Razne stvariIz domačih krajev. Prijateljem našega lista. Prosimo Vas, da razSirjate naš list med svojimi znanci. Posojajte ga vsem, ki 8e niso njegovi naročniki, da ga spoznajo. N a z n an j a j t e nam naslove oseb, o katerih je upati, da postanejo naročniki, ako jhn pošljemo list na ogled. Zahtevajte ga po vseh društvih in gostilnah. Naš list ima nalogo, da zagovarja pravice krSčanskih slovenskih kmetov. Še v večji meri in s krepkejšo besedo kakor doslej, bo izvrševal to nalogo v bodočem letu. A tudi mladega kmetskega naraščaja, naših vrlib mladeničev, ne bo pozabil K m e t j e i n m 1 a d e n i č i, skrbite torej, da bo list, ki je le vam posvečen, najbolj razširjen na Slovenskem. Na delo, prijatelji naši! Osebne vesti. Gosp. Mihael Podlesnik iz Lehna je bil dne 20. t. m. na graškem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva. — Gosp. Ant. Korošec, asistent na živinozdravniški Soli na Dunaju, je imenovan etf iinarnim asistentom pri namestništvu v orradcu.' Za slovensko vseučilišče v Ljubljani poslali so prošnje občina Dobje pri Planini, Dobrna, Bralno društvo na Dobrni, Krajni Solski svet na Dobrni drž. poslancu g. Zičkarju. Slovenska božičnica v Mariboru. Božičnica, prirejena v soboto dne 21. dec. majhnim Slovenčkom in Slovenkicam mariborskega otroškega vrtca, je bila izmed vseh dosedaj prirejenih najlepša in najbolj nežnoljubka. OtročiCki niso nastopali kot izvežbani gledališčni igralci in dolgoklobasni prednašalci pesrai in govorov, ampak kot veseli, živahni otroci, igrajoči se pod vodstvom svojih ljubih vrtnarie. Mnogo odličnih mariborskih Sloyenk in Stovence-' je bila priča otroSkemu igranju. Preč. g. kanonik dr. Mlakar se je prisrCno zahvalil vsem, ki so omogočili z darovi današnjo lepo božičnico. In potem se je začela razdelitev daril, za otročičke prevažna točka v programu. Slika dr. Križaniča. Ker je blagi g. dr. Križanič imel toliko prijateljev in častilcev po slovenski domovini, dal je njegov rojak g. računski revident v Mariboru, Matej Strakelj, napraviti večjo število pokojnikovih slik v veliki kabinetski obliki. Gotovo bo s tem marsikomu vstrepel. Slika stane 1 K 20 h, po pošti 10 h več. Gisti dobiček pa je namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. Iz Ptuja nam pišejo: Shod za vseučilišče v Ljubljani v nedeljo, dne 15. decembra 1901 ob 11. uri predpoludne v »Nar. domu« v Ptuju ie bil impozantno obiskan; zastopani so bili vsi sloji ptujskega okraja, posebno so se odlikovali občinski predstojniki Sv. Lovrenške fare v Slov. gor., kajti bili so vsi — živela kmetska zavednost! — pa tudi učiteljstvo je bilo častno zastopano. Maogobrojne zborovalce pozdravil je v daljnem nagovoru predsednik politič. društva »Pozor« g. Zelenik. Zapisnikarjem je bil izvoljen g. Zupančič. Nato nastopi g. dr. Brumen, kateri je v jako obširnem in temeljitem govoru razmotrival o potrebi in o pomenu vseučilišča v Ljubljani za Slovence. Zborovalci sledili so z vidnim zanimanjem stvarnemu govoru ter večkrat pritrjevali njegovim izvajanjem. Končno je bila so glasno sprejeta resolucija za slovensko vseučdišče v Ljubljani. Iz Slov. Bistrice. Zvedeli smo iz zadnjega »Slov. Gospodarja«, da so odposlali na visoki državni zbor prošnjo za ustanovitev vseučiliSča v Ljubliani tudi krajni šolski svet in učiteljstvo na Črešnjevci. Kaj bodo čre8njevske občine storile, smo radovedni. S tem bodo pokazale, v katerem taboru stoje s svojimi voditelji. Na Ptnjski gori bodo kmalu po novem letu občinske volitve. Repa bi rad prišel na županski stolec. 