Leto LXVII., št. 57 LJubljana, sobota 10. marca 1934 Cena Din i.- lakaja mk dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit TTRFnviAwn TO fTFftAVNUTVn Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst k Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst k Din 3.-, večji inserati petit £S2k J*tr* « «jJ^nfL *♦ « telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, Trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< ljlbuajva, tvnaiijeva uiica s*, o podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. Telefon K. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Cilji in pota našega gospodarstva Gospodarski problemi pred Narodno skupščino — Obširna razprava o kmetijskem in trgovinskem proračunu — Pomemben ekspoze ministra g. Demetrovića — Vprašanje zaščite obrtnikov Beograd, 10. marca. p. V pospešenem tempu nadaljuje Narodna skupščina proračunsko razpravo, za katero vlada nezmanjšano zanimanje. Včeraj je Narodna skupščina ves dan razpravljala o enem najvažnejših resorov, o kmetijskem ministrstvu. O ekspoze ju, ki ga je podal vršilec dolžnosti kmetijskega ministra minister dr. Stjepan Srkulj, se je razvila živahna razprava, v kateri so vsi govorniki poudarjali, da bi bilo treba baŠ temu ministrstvu dati na razpo lago čim več sredstev, da bi moglo kar najuspešnejše vršiti svojo veliko nalogo. V debato so živahno posegli tudi poslanci dravske banovine. Poslanec dr. Bogumil Vošnjak se je v daljšem govoru zavzel za ustanovitev Jugoslavenske kmetijske zbornice, ki bd morala združiti na stanovski osnovi vse jugoslo-veneko kmečko prebivalstvo. Po njegovem mnenju je samo na ta način mogoče povezati jngoslovenskega kmeta v čvreto jugoslavensko celino. M bo enkrat za vselej preprečila tudi vse separatistične pokrete. Nar. posl. Anton Kline je v svojem govoru opozoril na težaven položaj slovenskih živinorejcev, ki ne morejo vnovčiti svoje živine. Zato je priporočal, naj bi se nadaljevala akcija nakupovanja plemenske živine za južne pokrajine v dravski banovini, kar bi položaj znatno olajšalo, obenem pa dvignilo cene živini in tako neposredno vplivalo na izboljšanje splošnega položaja kmečkega prebivalstva. Nar. posl. Aivton Cerer se je v svojem govoru obširno bavil z vprašanjem zaščite kmetov, izrazil vladi zahvalo za njene dosedanje ukrepe, ki pa so kljub temu še nezadostni. Potrebni so še nadaljnji koraki in ukrepi, da se zaščiti kmečki stan pred propadanjem. Tudi on se je toplo Bavzel za osnovanje kmetijskih zbornic, smatrajoč tako organizacijo za edino pravilno in uspešno pot pri reševanju kmečkega problema. Trezna in stvarna tevajanja slovenskih poslancev zbujajo v Narodni skupščini splošno pozornost. Pozno zvečer je bil proračun kmetijskega ministrstva odobren, nakar se je pričela razprava o proračunu trgovin-Blkega ministrstva. Minister trgovine g. Juraj Demetrović je podal obširen ekspoze, v katerem je orisal splošni gospodarski položaj Bvetovne trgovine in razvoj prilik pri nas. V globokem poznavanju materije je g. minister podal obširne smernice državne gospodarske politike, koje temelj mora biti nacionalna solidarnost. Stara gospodarska načela propadajo po vsem Bvetu in tudi pri nas mora postati vodilno načelo, da je interes skupnosti nad interesom posameznikov in posameznih skupin. Uvel javi j en je tega načela naj se uresniči potom Gospodarskega sveta, ki naj ob sodelovanju najboljših strokovnjakov določi gospodarski načrt fei usmeri celokupno naše gospodarstvo v novi pravec, ki bo najbolj odgovarjal sedanjim prilikam pri nas doma in po ■vetu. Steber Jugoslavenskega narodnega gospodarstva je kmetijstvo. Zato je vlada tudi že dosedaj posvečala temu vprašanju največjo pozornost in usmerila vso svojo politiko na to, da dvigne cene kmečkim pridelkom. V to svrho je iskala novih tržišč za izvoz agrarnih pridelkov, sklepala nove pogodbe in storila vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče, da se popravijo cene kmečkim pridelkom, zavedajoč se, da bo s tem pomagano tudi vsem drugim stanovom, predvsem pa trgovini, obrti in industriji, ki bosta na ta način dobili zopet plačila zmožnega kupca. To vpliva posredno tudi na položaj delavstva, ki bo ob izboljšanju produktivne delavnosti nanio dovolj kruha in zaslužka. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. minister obširno orisal položaj zunanje trgovine. Plačilna bilanca je aktivna, kar je posledica silnih naporov in strogega nadziranja uvoza in izvoza. Podal je pregled trgovinskih pogajanj in sklenjenih pogodb in sporazumov in v zvezi 6 tem poudaril veliko važnost balkanskega pakta, ki odpira našemu izvozu nova tržišča. Velik del svojega ekspozeja je minister g. Demetrović posvetil vprašanju tujskega prometa, ki predstavlja vse važnejšo panogo narodnega gospodarstva. V lanskem letu je vrgel tujski promet nad 300 milijonov. Vlada je trdno odločena vsestransko podpirati turi- zem in bo v to svrho sklenila posebne konvencije z raznimi državami, da se kar najbolj pospeši dotok tujcev v našo državo. Opozoril pa je obenem na to, da je tujski promet pri nas šele v razvoju in da bo treba šele ustvariti predpogoje za njegov uspešen razvoj. Sem spada zgraditev modernih hotelov, preskrba udobnosti itd., ki jih zahteva razvajeni tujec. V zvezi s tem se je g. minister dotaknil krize hotelske industrije. Dolgovi hotelske industrije znašajo nad 270 milijonov. Trgovinsko ministrstvo si prizadeva, da skupno z drugimi državnimi ustanovami izvede sanacijsko akcijo, kar je pri sedanjih kreditnih prilikah zelo težavno. Govoreč o obrtništvu je g. minister poudaril, da smatra obrtništvo za steber jugoslovenskega gospodarstva in mu zato vlada posveča največjo pozornost. Obrtni zakon bo primerno noveliran. Spričo položaja, v katerega je zašel zlasti mali obrtnik po zaščiti kmečkih dolgov, se je pokazala nujna potreba zaščite obrtnikov in njegovo ministrstvo že pripravlja potrebne ukrepe. Govoreč o industriji, se je g. minister dotaknil tudi vprašanja kartelov in naglasil, da nam je inozemski kapital dobrodošel, dokler koristi našemu gospodarstvu in ne išče prekomernega dobička. Kadar pa gre preko te dopustne meje, postane škodljivec narodnega gospodarstva in temu se mora stopiti na pot. V trgovinskem ministrstvu je že izdelan načrt zakona o kartelih, ki bo našim prilikam primerno uredil to vprašanje. Izvajanja ministra Demetrovića, ki so trajala nad dve uri, je spremljala zbornica z največjo pozornostjo in izrazila ministru g. Demetroviču ob koncu svoje priznanje z dolgotrajnim aplavzom. V debati so govorili med drugimi tudi nar. posl. gg. Ivan Lončar, Alojzij Dr-melj in Albin Koman. G. Lončar je v svojem govoru opozoril na propadanje čevljarske obrti zaradi inozemske konkurence, zlasti s strani tvrdke Bat'a, zaradi česar je postalo na tisoče čevljarjev brezposelnih. Zahteval je odločne ukrepe v zaščito domače obrti. Poslanec g. Drmelj je v svojem govoru opozoril na propadanje taninske industrije, s čimer je udarjen tudi naš kmet, ker ne more prodajati kostanjevega in hrastovega lesa. Zahteval je uvedbo zaščitne carine na razne ekstrakte, ki se uvažajo iz inozemstva. Poslanec gosp. Koman je v svojem govoru zahteval uvedbo zaščite obrtnikov, zlasti malih podeželskih obrtnikov, ki so na robu propada, ker ne morejo iztirjati svojih terjatev, dočim se proti njim nastopa neusmiljeno. Zahvalil se je vladi, da je za male obrtnike pavšalirala pridobni-no, s čimer jim je položaj v pogledu plačevanja davkov znatno olajšan. Pozno ponoči je bil proračun ministrstva za trgovino sprejet. Danes je narodna skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za šume in rude. Ekspoze je podal minister gosp. Demetrović, nakar se je razvila obširna razprava, v kateri so med drugimi govorili narodni poslanci gg. dr. Bogumil Vošnjak, Anton Cerer in inž. Franjo Pahernik. Seja še traja. Popoldne pride na dnevni red proračun niinistrstva za socialno politiko. Nemčija in Vatikan Konec katoliških mladinskih organizacij v Nemčiji Pristanek Vatikana na hitlerjevsko vzgojo Berlin, 10. marca. čl jo in Vatikanom nemškega državnega nem teku. Vse kaže. tudi glede vprašanja organizacij, ki jim Pogajanja med Nem-za sklenitev novega konkordata so v pol-da so se sporazumeli katoliških mladinskih je doslej povzročalo največje težave. NemSka vlada je vztrajala na tem, da uvrsti organizirano katoliško mladino v svoje bojne hitlerjevske formacije na sličen način, kakor se je to zgodilo z organizacijami nemške protestantske mladine. Ker nemška vlada nikakor ni hotela popustiti glede tega vprašanja, je Vatikan pristal, kakor poročajo, na nemške zahteve z edinim pridržkom, da morajo biti člani dosedanjih katoliških organizacij ob nedeljah in praznikih v dopoldanskih urah oproščeni vseh obveznosti napram hitlerjevskim organizacijam, v katerih bodo odslej sodelovali, da lahko opravijo svoje verske dolžnosti. Tako bodo preSle v hitlerjevske vrste vse nemške katoliške organizacije, v katerih so se zbirali fantje v starostni dobi od 18. do 25. leta. G:ede na ta pridržek Vatikana je nemški delegat Buttmann, ki je ze nekaj dni vodil v Rimu podajanja, sen oči nemudoma odpotoval v Berlin o nova navodila. Nemška vlada bržkone pred Veliko nočjo ne bo izrazila Vatikanu svojega mnenja glede teh njegovih zahtev. Zato sodijo, da se bodo pogajanja za konkordat še znatno zavlekla. Pariz, 9. marca. Iz Rima poročajo, da bo nemški podkancelar Papen prispel tjakaj 14. marca, šest dni pred svečanostmi malteškega viteškega reda. Papen ho v Vatikanu obnovil razgovore za rešitev vprašanja verske svobode v Nemčiji. Najdba draguljev Staviskega Pariz, 10. marca. s. Kasacijsko sodišče je danes na pre !log državnih ; -avdnikov seinskesra departementa in Bavonna sklenilo odvzeti bavonskemu preiskovalnemu sodniku nadaljnjo preiskavo v aferi Staviskega ter jo koncentrirati v Parizu. Bavonnski preiskovalni sodnik je za danes popoldne povabil k zaslišanju bivša ministra Dalimierja in Juliena Duranda. Povabil pa sodišče seinskega departementa ni poslalo naprej ter povabljeni priči nista prišli. Pred poslopjem sodišča se je zbrala velika množica, da bi videla povabljena ministra. V sodniških krogih v Bavonnu vlada veliko razburjenje, ker Je seinsko sodišče enostavno utajilo povabila ministroma, še preden je bilo sklenjeno, da se bo preiskava o aferi Staviskega vršila Izključno v Parizu. Policijskemu inšpektorju Bonvju, ki je prejšnje dni našel zbirko čekov Staviskega, se je danes posrečilo drugo veliko odkritje. V mestni zastavljalnici v Orleansu je odkril dragulje Staviskega v vrednosti 1.2 milijona frankov. Založili so jih nedavno prijatelji pokojnega Staviskega. V zvezi z afero Staviskega je policija v drugič aretirala bivšega tajnika Staviskega. Voixa. Zagovornik Romagnia, odvetnik Hubert, je skušal izvršiti samomor in je skočil v Seino, iz ka*ere so ga rešili z velikim trudom. Preiskava o umoru sodnika Princea tudi včeraj ni pokazala nobenih sadov. Izzivanje hitlerjevcev na Nizozemskem Amsterdam, 10. marca. Nemški narodni socialisti so v sredo na nečuven način kršili nizozemsko državno suverenost. Več sto uniformiranih članov narodno-socialističnih napadalnih oddelkov je včeraj v strnjenih vrstah prekoračilo nizozemsko mejo in vkorakalo v obmejno mestece Doetinchem kamor so jih povabili nizozemski fašisti, ki so pod vodstvom majorja Kernita priredili veliko politično zborovanje N'ermki narodni socialisti so prikorakali v mesto prepevajoč HorstAVesselovo himno. Po zborovanju so se spet vrnili preko meje nazaj v Nemčijo Španski zapletljaji Proglasitev splošne stavke za ponedeljek — Razpust vseh socialističnih, komunističnih in fašističnih stran" karskih organizacij Madrid, 10. marca. č. Danes je v Madridu v splošnem vladal mir, razpoloženje pa je bilo tako. kakor ie ponavadi tik rred vefokimi dogodki in incidenti. Delavci gradbene in tiskarske industrije še vedno stavkajo, do neredov pa ni nikjer prišlo. Splošna stavka je napovedana za ponedeljek in bo nedvomno izbruhnila v popolnem obsegu, ker so nanjo pristali tako španski komunisti kakor tudi fašisti. Notranji minister je razpustil