,,Naš Gias". K cilju drngovi! U nania se bojevi biju; u nama se lavori kriju. nii srniino s.premni u boj. LJ kolo. u kolo golubovi. nek visoko lete mladi iiam snovi. Mi moranio dalje pienieiiitoin cilju! Dalcko vi sanje, mj tražimo zbilju! (T. U.) Ko bercmo to v prvi številki »Našoga Glasa«. vidimo čilost in borbenost, s katero nas kliče naš drug T. U v boj za naše ideale! Mlad ie »Naš Cilas« in ni dosegel še svojega razmaha. a!i zato nič niani bor-ben. S silo ljubezni do svojega rodu želi in hočc prodreti v srca vscli, vas vseli. ki čutitc in bdite za naše bratc v Prknoriu ki iim liočemo nuditi oporo in vliti pogunia za nadaljni boj! »Da! Nain ic, za zarjo blestečo pogledati in ka.j Ijube-ga in lciiega ti povedati. o lo- moviii.i!« Mi hočemo. koiikor ie \- našili -mladili močeli, hočemo in moramo. ker jc naša sveta dolžnost. zrcti v lepšo zarjo Tvoje bodočnosti. o domovina! Zato smo izdali svoje glasilo! »Živa potrcba nas ie pozvala »a oder«. piše urednik. Udruženje slovanskili srednješolcev v Italiji ie izprevidelo, da pri vsem (rbšiinem delu in organizaciii ne bo zmoglo naloge medsebojnega občevan.ia članic Udruženja. brez skupnega imonnativnega glasila. hi zdai ic glasilo tu. Ne pustimo, da bi zopet moralo prenehati! Prvc tri številke. ki so doslej izšle, iiam pokažejo sliko tc.tca lista. Snoy jc razdel.iena v tri dcle: v leposlovni. prosvettii in informativni dcl ter vestniik. Spisi so hrvatski iii slovcnski. Ne inoreino leposlovnega dela motriti s preveč strogo literamcga stališča. ker list sain ni strogo literaren. omenim pa naj. da so mnosrj scstavki. kak;; tudi pcsnii. precei cpigonski, da nekateri čez mero. (Berač .lurko!) Nimajo tudi tcndcncc kakršne bi si želel v takem listu. Mi M o č c m o v e č >Solz v čašo skelcčib nam ran« (Cvetoslav)! Kakšne so čaše ran ne vem! Tudi ^Zvonovi naj ne tožijo« več; in če žene in deklcta sprašujejo: ikod? — pove.i jim Miriam in ne pusti iih v blato! Članki in razprave prosvetnesra in irM;;iniativiK"j;a do!a s(> m n o :.r o boljši in iiašim raznienMii potrebni ia s;; r.b.iek- tivni. Omerthn tu člancte »K.ie naj študiram« od Braiiiinira Dobravškega. Povzcinam par besed: »Pomislite, kaj bi sc zgodilo z liašini Ijudstvoin. čc bi ga zapustila vsa inteligcnca? ! Isio — kar sc zR()di z ladjo brez krmarja. Žc itak je oclšl-o v tujino pronmogo zrclili. odiičiiih inož. kj bi nain bili lahko še v veliko korist — 11i najžalostiiejc je. da ubira niladina isto pot...« V naslediijiji dveh številikali pišc isti dvo.ic dija.ških pisem iz ¦Higosiavijc.. .lože Bajda piše o sebičnosti in človcški družbi; prav ima ko pravl: »Mi ¦s.ino mladi in ne bodemo obupavaii s Hanibertom:in. ncstrpnim aristokratcm. l;i ie navajen ukazo\rati in se mu zdi usodno. da ne more spreobrii'-ti svct v pe~ tih mimitali.« Isti piše o slovenskili di.iaškib tistih v Julijski Krajini. D. J. poroča <) ekonoinskem noložani primorskcga diiaštva v Sloveniji. V drugi štcvilki obseK'a ta del članek o občnein zboru LJdružf" ii.ia slovanskili srcdnješolcev v Italiji. Prinasa tu-.li podrobno poročilo o delu odseka za izdaj-o našega glasila. .lavnost sc tu lahko seznani s tcžko"čami in žrtvami našj organizacije Pojasniuic in uteinclji stališče Udruženja, ki ie naprcdno. narodiiio in ciciiidkratično Sledi Tugomira UiCiča »Srediiješkolsiki život«, kj ga nadai.iuje v tret.ii številki in od Ar. »Ekonomski ro'ožaj di;aštva u lirvatskoj'. Y istem dcln t:etic štovilkc naha.iaino zani- mive članke in spise od N. N. »Siavcaska buduičiiost«. od Dragovana Vinkova »Škola života«, »Nestručnost Itaiijanskih učiteljskili škola« kar piše Tone Pctruško-Petrov. Med posameznimi razpravarni so aforizmj in scstavki bolj splošnega značaja. N. pr. y prvi številki Maksima Čcšinskega- »Nekaj sonernic •) potovaiiju«. Nai omenim v drugi številki icp nekroiog Njegošu od N. N. Najzaniiiiivejši članek v tretji števiiki je pa »Škola života«. kj sem ga že omenil. Tovariš Vinkov nas seznani z človekoljubiio Vidovičevo šolo. Dobro k pogodil niarsikotra izmcd nas. ki sarn sebe ne pozna. Kritično razpravlja o šolah — »ko.ic sii prevrše udaljile se od života«. Zahtcva v tem oziru več svobode šolskega pouka. Njcgova kritika šoLske vzgojc in pouka Je najboli utemeljema. kajt! res vzgaja kot sain pravi prei — »nčene lopove i Paskijeviče, a ne ljude koii karie da vode narod!« Omcnil sem sanio vrsto člankov rz tcga dela zato. da je razvidno kako se zanima dijaštvo za življenje Ostali so tudi zelo dobri. Vcstnikj vsefi treli številk prinašajo kratke črfice. Tako n. pr. v 1. številki o Lužrsko-Srbskcni dijaštvu. v drugi o Prosvctncm tečaiu v.a Krasu. Liste'k in Kr;/;'i'