2e danes kličemo: Pozor! Poučni shod v Jarenini. Dne 15. dec. t. 1. smo imeli zopet v Jarenini gosp. I v. Bel6-ta. Ob '/«4. uri popoldne se je zbralo precejšno Stevilo mož in mladeničev ter hvaležno poslušalo učiteljevo predavanje o trtoreji. Kaj poučljivo je g. učitelj Iv. Belš razlagal, kako je saditi in negovati talijanskega rizlinga po Slov. goricah, kako ga varovati nezgod in kako priskočiti vinogradora v pomoč ob nalivih, in kako se najlažje reSimo nesrečnih, pri nas tako pogostih velikih plazov. Pri nas, ker leži zemeljska plaz le po kaka dva metra na debelo na prodcu, ni čuda, da je toliko plazov. Temu se upremo, pravi, ako napravimo rove ali grabne po več komolcev globoke po močvirnih krajih, po katerih se naj odteka voda. To je najboljši pripomoček, da^se rešimo plazov. Zeleznica Celje-Velenje se nemara nazadnje le podržavi. Sedaj se vrši pregled cele proge. V Velenjn je umrl dne 17. t. mes. narodni trgovec g. I. Machan. Od Sv. Ilja v Slov. gor. Pri nas se sploSno govori, da si naši ultra-Nemci štejejo gostilno g. C. za svoja shajališča. »Marburgerca« je o tem pisala . . . »das neue Gasthaus in Egydi wurde mit Tanz und Musik eingeweiht« itd. Mislimo, da bode omenjeni gospod gostilničar C, ki se je kazal povsod kot nas ter vseskozi kot mož narodnjak pojasnil, koliko je na tem resmice. Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. so obhajali pred kratkim sveti misijon. Ljudstvo se ga je z veliko vnemo in pobožnostjo vdeleževalo, posebno na zadnjo nedeljo ob sklepu sv. misijonskega časa. A pri nekem kmetti so spoznali za bolj primerno in potrebno, da so napravili ples. Pa saj se ne čudimo, ker vlada v tej hiši gospodinjin liberalni duh. V Sterntalu se je ustanovila s 1. novembrom brzoiavna postaja za kraje Št. Lorenc, Apače, Župeča ves, Pleterje, Mihovci, Cirkovci, Staroši" ¦? rirgonja ves, Niverci, Št. Kungota, Tn vce, Gora, Majsperg, Naraplje, Bolfank. Ivanjkovci. Bne 9. t. m. zvečer je urnrla brez svetih zakramentov za umirajoče sirota in 26 let stara dekla pri vdovi ia posestnici Mariji Petovar v Ivanjkovcih, župniia Svetinje. Slovesen pogreb je bil odločen na 12. decembra ob 8. uri v jutro. Česar nihče ni slutil, se je zgodilo. Že 11. decembra opoldan pride od ormoške c. kr. sodnije povelje, da se mora mrtva deklina prinesti do 3. ure popoldan v mrtvašnico, kar se je tudi zgodilo. Bila je raztelesena in sodnijska preiskava je dognala zastrupljenje z mišnico. To ie tukaj vzbudilo veliko iznenadenje in začudenje, ker je bila deklina vesele nravi, lepega obnaSanja in v obče spoStovana. Nesrečno deklino priporcčamo božjemu usmiljeniu! Ali imamo tukaj opraviti z nesrečuim slučajem, s samomorom ali zločinstvom bode pojasnila sodnijska preiskava in naSa vrla žendarmarija! Iz Stoperc. V zadnjem listu Štajerca se je čitalo, da se je baje tukaj ustanovilo liberalno drustvo »Fidel« z geslom: NaS Dom v peč, Štajerca pa v roke. Liberalno družtvo »Fidel« pa se je s svojim geslom Jako zmotilo, ker tisti dan, ko so prijeli nartčniki Štajerca in ga fiitali, so mu