno prelila v ceno m2 stanovanja. Če so se podobne nepravilnosti dogajale še pri gradnjah, potem je jasno, zakaj imamo v Sloveniji eno najvišjih cen stanovanj na svetu. Pa se vrnimo k najboljšemu sosedu, v katerem je Kad prodal svoj delež na isti način, kot ga je prodal v več kot 60% slovenskih družb, v katerih je v zadnjih 5 letih prodal svoje deleže. Direktna prodaja je bila osnovni način prodaje deležev v slovenskih podjetjih in glavni način umika države in paradržave iz gospodarstva. LDS in SD nista nikoli protestirali, ko sta kot nekdanji glavni vladni stranki prodajali premoženje svojim izbrancem. V začetku niso odreagirali tudi na prodajo Mercatorja, saj so potrebovali kar 14 dni, da so se zbudili in začeli z gonjo proti sedanji vladi. Najprej so se pridružili medijem, potem pa so pompozno zagnali komisijo za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Potem je prišlo mnenje zakonodajno pravne službe in streznitev Cvikla, Ropa in ostalih zapoznelih skrbnikov javnega premoženja. Ko so v LDS in SD na osnovi mnenja zakonodajno pravne službe v DZ spoznali, da je le potrebno ustanoviti preiskovalno komisijo, so to svečano oznanili javnosti. Po 18 dneh tuhtanja so javnosti sporočili, da ne bodo zahtevali interpelacije, ampak da bodo le poskušali ustanoviti preiskovalno komisijo. Koalicija ta čas ni spala. Najprej smo opozarjali na nedopustna ravnanja mag. Cvikla. Ker pa to ni pomagalo, smo se odločili in zbrali podpise z zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave in jo vložili isti dan, kot so jo napovedali v opoziciji. Ta jo je vložila šele teden dni kasneje. Sledilo je dopolnjevanje naše zahteve, kar ni bilo ravno lahko delo. Vendar pa se je trud izplačal. Zakonodajno pravna služba je ugotovila, da je tudi druga -opozicijska zahteva povzeta v celoti, s čimer je postala brezpredmetna, saj ni obstajal več niti najmanjši razlog, da bi se ustanovila še druga preiskovalna komisija (ki so jo zahtevali poslanci LDS in SD). Ustanovljena komisija bo preiskovala prodajo deležev v nekaterih največjih slovenskih družbah, npr. Savi, Delu... Vse skupaj naj bi komisija preiskala okrog 80 prodaj, med katerimi jih je bilo največ direktno prodanih zainteresiranim kupcem. Gnev opozicije, ki ga je trosila na vse okoli sebe, je bil sicer razumljiv, vendar povsem napačno usmerjen. Koalicija ni bila prav nič kriva, da niso uspeli s svojimi nameni. Gnev bi morali usmeriti izključno na sebe, saj so sami vse zamočili. Tudi v opoziciji je potrebno biti buden ter trdo in racionalno delati. Tudi v opoziciji ni nobene prave priložnosti za demagogijo, za zvezdništvo in nastopaštvo. In nedejavnost se hitro vrne. Po navadi z obrestmi. Tudi če imaš izredno srečo in ti mediji izvrstno služijo. Jože Tanko, poslanec SDS v DZ PO ENEM LETU MINISTROVANJA... Minilo je skoraj leto dni, odkar sem prevzel vodenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve - največjega ministrstva v vladi z največjimi proračunskimi obveznostmi, ki skrbi za človeka tako rekoč od življenja do smrti. To je obveznost, ki sem jo sprejel s ciljem, da izpolnim poslanstvo in program, ki sem ga predstavil. Po enem letu lahko rečem, da je za menoj naporno delo, ki je rodilo sadove, zato velja o tem kaj reči. Uredili smo pokojninske prejemke... V predvolilnem obdobju v lanskem letu smo jasno povedali slovenski javnosti, da so upokojenci upravičeni do trdo zasluženih pokojnin in da politika prejšnje vlade, ki je oškodovala upokojence in razvrednotila njihove pokojnine, ni prava. Zato je bil eden izmed prvih ukrepov naše vlade sprememba pokojninskega zakona, s katerim smo zagotovili boljše usklajevanje pokojnin, vdovske pokojnine in višji dodatek za rekreacijo. Izpolnil sem dano besedo - za nas beseda velja! Dolg do tistih, ki so bili ponižani in zasramovani.... V času poslanskega mandata sem opozarjal na krivice iz vojnega in povojnega časa. V tem času smo pripravili potrebne spremembe v štirih zakonih, ki so bile že sprejete na vladi, sedaj pa so v postopku v državnem zboru. Spremembe so pripravljene preudarno ter v skladu s človeško pieteto in mednarodnimi standardi. To je naš civilizacijski moralni dolg do tistih, ki so krivično trpeli. Socialna pravičnost... Trdno se zavzemamo za socialno pravičnost, za dostojno življenje slehernega državljana. Nikakor ne znižujemo in ne bomo zniževali ravni socialne varnosti. Vendar pa smo se že lotili preprečevanja kopičenja nekaterih izjemnih privilegijev, ki pri naših delovnih državljanih porajajo občutke nepravičnosti in ponižanja. Doseči želimo spremembe, ki bodo vzpodbujale posameznika za reševanje stiske. Socialne pomoči morajo priti do tistih, ki jih resnično potrebujejo, ne pa do tistih, ki so najbolj iznajdljivi. Bivalna enota za invalide v Ribnici, domovi za ostarele... Pripravljene so vse pogodbe za izvedbo del za gradnjo bivalne enote v Ribnici za invalide. Poleg tega je naša zaveza, da bomo v naslednjih treh letih zapolnili večino potreb po domovih za ostarele z bolj pestro ponudbo, ne nazadnje pa tudi z vlaganjem zasebnih sredstev v to dejavnost, da bo ponudba storitev boljša. Prvi tovrstni razpis za podelitev koncesij se zaključuje. V naslednjih letih bomo dodali približno tri tisoč novih mest v domovih in podvojili pomoč na domu, da bodo starejši lahko ostali čim dlje med svojimi domačimi, prijatelji ali sosedi. Dostopna Slovenija... Začeli smo z izvajanjem projektov "družini prijazna podjetja" in strategije "Dostopna Slovenija", s katerima odpravljamo najrazličnejše ovire, ki onemogočajo vključevanje invalidov v življenje in delo. Zavedamo se dejstva, da se prava podoba socialne države kaže predvsem v tem, kakšen odnos imamo do naših najšibkejših državljanov. In z novim letom uveljavljamo spremembe za zaposlovanje invalidov, ki jim bo tako zagotovljena lažja pot do zaposlitve. Več štipendij... Pripravili smo spremembe na štipendijskem in zaposlitvenem področju, ki bodo v naslednjih petih letih zagotovile okrog 20 tisoč kombiniranih štipendij, pri katerih bodo sodelovali delodajalci, država in lokalne skupnosti. S tem bomo dodatno vzpodbudili povezovanje med šolanjem na univerzi in podjetji, kar je eden izmed ključnih ciljev Bolonjskega procesa. Ob tem načrtujemo večje število študentskih domov oziroma postelj, da bi na ta način odpravili stisko mnogih študentov. Pripravljamo vzpodbude za več rodnosti... Manjša rodnost ne pomeni le izginotje slovenskega naroda, pač pa težave na pokojninskem in zdravstvenem področju, pa tudi pomanjkanje delavcev na trgu dela. Če bi se demografsko gibanje nadaljevalo, bi morali čez šest ali sedem let zapreti vsako drugo osnovno šolo, brez dela bi ostala polovica vseh slovenskih pedagogov. Zato smo pripravili ukrepe, ki bodo dali več volje do življenja v Sloveniji in nadomestili razraščanje kulture smrti. Družini prijazno podjetje, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter prvo stanovanje so le nekateri projekti in programi, ki smo jih pripravili in smo jih odločeni uveljaviti. Ob tem pa se zavedamo, da le z materialnimi vzpodbudami ne bomo dosegli ciljev večjega števila rojstev. Za to so je potreben tudi pozitiven odnos do otrok, materinstva, starševstva in družine. In to svežino Slovenija še kako potrebuje. Spet so tu prazniki in z njimi dobra moža sv. Miklavž in Božiček, ki bosta razveselila otroke z ljubeznijo in dobroto, ki je temelj našega življenja. Preživite jih lepo in v krogu tistih, ki jih imate radi. mag. Janez Drobnič, minister za deio, družino in socialne zadeve ODMEVI l Užaljenost pa taka. Kako že pravijo? Če stopiš mački na rep, zacvili. Prav to sem pomislila, ko sem prebrala članek Lojza Marolta v zadnji številki Rešeta. Kako se je spravil na ministra, mag. J. Drobniča! Očital mu je vse, na kar se je tedaj spomnil. Pa sem ga imela za bolj resnega možakarja. Pa pojdimo po vrsti. 