na osnovi pooblastila, ki mu ga je dala vlada, vse socialno-demokratske, komunistične in fašistične organizacije ter je odredil, da se morajo nemudoma zapreti vsi njihovi lokali. Prav tako ie prepovedal delovanje socialno-demokratski splošni delavski sindikalni zvezi. Iz Gibraltarja poročajo, da se zbirajo tam velike množice španskih beguncev iz Se-ville, Cadixa. Malage in drug'h španskih mest, iz česar sklepajo, da je nastala zlasti na deželi ve-lika panika in da bežijo ljudje zaradi strahu pred bližnjimi dogodk^ Madrid, 10 marca. s. Tu je proglasilo stavko 12.000 kovinarjev. Policija jc presenetila dva sestanka anarhosindikalistov in komunistov in aretirala 16 oseb. Včeraj so po vsej Španiji aretirali nad 300 ljudi. Vlada objavlja, da bo izdala nov zakon o zaplembi orožja in municije v zasebni posesti. Zaprli bodo tudi prostore vseh strokovnih organizacij. V Madridu »o že zaprti prostori zveze strokovnih organizacij, komunistične in fašistične ter socialistične mladinske centrale. Landbund vstopi v vlado Ostavka državnega tajnika za kmetijstvo — Pogajanja z Landbundom — Židje za Dollfussovo vlado Dunaj, 10. marca. s. Popoldne se je sestal min. svet. da sprejme na znanje že včeraj po zveznem kancelariu napov^luno ostavko državnega tajnika za kmetijstvo dr. GlMesnerja, ki je imenovan za deželnega clavarja na Z$r. Avstrijskem. Za nieeoveca naslednika ie določen kršcan&ko-eocialni poslanec Hasennauer. V zadniih dneh so govorili, da bo prišlo še do drusih izprememb v avstrijski vladi, kakor tidi, da se vršijo poca-iania za zopetni vstop Landbumia v vlado; v?ndar ©3 zdi, da bo to vprašanje rešeno šele po povratka kancelaria dr. Doll-fuesa iz Rima. Licrti pišejo, da pristopajo razen krščansko - socialne kmeteke zveze tudi druee organizacije krščansko - socialni stranke k patriotovi fronti. V zvezi s tem postavljajo nekateri današnji listi vprašanje, ali se elede na takšen razvoi stvari ne bo prei ali sl^i krščansko - socialna stranka, ki ie igrala » političnem življenju Avstrije velepomembno ulogo vse od ustanovitve iz Luegerjevih dob ^ do sedaniih dni, razšla. Na zborovanju židovske narodne stranke izravil nr^n voditelj, višji gradbeni svet- le Zahvala Nj. Vel. kralja banovinskemu svetu Banski svet dravske banovine je pri otvoritvi letošnjega rednega zasedanja sporočil brzojavno izraze svoje globoke udanosti Njegovemu Veličanstvu kralju. Na to brzojavko je prejel ban dravske banovine od ministra dvora pismo: Gospod ban! Njegovo Veličanstvo kralj Jo »prejel Izraze udanosti gospodov članov banskega sveta dravske banovine, katera to mu bile predložene pri otvoritvi petega rednega zasedanja banskega sveta v Ljubljani ter ml je blagovolil naročiti, da Vas naprosim, da za predložene Izraze izjavite zahvalo gospodom članom banskega sveta. Beograd. 6. m»rca 1934. Minister dvora Milan AntIČ, 1. r. Eksplozija kotla z vrelim oljem Milan, 10. marca. r. V tukajšnji čistilnici olja je eksplodiral velik kotel, v katerem je bilo sto stotov olja. ki je bilo segreto do 300 stopinj. Pri eksploziji se je zrušil del tovarne. En delavec je bil ubit, štirje pa so dobili hude opekline. Zborovanje Barjanov Ljubljana, 10. marca. Sinoči je priredilo Gospodarsko-kultur-no in narodno društvo za Barje predavanje »O današnjih socijalnih problemih«. Predavanje se je vršilo v gostilni pri Mevzarju na Dolenjski cesti in je zbralo toliko poslušalcev, da sta bili obe gostilniški sobi natrpani. Predavatelj občinski svetnik g. Drago Kosem je v skoro dveurnih izvajanjih prikazal gospodarski položaj in socijalne probleme/ki jih je povzročila ali pa otežila po vsem svetu vladajoča kriza. Prikazal je praktične poti za omiljenje brezposelnost'. Govoril je o carinah in o zaščiti domače obrti in industrije, o načrtnem gospodarstvu, o potrebi izboljšanja konzumne sile in o raznih večjih in manjših socijalnih in gospodarskih problemih. Po predavanju je predsednik društva g. Vidmar otvoril debato, na kar se je razvilo živahno zborovanje. G. Štrubelj je naštel potrebe Galjevice in zlasti naglašal nujnost izboljšanja tramvajskega prometa po Karlovški in Dolenjski k-esti. G. Anžur je govoril o težkem položaju brezposelnih Barjanov. za katere sicer mestni socijalno politični urad mnogo stori, a jih je še vedno mnogo, ki so potrebni nujne pomoči. G. Havliček je naštel devet nujnih zadev, ki naj jih reši mestna občina v interesu nik Strick^r, da protestira zoper potvorVoce vetiti, ki so se pojavile v tujini o dozdev. nem preganjanju Židov v Avstriji. Nael;»sil je, da se ni nobenem j avrfrijskemu zidu skrivil niti las na glavi. Naeprotno ie Avstrija v hudih in usodnih dneh pokazala tako visoko stopnjo kulture, kakor nobena druga država. Avstrijski Židi? se zavedajo svoje dolžnosti do države in vlade ter so pripravljeni sodelovati pri obnovi države. Za spravo z Nemčijo London, 10. marca. AA. >Times< r>riob5ui? komentar o položaju Avstrije in pravi, da bi bilo sedaj bistvene važnosti, Če bi Nemčija in Avstrija vzi»ostavili med e*boj normalne odnosa je. S tem, da je odstranil napade po radiju proti Avstriji, ve Hitler dokazal svojo modrost. Evropa ima dovoli siwv rov. Sodelovanje lahko odstrani tudi najbolj neznosne razmere. Gled* notranje politike v Avstriji pozdravlja list Dollfussa, ker skuša ublažiti notranje napetosti, priznava pa, da je doslej ravnal v tem pogledu dokai nerazsodno. dolenjskega okraja. Zlasti je potrebno izboljšati vodovod, ki nima potrebne cirku" lacije in ki bi bil v primeru požara prešibak, ker so vodovodne cevi na Galjevici preozke. G. Zebal je naštel, koliko Je mestna občina storila doslej za dolenjski okraj in je v daljšem govoru obrazložil, kaj naj še stori. Zlasti je grajal Karlovško cesto, ki je skoro komaj še uporabna. Predavatelj g. D. Kosem je repliciral na vsa izvajanja in zagotovil, da bodo upravičene želje in zahteve vedno našle pri na-čelstvu mestne občine polno razumevanj«, na kar je predsednik g. Vidmar zaključil živahno zborovanje. Vremensko poročilo JZSS T<*Iefonično po stanju današnjega dne. Kranjska gora, Rateče, Planica: —3, barometer se dviga., jasno, mirno, 40 cm sre-na, vožnja s sanmi ugodna, smuka dobra. Bled — jezero: —3, jasno, mirno, 10 om areža, 15 cm grapavega ledu. Bistrica — Bohinjsko jezero: —1. Jasno, 50 cm srena, smuka dobra, v višjih legah izvrstna. Planina na Kraju, 9. marca: plus 1, megla, lahek južen veter, tri metre snega, sren, smuka dobra. Če se ne izpremeni, izgledi niso povoljni. Skala&ki dom na Voglu, 9. marca: —7, jasno, mirno, 20 cm novega snega, smuka, idealna, izgledi dobri. Dovje - Mojstrana, 9. marca: jasno, solnčno. smuka prav dobra, v planinah, v Krmi m na Možaklji idealna. Skakalnica uporabna Izgledi za nedeljo dobri. Velika Planina. 8. marca: —4, 4 cm novega snega po malem sneži, vreme milo, smuka ugodna, izgledi razmeroma povoljni. Kofce, 9. marca: zjutraj —10. popoldne plus 20. so*nce, brez vetra, 10O—130 cm snefa, smuka prav dobra, izgledi prav dobri. Zelenic«, 9. marca: —4. jasno, sotacno, 15 cm pršiča, smuka prav dobra. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Curlh. Pariz 20.375, London 15.73, New York 309.75. Bruselj 72.25. Milan 26.5750. Madrid 42.15. Amsterdam 208.25. Berlin 122.90. Dunaj 56.40, Praga 12.845, Varšava 58.30, Bukarešta 3.05. Insertrajte v »Slovenskem Narodu" /SLOVENSKI NAROD«, dne 10. marca 1934 Odpri roke, odpri srce... LJubljano, 10. marca. Magistratni direktor g. Fran Jan-fiigaj je imel snoči v radiu govor, Id j« v njem pozival meščanstvo, naj se udeleži današnje dobrodelne prireditve mestne občine v Unionu. Njegov govor pnobčujemo v celoti. Mestna občina ljubljanska priredi jutri ▼ hotelski dvorani Uniona dobrodelno prireditev v korist revnim in brezposelnim. Nenavadna je pot, ki jo ubira naša mestno občino. Način veseličnega aranžiranjo je v nasprotju z dosedanjimi metodami suhega birokratizma, ki je dovajal sredstva ao revne in brezposelne. Življenjske in socijalne razmere pa, ki so močnejše od vseh pisanih zakonov, so ji diktirale formo, s katero sledi zgledu drugih večjih mest v inozemstvu. Naše mesto ne zmore več bremen, ki jih zahteva strašna bolezen brezposelnosti. Zahteve rastejo od meseca do meseca, da celo od tedna do tedna. Petmi-lijonska mestna proračunska postavka za socijalno skrbstvo bo postala kmalu iluzorna. Izginila bo in zameglila jo bo strošnejša številka, katero bo narekovala silo in moć socijalnih razmer. Nad 300.000 brezposelnih v naši državi, ki kličejo po pomoči, poznajo naši socijalni uradi: 20.000 doštudiranih inteligentov, ki jih pošiljajo v življenje vsako leto učni zavodi, prosi koščka kruha Še večje število Eje onih bednih, ki jih ne pozna statisti-in uradi. Mar ne sije zanje tudi toplo solnce, kakor za druge, mar ni ustvarjeno zanje tudi večno lepo sinje nebo, mar se ne vrača vsako leto tudi zanje oživljajoča pomlad? Ali bo mogLa človeška družba, ki je dolžna nuditi roko tem nesrečnežem, brezbrižno odtegniti jo? Silen pretres gospodarske krize, pod katerim se šibi svetovno gospodarstvo, mehanizacija in racionalizacija v svetovni produkciji, ni prizanesla naši državi. Trdoto te gospodarske krize pospešuje po mestih neprestan dotok delavcev iz okolice in dežele v mesto. Star kakor človeštvo samo in utemeljen v psihološkem nagonu duše po premembi in v želji po boljši eksistenci je ta pojav. Pa tudi nemila tujina nam vrača, kar je našega. Izseljenci se vračajo iz inozemstva v domovino in pomnožujejo število brezposelnih. V letu 1932. se je vrnilo v nado kraljevino 14.340 emigrantov. Javnost našega mesta deloma površno motri socijalne pojave, deloma nima možnosti pravilnega vpogleda v socijalno strukturo mesta in njene socijalne razmere. Zato ne vidi na tisoče brezposelnih delavcev in izšolanih inteligentov. Ce bi se pa hotela postaviti pred okenca bone dela, na hodnik pred mestnim socijalnim urodom, t predsobo mestnega načelstva, bi s strahom opazilo dolge kolone prepodlih, prezebajo-čih ljudi, odetih v lahno tanko obleko, skozi katero režeta mraz in veter. V zimskem času jih pripelje tjakaj največkrat že jutranjo zora, kjer s strahom upajo, do ne bodo odšli praznih rok. Noši dnevniki prinašajo skoro dnevno pozive in notice o sestankih brezposelnih učiteljev, akademikov, inže-njerjev, filozofov itd. Ti pojavi so nam bili včasih nepoznani. Kakor pekoča slaba vest krčijo naše duše in slikajo gorje, s katerim nastopa naša no de pol na mladina pot v svet. Mladina, katero smo imenovali noš zlati up in kateri smo govorili s pesnikom: S krepostmi srce si. značaj okrašuj, z modrostjo si, z znanjem glavo napolnuj in — srečno življenje bo tvoje! Kolika ironija! Borze delo bodo kmalu brez moči. Grozi nevarnost, da zapro svojo vrata. Ne bo več denarne podpore in ne dela. Ko bodo vrata borz zaprta, bodo tudi zadnje nade pokopane Grozeč noložaj nastaja v občinah. Orna-gujejo napram poplavi brezposelnosti in zapuščajo jih moči. Na vrata našega mesta pritiskajo že brezposelni okoliških vasi, ker jim županstva ne morejo nuditi pomoči zaradi pri man kujoč i h sredstev. Kaj bo, se vprašujemo?! Kakor Dregleda gospodinja, ki je zašla v pomanjkanje, vse predale svojih omar m obrne vse kote, kje bi še kaj dobila, tako dela danes tudi naša občina. Dobrodelna prireditev v koncertni dvorani hotela Lniona mora dobiti za vas, katerim je življenje postalo mačeha, sredstva, da ne omagate in obupate; vam, katerim je gorje sililo dostikrat kletev na usta, ki je zatrla vsako dobro misel v srcu; vam, katerim je vila od Betlehema do Golgote kruta pot trni jenja; vam, katerim je v uri nesreče se<*1« morda mehanično v silni bolest roka no samomorilnem orožiu: vam bednim in ~»:*anim, ki ste se navadili zaničevati vso srečo in radost: Neobupajte! Zlato srce našega meščana vam hoče pomagati! Pohitelo bo na prireditev mestne občine v Unionu. Poskrbeti hoče, da v vašem temnem domovanju zagori luč. da se ogreje štedilnik, da zadehti topla jed. da ne bo razjedal vašega telesa mraz in veter. Kakor delo mestne občine, ki to pripravlja, naj ogreje potem tudi vaše srce tudi solnce ljubezni, ki omogoča življenje in ustvarjanje. Na svidenje! Koncert