takoj nekateri dali slovo. Pet naročnikov ga je takoj odposlalo nazaj v Ptuj in si bodo naročili »Naš Dom«. PoSteni fantje nočeio čitati lažij in podpihovanja, kakor se je 6italo v Štajerčevem članku iz Stoperc. Dopisnik Štajerca, zapomni si to, da pustiš take Ijudi, ki ti ničesar ne store, pri miru. Bodi prepričan, da tisti, ki še le za gostilno prosi, bode ostal Stoperčan, ako tudi gostilno dobi, ti bodeš pa gotovo prej ali slej zopet odvandral. Stoperčan. Tri svoje otroke umorila. Pri Sv. Trojici je orožnik prijel kmečko hfier Marijo Postružnik iz SeliSč, ki se je potepala okolu. Orožniku je obstala, da je tekom petih let umorila tri svoje nezakonske otroke, katere je zakopala v nekem gozdu pri Ljutomeru. Radi motenja vere so bili pred mariborskim sodiščem obsojeni: Anton Vogrin na tri mesece, Fr. Ploj na Sest tednov, Mat. Plochl na tri tedne, I. Fekonja, Franc Wolf in Lojza Rois na 8 dni strogega zapora. Vsi so iz Oseka. V Št. Lovrencu na Dravskem poljn je bil 15. t. m. jako dobro obiskan razgovor o kmetijskih zadevah. V kratkem se ustanovi bikorejska zadruga. — Danes dne 24. t. m. so pokopali Lucijo Jurič, ki je bila po svoji dobrotljivosti daleč naokoli znana. Naj počiva v miru! Iz Brežkega glavarstva. (Slovensko uradovanje). Večkrat se je že omenilo in povdarjalo, naj bodo župani toliko zavedni, da bodo slovensko uradovali. Naj nobeden ne misli, da pri glavarstvu slovenski ne znajo. Nekateri se še vedno rajši poslužujejo spakedrane nemščine v uradovanju kakor pa domačega jezika. Poznamo župane, katerim teče slovenski govor prav gladko ter so tudi v pisavi zmožni, a vendar radi v nemščini uradujejo. Takih županov je več v Kozjanskem okraju. Zakaj se pri občinski seji določi slovensko uradovanje, ako pa potem predstojnik tega ne spolni? Nam je znano več takih občin v hribovitih krajih, pa tudi v nekem trgu, ki ima slov. župana, se enako godi. Ako se ne bodo poboljšali, pribili jih bodemo v «Gospodarju» na črno ploščo. — Slavno Bizeljsko glavarstvo je imelo dalje Casa posilinemškega tajnika in tako se je seveda Ie nemško uradovalo po njegovem receptu. Ker je pa le ta umrl, upamo, da se bodo Bizeljanci zdramili. Gotovo b do vložili tudi prošnio za dvojezični poštni pečat ter tako prekosili Šent Petrane, ki Se imajo vedno samo nemški poštni pečat. Slovenska zmaga. Iz Št. Vida pri Ptuju nam pišejo: Dne 17. t. m. so se vršile občinske volitve, pri kateri so bili izvoljeni sami odlični Slovenci, akoravno se ie stari posilinemški odbcr trudil priti zopet na krmilo. A ni se itm posrecilo na noben nacin. G. Schoschteritsch je dal celo tiskati list, na katerih so bila imena njegovih kandidatov v debelem tisku tiskana, misleč menda, da mi volilci ne vidimo dcbro. Ako je g. Schoschteritsch to mislil, se je motil. Mi vidimo hvala Bogu prav dobro, za to pa kandidatov na teh rumenih listkib nismo hoteli voliti. Neutrudljivo je hodil g. Schoschteritsch prosjaCit volilce, in ni se zbal grdega pota, nagovarjal volilce na cesti, kateri so šli mimo njegove kramarije; na dan volitve pa je poslal že ob četrti uri v jutro svojega sina in hlapce, naj grejo vabit volilcev ua volišče. Ali malo uspeha so imeli. En pristaš Šošteriča je klečal pred volilcem in ga s povzdigjenimi rokami prosil, naj gre volit, da se gospodu