1. Mag. J. Drobnič naj bi bil kriv, da propada Ideal center in da se zarašča zemljišče v bivši kasarni. Ideal center je v večinski lasti Ministrstva za obrambo, v manjšem pa občine Ribnica. Zemljišče v kasarni je tudi v lasti Ministrstva za obrambo, stvar občine in njenih finančnih zmožnosti je, ali bo ta zemljišča odkupila in razpolagala z njimi. 2. G. Maroltu se zdi, da se nas je Vegrad usmilil in se odločil zgraditi Dom starejših občanov. Res pa je, da je J. Drobnič navezal stike z Vegradom, brez njegove pomoči ne bi šlo. 3. Mag. J. Drobnič naj bi bil kriv, da ni igrišča v Slemenih. Za izgradnjo igrišč je pristojna Občina in ne Ministrstvo za delo in socialne zadeve. Občina je naredila že veliko igrišč, na vrsti bo tudi tisto na Slemenih. 4. Srednja šola. Ribnica je bila uvrščena v srednjeročni načrt razvoja Slovenije. V Ribnici pa je preprečila aktivnosti v tej smeri ravno politična stranka LDS, ki jo podpira tudi g. Marolt. Problemi, o katerih govori g. Marolt, niso od včeraj ali od lanskega leta. Imajo že kar dolgo življenjsko dobo. Kako, da se g. Marolt ni oglasil tedaj, ko je vladala njegova stranka? Vsi očitki so neutemeljeni, brez argumentov, naslovljeni na nepravi naslov in dišijo po že znanem komunističnem pravilu: obdolževanje, diskreditacija... Vsekakor bi bilo primerneje, da bi na sejmu govoril naš minister, saj bi ga lahko na kraju samem seznanili s problemi. Ana Benčina Odgovor na pismo "Užaljenost pa taka" Gospodu Lojzetu Maroltu se je v pismu z naslovom "Užaljenost pa taka", objavljenem v oktobrskem Rešetu, zapisalo kar nekaj netočnosti oziroma neresnic, ki verjetno izhajajo iz nepoznavanja tematike, zato želim dati nekaj dodatnih pojasnil. G. Marolt, naj vas najprej seznanim, da nisem ministrova tajnica, pač pa vodja kabineta, kar je bistvena razlika, tako po nalogah kakor tudi po odgovornosti. Članek sem napisala sama in na lastno željo in verjemite mi, da sem napisala že kaj bolj zahtevnega, kakor je omenjeni članek. Torej nisem potrebovala nikogar, ki bi polagal besede v moja usta. Če sem popolnoma odkrita, sem kar nekaj časa prosila ministra, naj mi to dovoli. Kar sem napisala, je moje razmišljanje ali čutenje ob omenjenih dogodkih. Tudi danes mi ni žal za nič, kar sem zapisala. Moje pisanje ni bilo usmerjeno v nikakršno uklanjanje kogar koli ali komur koli. Ne prenesem uklanjanja ne z ene ne z druge strani. Rada sodelujem s pokončnimi, a razumnimi ljudmi. Argumentov se ne bojim. Je pa res, da Ribničani pričakujete prav uklanjanje... Iz vašega pisanja je razumeti, da vidite ministra v vlogi operativnega delavca, ki bo pobudnik, organizator, glavni akter in finančnik za vse spodaj naštete projekte in tudi krivec za vašo pasivno vlogo. Prav to ste - ne osebno vi - pač pa Ribničani do sedaj počeli in tega mi je bilo dovolj. Kakor sem že v omenjenem članku zapisala, pet let delam z sedanjim ministrom, prej poslancem, pet let z vašega konca prihajajo le zahteve in ne pobude, pet let je minister le reševalec vaših problemov in ne sogovornik. Se vam ne zdi, da se bodo stvari začele obračati na bolje, ko boste vsi tako občani sami kakor občinska oblast in minister sedli za mizo, predstavili želje in pričakovanja, zastavili uresničljive in realne cilje, razdelili obveznosti in dolžnosti in z roko v roki izpeljali projekte v skupno korist. Zavedajoč se, kdo je kdo in kdo kaj Nadaljevanje na strani 28 Mučitelj mačk tudi v Zamostcu * Z1 2 o Pred leti smo zgroženi poslušali vesti o mučiteljih mačk na Gorenjskem. Zdaj pa vaščani Zamostca z žalostjo ugotavljajo, da tudi med njimi živi nekdo, ki muči in pobija predvsem prijazne in neboječe muce. Dokazi ležijo po bližnjih gozdovih - kar dokazuje tudi slika: ostanki dveh odraslih muc, raztrgana polivinil vrečka in plastične rokavice. Lahko si mislimo, kako hudo je družini, ki nenadoma izgubi hišnega ljubljenčka, in kako težko jim je, če po naključju odkrije še takšne ostanke svoje prijazne muce. Le zakaj ljudje to počno? Vaščan Reše m MM 31 !>■ * X ■ K' 2 o Nadaljevanje s strani 27 Za osvetlitev in lažje razumevanje pa še nekaj pojasnil: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že v letošnjem proračunu za izgradnjo bivalne skupnosti za osebe s posebnimi potrebami rezerviralo sredstva v višini nekaj več kot 200 milijonov tolarjev, vendar Občina oz. upravna enota ni pravočasno pripravila potrebnih načrtov, zato smo morali denar prerazporediti za druge domove za ostarele. O ureditvi vojašnice v Ribnici je minister Drobnič še kot poslanec dal pobudo za ustanovitev Mladinskega centra - le-ta bi lahko z dobrimi projekti na razpisih za sofinanciranje programov dobil potrebna sredstva. Žal pobude ni nihče uresničil. Glede doma za ostarele v Ribnici je minister, da bi projekt hitreje zaživel, k sodelovanju povabil več sogovornikov, ki so bili pripravljeni pomagati pri izvedbi projekta Vendar bo moral biti projekt pripravljen v skladu s pravili in zakoni, saj sedanja vlada dela po predpisih in ne dopušča protek-cije. Za uresničevanje projektov žal dobra volja ministra ni dovolj, temveč je potrebno tudi nekaj iniciative s strani Občine in dobro pripravljeni projekti. Kar se pa tiče posluha za Ribniške probleme s strani ministra, pa ne bi zgubljala besed. Nikogar minister ne sliši bolj kakor vas, nikomur ni tako dosegljiv kot vam, nihče mu ni tako blizu kot vi. G. Marolt, obstaja samo en mali problem. Ribničani niste prepričali mene, da ste vredni ministrove posebne pozornosti, ki jo imate. Prav zato je prišlo do omenjenega članka. To je vse, kar sem imela povedati, če pa je ostalo še kaj nepojasnjenega, sem se pripravljena pogovoriti z vami osebno. Za pisanje mi ni žal, tudi če je bilo v njem čutiti nekaj čustvenosti (take smo pač ženske), sem pa vesela vašega odziva, kar pomeni, da članek ni naletel na gluha ušesa. Vse dobro vam in vsem Ribničanom. Petra Tomažič vodja kabineta 3. Srečanje narodno zabavnih ansamblov V Rešetu smo prebrali članek o srečanju ansamblov 23.10.2005 v dvorani OŠ Sodražica. Avtor kritizira prireditelja glede slabega ozvočenja in vodenja samega srečanja. Dvorana ni primerna za take prireditve, ker je grajena za telovadnico in ne za večnamenski prostor. Bila je nabito polna, še več je bilo obiskovalcev, pa žal ni bilo več prostora za vse. Ob odhodu niso