V SPOM1N
Ivan Rupar
V 74. leto stamti /r nenadoatM ttmrt han Rupar. Kdo se ga ne bi spomlnjml - invatida, priklenjenega na mziček, ki je rad posedel med Ijudmi n* Bratovšeri ploičadi *ii • Stoiicah? Čeprav je bil hudo bolan je nd zahajal vea, zato mu je bUa zima oložna. Tukrat je c*h dneve presedel oh oknu, opazoral igranfe otrok na snegu, se spominjmJ svojib otroikih doi in oekmj solz mu je spolzelo po obrazu. Zalo so ga spremljali na isdnjo pot tisti, ki *edo kaj je trpljenje tn .«¦ ga bodo še dolgo spominjaH.
ItMti Rupar je bil rojen v Tomaiinih, sedanja občina Rudolk- ViL \ revjsi kmečki družtni. Osem olrvk je bilo in rsi so te priključili narodno oavoboditm borbi ie leta 1941, ko /> bilo najieije. Brata so mu ubili kot lalca ipomladi 1942, kasneje pa je zloglasna črna roka obila še njego-vega očela. Ivan je opratljal od 1941. do vstopa * MOV marcn 1942, razne posle, ki so se nana.fale im obveiievalno delo. Bil je borec TomiičetegM bataljona in kasoeje TomŠičene brigade. V inani rofki ofenzi*i jubja 1942. je bll ujet v Ljubljani obsojen na dolgoietni zapot Vse do osvobodkre je bit * koacentradjskih taboriidb - mualnieah v Ilaliji in Kemčiji. Ko se je trnil domo* je služboval » stkretariatu za notraitje ladcve kot miliinik. Leta 1960 se jt taposiil pri časopisnem podjvtju Delo, kjerje ostal do upokojitve leta 1969.
Slata njegotemu spominu'.
D. R