Marija Šimenca Ljubljana, 10. marca. Po daljšem odmoru smo včeraj zvečer v Unionu slišali zopet opernega tenorista, sedaj v Zagrebu bivajočega g. Marija Šimenca. Ravnokar je pričel v družbi svojega klavirskega spremljevalca prof. g, Srečka Ku-marja koncertno potovanje, ki obsega nastope v Kranju, Ljubljani, na Jesenicah, v Tržiču in na Golniku. Po Kranju, kjer sta koncertanta imela zelo lep obisk in še večji uspeh, sta včeraj zašla v Ljubljani med celo kopo glasbenih prireditev. Bati se je bilo, da poset njunega koncerta zato ne bo baš najpoveljnejši. Vendar pa se je v Unionu zbralo prav obilno število poslušalcev, zlasti mladine je bilo mnogo in nekdanjih prijateljev in čestilcev g. M. Šimenca, nekdanjega priljubljenega člana naše opere. Ze sprejem ob njegovem prvem pojavu na odru je bil pravcata manifestacija ljubiteljev lepega petja. Navdušeno ploskanje se je stopnjevalo od točke do točke in k sklepu doseglo še za unionsko dvorano nenavadne dimenzije. Poslušalci so aplavdireli, topotali z nogami, vzklikali toliko časa, da je pevec moral — hočeš, nočeš — dodati se dve točki, na oder pa se je moral pokazati neštetokrat Ne morem reči, da bi bil program tisto, kar ie mikalo in navduševalo. Saj je bil to program, obsegajoč v prvem in drugem delu koncertne pesmi komponistov Lajevica, Gotovca, J. Ravnika, Berse, Načeta, B. Ipavca, O. Deua, Foersterja, Gerbiča in D. Jenko, deloma program starejšega datuma in deloma poznan že iz ust g. Šimenca samega. Tudi temeljiteje glasbeno-vsebinski poglobitvi bi zamogli semtertam oporekati in fraziranju, jasnemu izgovarjanju itd. bi ne mogli brezpogojno pritrjevati, toda zdravje, silo. svežina, jasnost in zmagovita je* drovitost Simenčevega junaško-liričnega, a boli junaškega tenorja, osvaja, privezuje in navdušuje. In res ga ni kmalu tenorista, zlasti ne v širšem domačem krogu, ki bi mu segal do ramena. Bolj kot koncertna pesem se mu prilega dramatična operna arija, predvsem ona romanskega porekla. Tako je publika včeraj trmasto zahtevala ponovitev Johnsonove arije iz Puccinijeve opere »Deklica z zlatega zapada« in jo tudi dosegla. Nemara bi se isto zgodilo tudi z Des Grieu.vovo romanco iz opere istega komponista »Manon Lescaut« in VValterjevo pesmijo iz »Mojstrov pevcev« Wagnerja, da nista bili zapeti nekam prehlastno in da nista bila pevec in pianist semtertam nekoliko različnega mnenja. Sploh je tale naš klavir v Unionu zanimiva domača žival. Svojemu gospodarju in domačinu, ki njegove kaprice pozna, se pohlevno udaja, nevajenih, tujih prstov pa ne trpi rad in nagaja, kjerkoli more G prof. Srečko Kumar je imel dosti posla in preglavice ž njim. Skrajni čas bi bil, da Matica ali kdorkoli že nabavi instrument, ki bi odgovarjal vsem sodobnim zahtevam moderne koncertne dvorane. Upajmo, da koncert gg. Šimenca in Ku-marja ni bil zopet za dolgo časa poslednji in da je izvajalcema prinesel poleg ogromnega moralnega uspeha vsaj tudi skromen materialni dobiček —č. Simenčev uspeh v Zagrebu Popularni naš tenorist Mario Šimenc je dosegel te dni v Zagrebu v Halevyjevi »Židovki« i izredno velik uspeh. G. Žiga Hirschler piše v današnjem »Jutarnjem listu« o Simenčevem nastopu med drugim : Zadnje čase se mnogo govori o krizi našega gledališča, med drugim tudi o krizi zagrebške opere Nedvomno se da kriza umetniških ustanov najbolje pobijati, če se dvigne umetniški nivo prireditev. To je najbolje pokazala vprizoritev Halevv-jeve »Židovke«, ki je bila za Zagrebčane prava senzacija. Sodelovanje Šimenca, Grifa, ge. Vilfan-Kunčeve in Nade Tonči-čeve je nudilo Zagrebčanom užitek, kakršnega smo imeli pred nekaj leti. Popolnoma razprodano gledališče je bilo dokaz, da zahtevajo Zagrebčani umetnost in ne eksperimente v gledališču, kajti samo čista umetnost ga bo rešila propasti. Šimenc je v svojem zadnjem nastopu doživel uprav plebiscitaren uspeh Mi smo zadnje čase poslušali v Zagrebu razne tenoriste, toda nobeden ni napravil posebnega vtisa na Zagrebčane. Nato kritik navaja celo vrsto tenoristov, ki so nastopali zadnje čase in znatno vplivali na — zaton zagrebške opere. Uspeh Marija Šimenca v 62-idovki« je bil pa tak, da se ne more kar tako preko njega. Ne vemo — pravi kritik — kaj je vzrok, da ta pevec ni več stalen član naše opere, oziroma njen stalen gost, toda po sobotnem nastopu smo prepričani, da je ljubljenec zagrebške publike. Po Milki Terninovi še nihče ni doživel take aplavre n ak-kakor Šimenc. Dovolj je, če omenimo, da je moral po veliki ariji v 4. dejanju več nego desetkrat n<» oder. Publika je tako ploskala, da niso mogli začeti z zadnjim dejanjem. Ni dvoma, da bodo Zagrebčani zopet imeli priliko poslušati v svojem gledališču Šimenca, ki je prvovrstna operna moč in ki ga raje poslušamo, nego vse »proslavljene tuje tenoriste« in neizvežba-ne domače moči. Živilski trg Ljubljena, 10. marca. Živilski trg fe bil danes v pravem pomenu besede preobložen kot včasih poletne mesece. Na prostoru za zelenjavo po osmi uri vse kmetice niso mogle niti dobiti prostora. Ze zdaj se zopet očituje potreba po večjem prostoru za živilski trg. Prodajalk je od leta do leta več in že dve leti je Vodnikov trg mnogo pretesen O razširjenju živilskega trga so že večkrat sklepali, a je ostalo vedno le pri sklepanju. — Na ze-lenjadnem trgu je zdaj največ zgodnje salate, mnogo je po še vedno zeljnatih glav. Malo je že krompirja, ki so ga pa danes proda iali zopet na debelo na Sv. Petra nasipu. Pozimi krompirja ni bilo na prodaj na debelo zarodi mraza. Nekateri so jeseni prerokovali, da spomladi ne bo krompirja, ker je bila letina slaba in ker je mnogo pridelkov uničila poplavo. Zdaj ga res ni mnogo na prodaj na debelo, a menda zato. ker še ni sezona za sajenje. Ponujajo ga po 90 par kg. Ker je bilo danes izredno mnogo zelenjave, se je tudi nekoliko pocenila, motovileč so prodajali že po dinarju merico, sicer pa tu in tam tudi dražje, vendar se gospodinjam ni zdel dovolj poceni, češ, da bi moral biti po 50 par. ker ga je toliko. Salata berivka, čeprav je je še malo, je po 2 Din. Spinača je po 1.50 kot radič. Najlepšo cvetačo so danes prodajali po 5 Din kg, med tednom je je bilo dovolj tudi po 4 dinarje. Uvožena salata je po 10 do 12 Dm kilogram. V splošnem to pa cene nespremenjene. Na perutninskem trgu je bilo danes na vagone jajc, ki so jih prodajali po 16 do 20 komadov za 10 Din Najzanimivejše je opazovati gibanje cen zaklanih gosi. ki so jih včasih prodajali po 10 Din kg. deli časa pa po 12 Din. Čez noč je cena poskočila na 14 Din, ko ni bilo več tako hude konkurence, zdaj jih pa prodajajo že po 15 Din. Upajmo, da se bodo še »primerno« podražile do Velike noči Iz življenja Slovencev v Ameriki Petkrat obsojen na smrt, petkrat pomiloSčen, a zda! se vrača domov Novi grobovi. — 2rtev avtomobilske nesreče. 27 let j« delal pokoro za zločin, ki ga je storil v mladostni nepremišljenosti France Mali v Moon Runu in zdaj se vrača skoraj že starček v domovino. Takrat mu je poslal brat iz Amerike denar, naj pride k njemu. Prišel je v Moon Run in sta tam skupaj delala z bratom. Dobro se jima je godilo, dobro sta zaslužila. Pa je prišla težka skušnjava za Franceta. V hiši je bila mlada in brhka gospodinja, ki mu je začela mešati glavo. S starim, nodušljivim možem se ni razumela in vedno sta se prepirala. Popolnoma je zmešalo podjetna ženica mladega, neizkušenega fanta, ki se je ujel v njene mreže in se dal pregovoriti, da je gospodarja ubil. Porota ni poznala usmiljenja. Bil je ob sojen na smrt, potem pa pomiloščen. Petkrat so prečitali smrtno obsodbo, o guvernerju se je fant smilil in petkrat ga je po-milostil. Ze je kazalo, da je Malijeva usoda zapečatena. Na dvorišču jetnišnice so že po~ stavljali zanj vešala, ki jih je jetnik lahko videl skozi lino svoje celice, a v zadnjem hipu je prišla nova brzojavka Smrtna kazen mu je bila zamen iana v dosmrtno ječo. V ječi je bil priden in vesten. Zaradi vzornega vedenja so ga izpustili in po 27 letih prestane kazni se vrača v domovino. V Massilonu. država Ohio, je umrl 65-letni Kari Bukovec, doma iz Doljnega po- Begunci iz Jesenice. 9. marca. Pred kratkim so pribežali na Jesenice Pietzka Ernest, star 22 let, njegov brat Pietzka Franc, star 20 let, in Karat Rudolf, star 23 let, vsi pristojni v St. Mihael pri Leobnu. Vsi rije so ključavničarji ter pristaši socialistične stranke v Avstriji. Doltfussova vlada jih je preganjala, ker so osumljeni, da so se udeleževali bojev na strani socialistov. Mejo so prekoračili kot smučarji ter so kot taki neopaženo prispeli na Jesenice. Od Leobna do Jesenic so hodili po planinah, prenočevali po pastirskih kočah ter so si pri dobrih ljudeh izprosili živež in tako brez vsakih stroškov in denarja prišli V našo državo. Pri osobni preiskavi niso našli pri njih nič kompro-mitujoče^a. Prva dva sta bila rojena na Javorniku kot sinova slovenske matere, ki se je po prevratu preselila s svojim možem v Avstrijo Tukajšnje socialistične organizacije jim dajejo hrano in stanovanje. Dne 6. marca pa sta pribeža'a skozi karavanski predor na Jesenice 31-letni Griin Franc, brezposelni zidar, pristojen v Am-steten. ter 39-letni Gutenbruner Alojzij železničar, pristojen v St. Ozvald pri Frei-stadtu. Oba sta oženjena, drugi je oče sedmih otrok. Oba sta specialista in so ju avstrijske oblasti hotele postaviti pred preki sod zaradi bojev proti vladi na strani Schutzbunda. Tudi ta dva sta ves čas hodila po planinah in stranskih potih, prenočevala po pastirskih ko*ah ter imela potvorjene potne liste, glaseče se na tuje, že umrle osebe. Na Hrusici pri izhodu predora ju je prijel graničar Jovanović Sotir in ju pripeljal na orožrd.ško postajo na Jesenicah. Pri telesni preiskavi tudi pri teh dveh niso našli nič protizakonitega. Za oba skrbi tukajšnje socialistično društvo, prvi biva v občini Koroška Bela, drugi na Jesenicah. Naši plesalci Ljubljana, 10. marca. Plesno-sportni klub »Ljubljana* je imel v torek v Kazini nekak prvi praznik v svojem enoletnem uspešnem delovanju. Vršil se je I. ocenjevalni turnir PSK. katerega se je udeležilo 9 parov v treh skupinah, v skupini C pari, ki še niso tekmovali, v skupini B pari, ki so že nastopili na turnirjih, in v skupini A pari, ki so na turnirjih že dosegli uspehe. Ocenjevalni turnir je nosil pečat pravega turnirja in so«se pari ostro borili za točke. Turnir se je vršil kot predpriprava za I. mednarodni turnir, ki bo združen s prvenstvom dravske banovine in ki bo v soboto 17. t. m. v Kazini. Za dobro godbo je skrbel Rpnny-jazz. Ko so ob 16. nastopili prvi v dvorani, je žirija, ki so jo tvorili gg. Jenko (stil), Košiček (tehnika), Trost (muzikalnost), Jelocnik (splošni vtis) m delegat PSK Kos, zavzela mesta, je spregovoril par priložnostnih besed predsednik ing. Hubl, za njim pa še g Jenko o turnirju samem, se je pričelo. V skupini C so trije pari odplesali predpisana plesa Quick-step. Tango, radi ocene so pa dodali še angl. valček. Pari, prvič na turnirju, so se dobro držali, pokazali mnogo dobre šole in prav zadovoljili. Zmago si je priboril par Seunig Marijan — Stratnerjeva s 44 točkami, sledita para Stropnik — Sedejeva D. (61 točk). Lose v — Ivanovska (67 točk). — Skupino B so tvorili plesalci, ki smo jih že videli na naših turnirjih. V tej skupini smo videli že znatnejšo razliko tako v tehniki in obširnem repertoarju figur. Plesali so iste plese kot v skupini C. vendar je bila ocena strožja. S sigurnim naskokom je zmatgaJ par Keada H. — Roeg^rjeva (37 točk). Sledita para Vodušek — Sedejeva M. (56 točk) in Rotar — Tršar D. (62 točk). Zadnji par je do tretjega plesa zavzemal n. mesto, vendar je moral z ang. valčkom prepustiti mesto Vodušku in Sedejevi. Razlika v točkah je prav za prav minimalna V napetem pričakovanju so nastopili v skupini A naša »kanoni«, ki so pokazali res mnogo, mnogo lepega, posebno oba prva para, vsi trije so pa zreli za mednarodne turnirje. Prvaka Seunig Stane — Stojkovičeva sta letos izredno dobro v formi, mnogo sta trenirala, tudi nekaj turnirjev sta že absolvirala. Par Ahčan — Kukčeva je znan in simpatičen in le škoda, da Ahčan ni dovolj časa treniral, prihaja pa vidno od dneva do dneva v