bili razočarani, zadihali so sveži zrak po dveh urah in pol zabavnega programa. V takem prostoru je težko tudi pravilno ozvočiti, da bo vse delovalo tako kot bi si želeli, saj je bilo sedemnajst nastopajočih skupin. Vsak ansambel pa ima svoj slog igranja, zato je treba za vsakega posebej prirediti nastavitve, kar še za profesionalca ni mačji kašelj, kaj šele za amaterja. Povrhu vsega pa so nekateri nastopajoči na odru še zamenjali kable, tako da se je vse pomešalo in se nekaterih instrumentov določen čas ni slišalo, dokler se nastavitve niso popravile. Občinstvo pa niso bili samo starejši občani, ampak vseh starosti, tudi izobraženi ljudje. Mi smo to naredili za vse občane Sodražice in okolice, zato je bil obisk tak. Povezovalka programa je napovedala vse o ansamblu, seveda podrobno ni vsakega posebej predstavila, ker smo bili časovno omejeni, drugače bi vse skupaj predolgo trajalo. Za amaterko je bila kar dobra in jo bomo tudi naslednjič povabili k sodelovanju, saj si ne moremo privoščiti profesionalnega napovedovalca in plačevati visokega honorarja. Morali smo odgovoriti, saj je kritika včasih tudi zdrava. Trudili smo se po svojih najboljših močeh in poskušali narediti kar najbolje. Star pregovor pravi, da je za malo denarja malo muzike, mi pa smo za nič denarja napravili veliko glasbe in veselja za naše ljudi. Vsi pa ste tudi naslednjič povabljeni. Klub harmonikarjev URŠKA UREDNIŠKA PRAVILA GLEDE OBJAVE PISNIH SPOROČIL PRAVICA DO ODGOVORA NA OBJAVLJENO INFORMACIJO Iz Zakona o medijih izdvajamo: Odgovorni urednik ima pravico, da od avtorja pred objavo zahteva skrajšanje odgovora. Glede odgovora se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona, s tem da lahko odgovorni urednik zavrne objavo vsebinsko enakih odgovorov, potem ko je enega že objavil. Odgovorni urednik ima pravico zavrniti popravek ali odgovor, če je le-ta napisan žalji- vo in če je nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša. Odgovorni urednik lahko zavrne objavo odgovora tudi v primeru, če se v odgovoru navajajo neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve. Če so po mnenju odgovornega urednika neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali trditve, ne sme zavrniti objave, ne da bi prej pozval avtorja, naj take podatke in trditve iz odgovora izloči. Hvala za razumevanje. Uredništvo PISMA braleei Izbrisana meja med komičnim in neokusnim Kulturna ropotarnica v organizaciji Ribniškega kluba študentov je prvi večer svojega programa, 28. 10., občinstvu ponudila na ogled komedijo Izbrisani v izvedbi igralske skupine Boom teater. Posrečeno izbrani naslov predstave je pritegnil veliko število obiskovalcev in tudi sam sem radovedno pričakoval, na kakšen način bodo še vedno aktualni zapleti z državljanstvi dramsko obdelani. Zato sem se z veseljem odzval pobudi mladih prijateljev, da takratni petkov večer preživimo kar ob Izbrisanih. V zasnovi je komedija zgrajena preprosto: v pisarno Giovannija M. Novaka, uradnika za priseljence, prihaja pisan zbor državljanov iz republik bivše SFRJ prosit za slovensko državljanstvo. Pri tem mu hote ali nehote razkrivajo še svoje težave, navade in kulturno raven. Ves poudarek igre je na posrečenosti uprizoritve posameznih oseb in priznati je treba, da je bil večji del nastopajočih sposoben svojo vlogo odigrati prepričljivo, torej smešno. V tem pa je tudi težava in glavna pomanjkljivost komedije -ker situacija sama po sebi ni komična (ljudje z neurejenim statusom), so morale biti smešne osebe same. In pri tem je, kot se mi je zazdelo, avtorju začelo primanjkovati izvirnih idej. Komika predstave namreč temelji izključno na treh elementih: na predsodkih Slovencev do drugih narodov bivše Juge, norčevanju iz politikov in uradnikov ter na dražljivosti spolnosti, še posebej odklonov od "normale". Če je v prvem delu igre vse to delovalo še nekako smešno, se je drugi del začel zapletati v ponavljanje in kot izhod iz (morda opažene) dolgočasnosti ponudil samo še stopnjevanje norčevanja iz vseh naštetih elementov. Žal pa uspeha komedije ne zagotavlja kopičenje, temveč prava mera. In ta je, spet žal, večkrat presegla mejo še okusnega, če ne prej, pa ob prizoru, ko Jernej Hlapec, "zarukani" slovenski kmet s hrvaške meje, prikazuje svoj telesni odnos z domačo živaljo. Tudi samo omenjanje iz politike in stereotipnih značilnosti narodov se je sprevrglo v prekomerno norčevanje iz vseh in vsega. Pri tem pa mi niti ni uspelo dojeti sporočila predstave, saj je njen vrhunec in hkrati zaključek vzklik pijanega uradnika: "Jaz pijem, plačate pa vi!" Vrhunec - spet stereotipno norčevanje iz lenobe uradništva. Svetlim iskram smešnosti je bila z vsem naštetim primešana dobršna doza neizvirnosti in neokusnosti, ki, po mojem mnenju seveda, uvršča komedijo Izbrisani med drugorazredne predstave. Morda pa ribniško občinstvo vendarle zasluži kaj boljšega?! Matej Pavlič PISMA bralcev 83 .Esšsro Podobe iz življenja Slovencev v Prikrito in očem drugi svetovni vojni zakrito To je naslov knjige, ki jo je nedolgo tega izdala Založba Mladinska knjiga v Ljubljani. V besedi in sliki prikazuje dogodke iz časa druge svetovne vojne in po njej. Avtorji knjige so mlajši strokovno sposobni ljudje, ki niso obremenjeni z vojnimi in povojnimi dogodki. Če knjigo preberemo in si ogledamo tudi številne fotografije, jo lahko z mirno vestjo vzamemo kot objektiven prikaz dogodkov druge svetovne vojne in tiste po njej. Vsebuje nad 400 strani in nad 800 fotografij, ki so bile zbrane v desetih muzejih, po raznih arhivih, knjižnicah in drugih institucijah, tudi na ministrstvu za notranje zadeve. Avtorji knjige Krematoriji v taborišču Dachau Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Martin Ivanič so se ob drugih sodelavcih potrudili prikazati vojne in povojne dogodke objektivno. Predvsem zato, ker so pogledi na pretekle dogodke tudi različni, neenotni. To pa velikokrat ustvarja slabe medsebojne odnose, prepire pa tudi sovraštva. Ni pa prav, da s temi stvarmi obremenjujemo sedanjo generacijo, ki s preteklostjo tako rekoč nima nič skupnega. Čas pa bi že bil, da bi vsi tisti, ki so tudi na odgovornih, pomembnih delovnih mestih resnici pogledali v oči in nehali maličiti dogodke zgodovine. Prenehajo naj obračati oči v preteklost, v kateri vidijo vse samo slabo. Zgodovina nas uči, da vse le ni bilo tako slabo. Tudi danes bi bile določene zadeve lahko drugačne in časovno že prej boljše rešene. Z dobrimi odnosi, s strpnostjo in odpuščanjem bomo spravo, o kateri veliko govorimo, lažje dosegli. Vsebina knjige, ki sem jo v malem predstavil, izkazuje tudi željo avtorjev knjige, da bi pripomogla k boljšemu razumevanju vojnih in povojnih okoliščin, ki nas še vedno obremenjujejo. Ko sem se odločil napisati ta članek, sem našel razlage prav v omenjeni knjigi, pa tudi v različnosti pogledov na vojne dogodke. Pri vsem pa gre tudi za poveličevanje tistega, ki si to ne zasluži. Letošnje leto, ki se izteka, je leto številnih proslav, na katerih smo obujali spomine na čase druge svetovne vojne in po njej. Poudarek je bil dan na