Š. slabo godi in da bo sicer propal. Pa volilec ga ni hote! ubogati. Kaj ne, to je smola g. Schoschteritsch? Pa še to ni vse, celo svojo kočijo ie dal vpreči in poslal po volilce, a kočija se \e vračala prazna, volilci pa so peš prihajali, to je bilo za njega slabo znamenje. Volilci so bili odločni, niso se dali od nikogar s sladkimi besedami pregovoriti, za kar se jim mora vsa čast priznati. Oni pa, ki so se dali pregovoriti in volili nasprotnike, oddišli so z volišča poparjeni, ker so uvideli, da so ostali s Schoschteritschem vred na cedilu. Živeli vrli narodni volilci! Iz Zdol pri Kozjem nam pišejo: Mokrotno adventno vreme imamo. Dne 18. t. m. je bliskalo in grmelo. Gudno znamenje to, kaj ne, v začetku zimskega časa, v adventni dobi? V hribih je prijetno in solnčno vreme, skoraj pomladanskemu podobno. — Dne 17. t. m. smo pa čuli l/ti. uri popoldan močno bobneč potres, trajajoč več minut. Potresova smer je prihrutnela iz južno-zapadne strani. — Na Zečah je umrla dne 16. t. m. blaga in plemenita žena Ana Debelak. Rajna je bila pridna in delavna žena, ki je svoje otroke prav po krščansko izredila. En sin se Je posvetil samostanskemu stanu in je pri Cč. oo. trapistih v Rajhenburgu, druga dva sta cesarska služabnika t Trstu; ena hči in en brat pa sta v daljni Ameriki. Tri deklice so pa pomagale doma polje obdelovati. Sveti ji večna luč. — Občinske volitve se bodo vršile meseca januarja prih. leta in za te volitve se že danes opozarjajo volilci, ker je nekaj Judežev. 0 občinskih razmerah pa prihodnjič. — «Štajerc» je pri nas zginil — vsled denarne sušice brez naročnikov. 840 kron zgnbil |e na sejmu v Kamniku posestnik Fr. Hribernik iz Št. Lenarta nad Gornjim Gradom. Zitne cene na Danaju za 50 kil. Pšenica 76 kil za spomlad 8 90 K, rž za spomlad 763 K, koruza za maj-iuaij 5.84 K, oves za spomlad 7 79 K. Žitne cene v Budim-Pešti za 50 kil. Pšenica 76 kil za prorppt 8 60 K, pšenica za spomlad 872 K, rž za prompt 710 K, rž za spomlad 736 K, koruza za prompt 540 K, koruza za maj 554 K, oves za prompt 750 K, oves z& spomlad 7 50 K. Žitne cene v Sisku za 50 kil. PSenica 8 20—830K, bosenski oves7 25—7 35K, sremski oves 740—7 50 K. činkvantin 7—7.10 K, stara koruza 6 05—6 10 K, nova koruza 5 25—5 30 K. — Za nekatere kraje kaže kupiti koruzo in činkvantin kakor sploh drugo žito v Barču, dasi so cene v Barču pri višji voznini za 10 h nižje od cen, ki veljajo za Sisek.  konju pa je vlak raztrgal glavo, čeravno jo je na tleh ležeči jezdec z vso silo vlekel k sebi. Dvoboj — žensk. V Budimpešti sta se te dni bili na «viteški» način kuharica Durban in sobarica Anuncia, ker sta se obe zatelebali v nekega buzarskega korporala. Bili sta se ob prisotnosti sekundantinj s kuhinjskim orodjem in tako zdelali druga drugo, da so morali obe odvesti v bolnico. Orjaški človek. Največji človek na svetu je potoval zadnji čas po državi Maine v Ameriki in s svojo mladostjo in velikostjo napravil veliko zanimanje med tamošnjimi  prebivalci. Ime tega velikana je Edvard  Beauper. Visok je sedem čevljev, deset in tri  četrt palca, star je 20 let in da bode Se rastel, o tem ni dvoma. Sedaj tehta 367 funtov. Kadar pride ta junak kam v kaki hotel, ni- rnajo nikjer zadosti velike postelje zanj, postlati mu morajo na tla in sicer z dvema blazinama, da