boljšo formo, zato je pričakovati na medn. turnirju med prvima našima paroma ostre konkurence. Lombar je eden izmed solidnih plesalcev in se bo še lepo razvil ter s partnerico Ziterschlagerjevo uspešno zastopal klub na večjih turnirjih Prvi je bil par Seuni* — Stojkovičeva z 20 točkami, drugi Ahčan — Kukčeva z 39 točkami tretli Lombar — Ziterschlagerjeva s 57 točkami — Vsi prvi so prejeli lepe zlate, srebrne In zelene venčke z znakom PSK Po zaključku tunirja so člani žiriie vsakemu paru povedali vse hibe. ki jih bodo z več treningi ki se sedaj pred velikim tur- Ija pri Soteski. Pokojni je bival v Ameriki 40 let — V Evelethu, država Minnesotta, je umrl 631etni Janez Skute, doma iz Podgore pri Starem trgu v Poljanah. V Ameriki je zapustil ženo, pet sinov in tri hčerke. Star je bil 41 let V Pueblu je brezobziren avtomobilist podrl Antona Prelesnika in Martina Zupana rrelesnik je dobil tako hude poškodbe, da jim *- r*"«1ednji dan podlegel, a Zupan se zdravi v Kolr»»ci Pokojni Prelesnik je bil doma iz vasi Cesta, fara Dobrepolje. • V Town of Loke se je vršila nedavno sen zaci jonalna razprava v zadevi korupcije, v katero so bili zapleteni mestni župan Paul \Velbes. med drugimi pa tudi Slovenec Ven-cel Dvornik. V dogovoru s tvrdko Drucker in Kastner je bila fingirana kupčija oziroma dobava gramoza. Tvrdko je izstavila račun z dobavljeno blago. Dvornik je potrdil prejem blaga, župan pa račun. Denar so si med seboj razdelili tvrdko, župan in Dvornik. Zupan je bil obsojen na 4 leta. Dvornik pa na 13 mesecev ieče. ni r jem vrše a podvojeno paro, odpravili. PSK gre po oti. ki še ni povsem uglajena, kar je dosegel v prvem letu, je veliko, mogoče več k^t so pričakovali sami, in časi, ko je na turnirjih plesalo samo dvoje, troje parov, so minuli. Na mednarodnem turnirju bo PSK zastopalo 9 parov, konkurenca bo pa močna, iz Zagreba, Gradca in drugod. Po turnirju se je vsa pestra družba elegantnih parov podala v Nebotičnik v bar, kjer so z dovršenimi plesi vzbudili vso pozornost javnosti, ki je postala že bolj zainteresirana za ples kot sport, ko je videla razliko. R. Kos. Naši gozdovi Maribor, 9. marca. V torek se je vršil v lovski sobi hotela »Orel« četrti diskusijski večer starešin akademskih društev »Jadrana« in »Triglava«, ki je bil izredno dobro obiskan. Večer je otvoril predsednik dr Sorli in posebej pozdravil prosvetnega inšpektorja banske uprave g. prof. Vrhovnika iz Ljubljane, nato pa je podal besedo profesorju gozdarske šole g. inž. Sotošku. ki je predaval o zelo zanimivi, o obenem tudi za naše gospodarstvo tako važni temi »Stanje naših gozdov in povodnji« V strokovnjaškem izvajanju je govornik orisal strašno razdejanje, ki so ga povzročile zadnje povodnji in kako veliko škodo trpi na tem naše gospodarstvo, ki je v veliki meri odvisno tudi od gozdarstva. Baš v tem pogledu so važni gozdovi, ki so nekaki braniki povodnji in preprečijo često pustošenje vodne sile. Zato je dolžnost odločujočih činiteljev in države, da v čim večji meri sankcijonirajo gozdarstvo in skrbe za čim intenzivnejše pogozdovanje. Predavatelj je odločno ožigosal nepremišljeno in naravnost zločinsko izsekavanje naših najlepših gozdov in je treba da se to v bodoče prepreči. Nekako opravičljivo bi to še bilo, če bi od tega imeli korist naši ljudje, tako pa so si napolnili s tem ljudskim denarjem tujci globoke žepe. kar je vse obsodbe vredno. Vsemu temu je napravila konec agrarna reforma, ki onemogoča brezvestno pustošenje gozdnega bogastva. Predavanje, ki je pokazalo vse slabe strani tovrstnega gospodarstva, je želo vse priznanje Po referatu se je razvila stvarna debata, v katero so posegli tudi gg. župan dr. Lipold. prvi državni pravnik g. dr Jan-čič, dr Toplak in drugi Zlasti so važne besede mestnega župana, ki se je v interesu države in naroda zavzemal za nadaljnji obstoj in razvoj mariborske gozdarske Šole, k' je za mesto in okolico vitalnega pomena. Delovanje RK v Litiji Litija, 9. marca. Te dni se le vršil občni zbor naspiga Rdečega križa, ki ie privabil članstvo v prostore narodne gostilne pri gdč- Pavli Maskoti, Pozdravne besede ie spregovoril predsednik dr. Orel, za niim pa ie poročal tajnik g. Turna Josip. RK ie poslal s kolonijo liublianSke šolske upraviteljice ge. Mire Engelmanove nekega slabotnega dečka iz litijske okolice na OmiŠali k morju. Pod skrbno nego in iužmm podnebiem si ie deč-ko, ki ie bil zapisan smrti, popolnoma opomogel. Društvo bc odslej se bolj pomagalo naši zapjščeni deci. Iz zbirke našega Članstva smo pomagali mnogim našim težko prizadetim rojakom podprli pa smo tudi nekaj zagorskih br.zposelnih, nesrečnih tovarišev iz našega sreza Na pobudo RK in z našo podporo so nekatere ugledne litijske dame obdarovale pomanjkanie trpeče litijske rodbine ob praznikih s poticami in drugimi živili. Tudi poplavljencev nismo prezrli. Med letom smo se udeleži h* po svojih zastopnikih kongresa RK v Ljubljani, dr. Orel pa ie predaval o strupenih plinih. Blagajnik g. Flis Valentin ie poročal o uspehi nabiralnih akcij ter je podal sliko sedanjega denarnega stanja. Sreski načelnik g. Podboj ie predlagal, nai bi na3 odbor RK dvignil positopama vse svoje vlog ? pr. naših denarnih zavodih, zneske pa naj Li porablial v humane namene. Nato ie bil tolmačen novi zakon o RK, zlasti v kolikor se nanaša na posameane krajevne odbore. Odslei je namreč osnovanje RK obvezno za vse občine, v Litiii pa bomo imeli, ker je tu sedež s reškega načel-stva, sreski odbor RK. Ko se je zvršilo Še formelno preosnovanje do novih pravilih, so prišle na vrsto volitve. V novi s reski odbor so bili izvoljeni: zdravnik dr. Orel, notar dr. Ivan GraŠič, sreski desinfektor g. Turna Josip, sreski tainik Flis Valentin, ga. Terezija Svetčeva. postajenačelnik g. Ivan Turk. davčni upravitelj g. Jagodic Lojze, predilniški mojster g. Vili Ranzinger. vodja zemljiške knjige g. Bizjak Loize učitelj g. Jože Zupančič. Šolski upravitelj g. Drago Rostohar in sreski šolski nadzornik g. Beze-ljak Ivan. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni sreski načelnik g. Podbol Franc, trgovec g. Končar Janko, davkar g. Vaidetič Joško in gdč. Pavla Meškova. Litijski odbor RK. ki ie kot sreski odbor postal središče humanitarnega dela v našem srezu. Čakajo nove ta te£ke naloge. Stevilnemj odboru, v katerem so oaši naj-marljivejši javni delavci, pa bo gotovo uspelo širiti idejo RK po vsem sre-ai in delovali za blagor bližnjega. URO VESELJA sebi in svojim bos napravil, če naročiš odlično revijo NAŠA POTA Celoletno Din 60.—. LJUBLJANA, poštni predal štev. 114 KOLEDAR. Danes: Sobota 10. marca katoličani: 40 mučenikov. Stana, pravoslavni 25. febrjarja. Jutri: Nedelja, 11. marca katoličani: Hc-raklij. Radoja. Sofronij, pravoslavni 26. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: S. O. S. — ledena gora. Kino Ideal: Runiba — Rapsodija. Kino Dvor: Kralj ar^rae. ZKD: >Liubezen v snegu« ob 14.30 ▼ kinu Matici. K »no SiŠka: Pesem o sreči. Dobrodelna prireditev mesjne občine sb 20 v Unionu. Slovensko zdravniško društro občni zbor ob 20. v restavraciji Zvezda Društvo iSofa< predavan ie dr. K. Petri-ča >o živlien.rki moči naroda« ob 20.30 v smion i »Pri levi«. 5*enljal obsko p©rsko društvo obrni zbor ob 20. v L-r-stilni MarenČe. Doleaiska c*sta. Okra.'na organizacija JNS ra poljanski okraj občni zbor ob 20. v steklenem salonu gostilne KlemenMe na Krek >vt*m trgu. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: S. 0. S. — ljdena goro. Kino Ideal: Rumba — Rapsodija. Kino Dvor: Krali arene. ZKD: Ljubezen v snegu ob 11. dopoldni* v kinu Matici. Kino Šiška; Peeem o sreči. Zveza delavskih žen in dekle* ter Jtt*o-slovenski ženski savez zborovanje ob 10. v veliki dvorani Zveze kultjrnih društev. Podporno društvo železniških u služben-cev in vpokojencev občni zbor ob 8. v dvorani kina Dvor. Zdravniška zbornica is dravsko banovino občni zbor ob 9.4o v veliki dvorani OUZD. Ruska Matica občni zbor ob 14. v prostorih ruske dijaške menze (Seratpetenaka vojašnica). Damski odsek Sokola Vte: »MladoaU, drama ob 20. v Sokolske m doma. SPORT. Nedelja: Concorda : Ilirija: priia*e*toka tekma ob 15.30 na igrišču Ilirije. Primorje : Hermes: tekma za zimski pokal ob 15.30 na igrišču Primoria. Slovan : Jadran ob 1H.30 na igrišeu Her-m *a. Banovinske tekme naših rokoboroev- amaterjev v soboto m nedeljo ob 20. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKAHNBL Danes in jutri: Mr. Bohinec, Rfmaka eo-fita 24. dr. Kmet, T>'rševa cefrta 41 hi Lcfi-stek, Reslpva cesta 1. i sita Čeprav smo dandanes ie skoraj vti na dopustih, vendar je ie vedno toliko produktivnih in rentabilnih poklicev, da Jih ne moreš pošteti na prste. In le eden poklicev ima vse pogoje za najlep&i razvoj in razcvet. Na najlepši poti smo, da se bodo kmalu prelevili vsi poklici v fega, ki doslej še ni imel oficijelnega imena. Nekateri so ga imenovali beračenje ali bera-štvo, toda to ime ni bilo povsem posrečeno, ker je beračenje poklicno in nepoklicno. Zdaj je zadeva rešena in dobili »mo univerzalen poklic, da lahko obesimo vte druge na klin s skrbmi vred, kakšna bo bodočnost. Odkar imamo bednostni fond in nezaposlenih na izbiro, se je pojavil čez noč nov poklic, ki ni več beračenje in ne postopanje, ki ni nečasten, ampak sodoben in ki nam lahko zbuja najlepše upe v bodočnost, to je bednostni fond. Poklic bednostni fond/ Uradnik, natakar, zidar, trgovec, pa tudi bančni ravnatelj — vsak se lahko loti novega poklica tako], če ga povzdignejo vanj na socialnem uradu Vsi člani novega poklica imajo namreč enako mezdo, 3 Din na uro, vsi so izenačeni, čeprav ne delajo vsi enakega dela. Zato so tudi vsi zavarovani v enem in istem razredu za primer bolezni in nezgod. Ko potrebuje ta ali oni zdravniško pomoč, mu napišejo na nakaznico za zdravnika v rubriko »poklic, značaj opra-W/a« — bednostni fond. Nihče ne more biti užaljen, saj ga ne prištevajo med težake. Vsak je pa Še lahko ponosen, da je zastopnik univerzalnega poklica, ki ima edini bodočnost. Vprašanje je le — ki je pa brez pomena — kdo bo plačeval prispevke za bednostni fond, če ne bo več nobenega drugega poklica. Treba bo torej le reducirati tiste 3 Din. SPORT Rokoborbe za prvenstvo dravske banovine Delavska zbornica bo drevl in jutri po-zorišće zanimivih borb. Za prvenstvo dravske banovine v rokoborbd se bodo borHl amaterski borci raznih klubov, tako Ilirije, mariborskih železničarjev in drugih, ki goje ta sport. Amaterska rokoborba je resen sport in nI talto preracrinana na zunanje efekte, kakor borba profesijonalov, ki so največkrat domenjena stvar. Klub temu nudi gledalcu dovolj užitka, saj tudi naši amaterji obvladajo razne termične finese, prijeme in trike. Da bo spored bolj pester, nastopijo v odmorih tudi dvigači in boksači, najbrž pa bodo program Izpopolnili tudi sabljači. Prireditev se prične drevl in Jutri vsakokrat ob 20. Vstopnina znafia 6 In 10 Din. Prijatelje sporta in težke atletike vabimo. — Ilirija : Concordija. Jutri odigra Ilirija prvo tekmo v letošnji sezoni. Za nasprotnika si je izbrala zagrebško Con-cordijo, bivšega, državnega prvaka. Zagrebčani so v polnem treningu, saj se pripravljajo na pomladni start v ligi. Pa tudi nirijani niso počivali in so marljivo trenirali. Ker ima Ilirija na razpolago dve garnituri, bo lahko postavila krepko moštvo, ki bo 25agrebčanom gotovo kos. Tekma bo Jutri ob 15.30 na igrišču SK Eirij* >tev 57 ♦SLOVENSKI NAROD«. 