narodnoosvobodilni boj, njegov pomen in zasluge za osvoboditev lastnega naroda. Kolaboracija - domobranstvo- pa teh zaslug nima, ker je sodelovala z okupatorji. Na številnih proslavah pa je bil obujen tudi spomin na povojne poboje. Predsednik vlade g. Janša je s proslavo v Mali gori ovekovečil pomen tigrovcev. Te in števil- isšem nih drugih proslav sem se udeležil tudi sam. Zanimiva je ugotovitev, da se večina udeležencev proslave v Mali gori ni udeležila proslav v Jelenovem žlebu, Ogenci, Taborski steni, Makoši in drugih. Tudi iz tega lahko sklepamo, kako smo politično opredeljeni. Kljub vojnim razmeram, kakršne so bile, pa je slovenski narod dostojno prispeval k zlomu fašizma in nacizma, kar mu priznava ostali svet. Mislim pa, da je negovanje spomina na vojne dogodke krivo, da se težje spravimo z lastno zgodovino. Danes še vedno govorimo o povojnih pobojih. Bilo bi bolje, da se to ne bi zgodilo. Skoraj ničesar pa ne povemo o vzrokih, zakaj je do tega prišlo. Ne gre pozabiti, da je bilo v času druge svetovne vojne izgnanih v koncentracijska taborišča smrti na tisoče nedolžnih Slovencev. Med temu tudi veliko žensk in otrok. Mnogi se iz taborišč smrti niso nikoli vrnili. Še dobro se spomin pobijanja talcev. Požiganja vasi in drugih grozodejstev in zločinov, ki so jih zagrešili tudi domobranci in črna roka. Za marsikaj pa je bilo krivo tudi izdajstvo. Tudi katoliška cerkev je v času vojne odigrala svojo vlogo. O vsem, kar se je dogajalo, konkretno ne bi govoril. Sem pa globoko prepričan, če vsega tega, kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno, ne bi bilo, tudi povojnih pobojev ne bi bilo. Prav bi bilo, da bi grobišča, ki še niso urejena, končno uredili. Knjigo Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni, ki z vso obsežnostjo objektivno dokumentira vse vojne in povojne dogodke, je vredno prebrati in si skrbno ogledati tudi obsežen fotografski material. Ta knjiga je ena zadnjih, ki objektivno prikazuje našo preteklo vojno zgodovino. če jo bomo prebrali, bomo mogoče o čem spremenili tudi svoje mnenje in poglede, kar naj bi pomagalo k naši spravi in boljšim medsebojnim odnosom. Člani Društva katoliških pedagogov iz Kočevja in Ribnica in naši prijatelji smo obiskali razstavo pod naslovom Prikrito in očem zakrito. Vsi Slovenci, še posebej pa pedagoški delavci, bi si morali prizadevati, da spoznajo vso resnico iz naše polpretekle zgodovine, da bi znali mlajši generaciji posredovati pravo in ne prikrito resnico. Razstava naj bi obiskovalce seznanila z razsežnostjo in podrobnostmi prikritih grobišč, ki so nastala med drugo svetovno vojno in po njej. Po končani vojni leta 1945 je izbruhnila najhujša morija. Prikrita grobišča se po celotnem slovenskem ozemlju. V njih ležijo posmrtni ostanki vojakov in civilistov, ki jim je bila polnih 60 let kratena osnovna civilizacijska pravica - pravica do groba. Evidentiranih je 410 grobišč, vedno znova pa se odkrivajo še nova. Natančnega števila umorjenih ne vemo, jih je pa preko 90000. To so bili mladi ljudje: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Nemci, Italijani, Rusi, Ukrajinci, Romi, Madžari. Vsi so bili pomorjeni brez sodbe. Že ob vstopu v razstavni prostor nas presune spisek vseh znanih žrtev. Če bi vse te mlade ljudi razvrstili v kolono, bi z njo obkrožili mesto. Kako strašne smrti so umrli pomorjeni, dokazujejo ostanki, ki so jih našli na moriščih. Kaj so žrtve ohranile do konca? Rožne vence, svetinjice, razne kovance, prstane. Našli so tulce strelnega orožja pa tudi močno žico, s katero so zvezali žrtve. Zločin je bil tako grozovit, da bi ga zločinci oz. njihovi nasledniki najraje izbrisali. Prav silovitost prikrivanja in zanikovanje zločinov kaže, da se zanikovalci dobro zavedajo strašnos-ti zločinov. Le resnica vas bo osvobodila, zato si vsi prizadevajmo zanjo. Ana Benčina Stane Lavrič 'SILA SPOMINA' Ponovno smo praznovali 1. november. Sedaj postaja že tradicionalno, da v občini Ribnica civilno komemoracijo po vaseh Dolenja vas in Grčarice organiziramo pred 1. novembrom. Še vedno so nosilci te organizacije člani in članice OO ZZB NOV Ribnica. Kot rečeno, smo v Dolenji vasi in Grčaricah imeli to komemoracijo 31. 10., in sicer ob 14. in 15. uri. Nastopali so: recitatorke iz vrst ZZB in pa seveda nepogrešljivi pevski zbor Lončar. Žal pa moram povedati, da je komemoracija v Dolenji vasi izzvenela zelo žalostno, saj je bilo prisotnih le nekaj oz. peščica borcev. Mogoče zvenim grobo, vendar sem se nehote vprašala, ali ljudje, ki so napisani na plošči osnovne šole, nimajo nobenega sorodnika več ali pa se jih leti sramujejo. Povsem drugačna slika pa je bila v Grčaricah, kjer je bilo pokopališče polno. Moram priznati, da sem bila zelo ponosna na svoje sovaščane in hvala vsem, ki ste bili ta dan prisotni tam. Na koncu bi se rada zahvalila pevskemu zboru Lončar, ki še ni odrekel svojega sodelovanja in je sedaj že nepogrešljiv del teh prireditev. Hvala pa bi rekla tudi recitatorkama, ki sta zbrali pogum in odrecitirali svojo pesem. To sta bili Vera Lavriv in Štefka Klun. Času primerno je bilo tudi razpoloženje in izrečene misli je veter odnesel nad vrhove smrek. Upam pa, da jih bo odnesel tudi v kakšna ušesa. Irma Grbec OO SD Ribnica i i -oi-iwr^r i ini i »'v »«dB s POLETNA SOLA V NARAVI 0 5 5 91' 0 P R OBDOBJE PUBERTETE IN ADOLESCENCE To je obdobje velikih sprememb, ko otroci prehajajo v odrasle samostojne osebe. Spremembe se dogajajo na vseh ravneh otrokovega razvoja, dostikrat zelo hitro in burno. Mladostnik se niti sam ne zaveda, kaj se dogaja z njim, čuti le drugačne potrebe, ki jim tudi sledi, starši pa to težko razumejo in dohajajo. Njihov otrok je naenkrat čisto drugačen. Če ga v burnih spremembah, ki so povsem naravne, ustavljajo, bo odziv še bolj impulziven. Ako niso starši v teh trenutkih dovolj prožni, se sproži val konfliktnih situacij, ki samo poslabšajo njihove odnose. Mlajši šolar okrog dvanajstega leta starosti preide v puberteto, ki se močno odraža v telesnem razvoju. To je obdobje biološke zrelosti. Mladostnik spolno dozori. Dekleta dobijo prvo menstruacijo, fantje pa so zmožni spolne oploditve. To je posledica povečanega delovanja hipofize, ki izloča več spolnega hormona. Povečano izločanje rastnega hormona povzroči hitro rast in razvoj. Sprva je ta hitrejši pri deklicah, pri štirinajstih letih jih dečki ujamejo. Poveča se mišična masa pri dečkih in maščobno tkivo pri deklicah. Značilna je hitra rast kosti, kar vpliva na spremembe sorazmerij, ki lahko povzročijo slabo počutje in bolečine. Naenkrat postane bolj neroden, zdi se mu, da je pozabil nekatere motorične in športne veščine, ki jih je že obvladal. Notranji organi se še razvijajo. Vse to vpliva na sorazmerno povečanje telesne teže. Poleg primarnih spolnih značilnosti se pojavijo sekundarne (prsi, sramne in pazdušne dlake, menstruacija pri dekletih; brada, poraščenost po telesu, nižji glas pri fantih). Puberteta je pri nekaterih zapoznela, kar je redko razlog za skrbi, saj je to družinska značilnost, le malokrat je zaradi dolgotrajnih bolezni v otroštvu ali