mu služita kot postelja, na kateri more svoje udu zravnati. Iz drugih krajev. Velike vojaške vaje v Istri. Pri- hodnje leto se bodo vršile velike vojaške vaje v Istri in sicer ob morski obali ter bo sodeiovala tudi mornarica. Vaj se udeleži vse vojaštvo, kar ga spada k III. voju (Gradec) in kar ga je pod voinim zapovedništvom v Zagrebu in v Zadru. Vlak v snegu V Ukvah na Koroškem je v ponedeljek obtičal osobni vlak na progi, ker je bil sneg tako velik, da vlak ni mogel naprej. Vlak je imel radi tega dve uri zamude. Strašna nesreča v Pazinu. Dnc 15. t. mes. se ie v sredini Pazina zgodila velika nesreča. Zjutraj ob 4. uri je zbudilo ljudi grozno vpilje: ogenj, fogo, ajuto, ajuto. Ko se je zdanilo, so zvedeli prebivalci, da so naSli v sobi neko Uliko Slokovič, ki je popolnoma zgorela. Najbrže se ji je prevrnila svetilniea in je nesrečnica na ta način končala svoje življenje. Nesreča v sreči. V Sevilji je zadel ubožen meščan Amando Gomez 30.000 mark, katerih je bil seveda nepopisno vesel, zato je botel presrečni dan tudi dostojno slaviti. Napolnil si je žepe z denarjem ter je romal ves večer in skoro vso noč od gostilne do gostilne, a vkljub temu ni bil Gomez posebno vinien. Ze proti jutru se ie pridružil dvema drugima pivcema, ki pa nista bila tako dobre volje kot Gomez. Začela sta se ž njim prepirati in v prepiru je zabodel eden izmed njiju Gomeza, da se je zgrudil mrtev na tla. Koliko konj se je porabilo v Jnžni Afriki ? Od zaCetka vojne do danes so Angleži transportirali v Južno Afriko 250.000 konj in 100.000 mul. Sedaj so naznanjeni zopet veliki transporti iz Amerike in Ogerskega. Velik mraz v Ameriki. Z vseh stranij dohajajo v New York vesti, da je nastal v Severni Ameriki hud mraz. Toploiner kaže 18° R mraza. V Chicagu že 200 let ni bilo takega mraza kot danes. Več oseb je zmrznilo. Itneli so tudi mrzlo burjo in gost metež sega. Tudi v Južni Ameriki imajo izredno hud mraz. V nepopisni nevarnosti se je nahajal te dni pruski nadporočnik d'Arrest v Frankobrodu ob O. Jahal je na kobilici svojega majorja, ki jo je cel polfc poznal kot tako, da rada zbeži in jezdeca vrže od sebe. Tudi nadpoi;očniku se splaši kobilica in dirja proti železnični progi. DospevSa do obcestne zapore, preskoči prvo, pri drugem skoku pa jej zdrči in pade z jezdecem vred ravno v hipu, ko je pridrdral brzovlak mimo. Nadporočniku se ni pripetilo razuo male praske nič žalega, Društvene zadeve. Mariborska čitalnica. Predsednikom je izvoljen g. dr. Franjo Rosina. Sklenila se je resolucija za slovensko vseučilišče in izrekla zahvala vseučiliščuikom za nastopanje pri tem vprašanju. Za dijaško kuhinjo v Mariboru je darovala 5 K posestnica pri Sv. Marjeti ob Pesnici na čast sv. Antonu za kruh siromakov. Bralno in pevsko društvo^Maribor" priredi Silvestrov večer v restavraciji Narod- nega doma z zelo zanimivim vsporedom. Mariborske Slovence uljudno vabi odbor,  kateri se bode potrudil prirediti kolikor mo-  goče zanimiv in vesel večer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Začetek ob 8. uri. Celjsko pevsko društvo izvolilo je pri XIII. občnem zboru dne 18. t. m. sledeči novi odbor: Predsednik: Rafko Salmič, podpredsedmk: dr. Karlovmk, tajnik: Janez Dobršek, blagajnik: Janez Vodlak, odborniki Ivan Spindler in Fran Staufer; namestnika Fran Cvetkovič in Ivan Kobilca. ObČni zbor ,,Celjskega Sokola" se je vršil 22. t. m. Voljen je «ledeči novi odbor: Starosta z vsklikom brat dr. Dečko; podstarosta z vsklikom brat dr. Karlovšek; odborniki bratje Benčan, Golar, Jošt, LonCar, Smrtnik; namestnika brata Meglič, ZabukovSek. Kmetijsko društvo pri Sv. Emi bode imelo dne 5, januarja 1902 svoj redni občni zbor, ob 3. uri popoldan v prostorih kmetijskega društva. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. Volitev dveh novih odbornikov; 3. Volitev nadzorstva; 4. Slučajnosti. Slov. katol. bralno drnštvo v Novicerkvi pri Celju ima rine 31. dec. 1901 ob 3. uri popoldne občni zbor v društveni dvorani z naslednjim vsporedom: 1. govor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Pobiranje udnine in sprejem novih udov. 5. Prodaja starih časopisov. 6. Slučajnosti in predlogi. Bralno društvo pri Sv. Ani v Slov. gor je v seji z dne 1. decembra t. 1. sklenilo doposlati jednako drugim narodnim zavodom prošnjo za slovensko vseučilišče ter je isti dan tudi brzojavno pozdravilo se za to idejo voiskujoče zbrane v Ljubljani. Isti dan pri isti seji je odbor imenovanega druStva najostreje obsodil nesrečen govor dr. Tavčar-ja, v kojem je dne 22. novembra t. 1. grdil svoje lastne in rodne brate Slovence. — Prvi zabavni večer nudi bralno društvo svojim udom dne 12. januarja 1902. Vefi o tem prihodnjiC. Drnštvo BNarodna čitalnica v Ptuji" priredi 31. decerabra t. 1. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih »Silvestrov večer« s petjem, tamburaniem itd. Odbor vabi nde in prijatelje na obilno vdeležbo. Občni zbor ,,Slomšekove zveze" se bode vrSil dne 29. in 30. decembra 1901 v Ljubljani. Vspored: Dne 29. decembra (ne- delja): Zabavni večer v veliki dvorani »Katol. doma s sodelovanjem oddelka ljubljanske meščanske godbe. Začetek ob 8. uri zvečer.  Dne 30. decembra (v pondeljek): Ob 8. uri  maSa v kapeli jezuitov. (Elizabetna cesta.) Ob 9. uri glavno zborovanje v veliki dvorani »Katol. doma«: 1. Nagovor predsednikov. 2. Govor državnega poslanca dr. Ig. Zitnika o šolskih in učiteljskih zadevah v državnem in deželnem zboru. 3. Govor gosp. Antona Doklerja, gimnazijskega profesorja: »Kako voditi čitanje?« 4. Poročilo gdč. Antonije Štupca: Kakšno bodi delovanje udov Slomškove zveze? 5. Poročilo g. Julija SlapSaka. 6. Poročilo odborovo. 7. Slučajnosti. 8. Volitev novega odbora in sklepni govor. — Prijave in vprašanja je treba pošiljati predsedniku »Slomškove zveze«, Franu Jakliču, učitelju v Dobrepoljah (poSta Videm) ali pa pod naslovom »Uredništvo Slov. Učitelja v Ljubljani. Uljudno so vabljeni vsi somišljeniki svetnega in duhovskega stanu. Bralno drnštvo v Studenicah priredi v nedeljo, 29. grudna v gostilni gosp J. Koropca veselico. Začetek ob 5. uri popoldne. Kmetijska zadrnga v Jarenini dokaj lepo napreduje. Pri zadnji seji dokazalo se je zopet občeznano zanimanje. Navzbči so bili vsi udje ter sklenili podpirati započeto delo. Celi teden je bilo po več delaveev v trtnini. Napravili so komposta za par let in rigolanje je dobro dokončano. Upati je, da k letu in naprej proda zadruga med svoje zadružaike še več raznih cepljenik, kakor jih je letos. Prodalo se jih ie letos 5000. Gena jim je bila 100 a 12 K, in še poleg male cene so bile silno lepe.