6tae 10. marca 1934 ■«rr*n S Kako bo urejen Dvorni trg Po načrta mojstra Plečnika dobimo pravi paradni dvoranski trg Ljubljana, 10. marca. V predzadnji gremijalni seji je bilo sklenjeno končno preurediti in olepšati Dvorni in Novi trg po načrtih prof. Jožeta Plečnika. Da sta ta dva trga ureditve potrebna, gotovo ne bo nikdo oporekal. Tak, kakršen je danes Dvorni trg, je pač samo za silo urejen klanec, prav tako pa tudi ni trg današnji Novi trg, ki je pač le navaden vaški klanec. Iz klanca, ki se imenuje Dvom- trj» in ga je pred kratkem že lastnik leve hiše prav požrtvovalno olepšal vsaj pred svojo hišo nam je prof. PleČn-k sedaj ustvaril pravi paradni dvoranski trg, kakršnega ni še v vsem mestu. Njegova mojstrska rešitev je pravo Kolumbovo jajce, saj bi bil vsak drugi klanec prerezal s stopnicami počez, da bi trga nikjer več ne stopnišču ob Gerberjevi hiši, saj j« ves trg v zvezi z drugimi deli ob Ljubljanici, z omenjenim stopniščem* Gledališko stolbo, mostovi in sploh z vso okolico tvori celoto. Razen tega bosta stopnišče na krajih krasila dva podstavka, kamor postavimo kak lep steber ali sobo. V zadrego gotovo ne pridemo, saj imajo naši kiparji dosti kipov v zalogi. Pod balustrado ob dr. Cernetovi hiši bodo zasajena tri visoka vitka drevesa, kakršna na sliki vidimo tudi onstran Ljubljanice na Cankarjevem nabrežju, ki je sedaj tako vlažno in temno zaradi prevelikih kron divjih kostanjev. Prekrasen bi bil trg, če bi bil res ves tak, kakor ga vidimo na sliki, namreč da bi bil ves tlakovan z velikimi ploščami. Tako bogat tlak napravimo, ko bomo imeli več Pogled na Dvorni trg s Hribarjevega nabrežja Pogled na preurejeni Dvorni trg t Gosposke ulice eHo, a pran mojetar je polotil po sredi klanca stopnic« po dolgem in iz klanca icle napravil trg z veliko teraso in monumentalnim stopniščem. Poglejte sliko m takoj vas bo prevar Ha, da bo tam, kjer je sedaj neroden in raz-sekan klanec, v kratkem ie — dvorana! Na lev* strani zapira dvortno mirna proc-elna stena dr Čtrnetove hiše, na desn: na žalost modernizirana Prelogova in čedno prenovljena Kančeva hiša, spredaj univerza, na sadnji steni t« dvorane je pa najlepša hi najmodernejša slika našega gradu nad pi" toreaknimi strehami stare Ljubljane in regulirano zeleno Ljubljanico. Tri častitljive stare patricijske hiše ob straneh, hram našega bodočega kulturnega razmaha in pa grad — krona stare, sedanje in prihodnje Ljubljane, so pač najtrdnejše stene te dvo-raac. Kakor preddvorje svetišča Almae ma-tris bo. ki ga nikdar ne bo onečastil prometni hrup vsakdanjosti. In, ker v dvorano ne bo več voz niti avtomobilov, zato bo pa v njej vedno več pešcev, a vozovi bodo hiteli samo mimo v tem mirnem zavetju varne množice, po razširjenem in lepo urejenem Hribarjevem nabrežju, nikdar jih pa ne bo mnogo po Gosposki ulici, kjer bo na njenem drugem kraju kmalu vstala Vse-očiliška knjižnico. Kakor na sliki vidimo, je sedanji Dvorni trg na Plečnikovem projektu v dolžini 30 m razdeljen po dolgem s stopnicami na dv« dela. S približno 9 m široke terase pred dr. Cernetovo hišo vodi 13 po 40 cm širokih ra 1« po 12 cm visokih stopnic na 156 cm nižji del trga pred Preiogovo hišo, ki je skoraj na tenko tako velik kakor oni del trga nad stopnicami. Stopnice so tako položne in airoke, da bodo povprek lahko mamice vozile tudi dečje vozičke. Tudi kolesarji, ki so zaradi klanca in ovinka na sedanjem trgu prav zelo nevarni, bi se lahko producirali na stopnicah, vendar bo pa razkazovanje kolesarskih umetnosti na stopni" oah prepovedano. Morda se bo celo kdo oglasil, da ne bo mogoče več s konjem ali samo tež s cizo pred Črelogovo hišo. Ta naj se spomni na Hribarjevo nabrežje, ki bo zazširjeno m lepo urejeno postalo prav živahna prometna žila, zlasti se bo pa na tem nabrežju gotovo v kratkem razvila najži-vahnejša promenada. Ker je po Hribarjevem nabrežju ravna in najkrajša zveza med tromostovjem m Bregom se bo promet ?)loh na njem prav naglo zelo pomnožil, ako bo torej na lepem Dvornem trgu vedno prav mnogo več lj-udi kakor jih je •odaj. Slika nam tudi kaže, da je od ogla Pre-logove hiše pa do stopnic ob Gosposki ulici 75 cm visok zid Ta mora biti, da ne bi kdo padel na poldrug meter nižji trg pred Preiogovo hišo. Tudi na spodnji strani vzvišenega dela trga pred dr. Cernetovo hišo imamo iz istega vzroka prav lepo in dekorativno balustrado iz umetnega kamna, pod balustrado pa vhode k malim shrambam zs razno orodje mestnih delavcev. Tretji del trga pa leži počez v smeri Ljubljanice ter je popolnoma združen s Hribarjevim nabrežjem Med dr. Cernetovo in Preiogovo hišo pada trg proti vodi le za dobro ped, da se bo tudi ob največjem nalivu takoj odtekla voda. Znatno bolj je pa nagnjen oni del ob Kančevi hiši, da bodo sedanje stopnice ob njej ostale. Veliko stopnišče sega tako daleč, da bomo rudi iz ozke Židovske ulice imeli prav lep pogled nanj. zakaj stopnišče z obema trgoma je potegnjeno čez vso Židovsko ulico prav do malih stopnic pred Kančevo hišo. Kar se okrasitve tiče, bo trg deloval predvsem s svojo razdelitvijo m hišami, zlasti pa s pogledom na Grad. Kakor rečeno, je tudi balustrada ob dr. Cernetovi hiši ornamentalno predrta, podobno kakor pri I denarja, a sedaj bomo zadovoljni s asfaltom, ki pa bo, kakor na sliki vidimo, prav učinkovito obrobljen s svetlimi betonskimi robniki. Polna balustrada pri Prelogu in or-namentalna balustrada ob dr. Cernetovi hiši in prav tako rudi oba postamenta za kipe ter stopnice bodo iz betonskega umetnega kamna, Temnosivi asfalt in svetlo zidovje bo učinkovalo prav živahno in dekorativno, zlasti bodo pa s svetlimi deli poudarjene lepe mirne linije in zato še bolj poviševale učinkovito razčlenjeno monumentalnost. Ves materijal, torej robniki, cement in asfalt bo veljal nekaj nad 70.000 Din. Toliko bo torej veljala vsa preureditev Dvornega trga mestno občino, ker bodo delavci plačani iz bednostnega sklada. Tako bo ta preureditev tudi v korist našim brezposelnim, predvsem pa seveda v največjo korist lastnikov treh hiš, zlasti pa g. Prelogu, ki ima sedaj celo pritličje zaprto z bregom, a po regulaciji bo imel pred svojo hišo nad 8 m širok in 30 m dolg trg, nad njim pa široko položno stopnišče. Ce lastniki količkaj čutijo, kako ogromne koristi jim prinese regulacija trga in koliko več bodo zato njih poslopja vredna, se gotovo ne bodo branili prispevati k stroškom, saj so ti prispevki tako malenkostni, da v primeri s koristmi ne pridejo niti v poštev. Danes DOLLT HAAS v veseli in pikantni opereti RUMBA — RAPSODIJA Film o človeku, ki Je požrl milijon. Smeh, šala, godba, petje ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9*4, Jutri ob 8., 5., 7. in 9 U uri zvečer. Cene Din 4- 6,- in 8.-. Iz seje magistralnega gremija Na snočnji seji magistratnega gremija je gospodarski referent dr. Fux predlagal, da se da 16. artilerijskemu polku v najem večje zemljišče za artiljerijsko vojašnico, kar je gremij odobril in predpisal dosedanjo najemnino v znesku 6380 Din. — Antonija Štrubelj dobi v najem travnik v Trnovem proti letni zakupnini 1000 Din. Dob ava litoželeznih oddelkov (požiralnikov, pokrovov itd.) za kanalizačna dela je bila oddana Strojnim tovarnam in livarnam. Anžur Matija je dobil dovoljenje za zgradbo družinske hiše ob Ižanski cesti pod pogojem, da se vknjiži na posestvu kavcijska hipoteka 600 Din, ki ga obvezuje k napravi trotoarja. Enako obvezo mora sprejeti tudi Zupančič Jože, ki gradi tudi ob Ižanski cesti gospodarsko poslopje. Stavbna dovoljenja so bila podeljena Curku Matku za zgradbo nove shrambe stavbnega gradiva in strojev v Trnovskem predmestju ob Jelovškovi ulici. — Marija Ivan-čeva bo napravila nova vrata in izložbeno okno prodajalne v hiši št 10 v Florjanski ulici. — Prošnja Marije JanežiČeve, ki hoče preurediti gospodarsko poslopje v eno-nadstropno stanovanjsko hišo v Ljubljani VII (pare. št. 201-1) je bils odklonjena, ker je treba najprej izvesti parcelacijo vsega kompleksa. — Jamnik Jože zgradi gospodarsko poslopje ob Mihovem štradonu št. 64 na Barju. Uporabna dovoljenji so prejeli: Knez l za adaptiran trgovski lokal na Celovški cesti. Luschin Marjana za adaptirano stanovanjsko hišo v Križevniški ulici št. 4. — Porenta Marija za prizidek na Hradeckega cesti 5 Naglas I-, tovarna pohištva, za adaptirane mizarske delavnice ob Trnovskem pristanu. Ceinovarju Karlu j s bilo dovoljeno postaviti bencinsko črpalko ob Dolenjski časti. Naprava svetlobnih reklam je bila dovoljena: Radio-iDoberletu na Kongresnem trgu 8, Srečku Lapajnetu v Gajevi ulici 6\ Rezi Zalaznikovi ns strehi hiše na Tyrševi cesti 6 (»pri Šestici«). — Anici Skerljevi je bila odklonjena prošnja za povrnitev škode, ki ji je baje nastala pri napravi trotoarja na Prulah št. 6-1. Robertu Mihorju se podaljša predpisana doba za zazidavo parcel v Devinski ulici št. 5. Pavlin Aleš Je dobil dovoljenje za napravo ograje ob Aškerčevi cesti, enako dovoljenje je dobila Ivana Tomšičeva za ograjo ob Aškerčevi cesti. — Kanalizacija je bila dovoljena kot provizorij Luckmannu za novo hišo v Gradišču. — Heleni Stari če vi se je podaljšalo dovoljenje uporabe paviljona v Slomškovi ulici za 2 leti. Za zvezo Slovenije z morjem Izubijana, 10. Se pred let* mm j« osnoval oki odbor na ngraditev zelesoidk« anreae Slovenije s morjem. Odboru predseduje •ueaćfci župan g. Ruittč, podpredsednik je pa ljubijajioki župan g. dr. Puc. Zaradi hude flnaaone krize Je bilo sa nekaj caam delovanje akcijskega odbora ustavljeno, sedaj je pa začel odbor zopet delovati m sklenjeno je bilo storiti vse potrebne korake, ker Je danes vprasanrfe železniške »veze Slovenije z morjem aktualne jde m nujnejse kot kdaj poprej. V ta namen je prispel v LJubljano sn-ftaSki župan g. Ružič ter Je Imel včeraj popoldne akcijski odbor konferenco na magistratu. Konference so se udeležili tudi ljubljanski interesenti z Zupanom dr. Pucom na čeru. Seja Je trajala od 13. do 15. in Je bilo sklenjeno, da se *e za prihodnji mesec skliče v LJubljani veliko zborovanje, na katerega bodo povabljeni vsi gospodarski in drugi zainteresirani krogi. L Dr. Ernest Kobe J Ljubljana, 10. marca, ž« včeraj se je po Ljubljani razširila vest o smrti starešine ljubljanskega srez-kega sodišča dr. Ernesta Kobeta, vendar pa nikdo ni mogel verjeti, da bi bila smrt tako neusmiljena, da bi nam tako nenadoma iztrgala prijatelja, ki ga je bilo samo življenje. Vedeli smo sicer za njegovo bolezen, ki ga je mučila več mesecev, vendar jo je pa njegova močna natura premagala, da smo se spet veselili njegovega zdravja. Pohvalil se je, da Je vse dobro, vendar Je pa na zagrebški kliniki spet moral leči na operacijsko mizo in v ponedeljek se bodo množice prijateljev in hvaležnih častilcev na novomeškem pokopališču za vedno poslovile od njega. Foto Veličan Beiter Dr. Ernest Kobe je bil sdn ugledne novomeške družine, ki je lani aprila pokopala že njegovega brata. Na domači gimnaziji je napravil maturo ter se navzel narodnega duha in mladeniškega idealizma, da se je že tedaj prav uspešno udej-stvoval v vrstah narodnoradikalnega dija-štva pod vodstvom dr. Gregorja Žerjava. Ko je študiral na Dunaju in v Pragi je bil med najagilnejšrimi člani »Adrije«, v počitnicah je pa kot član »Prosvete« z ljudskimi predavanji širil narodnoradikalne ideje po Dolenjskem. Služboval je v Novem mestu in Gradcu, nato si je pa pri sodiščih v Skofji Loki in v Kranju pridobil ljubezen, spoštovanje in tudi hvaležnost vseh, ki je z njimi prišel v dotiko v privatnem življenju ali pa tudi v službi. Častitljiva škofjeloška »Narodna čitalnica« je pod njegovim predsedstvom doživela zadnje ponosne čase, okrepil je pa tudi škofjeloškega Sokola. Največji novomeški lokalni patri jot je postal pravi Gorenjec in si izbral tudi Gorenjko go. Marico iz ugledne Ribnikarjeve družine v Križah pri Tržiču za ženo, ki mu je bila vedno najlju-beznivejša družica in najboljša mati sinov Boža in Petra ter hčerke Manice, ki bo najstarejši v kratkem absolviral že univerzo, mlajša dva pa čakata na maturo, a za svojim predobrim Ernestom žaluje še tudi potrta mati. Ko je jeseni 1930. dr. Kobe prišel k deželnemu sodišču v Ljubljano, je kmalu zaslovel kot najljubezni-vejši sodnik. Kot jurist ni bil suhoparen, birokratski rokodelec, temveč globok in duhovit človekoljub, vzgojitelj in psiholog, ki je v obtožencu gledal vedno le nesrečnega brata-človeka. Ne zaradi interesantnih senzacij smo hodili k njegovim razpravam, temveč zaradi njegovih sodb. ki so bile večkrat v resnici vredne imena Salamona. Studenta, ki se je pri demonstracijah s klofuto branil pendreka, je moral seveda obsoditi, a ni mu naložil kazni. Tudi proti krivcu je bil vedno takten in vljuden. Vodil je tudi referat o skrbstvenih zadevah, kjer je skrbel za svoje varovance kakor najboljši oče. Globoko je razumel diktat socialne bede, nad vse je spoštoval pravico, a kadar je moral -»bsoJiti. je bil genijalni sodnik dr. Kobe naiblaij tolažnik, saj ga je v vsem življenju vodilo njegovo zlato srce. Bil je najboljši k j cg3 in predstojnik, inteligenten visoko nad povprečnost s širokim obzorjem, entuziast za lepoto prirode ter vsakemu najidealnetfi prijatelj. Okrog 17. ure danes popoldne pripeije •o truplo dr Kobeta v njegovo rodno Mt* vo mesto in ga polože v kapelici na starem pokopališču na mrtvaški oder, v ponedt Ijek ob 15.30 ga pa polože v prerani grab Idealnemu možu najtoplejši spomin, njegovim pa naše najiskrenejše sož-iUel Lepi beli zobje odločajo o uspehu smehljaja. Obdržati zobe v njihovi naravni lepoti je zelo enostavno, a znati je treba. Uporabljajte zjutraj in zvečer zobno pasto Chlorodont na suhi zobni šcetld. Zobna naslaga izgine, zobje zasijejo v najlepši slonokoščeni barvi. Lepi beli zobje v smejocih se ustih imajo veliko privlačnost. Chlorodont te dobi povsod. Tuba Din 8.