jemanja nekaterih zdravil. če še po štirinajstem letu starosti ne kaže nobenih znakov pubertete, se posvetujte z zdravnikom. Pri dvajsetih se razvoj umiri, kar pomeni zaključek pubertete in začetek adolescence ali duševnega dozorevanja. s. Začetek šolskega leta smo četrtošolci preživeli na morju v Ankaranu. V šolo v naravi je odšlo 116 učencev in 11 spremljevalcev. Tudi letos smo si zastavili pester program, ki smo ga v celoti realizirali. V času pouka smo spoznali zakonitosti obmorskega sveta, pridobivanje soli, se seznanili z morskimi vetrovi in z rastjem obmorskega sveta. Le-tega smo si ogledali v hotelskem parku. S seboj smo imeli delovni zvezek Ankaranček, v katerega smo zapisovali zanimivosti, reševali križanke, računali, in ga doma dopolnili s svojimi vtisi. Izvedli smo prvi naravoslovni dan in se z ladjo odpeljali v Piran, kjer smo obiskali Akvarij, cerkev sv. Jurija in Tartinijev trg. Že od daleč smo bili prepoznavni po rdečih majicah, ki nam jih je sponzoriral INOTHERM d. o. o. Veliko časa smo posvetili plavanju, športnim, razvedrilnim in kulturnim dejavnostim. Nekateri učenci so svoje znanja plavanja izpopolnjevali, nekateri pa smo osvajali prve plavalne korake. Na koncu smo podelili 3 priznanja ANKARANČEK PRIPRAVNIK, 52 priznanj BRONASTI ANKARANČEK, 51 priznanj SREBRNI ANKARANČEK in kar 10 priznanj ZLATI ANKARANČEK. V popoldanskem času smo imeli med razredne igre (MED DVEMA OGNJEMA in PIKADO), na sprehodih pa smo nabirali školjke. Večerne ure smo popestrili z aerobiko, se vozili z avtomobilčki v Luna parku in se zavrteli v otroški matineji v DISCU. Za uspešno delo in prijetni vzdušje smo poskrbeli vsi udeleženci šole v naravi in gotovo nam bo ostala v prijetnem spominu. Jk-j jk' ^ AiS1 v ^ »ifTO / U ~m Še posebej pa bi se zahvalili vsem sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili kvalitetnejšo izvedbo šole v naravi. Sponzorji letošnje šole v naravi so bili: INOTHERM d.o.o., PETEK transport, POINT Stane Krajec, ŠTUPICA transport. Učenci in učitelji poletne šole v naravi NABIRAMO RIBNIŠKI POŠELIC 2005! Še imate čas, da poiščete glasovnico na zabavnih straneh Rešeta ali glasujete v Radiu Urban in izberete osebnost ali skupino, ki se Vam je letos najbolj vtisnila v spomin ali pa jo že dolgo nosite v mislih kot eno tistih, kije vredna pohvale. Ribniška občina vsako leto podeljuje občinska priznanja, Vi pa lahko svoj glas oddaste tudi ljudem, ki morda niso toliko zaslužni za promocijo ali razvoj Ribniške doline. So pa ljudje, ki so Vas prevzeli z delom ali življenjem in so pomembno vplivali na širši krog ljudi... Rešeto to akcijo pelje že nekaj let, zadnje čase tudi z medijskimi partnerji. Lani smo se tako prvič povezali z radiem Urban, letos pa to zgodbo nadaljujemo. Urban bo 21. januarja v športnem centru priredil tudi koncert "Rešeto domačih v živo", kjer bo podelitev priznanj akcije "Ribniški pušeljc 2005". Vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe ga boste komaj čakali, saj se boste lahko ponovno naposlušali Ansambla Franca Miheliča, uživali ob ansamblih Franca Potočarja, Roka Žlindre, Gašperjev in Ribniškega pušeljca ter ostalih. Dvorana naj bi se od smeha tresla zavoljo dobro uglašenega radia Mlajku. AP ŠTUDENTSKA KULTURNA RUPDTARNICA Oktobra se je začelo šolsko leto in tudi Ribniški študentski klub, ki šteje okrog 150 članov, je organiziral pestro brucovanje, na katerem so krstili nove študente. Pripravili so skoraj dvodnevno praznovanje s kulturo v eni in z zabavo v drugi roki. 28. in 29. novembra so v centru Ideal presenetili s Kulturno ropotarnico, ki se je zaključila s 'super žurom' na Marofu. V petek se je 15 parov pod vodstvom Aljoše Košoroka zavrtelo na prvem delu tečaja salse, nežnega in hkrati strastnega plesa. Zvečer je sledila gledališka komedija Izbrisani (Boom teater). Po predstavi so študentke pripravile slastno pogostitev za vse lačne želodčke, kvartet violin pa je z glasbo poskrbel še za dušo. V soboto so se RŠK-jevci spomnili na otroke in pripravili matinejo. Otroci, bilo jih je blizu 40, so si pogledali risanko debelušnega in zabavnega Garfielda. Alen, Maja, Barbara, Domen in Dragan so dejali, da jim je bila risanka zabavna, vsi pa so se nato udeležili še delavnice oblikovanja, ki sta jo vodili študentki Helena in Tina ter z akrilnimi barvami krasili pisane vaze. Precej otrok se je zabavalo tudi z igrami in namiznim nogometom. Ljubitelji salse so nadaljevali z drugim delom tečaja, številni bolj borilnega duha pa so se udeležili predstavitve borilne veščine savate. In žeje bila tu delavnica'ljubezen & spolnost1. Udeležilo se je je 15 študentov in odraslih. Predavala je profesorica biologije na kočevski gimnaziji Zorica Potisk, ki je izpostavila in dvanajst predsodkov, ki vladajo v ljubezni. Med tem se je na drugem koncu začela zanimiva in aktualna delavnica o digitalni fotografiji, predavatelja iz Celja. Študentje tudi na lastno telo niso pozabili, zato so se v delavnici 'poskrbimo zase' lotili masaže in ličenja. Študentje so poskrbeli za sproščeno vzdušje v Idealu, saj so notranjost dekorirali in nalepili s številnimi pozitivnimi mislimi in vzpodbudne so bile npr.: "Ko je človek preutrujen, da bi se ti nasmehnil, se ti nasmehni njemu."Že prebrana misel je gotovo komu polepšala tisti dan in mu narisala nasmeh. Na brucovanje v soboto zvečer je RŠK povabil zares veliko brucov, to je generacijo 1986. Če so prišli do osme ure, so imeli prost vstop, seveda ob pogoju, da so prinesli potrdilo o vpisu na fakulteto in pristopno izjavo RŠK. Na brucovanju so starejši in že izkušeni študentje pripravili zabavne igre s krstom in z raznimi nagradami, med drugim tudi za najbolj drzno brucko, ki je prejela zlat prstan. In čemu so bruci zaprisegli na brucovanju, kjer so mlade, mlajše pa tudi starejše zabavali The Storž kot predskupina, in Pop Design, ki še vedno naredi nepozaben žur do jutranjih ur? 'Vaz, bruc, danes slavnostno zaprisegam, da bom to študijsko leto: -pridno hodil na vse RŠK-jeve žure, - šel kdaj pa kdaj mimo svoje fakultete, - naredil vse, kar bodo rekli starejši in izkušeni študentje, - na "troli" vedno odstopil sedež starejšim študentom, -govoril samo takrat, ko mi bodo dovolili drugi, -naredil največ 3 izpite in tako drugo leto kot major bruc zopet klečal tu pred vami..." Po kulturni ropotarnici se sprehodila in fotografirala Zdenka Mihelič OBDOBJE PUBERTETI’ IN ADOLESCENCE 0 Ö It' 5 Meja telesne in spolne zrelosti se je zaradi izboljšanja življenjskih pogojev premaknila nizko, to je okrog enajst let, meja duševne zrelosti pa se je predvsem zaradi izobraževanja podaljšala do petindvajsetega leta. Tej dobi pravimo adolescenca. Kognitivni razvoj prehaja na nivo formalno logičnih operacij, kar je najvišji nivo intelektualnega funkcioniranja. Gre za način, ki je enak odraslemu: postavlja domneve, hipoteze, zna jih obračati, išče vzroke, deducira ali sklepa o posledicah, rešuje abstraktne problemske situacije. Otrok deluje na senzornem mišljenju (kar vidi, čuti). S kvalitativnega vidika gre za različnost med mladostnikom in odraslim, saj ima manj izkušenj, formalno logično mišljenje je enostavneje. Struktura mišljenja je postavljena, potrebno je še dolgotrajno izpopolnjevanje. Inteligenca (intelektualni domet, reševanje problemov, znajden-je v situacijah) je podedovana, prirojena. Gre za velik potencial osebe, ki se tudi razvija. Nanjo zelo vplivajo okolje, izobraževanje, vzpodbude, zato je sistematično delo ključnega pomena, da bo otrok svoje potenciale razvil že zgodaj. P H D 0 M Ih C G p H H H Na motoričnem področju prihaja do maksimalnega razvoja hitrosti, moči, gibi postajajo natančni. V tem obdobju se že lahko odloči za določen šport in ga resno trenira. To je tudi čas, ko oblikuje poklicno identiteto. Dobro ga je v zadnjih letih osnovne šole kdaj vprašati, kaj bi najraje delal v življenju in se pogovarjati o izbranem poklicu. Še bolje je, če mu ga predstavi oseba, ki ga opravlja, z vseh plati. Redki se takoj odločijo za vse življenje. Večina se še nekajkrat premisli. Za zadovoljstvo in predvsem motivacijo, katere je danes, kot ugotavljamo pogosto v šoli, premalo, je pravilna odločitev bistvenega pomena. Darinka Suljevič POPRAVEK V prejšnjo številko Rešeta se je prikradel škrat in trenerki mažoret spremenil priimek. Pravilno se glasi: Tina Jurkovič. Uredništvo Rešeta Ki TEKMA POTRDILA KVALITETO RIBNIŠKE PLEZALNE STENE 2 Plezalni klub Ribnica je na novi * plezalni steni v Športnem centru Ribnica 5. novembra organiziral prvo tekmo v športnem plezanju po prenovi ŠCR. To je bila prijateljska tekma, ki je bila namenjena predstavitvi plezalne stene in druženju plezalcev iz slovenskih klubov. Stena je ena boljših v Sloveniji, kar so potrdili ne samo tekmovalci, ampak tudi trenerji, ki imajo izkušnje s številnih tekmovanj po Sloveniji. Dobro vzdušje, spremljajoča glasba, tudi po željah, ter predvsem sproščeno medsebojno druženje in pomenkovanje o stvareh, ki vse zanimajo, je bilo tisto, kar je dalo tekmi pečat. Nekdaj so redno v mesecu oktobru potekale prijateljske tekme v športnem plezanju na stari plezalni steni, ki jo je ob podpori zgradilo še Planinsko društvo Ribnica. Tekme je prirejal Športno plezalni odsek PD Ribnica in kasneje PK Ribnica. Zaradi obnove ŠCR je ta dejavnost morala malo počakati. Na tokratni tekmi so sodelovali športni plezalci in plezalke iz naslednjih slovenskih klubov: AO Radovljica, AO Litija, PK Ascendo Grusuplje, PK Novo mesto in iz domačega PK Ribnica. Kot je povedal predsednik PK Ribnica Erih Arko, so bili nad steno in tekmovanjem vsi zelo navdušeni in se že veselijo naslednje tekme v Ribnici. Ribniški plezalci so razpisali tekmo v treh kategorijah. V kategoriji do 4. razreda osnovne šole je sodelovalo devet plezalcev in ena plezalka, med dečki je bil najboljši Boštjan Mencin, na drugo mesto je priplezal Rok Lukavečki (oba Grosuplje), tretji pa je bil Jernej Celestina iz Litije. Tadeja Hostnik je bila sicer brez konkurence, toda plezala je odlično in prav tako osvojila ličen pokal. V kategoriji od 5. do 8. razreda je bilo še najmanj tekmovalcev, skupaj 9. Med šestimi dečki so se trije uvrstili v finale. Toda vsi so pokazali izredne plezalske sposobnosti, pripravljenost in ambicije ter bili po finalu še vedno izenačeni, kajti vsi trije so dosegli vrh. Tako so orgnaizatorji naredili še super finale, kjer pa je zmagal Radovljičan Jure Dvorščak, Miha Jarm (Litija) je bil drugi, Gal Galonja iz Gro-suplja pa tretji. Med deklicami je zmagala Karin Tomažič (Litija), domačinki Anita Kaplan in Larisa Rupnik pa sta se povzpeli na drugo oz. tretje mesto. Sledila je še tekma članov, kjer se je pomerilo kar 14 članov in 4 članice. Največ članov je bilo iz ribniškega kluba. Zmagal pa je Jernej Vukotič iz radovljiškega alpin- Jesenski dnevi znajo biti enkratni, lepi, sladki, rdeče-rjavo obarvani... Še posebej nepozabno pa je v hribih, ko jim obleko posodijo žareči macesni, ki poetične fotografe navdihujejo, srca planincev pa vnemajo za gore vsakega letnega časa. Kar nekaj zares lepih dni in pohodov so ribniški planinci doživeli na planini Razor, Voglu in Žabiškemu Kuku (24. septembra), prvega oktobra na Višarjah in Kamnitem lovcu v Italiji, na Olševi (22. oktobra) in zares pravo poezijo barv ob Krnskem jezeru in na planini Na polju (12. novembra). Lepi in varni izleti, sonček na rami in dobrovoljna družba planincev ostanejo v spominu še dolgo potem, ko jesenske barve prekrije zimska belina in se le-ta prelevi v pomladno zeleno. DECEMBER Datum: SOBOTA, 10. 12. 2005 Kam: IZLET V NEZNANO Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5) Zahtevnost: LAHKA POT Trajanje: ca. 4 ure Vodja pohoda: Marjana Rozman Datum: SOBOTA, 31. 12. 2005 Kam: SILVESTRSKI POHOD Z BAKLAMI K SV. ANI Odhod: ob 21. uri izpred veterinarske postaje v Ribnici (pri Riku) Zahtevnost: LAHKA POT Trajanje: 3 ure ističnega odseka, drugo mesto je osvojil Ribničan Kristjan Pranjič, ki je bil leta 1998 tudi državni prvak med mlajšimi dečki. Tretje mesto pa sta si delila Radovljičan Uroš Grilc in Ribničan Tomi Lukič. Med članicami, vse iz PK Ribnica, je bila najboljša Špela Černe, na drugo mesto se je zavihtela Anita Kaplan, tretje pa je dosegla Maša Merhar. Tekma je bila zelo dobro organizirana, saj so Ribničanje poskrbeli za malico, sadje, lične nagrade in še bolj domiselne pokale v obliki oprimkov. Ekipo postavljalcev smeri in ocenjevalno komisijo pri samem plezanju so sestavljali domači plezalci. Vse je bilo tudi računalniško podprto, tako kot se za tekmo spodobi. 'Tekme in vsega dogajanja ne bi mogli tako dobro organizirati, če nam ne bijori tem pomagali naši člani iz kluba ter ekipa ŠCR, Gostilna pri Pildarju, Avtoklub in Sadjarstvo zraven trgovine Najk. Vsem se najlepše zahvaljujem. O uspešnosti in namenu gotovo največ pripovedujejo zadovoljni obrazi in pohvale ter želje po čimprejšnjem snidenju športnih plezalcev tu v Ribnici," je na koncu dejal predsednik Erih Arko. Gledalcev sicer ni bilo ravno veliko, toda prepričana sem, da jih bo naslednje leto in vsako naslednje leto več. Kajti to je tudi šport, ki privlači čedalje več mladih, tako dečkov kot deklic. Spremljala in fotografirala Zdenka Mihelič Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave zbira, rok prijav, ura odhoda, potrebna oprema...). "Danes storite prijazno dejanje 'kar tako'. Kadar naredite nekaj dobrega za druge, postanete tudi sami srečnejši." Neskončno lep dan vam želim J. Z. Mihelič 38 .Rešeto Medobčinska liga v malem nogometu občine Ribnica 2005 Vabi-sco pokalni prvak JOGA V VSAKDANJIM ŽIVLJENJU Na dan reformacije, 31. oktobra, je bil v ŠC Ribnica odigran zaključni turnir MLMN 2005, ki je štel kot pokalno tekmovanje občine Ribnica. Turnirja, ki je potekal vse dan in ga je spremljalo veliko število gledalcev, so se udeležile vse ekipe. Dopoldne je bilo odigrano tekmovanje po skupinah, v zaključnih bojih pa se je igralo na izločanje. V finalu je moštvo Vabi-sca visoko in zasluženo s 4 : 0 premagalo KMN Kot, ki ima po tradiciji dober rezultat na pokalnih tekmovanjih. Tretje mesto je osvojila ekipa ŠD Ponikve, četrto pa KMN Sodražica. Po zaključku so razglasili najboljše ekipe