-, velika tuba Din 13.- Beli zobje Chlorodont Cesti na nasipu okrog šanc Kaj delalo na Gradu. — Vprašanje porašenlti šanc re&eno. Kod 100 delavcev dola na Oradu, kar M pa tmdl posna; Grad bo temeljito spremenil svojo, doslej ne preveč lepo Mce. Po dolgem pričakovanju ■o vzeli stvar resno v roko. 2e prod leti, ko so popravljali ra&pa-lajoče lance, prm o mislili, da bodo uredili Grad v splošnem Disharmonija med preurejenimi parki in pridobitvami v mestu in med zapuščenim Iradom Jo bila pre-oekaa. Vendar Je bilo lani, ko snv> ie upali, da se bodo resno lotili preureditve Gra-iu, vse delo le skromen začetek, delalo Jo le po tucat delavcev. Nedavno so se pa lotili preureditve Grajskega drevoreda res s pravim elanom. Edina vozna eeata na Grad se je prej na vrhu končala v o*-kem drevoreda. Ta drevored so sdaj ta-0 /azsirill, da se nanje cesta po ravnem v primerni širini na Grajski planoti In da Je poleg se pot za pešce. Na Grajski planoti, ki Je bila doslej podobna gmajni, delajo idaj. Planoto bodo po preureditvi preprezale poti med travnički ter bo dobila povsem značaj parka. Drevesa ostanejo vsa, tudi na poteh, kot so v parku pred Glasbeno Matico. V Grajskem drevoreda, ki drli od Graj. planote proti iancam, so presadili mlade kostanje bolj narazen, da sc je drevored razširil; nekaj dreves so pa presadili od ta v preurejeni drevored na planoto. Presajanje, ki Je bilo bolj kočljivo delo, so Se končali. Včeraj so naredili na severno-uhodnam pobočju Gradu, ki je sicer nedostopno, provizorno pot, ki seveda zdaj nI namenjena pešcem. Nekoliko bodo morali potrpeti, dokler ne bo zgrajena stalna, dva metra Uroka, dobro nasuta in zavarovana pot. To bo najlepša sprehajalna pot na Gradu na gozdnem pobočju, ki pa vendar ai tako zarastlo, da bi sprehajale« ne užival ree lepega razgleda na mesto, slasti, dokler drevje ie ni ozelenelo. Pot bo polotna, dostopna vsakomur. Smer je določil arh. Plečnik, ki Je določal v naravi kot estet-umetnlk, kje naj zgrade pot, da bo razgled čtm lepši in da ne bo strmine. Geste pa letos na tej strani ne bodo gradili, ker senožeti se niso odkupljeni. Ker smo fte na Grada, ne smemo pozabiti sanc, ki se vedno zelo zanimajo meščane. Zanimajo jih zato, ker so se tako imenitno porušile in ne zaradi svoje posebnosti kot zgodovinska znamenitost. Ba5 zato so postale tako slovite, sicer bi pa marsikdo niti ne vedel, da Je na Gradu posebno trdnjavsko zidovje. Dijaki iz Sol so prihajali ogledovat znamenite razvaline in tudi dezel&nl so ob nedeljah ugotavljali, da so se Sance res porušile. Zdaj je Se Čas, kdor bi si Jih rad ogledal, kajti kmaln se bo zidovje skrilo. Ne mislimo, da se bo podrlo docela, pa« pa g% bode zasuli ob straneh. Sreča v nesreči Je aamreč. da so Je zidovje začelo podirati ob pravem času, sdi se, da Je bilo kot nalaSč. Lani so So začeli graditi cesto, ki drsi od Grajskega drevoreda na desno na malo šance in ki jo bodo kmalu dogradili. Ploščad nad malimi šancami, ni bila dostopna, cesta bi se zdaj končala na nji. Ko so pa začeli ugibati, kaj naj napravijo s rušećim se zidov-jem, so prisil do imenitne Ideje; sanc Jim ne bo treba podreti in tudi ne popravljati, vendar se ne bedo poru Sile. Zadeva je kaj enostavna: ob ruSečem se zidovju bodo naredili nasip do visine malih Sanc. Na nasipu zgrade cesto, ki bo obkrolala san* ce v višini malih šan« tako, da bo podaljšana s njih naprej ob višjem zidovju. Nasip bo spodaj zelo širok ter se bo zložno zoževal proti vrhu. Nad spodnjo cesto bo pod vrhom ploščadi se ena. Sance bosta torej obkrožala dva kolobarja; krog, okrogla ploščad na vrhu bo nekoliko manjša kot je zdaj. Na sredi bo stal kip. visoka soha, ki bo vidna tudi od spodaj, ter bo kronala posrečeno preureditev starinskih utrdb. Kip bo najbrt simbol svot>o-de nad utrdbami. Sance bo torej skril masiven nasip, ki jih bo zadrževal, da se ne bodo porulil« in tedaj se ne bo treba več nikomur bati za nje. Skoda le, da so takšne ideje tako redke; ee bi bila sprožena ta samisel ne pred tremi leti, bi jim ne bilo treba Šteti za obnovo Sanc 14 0.000 d ta srčkov. Likovni umetniki se organizirajo Ljubljana, 10. marca. 2o dolgo se pripravlja organizacija vseh likovnih umetnikov, ki so njen namen eksistenčna vprašanja naših umetnikov, In drevi bo imelo to potrebno društvo že svoj občni zbor. Nelcaj naših slikarjev in kiparjev je nameščenih po šolah in drugih zavodih, da imajo vsaj skromen eksistenčni minimum, vsi ostali se pa bore ta-korekoč z gladom, ker v težkih gospodarskih prilikah le redki ljudje naročajo in kupujejo umetnine. Ti umetniki so bili prisiljeni ustanoviti še posebno organizacijo in snoči je bil v »Zvezdi« občni zbor Kluba nenameščenih likovnih umetnikov, ki mu je predsedoval akad. slikar Božidar J a k a c in so se ga udeležili skoraj vsi nename'čeni umetniki razen nekaterih starejših mojstrov. Predsednik je poudarjal, da umetniki morajo z združitvijo pridobiti spet avtoriteto stanu, kakršna mu oripada po vlogi in funkcijah v našem kulturnem življenju. Zato je predvsem potrebno kolegialno in požrtvovalno sodelovanje prav vseh članov, saj bo edino skupen nastop pripeljal do oživotvorjenja zahtev in do zasluženega vpoštevanja umetnikov in umetnosti. Z ustanovitvijo lastnega kluba pa umetniki brez služb nikakor ne mislijo ovirati deTa organizacije likovnih umetnikov, ki imajo razne službe, temveč hočejo podpirati vsa stremljenja za interese vseh umetnikov v ^kupnem boju. Ko se je govornik zahvalil ?e upravniku narodne tjalerije Janezu Z^rmanu, zlas' pa njenemu predsedniku dr Franu \Vindischerju za podporo in tudi banovinskim svetnikom Birolli. Golouhu in Lovšinu za uspešno zavzemanje v proračunski debati, so zborovale* sprejeli prav;Ti in soglasno izvolili za predsedn'ka sl'Varja **oiidfir}a Jakca. za tajnika kiparja Franceta Gorleta. za blagajnika slikarja in kiparja Toneta Kralia, za odbornika slikarja Franceta Pavlovca ter Franceta Mihe-liča in za nadzornika slikarja Miho Ma- ie§m ln krparteo go. JCmeio Mrak-Botov- čevo. Predsednik Jaksc se je sahvalil za zaupanje in obširno govoril o spomenici, ki jo klub predloži mestni občini ljubljanski, kjer bo med drugim tudi prosil, naj mestna občina prepusti klubu Jakopičev paviljon za razstave brezplačno. Upravnik Janez Zorman je sprožil mnogo koristnih misli, obenem je pa tudi nasvetoval, naj klub od mestne občine izposluje lokal za risarsko šolo, kje bodo vsem. ki hočejo risati, čez dan in tudi zvečer na razpolago modeli in tudi korektorji, kakor je Že vpeljano po večjih mestih. Ko so se umetniki posvetovali še o najrazličnejših drugih stanovskih vprašanjih, ki naj bi jim omogočila vsaj naj-skromnejšo eksistenco, je bil ta za naše kulturne razmere prav značilen občni zbor zaključen z nado, da bo tudi javnost umetnikom pomagala v boju za vsakdanji kruh. DANES SENZACIJA K 1)1)1 E CANTAB a svojo gTupo v velefilmu KRALJ ARENE To je film lepote, razkošja, smeha in zabave. — 100 baletk v zboru. ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri, jutri ob 3n 5^ 7. in 9. uri zvečer Vesel dogodek. — Soseda, ali ste že slišali, da so imeli pri sosedovih vesel dogodek? — No, kaj pa je, deček ali deklica? — Kaj še — ločila sta se! Lepa dedščina. Sodnik: Obtoženec, kje ste pa dobili vse to vlomilsko orodje? — Po svojem dragem očetu sem ga podedoval, gospod sodnik. .«tr*n C. SLOVENSKI N A R O Dcv One 10. maroa 1934 DNEVNE VESTI — tfova emisija meničnih bJanketov. Finančni minister j» odredil, da pridejo z 21. maroan v promet nove emisije meničnih blanketov po 1. 1.05. 6.50, 10 in 13.50 Din. kakor tudi da ostanejo menični blanketi a prečrtanimi dosedanjimi cenami in vtisnis~ nimi odgovarjajočimi novimi cenami »e nadalje v prometu. Menične blankete po 0.60. 1.20, 6.20. 9.80 in 13.20 bodo zamenjavale davčne uprave, ki prodajajo taksn* vr«*i-nosti, in pa blagajne za prodajo znamk v Beogradu in sicer 90 dni začenši z 21. marcem do vštetega 18. junija. Razliko v c*ni ob zamenjavi dosedanjih meničnih blank*-tov po 0.60. 1.20, 6.20. 9.80 in 13.20 Din za nov? blankete bodo stranke doplačevale v gotovini. — Not sodni tolmač. Apelacijsko f»odi§če v Ljubljani je imenovalo nastavnika meščanske 5oIe pri Sv. Lenartj v Slov. goricah Slavka Strmška za stalno zapriseženega sodnega tolmača za nemški jezik na sedežu ere-6kega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih ccricah. — Jadranska obala v filmu, včeraj je prispel na Sušak filmski reporter podjetja Stella g. Graf na poti na Korčulo. Na povratku bo snemal film Hrvatsko Primorje od Sušaka do Raba, posebno pa otok Krk. — V Zagrebu odpovedujejo plin. Tudi v Zagrebu si mestna plinarna zelo priza" deva popularizirati porabo plina v gospodinjstvu. Mestna plinarna je pa uvedla no" ve cene, in sicer tako, da se je plin pocenil samo za one, ki ga mnogo porabijo, dočim plačujejo oni, ki ga porabijo do 10 kubikov pavšalne cene 2S Din. Posledica tega je bila, da so začeli ljudje plin odpovedovati. — Iz >Služhenega lista«. »SljSbeni list kr. banske upraive dravske banovine< št. 20 z dne 10. t. in. objavlja pravilnik o s^tavi bilance in načrta prečiščen* bilance in o določitvi obrestne mere za stare hranilne vloge, izoremembi in dopolnitve v taksnem in pristojbi nekam pravilniku, objave bajiske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz službenih No-vin«. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. februarja r* bilo v dravski banovini 8 primerov tiftiznih bolezni, 1 griže, 28 škrlatinke, 26 ošpic, 50 dušljiv?pa kašlja, 4 otrocičn? vročice, 119 davice, 18 Šena, 157 vnetja priušesne slinavke, 3 otrpnenia tilnika in 6 hrip?. — Banovinska kmetijpka šola na Grma pri Novem mestu priredi dne 14. marca živinorejski, dne 22. marca pa perutni:iarski tečaj. Na tečajih se bo razpravljalo o vseh važnih vprašanjih živinoreji oziroma pe-rjtninarslva. Obakrat pricetek ob 8. uri. In sicer bodo od 8. do 12. ure t?ore«tična, od 14. do 18. ure pa praktična izvajanja. 17. t. m. priredi enodnevni sadjarski tečaj od 8. zjutraj do 17. pop. e 6ledečim programom: 1. O splošni potrebi zatajevanja primernih zemljišč (njivski, travniški in občutni ra-sadi). 2. Izbor vrst in sort sadnega drevja in saj?nje. 3. Obrezovanje in čiščenje starih sadosnikov, škropljenje sadnega drevja. 4. Spomladansko cepljenj?. — Najstarejši aktivni uradnik v Evropi je vojni referent mestnega načelstva v Sremski Mitrovici Djoka 2ivanovič, ki služi aktivno že 68 let. Rojen je bil leta 1831-in je torej star 83 let. Obenem je tudi najstarejši gasilec v Evropi, saj je vodil prostovoljno gasilno društvo celih 30 let. — Vreme. Vrizmenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Sarajevu in Splitu. Najvišja temperatjra je znašala v Splitu 13, v Bfogradu in Sarajevu 12. v SkopMu 11, v Ljubljani 9 1, v Mariboru 7.4, v Zagrebu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.8, temperatura ie znašala 4.2. — Zaradi 2 Din ga je zadavil. V čeHrtek ponoči ie 701etni b?rač Josip Reger v Petrovcu blizu Sombora zadavil 6VMeŽivalra< se pripravila na veliko razstavo maiih živali, ki bo spomladi na v »lese j mu. Po viharju v društvu so se vremena zjasnila in novi odbor ee ie lotil dela z vsem ogniem v korist rejcem mrlih živali, v korist malega Človeka Na razstavo opozarjamo že zdaj zato. ker bo n.