in posameznike v obeh tekmovanj MLMN 2005. Peter Kočevar, ŠD Lončar Foto Tilen Kočevar Prvaki MLMN 2005, moštvo A'D'B1 ? bar iz Sodražice, skupaj s sponzorjem Mitjem Rusom, sodnikoma Dušanom Andolškom in Ivanom Klaričem ter organizatorjem turnirja Petrom Kočevarjem. Pokale in priznanja so podelili župan občine Ribnica Alojz Marn, poslanec DZ Jože Tanko in predsednik ŠD Lončar Tone Prus. Tretja državna tekma psov v sledenju PRVI DVE MESTI ZA IŠKE VODNIKE Člana Kinološkega društva Ribnica sta se 8. in 9. oktobra udeležila tekme psov v sledenju. Tekmovanje je organiziralo KD Barje, potekalo pa je na terenih Ljubljanskega barja. Konkurenca je bila številčna in močna, saj je bila to predzadnja tekma, ki bi lahko že odločala o visoki skupni uvrstitvi za naziv državnega prvaka. Domača člana se lahko pohvalita s stopničkami: pes Irus je vodnika Božidarja Simoniča z doseženimi 94. točkami popeljal na 1. mesto v skupini IPO 1, psica Ula pa je z vodnikom Andrejem Tomši-čem dosegla odlične rezultate kar dvakrat. V dveh dnevih je namreč dosegla 90 in 96 točk ter zasedla skupno 2. mesto. V imenu KD Ribnica bi se rad zahvalil Avtohiši Zalar, ki nam omogoča udeleževanje na tekmah. Božo Simonič .Hešbto Mnoge jogijske tehnike in vaje pomagajo uravnovešati psihofizične napetosti in nelagodja v času pubertete, ker delujejo usklajevalno na vse nivoje energije. Položaj šašankasane ali zajca je zelo priljubljen zaradi enostavnosti in velikih učinkov: za mladostnike, ker veliko sedijo, dobra prekrvavitev glave dovaja več energije v možgane, ki so njeni veliki potrošniki. Zato je izvajanje koristno po nekajurnem umskem delu. Začetni položaj: vadžarasana. Pozornost: na vse telo. Dihanje: usklajeno z gibanjem; v končnem položaju normalno dihanje. Število ponovitev: 1 -3. Izvajanje: sedite v vadžarasano. Dlani naj ležijo na stegnih. Zgornji del telesa naj bo vzravnan in sproščen. - Ob vdihu dvignite roke nad glavo. -Ob izdihu se sklonite z iztegnjenimi rokami, tako da se z rokami in s čelom dotaknete tal. - Hrbet naj bo čim bolj zravnan. Zadnjica naj ostane na petah. - Dihajte normalno. Ostanite v opisanem položaju. Sprostite telo (predvsem ramena vrat in hrbet ). - Ob vdihu se dvignite z iztegnjenimi rokami. - Ob izdihu se vrnite v začetni položaj. Asano ponovite 3-krat. ^ / | ji' V? Pri zadnji ponovitvi se dlje zadržite v končnem položaju. Opazujte učinke dihanja in hrbteni- Učinkovanje Povečuje prekrvitev glave, zato dobro deluje na oči in možgane. Odpravlja utrujenost, živčnost in depresijo. Pomirja. Povečuje zbranost. Sprošča hrbet. Poglablja prsno dihanje. Trebušno dihanje nežno masira prebavila. Opozorilo Ne vadite pri visokem krvnem tlaku, povišanem očesnem tlaku in vrtoglavici. Darinka Suljevič Se nadaljuje... Literatura: Paramhans Swami Maheshwarananda: Sistem Joga v vsakdanjem življenju, Ibera Verlag, European University Press, Dunaj 2000 warn 33 m JLf* i najL>i o«di s !>■ inj n i <>«is Turistično društvo Grmado vabi 25. decembra na 6. božični pohod z baklami na Grmado. Zborno mesto in prijava: Osnovna šola na Velikih Poljanah ob 18. uri, odhod ob 18.30. Pohodnina za odrasle 700 in otroke 400 tolarjev. Vsi, ki ste se že udeležili prejšnjih pohodov, ne pozabite na kontrolni kartonček in bakle! Udeleženci petih pohodov prejmejo posebno presenečenje. Pohod bo ob vsakem vremenu! Decembrska številka Rešeta bo izšla še pred prazniki, 23., zato vas prosimo, da gradivo oddaste do predvidenega roka, 13. decembra. 10. Ljubljanski maraton Tekmovalci Triatlon kluba Inles Riko Ribnica ter učenci OŠ dr. Franceta Prešerna in dijaki Srednje šole iz Kočevja so se tako kot vsako leto v velikem številu tudi letos udeležili maratona in šolskega teka na tokrat že jubilejnem 10. Ljubljanskem maratonu. Predvsem učenci ter dijaki so že v prejšnjih letih poželi veliko uspeha, s tradicijo pa so nadaljevali tudi na letošnji prireditvi, ki jo je organizator, Mestna Občina Ljubljana, tokrat prvič priredil na Trgu Republike. Ribniško osnovno in kočevsko srednjo šolo je 28. oktobra zastopalo 30 otrok. Najmlajši so bili iz prvih razredov devetletke, najstarejši pa obiskujejo drugi letnik srednje šole. Šolski teki so bili zaradi velike gneče, ki jo povzročajo učenci iz celotne Slovenije, razdeljeni na starostne skupine, in tako so s tekom na 600 m pričeli najmlajši, in sicer učenci od 1. do 4. razreda osnovne šole. Tu sta med našimi izstopala predvsem odlična Eva Troha (učenka OŠ Ivan Prijatelj iz Sodražice ter tekmovalka Triatlon kluba Inles Riko Ribnica), ki je med deklicami zasedla 1. mesto, zmagala pa je tudi v absolutni razvrstitvi, ter Jaka Kaplan, učenec dolenje-vaške osnovne šole, ki je med dečki zasedel 8. mesto. Tekmovanje na 1600 m so nadaljevali učenci višjih razredov: v skupini 262 učencev letnika '93 - '94 je za ribniško osnovno šolo nastopil Aljaž Andoljšek (3. mesto), med 323 deklicami pa so se še bolje odrezale: Monika Oražem (2. mesto), Nika Kožar (4. mesto) ter Maruša Andoljšek (13. mesto). Med učenci letnika '91 - '92, kjer je prav tako nastopilo 263 fantov, je Niku Zobcu uspelo prvemu priteči v cilj, Andraž Hočevar je zasedel 4., Vid Pucelj 5., Arko Peter 11., Anže Klemenc 36. in Boštjan Koren 47. mesto. V enaki kategori- Nik Zobec kot zmagovalec ji sta med 293 učenkami tekmovali tudi Tina Troha (učenka OŠ Ivan Prijatelj ter klubska članica), ki je bila 21. ter Anja Grlj, ki je dosegla 50. mesto. Sledil je tek na 3300 m za srednje šole. Tudi tu so nastopili člani Triatlon kluba Inles Riko Ribnica, sicer kočevski srednješolci, in dosegli naslednje rezultate: Peter Benčina 4., Matej Šporar 6., Dejan Henigman 7. in Luka Kaplan 9. mesto. Malo starejši pa so se udeležili nekaj daljšega teka: Damjan Kromar, Franci Šilc ter Marko Lovšin so tekli na 21 km oz. polmaraton, Matej Benčina pa se je spopadel s svojim do sedaj drugim maratonom, to je dobrih 42 km teka po ljubljanski okolici. Zanj je porabil 3 ure in tri minute ter dosegel dobro 39. mesto. B.K. Foto arhiv Triatlon kluba Inles Riko Ribnica MILOŠ ŠENČUR novi predsednik triatloncev Triatlon klub Inles Riko Ribnica je imel 19. novembra redno letno skupščino, na kateri se je po preteku mandata zamenjalo vodstvo kluba. Novi predsednik je postal 47-letni mag. prava Miloš Šenčur iz Kočevja, sicer dolgoletni simpatizer ribniškega kluba. Na skupščini so bili predstavljeni tudi cilji za prihodnje 4-letno obdobje, nanašajo pa se na razvoj množičnosti oz. rekreacije, organizacije in vrhunskega športa. Prav zaradi slednjega je klub zvabil v svoje vrste odličnega plavalca iz radovljiškega plavalnega kluba Nejca Pogačnika, ki bo z Bojanom Cebinom temelj tekmovalne ekipe. Tekmovalni cilji za prihodnjo sezono pa bodo podrobneje predstavljeni po novem letu. Damjan Kromar Mladi plavalci v prvi polovici tekmovalcev Plavalci PK Inles Ribnica so se v velikem številu udeležili tekme 2. kola PZS v Ljubljani. Tekmovali so letnik '93 in mlajši. Tekma je bila pripravljalnega značaja, mnogi plavalci, predvsem mlajši, pa so prvič tekmovali. Praviloma so se uvrščali med prvo polovico tekmovalcev in dosegli pričakovane rezultate. Kadeti so se udeležili tekme za Pokal mesta Celja. Na mitingu so tekmovali plavalci iz Hrvaške, Italije, Srbije in Črne gore, Češke in Slovenije. 2. mesto na 50 m prsno je dosegel Mihael Dvorščak, 3. mesto na 100 hrbtno Anže Pavlin, Nejc Lovšin pa je na 100m kravel dosegel 6. mesto. Mihael in Anže - medalji na MM Celje 2005 Novičke zapisala K Kočevar Foto R. Pavlin 34 Rešaro Potopis NA ALJASKO PO SANJE (VIII. del) Piše: Dušan Matoh Torek, 15. marec Tu, v Nomu, je ogromno cerkva. Poleg katoliške, ki je v središču mesta, je še cerkev sv. Jožefa pa pravoslavna in tudi jehovska in kaj vem katera še. Kakor so bili pisani priseljenci, ki so prišli po zlato... Zjutraj sneži in vstali smo malo kasneje, saj je bila za nekatere malo krajša noč. Zjutraj smo odšli v trgovino po kruh in jabolka in predvsem po časopis, pa ga tokrat spet ni bilo. Pojedla sva pečene hrenovke in makarone in sedaj pijem kavico. Kmalu se bom odpravil v mesto. Odšla sva na razstavo ročnih del v katoliško cerkev in informativni center, pa tudi v muzej. Tu me je začelo tiščati v prsih in okoli ramen, kar je pri meni znak za alarm. Dobro se spominjam bolečin in tovrstnega tiščanja okoli ramen takrat, ko sem doživel in preživel infarkt. Odšel sem domov in se ulegel na kavč. V muzeju sem si sicer precej na hitro ogledal zgodovino tega prelepega mesta, ki se imenuje Nome. Predvsem pa me je pritegnila fotografija zgodovinske vprege in mush-erja, ki je leta 1925 pripeljala serum iz 724 milj oddaljene Nenane, cepivo proti davici, in s tem rešila celo mesto. Pes vodnik, po imenu Fritz, je prav podoben moji psički Šibili. Bil je eden prvih in najslavnejših psov na Aljaski, v navezi pa je bilo šest psov, ki so tistega leta rešili mesto. Mucher ali vodnik je bil Leonard Seppala in v njegovo čast se je razvila velika dirka Iditarod. Prosil sem Tino, da fotografira vprego, ki že visi v moji kuhinji v Ribnici. Z mislijo na to krasno vprego in plemenito dejanje, ki so ga takrat opravili, sem zaspal na kavču. Ob 3. uri zjutraj sem vstal, dve uri kasneje pa že na ciljni črti, kajti ne morem spati od skrbi in čakam Norvežana Sorlia, da pride kot prvi v cilj. V Nomu je vse pripravljeno za sprejem zmagovalca. Na glavni ulici je napravljen visok hrib snega, na katerem so slavolok in ciljni plakati in napisi ter zastave sodelujočih držav. Seveda je ogromno reflektorjev in barvastih lučk, pa tudi ograjeno je vse lepo. Četrtek, 17. marec Končala se je 33. velika dirka Iditarod tu v Nomu, kar je bil tudi največji razlog, da sem danes tu. Pravzaprav se še ni končala za vse tekmovalce. V cilj bodo prihajali še cel teden. Vsakega ob prihodu v mesto naznani sirena in kmalu zatem se preko ciljne črte zanj konča 1800 kilometrov dolga pot po mrazu, snegu in ledu, čez zamete in prelaze, preko rek in morja, neokrnjenih gozdov aljaških gora in dolin, do osamelih pustih s snegom pokritih gričev, do tukajšnje tundre, ki je gola, popolnoma brez dreves. Letošnji zmagovalec, veliki, vedno nasmejani Robert Sorlie, tudi pravi naslednik velikega Norvežana Roalda Amundsena, ki je narekoval dirko, ki tekmuje z nam znano Eucanzbo, je odnesel nagrado 72.067 dolarjev in Dodgov tovornjak ter premagal vse domačine. Zmago si je pošteno zaslužil in simpatična je njegova prijaznost in pripravljenost, da se slika z vsakim, da se podpiše in da avtogram, da spregovori s teboj prijazno besedo. Po tako izčrpljujoči dirki, ki je trajala 9 dni, 16 ur in 39 minut. To človeka enostavno fascinira. Povedati je potrebno, da psički pokurijo na dan 11000 kalorij, kar je 3x več kot kolesarji na dirki Tour de France. Tu sta le dva postanka po 8 ur in eden po 24 ur, vse drugo je pot, torej delo in garanje. Drugi je s polurno zamudo v cilj prišel domačin iz Kotzebua Ed Iten, klen in simpatičen Alaska Men, ki je reševal čast Alaske, je pa zelo utrudil svoje pse v močnem finišu za zmagovalcem. Tretji je bil v cilju lanskoletni zmagovalec Mitch Seavey, ki ima za seboj še dva brata, Tirella, ki je bil 16. in 18 let starega Dallasa, ki pa še ni prišel do mesta Noma. Zagotovo bomo o bratih še slišali v prihodnjih letih. In spet Norvežan Bjonar Andersen, temnih, nekoliko žalostnih oči, ki je s svojo vidno uvrstitvijo kot rookie, torej začetnik, presenetil in se plasiral na nehvaležno 4. mesto. Peti je temnolasi Ramy Broks iz Healeya na Aljaski. Šesti, John Baker, je na ciljni črti objel 3- letno hčerkico Tahaylo. Sedmi, Lance Mackey, ki je letos zmagal na tekmi Yukon River in se udeležil Iditaroda. Ima operirano vratno mišico in bezgavke, obolele od raka. Osmo mesto Jessi Royer, ki je v finišu dirke močno pospešila in presenetila nas vse. Paul Gebhard je nekoliko zdrsnil na lestvici. Od njega smo pričakovali več. Do zaključka je imel še polno vprego, torej 16 psov, je pa bil edini, ki je na kontrolni točki v mestu Iditarod odnesel Sorliu zlata zrnca v vrednosti 4000 dolarjev tamkajšnje etapne nagrade. Deseta, Dee Dee Jonrowe, je sicer najbolj medijsko spremljana ženska udeleženka Iditaroda. Enajsta, Ally Zirkle, močna, nasmejana in klena domačinka, ki se lahko spoprime z vsakim moškim, je bila tik pred Jeffom Kingom, ki se je ulegel na sanke in čisto po ameriško dvignil noge na ročaj. Trinajsti, Martin Buser, brez obveze na prstu, ki si ga je odrezal v delovni nesreči kakšen teden pred dirko, in ima še vedno veljavni rekord proge Iditaroda. O štirinajstem, Dougu Swingleyu mucherju iz Lincolna, smo že pisali, in bo sedaj poskrbel na progi še za svojo ženo Melanie Shirillo. Petnajsta, Jessica Hendricks, 18 -letna deklica iz Two Riversa, ki zelo lepo dela s svojimi psi. V cilju čakamo še simpatično Melani Gould in našega prijatelja Stivva Rasmunsena, s katerim smo se domenili na štartu, da se dobimo v Nomu, pa verjetno se to ne bo uresničilo, kajti jutri že letimo nazaj. Za njim je še Italijan Dodo Perri in Debi Moderow, medtem ko je slepa športna manekenka Rachel Scordis dokončno odstopila v Eagle Islandu, kajti dobila je močan udarec odlomljene veje, ki se je znašla na progi. Njena udarnina na boku je močna, temnomodra in dobro vidna, pa tudi boleča nad kolkom, in je pogojevala nujen odstop. Njen džentel-menski spremljevalec Paul Ellering zaseda trenutno zadnje, 64. mesto, kar pomeni Red Latern - rdečo svetilko. Legenda, Charlie Boulding, je z devetimi psi odstopil v Anviku in končal svojo mušersko kariero in nastope na Iditarodu. Ni hotel mučiti svojih maloštevilnih psov v vpregi in v strahovitem finišu dirke. Tako se je tudi zame končala velika dirka, ki se imenuje Iditarod, dirka v počastitev Fritza in Togo, vodilnih psov v navezi, ki sta leta 1925 pripeljala serum cepivo proti davici in s svojo 724 milj dolgo potjo od Nenane rešila mesto Nome, mesto, ki ga ne bi bilo več in ga ni nikjer na svetu. Konec Avtor z zmagovalcem tekme (Robert Sorlie, 1.122 milj je prevozil v 9 dneh, 18 urh in 39 minutah) Na Štefanavo vabljeni na 18. tradicionalni Božično-novoletni koncert “V SOŽITJU MED SOSEDI JE LEPO’’ 26. december ob 18. uri Športni center Ribnica Vstopnina: 1.000 SIT Vljudno vabljeni!