*kaj iz-razmaku 3o m in je pa* po sredi že od zakotja farma v naravni velikosti. Razstava bo seveda na velesejinišču ob priliki pomladnega veles^ima. —lj Umrli po v Ljubljani od 2. do 8. t. m. Pipan Marija. 60 let. vpokojenka tobačna to\arne, Zibertova ulica 28. Počkar Ana roi. Pogačnik, vd. Pavlina, vdova poštnega uradnika. 71 let, Podjunska ulica 26 Dobrajc Frančiška roj. Lunka. 66 let. zasebnica. Vi-dovdanska cesta 9. Schott Ivana. 81 let. bivša Šivilja. Vidovdanska cesta 9. Boltavzer Antonija roj. Schin'bach. 90 let. zasebnica. Vidovdanska cesta 2. Klarer Ivana roj. Ho-lecek. 58 let, žena etror^vodie drž. žel., Kavškova cesta 24-pr. Magister -Terica roj. Tehovnik, 73 let. vdova pre-mikača drž. ž?l.. Tržaška cesta 26-1. Cotman Apolon i ta roj. Fink. 60 tat, delaSoča* matira Ljubljana na- znania. da bo drevi 10 t m. v salonu >l'ri levuc ob pol 21. uri predaval g. dr. Karol Petrič, direkior H'gljenskeja zavoda, in sicer >o življenski moči naroda«. V zadriih 10 letih se i? opazilo pri evropskih narodih, da je začelo pa lati zelo hitro število rojstev. 0 vzrokih nazadovanja rojstev pri starih narodih in pri današnji dobi bo natančno razmotrival g. predavatelj. K temu zelo poučnemu in zanimivemu predavanju so vBblieni >Sočanic, prijatelji in vsi. ki jih ta lema zanima. Vstop vsem svoboden. Po predavanju gremo k mestni prireditvi ▼ Union. —lj Evangeljska cerkvena občina. Jjtri prldiguje g. župnik dr. H. IaKlemenčič« na Krekovem trjru st. 11. Dnevni red je določen po čl snu 13. strankinega statuta. Zboru bodo prisostvoval; naj narodni poslanec in minister s. dr. Albert Kramer, narodni poslanec g. dr. sitane Ra-i>e in delagat a. o. za mesto Ljubljano g. dr. Josip Cepuder. Udeležba za Člane obvezna, somišlteniki vljudno vabljeni. —li Okrajna organizacija JNS ta Vodmat ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 17. t. m. ob 20. uri v gostimi pri »Maja-roncku«, Stara pot 1. Na dnsvnem redi i« letno poročilo in volitev novega odbora. — Udeležba za Člane obvezna. Odbor. —lj Predavanje r kemičnem seminarju. V sredo d'.e 14. t m bo predaval v kemični predavalnici I. drž. realne gimnazije. Vs-gova ulica 4. g. uni7. prof dr. Erich Scr/midt, ordinarius za organsko kemijo na bavarski akademiji znanosti v Monakovem. o temi: >Določevanje dolžine lancev nativ-ne celuloze in ao?tylenac. Predavanje se prične ob 18. uri in ie dostopno vsakomur. —lj Akademija Podmladka na II. dri. dekl. m. Soli v S. Šiški. V soboto S. t. m. in v nedeljo 4. t. m. ie prirsdil Podmladek JS na II. drž. dekl. meščanski Soli prav uspelo akademiio. Na programu sita bili 2 Saliivi 'snodeianki. rajalni nastopi, zborne recitacije in petje. Ves program ie bil vestno na-ifcjdiran ki ie imel pred vsem pomorski gr» a*, in zna&aj. Za lep gmoten m moralen uspeh zahvala celotnemu učiteljskemu zboru t ravnateljico na Čeki. K uspehu čestitamo >u kličemo: Tako naprei! Čuvajmo na^e mor-ie! —U V spomin aa ljabega prijatelja bla- gopokojneca starešino okrajnega sodišaa Ljubljani g. dr. Ernesta Kob'ta je pok lo ji j* Viktor Rohrmann 200 Din šentnetereki moški podružnica CMD. —lj Občni zbor krajevnega odbora dra fftva Rdečega kriia v Ljubljani bo v torek 20. t. m. ob 19.30 v restavracij: >Zvezda z običajnim dnevnim redom. V elučai i n° skleiponosti s* bo vršil občni zbor pol u: pozneje z istim dnevnim redom in v istih prostorih. Kavarna „LE0N" DANES VSO NOC ODPRTA re —lj Kino. »SOS — ledena gora« je film, ki zasluži, da si ga ogleda vsakdo, saj nam s prekrasnimi slikami kaže vse lepote m grozote polarnih krajev, zlasti pa požrtvovalno junaštvo raziskovalcev, ki se upajo v te neobljudene kraje večnega ledu. Flkm res spada med najlepša dela, kar smo jih v Ljubljani videli, a zimskim športnikom skrbi za zabavo ZKD s svojim filmom »Ljubezen v snegu«, kjer občudujemo največje spretnosti in tudi najveselejše norčije raznih mojstrov zimskega sporta. Predstava ZKD so ▼ kino Matici danes ob 14.30 in jutri ob 11. po 3 in 6 Din. —lj Za »Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani« je nabrala v veseli družbi velikodušna sestra odbomica, veletrgovka g. Ang. Agnola, 320 Din. V imenu najbednej-ših najtoplejša zahvala! V počastitev spomina blagopokojne dolgoletne sestre od-bornice g. A. Počkarjeve je darovala »Kolu Jugoslovenskih sester« v Ljubljani sestra odbomica g. Ang. Agnola 100 Din. Iskrena hvala! —lj šentjakobsko gledališče bo igralo v nedeljo 11. t. m. ob 20.15 Izvrstno veseloigro s petjem »Radio tenor«. Velezabav-no je to delo, polno izvrstnega besednega humorja. Operne arije in kupleti poživljajo dejanje. Režija je Metke Bučarjeve. Vstopnice bodo pri blagajni v nedeljo od 10. do 12. ki od 15. do 17. ure. Vabljeni. —lj Priglasi za poletni abonma se naslednje dni še sprejemajo v blagajni v dramskem gledališču. Nanovo pristopni abonenti dobijo »Ples v Savojn« prihodnjič. Ugodne cene omogočajo pač številen priglas poletnega abonmaja. —IJ Nocojšnje predavanje društva »Krka« pri Mikliču odpade zaradi mestne dobrodelne prireditve v Unionu. Predavanje preloženo na petek 16. t. m. —li Predavanje v obrtniškem vajenskem domu. V nedeljo dire 11. t. m. ob 10. bo predavanje, aranžirano od OUZD, »Kako preprečiti nezgode v obratih«. V torek 13. t. m. ob 19. g. župnik Barle kot duhovni vodja zahoda ima zanimivo versko predavani?, prikrojeno posebno za s?danii Čas. _lj Ciril Metodova podružnica v Spodnii Šiški ima svoj občni zbor v četrtek dne 22. t. m. ob 8. uri v gostilni Stepie. —li Oblek« kemično čini Simene, Kolodvorska 8. 12-T _lj Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi snaženja prostorov dns 13., 13., in 15. zaprta. Pri ishijasn »ledi na kosaree naravne >Pranz Josefove< ^renčite, poprte zt-ttrai na tešče, brez truda izdatno irrrebl}M>e črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Iz Stične — ponovitev »Desetega, brata«. V nedeljo 11. t- m. ob pol S. uri pop. bo ponovitev »Desetega, bratac v Sok. domu. Prve uprizoritve se mnogfo domačinov ni mog-lo udeležiti, ker so bile vse vstopnice razprodane in ker se je slučajno ob istem času vršil zaključek misijona v stiSkem samostanu s slovesnim obhodom po Teka vnici. Za ponovitev se obeta zopet rekorden obisk, ker se za to edinstveno uprizoritev »Desetega brata« zanimajo tudi ljudje te oddaljenejših krajev. Domačini pa bodo v nedeljo prav lahko prišli k igri, ker je upati, da se misijon iz tehničnih ozirov v enem tednu ne more ponoviti. Desetega bratac Je vzorno nastudiral režiser g. Accetto iz Stične. — Premestitev priljubljenega orot. narednika Ivana Stalcerja. Ta teden Je bil premefičen iz Stične simpatični orož. nar. Ivan fitalcer. Bil je vseskozi vesten v svojem poklicu in star podpornik Sokola. Zaradi svojega, dobrega značaja Je bil kot družabnik zelo priljubljen med ljudstvom. Ob njegovem odhodu so se težko ločili od svojega prijatelja zlasti stanovalci in obiskovalci Gradička, ki so Ivanu ob odhodu želeli mnogo uspeha v novem kraju in voščili skorajšnje svidenje. — Sejmi za prašiče. Ako si boce kdo lz naših krajev kupiti prašiče ali Jih prodati, mora romati prav do Novega mesta ali v LJubljano. Ker tu daleč naokoli 1 svinjskih sejmov, bi bilo dobro, ko bi se občani pobrigali za dovolitev vsaj 12 sejmov v Stični s čimer bi ne bilo ustreženo samo domači občini, temveč tudi krajem med LJubljano In Novim mestom. Iz Kranja — Msfinjli ni n pro«teva ln občni zbor JOL. Kranjska JC-liga, proslavi nocoj ob poz 20. uri v dvorani Narodnega, doma 84. rojstna dan prezidenta CSR Masarvka. O življenju tn delovanju visokega slavljen-ca bo preda vaj prof. dr. Tomstč ob ski optičnih slikah. Na proslavi sodeluje tudi tukajšnja Glasbena šola pod vodstvom g. Fakina. K proslavi Je vstop prost. Po ofi-ciemesn sporedu bo občni zbor lige. — Najdba. Ponovno opozarjamo, da se Je v bližini savskega mostu našlo najbrž že lanske Jeseni izgubljeno kompletno avtomobilsko kolo z dobro ohranjeno pneu-m a tik o. Lastnik naj se zglasi na kranjski orožniSki stanici. — Zopet tatovi. V ponedeljek ponoči Je bflo vlomljeno v tr§rovino g. KriSnarja Antona, posestnika in župana v Stražišču pri Kranju. Vlomilec je z dvorišča zlezel v trgovino skozi pritlično, močno zamreženo okno s tem, da Je dve železni okenski palici s silo upognil in tako naredil dovolj prostorno luknjo. V trgovini se je del i časa mudil, pobral ves denar, ki ga je bilo le 500 Din, nato pa Se razno špecerijsko blago v vrednosti okrog' 4000 Din, Sele drugo Jutro so domači opazili tatvino, ko so. DANES GIGANTSKI FILM Sm O* S. - ledena £oi*a Največji film, sniman na Groenlandiji. — Očarljive slike lx Polarnega morja. Napeta dejanja. LENI BIEFENSTAHL — SEPP RIST — ERNEST U D E T Predprodaja vstopnic od 11.—H13. »m»^r» ■_■ __ Predstave ob 4., 7*4 tn 9*4 zvečer, ELITNI KINO MATICA jutri ob 3., 5., 7M in 9 U url zvečer Telefon 21-24 našli v trgovini vse razmetano. — Isti vlomilec je dan poprej v nedeljo okrog 20. ure, ko so bili se v»i budni, pri&el skozi vezo s ponarejenim ključem v isto trgovino ki vzel direktno iz predala brez predhodnega st tkanja osem stodinarskih bankovcev. 1*1-1 tem poslu ga je zalotila domača prodajalka, ki je v istem trenutku stopila v lokal, ko je neznanec že pobegnil v noč in Je bilo vsako zasledovanje onemogočeno. Najbrž isti tat Je tudi zastrupil sosedovega in še tri druge vaške pse, ki so v torek poginih". Orožniki so prav kmalu našli sled, ki Je vodila proti vasi Oreh-ku; našli so tudi več predmetov, ki jih Je na begu pustil vlomilec Iz Trebnjega _ Prireditev PJS. Jutri popoldne priredi Podmladek Jadranske straže v Treb-ndem mladinsko prireditev in vabi občinstvo k udeležbi. Prireditev bo v Prosvetnem domu ob 14. uri. Čuvajmo nase morje! _^ — Napovedani občni »bor »Krke* ss Jutri popoldne ne bo vršil in bo članstvo o sklicanju občnega zbora pravočasno obveščeno. _ Kmetijsko predavanje v okrilju JNS v Trebnjem bo Jutri takoj po prvi masi v *oh. Predaval bo sreski veterinarski referent g. Vandot. Občinstvo naj se predavanja udeleži v čim večjem številu. Ako bo udeležba zadostna, se bodo kmetijska predavanja vršila redno vsak mesec, kar bo našim kmetovalcem vsekakor v korist. Iz Celja —c Mestno gledališče, LJubrjanska drama bo uprizorila v torek 13. t. m ob 20. v celjskem gledališču komedijo W. Lich-tenberga >Karijera kanclista VVinzigac v režiji Bratka Krefta. Predstava je za abonma. Neabonenti naj si takoj preskrbijo vstopnice v novi knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti 45 poleg gostilne »Braniborc. —c Združenje trgovcev za mesto Oelje obvešča vse svoje članstvo, pa tudi občinstvo, da bodo na praznik sv. Jožefa 19. t. m. trgovine v mestu Celju odprte od pol 8. do pol 13. —c Mestno avtobusno podjetje bo v ponedeljek 12. t. m. zopet otvorilo redni promet na progi Celje—Mozirje po starem voznem redu. —c Na Ljudskem v*enčilišča bo predaval v ponedeljek 12. t. m. ob 20. privatni docent g. dr. Božo Skerlj iz LJubljane o pračloveku in opici. Zanimivo predava^ nje bodo spremljale skioptične slike. —c Savinjska podružnic« TK Skale Je imela redni občni zbor 4. t. m. na Smre-kovou pri Šoštanju ob udeležbi lepega števila članstva ter zastopnika centrale in jeseniške podružnice. Delovanje podružnice Je prav živahno. V minulem letu je bilo več predavanj, pač pa ni bilo smuških in drugih tečajev. Novemu odboru, ki ga tvorijo samo člani celjske sekcije, predseduje g. Ivan Smigovec. Sklenjeno je bilo, da se prenese aciministrativno delo povečini na celjsko sekcijo, dočim ostane reševalni oddelek v zgornji Savinjski dolini. —c Dve nogometni tekmi za poskod-beni fond LNP bosta v nedeljo 11. t. m. zopet na Glazijl v Celju. Ob 14. se bo pričela tekma med SK Atletiki m SK Jugoslavijo, ob 1530 pa med SK Celjem in SK Olimpom. Za prvo tekmo Je delegiran savezni sodnik g. Wagner (rezerva g. Jane-žič), za drugo tekmo pa savezni sodnik g. Oberlintner. Za tekmi vlada v Celju in okolici živahno zanimanje. —c Nočno lekarniško ^n*be trna do vštetega petka 16. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagajc na Glavnem trgu. Iz Maribora — Ljubezniv soprog. V četrtek je mol 401etne delavke Terezije Lahove ix Tesna med prepirom nekoliko preveč pobožal tvojo ženo in ji prizadejal na čelu 1 cm veu"ko rano. Morali so poklicati reševalce, ki so poškodovanko prepeljali v bolnico. — Pri delu se Je ponesrečil. Težko se je poškodoval včeraj I91etni delavec Lipo-nik Jožef iz Vrbanove ulice. Pri delu je po nesrečnem naključju padel in zadobil hude notranje poškodbe. Poškodovanega so prepeljali v bolnico. — Dva priljubljena častnika ee poslavljata. Službeno sta premeščena iz Maribora podpolkovnika g. Milivoj Popadič in Niko-HČ. Častniki mariborske garnizije prirede odhajajočima tovarišema drevi v Kazini poslovilni večer. Iz Kamnika — Prosvetno delovanje »Tabore«, dru-ttvi primorskih emigrantov za kamniški okraj, Je prav živahno, že pred božičem so nam agilni člani »Tabora« pripravili prav lepo prireditev, zdaj pa ee nam predstavijo vnovke s burko »Raj potepuhov«. Vprizorill Jo bodo v Društvenem domu v Mekinjah, ln sicer danes ob 20. In jutri ob 16. popoldne. Burka je prav zabavna ln bo našemu občinstvu nedvomno zelo ugajala, saj je v zadnjem času tudi na sporedu v Narodnem gledallftču v Ljubljani. Prepričani smo, da bo nase občinstvo znalo ceniti trud ln požrtvovalnost »Tabora« in bo posetilo njegovo prireditev v čim večjem Številu. — Nenadno umrlega sreskega tajnika g. Franca Kreka smo spremili na zadnji poti v petek popoldne ob izredno veliki udeležbi občinstva. Pokojni je v svojem dolgoletnem službovanju v Kamniku kot sreski tajnik prišel v stik z malone vsemi ljudmi iz kamniškega okraja, ki so vestnega hi uslužnega uradnika visoko cenili. To Je dokazala tudi ogromna udeležba pri pogrebu, h kateremu so prišli zastopniki iz vsega sreza in celo iz oddaljene Moravske in Tuhinjske doline, iz Komende Itd. Uradništvo sreskega načelstva Je poklonilo v slovo svojemu tovarišu krasen venec. Pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu je pela »Lira« žalostin-ke. Pri pogreba Je bila zastopana ns& niška javnost, uradništvo in sastopetva vseh društev, katerih član je bil pokojnik Pogrebne obrede je opravil kaplan g. Jenko. Pokojniku bodi ohranjen trajen ki časten spomin! SOKOL — Akademija Ljubljanskega SoieJn. Lhiblianski Sokol se marljivo pripravila na slavnostno telovadbo, ki bo v soboto 24. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani. Akademija ponovi v nedeljo 25. t. m. ob 15, uri. Za soored si je izbralo društvo s poseb^ nim namenom vse telovadne skladbe in fcudi pomembne|s? proste vaje telovadnega koni-pozitorja br. dr. V. Murnika. 2? ime samo nam jamči, da bo prireditev na visoki telo-vadno-jni-tniski stopnji. Ljubljanski Sokol si ie to pot nadel dokaj težko nalotro. ki mu pa ne bo delala posebnih t.*žav. PO pripravah in po sporedu sodeč, bo ta prireditev eotovo daleč prekašala vse dosedanje. Nedeljpfca popoldanska akad?mifa te namenjena predvsem okoliškim društvom. — Zdravo! — Dramski odsek Sokola VI* ponovno opozarja na dramo >Mladostc, ki bo uprizorjena futri zvečer ob 20. v Sokolskim do-mj. SodeJuie salonski ork^stT. Cenjeno ob-finstvo in prijatelji vtekeea Sokola bratsko vnbljeni. Ifedeljk*, 11. marca. 7.45: Komasacija ah slo£b» (fhg. ^lr. Alfonz). 8.15: Poročila, 8.30: Gimnastika (Pustišsk Ivo). 9.00: Versko predavanle (dr. Mihael Opeka). 9.15: Prenos cerkvene clasbe iz franč. cerkve. 9.46: Ploftče. 10.00: O bolezni šolskih otrok (ga. dr. Knsian-Lu-nač^k). 10.30: Ljubljanski Sramen kvartet. 11.15: Moški zbor >Danica< z Viča 12.00: Cas, Mala Floramve (TijardoviČ), reproduc opereta. 16: 0 perutnini in perotninarstvu (Inj. Wenko Beno). 16.30: Lruidka i(rre: >Radio-tenor< (šentjakobski gledal. odw). 17.30: Reproduc. angleška lahka jrlaabi. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere V odmoru: Cas in poročila. Ponedeljek, 12. marea. 12.13: Reproduc. moder. p1e<»na jrlasba. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, reproduc. cltre-ški konc3rt, 18.00: Gospodinjska ura: Vrednost gospodinjskega d-e»la (ga. Kraigher) 18.30: Netmfija v dobi konjnnikturo (Ivan Kreft). 19.00: Operetni venčki na ploMah 19.30: Zdravniška posvetovalnica (dr. Bogomir Magajna). 20.00: Ruska pesem v dtoe-tu, tevajata ga. Popova m g. DrUjo, 20,4$: Radio ork^sr izvaja risko glasbo. 22.0T1: Cas, poročila. Rad io-jans. Torek, 13. marca. 11.00: Šolska ura: potovanje vogala fJagodic Vojko). 12.15: Potovanje (reproduc. pesmi m gbtsbene srike). 12.45: Poročila 13.00: Cas, čečka khka gtesba na ptoačab 18.00: Otroški kotiček: Otroei a* vesele (F. Delak). 18.30: R iprodne. koračnice. 19.0 predavanje, iluMrirano s klavir, talkami gdč. Jadvigre Poženelove. 20.45: Beethovnov klavinski koncert v e-mofcj s sprem-I1evanr3an radio orkestra, ievaja gdč. Mu-cha Božerm. 21.30: H^jnioristiČno posnemanje inerrumenJov (g. Zor). 22.00: Cas, poročila. 22.30: Angleške proSČe. Preda. 14. marca. 12.15: Reproduc. pesmi ta operet, lt.45: Poročila. 11.00: Cas. Vltolinsftci sol kone-rt (ploMe). 18 00: Komorna gleeba, Radlr* kvintit. 18.30: Radio orke^er. 19.00: Vazoie v družini (dr. Stanko Gognla). 19.80: Literarna ura: Slovp-nska sodobna lirika (g-Podbevsek). 20.00: Prenos Sfttfenerisve«?-. koncerta k Maribora. 2200: Con, poroRl«, Radio- lana Četrtek, 15, marea. 12.16* Reproduc koncert ortcestra Paul Oodwyn. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, P*vw& jatzz ansambli po jo v reproduc glasbi. 18.00: Za srečo dora^čaiočeea pokorjenja (ca- Petelinova). 18.30: Srbohrvaščina (dr. RupeT). 19.00: Plošče po željah. 19.30: Pogovor s posmšarci (prof. Preželi). 20.00: Pr*no* i* Beocradn. 22.00: Cas, poročila, Radkvja«. Petek, 16 marca. H.00: Šolska 'jra: 2*vifeoiJe otrok pd raznih narodih (Miroslav Zor). 12.15: Ha-rodne pesmi raznih narodov (pioAČe). 12.45 PoročUla. 13.00: Cas, reproduc. koncert naših kvartetov. 18.00: Orkestra m a narodna glasba na ploščah. 18:30: Predavanj* o g rabo nem i deei (Vilko Mazf). 19.00: Sokokdvo. 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrci-ka). 20.00: Prenos iz Zagreba. 22.00: Cas, poročJla, za smeh in dobro vorjo (plošče). Sobota. 17. marca. lt.45: Poročila. 13.00: Cas, vaMci in polke v reproduc. glasbi. 18.00: Reproduc te-s*le slovenske pesmi. 18 90: Zabavno predavanje (g. Danes). 19.00: Ljudski nauk o dobrem zhi (dr. Veber). 19.3o: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.00: Prenos operete >Rože v snegi« yl Maribora. V odmoru" Cas in poročila. Z Jesenic — Narodna strokovna zveza, podms-nica Jesenice, ima v nedeljo dopoldne važen sestanek članstva v Sokolskem domu. Glede na Irredno važen dnevni red je udeležba za vse člane obvezna. — Tatvina v poslopju meščanske tole. V četrtek dopoldne je neznan tat mkra-del med poukom učenki meščanske šole Sidoniji Čop zimski plašč, ki Je visel na hodniku meščanske šole. Sodi se, da ga Je ukradel kak tujec, ki se je med poukom splazil v poslopje. Shaw ln Chestertoo. — Ce bi bi! tako debel, kakor vi. — je dejal nekoč suhi in visoki Chau Chestertonu — bi se brez dolgega raz misijanja obesil. — Hm, to pa ni napačna ideia. -se je odrezal Chesterton. — Če 5« bom kdaj odločil za ta korak, ne bon pozabil porabiti vas sa *ty. »SLOVENSKI K A It O D«, Am 10. maram 1984 Stran 5 Burno življenje Aleksandra Staviskega Kako je prišel slepar do legitimacije, ki mu Je odpirala vsa vrata TVAn se utm sJ vauereesoriski sosedi I zanimanjem in dobrohotnostjo opazovali, kako se Alexandrovi rodbini vedno bolje godi, je razvijal Staviskv mrzlično delavnost na vse strani. Njegove velike kombinacije z ustanavljanjem in združevanjem trgovskih družb nikakor niso bile izčrpale njegove energije. Nasprotno, vedno strastneje je iskal kraje, kjer bi se mogel izživeti njegov divji temperament, Id Je lomil duha tega moža, na zunaj povsem discipliniranega in obvladanega. nja, da sta storila to dva njegova uradnika, ki sta držala bank pri drugih mizah, in prepovedal je jima igro. Policija je pa prepovedala igro Aleksandru, toda le-ta je mirno igral naprej. Ni prvič, da je šel Stavtafegr mirno preko policijske prepovedi ▼ igralnici. V drugih krajih in ob dragem času je imel sploh prepovedan dostop do igralnice, pa ni trajalo dolgo in Sergej Aleksander se je izkazal pri vbodu s 1< timacijo, ki so se pred njo vsa" umakniti. 2 novim zaletom se vrže v hazardne fere. Svetovna francoska letališča imajo svoje igralnice, kjer se igra z rasti baka-rat za zneske, ki segajo v milijone. Te igralnice oddajajo v najem podjetnikom, kd lahko poleg kapitala dokažejo popolno verziranost v življenju gospode in ostro oko za sleparje. Ti ljudje morajo biti vedno v tesnih stikih s policijo in imeti morajo vse družabne talente. Saj so na eni strani pod policijskim nadzorstvom, kajti policija ima v igralnicah stalno svojo posebno službo in policijski komisarji lahko vsak čas odrede konec igre, če opazijo, da teče sumljivo, ali pa da preti udeležencem katastrofa. Na drugi strani pa ravnatelji igralnic ne vodijo tc obrti na lastno pest, ker bi v ta namen večinoma ne imeli dovolj denarja. Navadno samo zastopajo skupino finančnikov, ki so v večini primerov organizirani v trgovski družbi. Glavni dohodki teh najemnikov teko deloma iz tega, kar izgube gostje, deloma pa iz dohodkov banka, ki lahko naraste do ogromnih zneskov. Pri enem primeru smo že omenili, koliko je spravil najemnik igralnice v eni noči, ko se je Staviskv spoprijel z enim najhujših igračev sveta, baronom Empaiom. Temu tudi odgovarjajo čisti dobički igralnic, ki jih morajo najemniki izkazati. Tako je izkazala leta 1933, ki je bilo v vseh francoskih morskih kopališčih najslabše i»-med mnogih zadnjih let, igralnica La Touquet čisti dobiček 14.330.000 Kasino v Angheinu 12,643.000, DeauvtHe 9,052.200, Vichy 8,700.000, Cassino Mu-nicipale v Nizzi 8,600.000, Cassino de Promenade v Nizsi 8,528.000, Palais Me-diteraine v Nizzi 5,990.000 in Cassino de Promenade v Cannesu, kamor je navdušeno zahajal Staviskv, pa 7,530.000 frankov. Ni torej Čuda, da spravijo spretni ravnatelji in najemniki teh igralnic težke milijone tudi v svoje žepe m da jim ni nihče bolj dobrodošel, kakor gen ti era an kova Saša Alexandra, čigar prihod je vedno pomenil divjo igro. To je bila legitimacija iz rale, vsemogočne francoske politična policije. Kako je prišel do te legitimacije — to vprašanje je pozneje zelo razburjalo francosko javnost, toda to je bila samo posledica neizmerne francoske ležernosti v vsem uradovanju. Višji uradnik Surete general Ducloux pripoveduje sam o tem: »Ni res, da bi bil imel Stavisky legitimacijo inšpektorja tajne službe ali sicer normalnim potom izstavljeni certifikat. Njegova zgodba se je odigrala takole: Ko je bil proti koncu 1. 1927 izpuščen iz zapora, je posetil vse policijske inšpektorje, ki je bil prišel z njimi v tej zadevi v stik, in zahvalil se jim je za lepo ravnanje z njegovo ženo. V zahvalo se jim je pa ponudil, da bo sodeloval z njimi. Do tega sodelovanja je res prišlo. Ni bilo posebno pomembno, nekaj uspeha je pa le prineslo. Nekega dne se je pa zgodilo, da je bil Staviskv na italijanski meji pri Mentonu zadržan in 24 ur zaprt, ker je bil urad pozabil storiti nekatere administrativne ukrepe, a tiralica za njim je bila še v veljavi. Stavisky je nam dal telefonirati in mi smo to pomoto popravili. Toda na podlagi te prigode je prosil enega izmed komisarjev, naj mu da pismeno potrdilo, ki bi ga varovalo takih neljubih presenečenj, dokler ne bo njegova zadeva sodno pojasnjena. Komisar mu je napisal na listek iz bloka zaprošeno potrdilo. Listek je pa imel za-glavje »Surete general« in to je Staviskv izrabil, da si je priboril dostop do igralnic, kamor mu je bil vstop prepovedan. Ko smo to pred dvema letoma zvedeli, mu je bilo dotično potrdilo odvzeto. € Lepo pojasnilo visokega uradnika! Stavisky v službi policije, tiralico so pozabili preklicati, nato so mu pa dali potrdilo, ki so se pred njim umikali vsi inšpektorji in komisarji. To je pač najlepša slika tistega, kar je bilo najmočnejši zaveznik velikega sleparja: lahkomiselnost, zaupljivost in površno delo gotovih francoskih uradov. Mistinguette na konju Najemniki igralnic so pa večinoma tudi postave, kakor za roman: italijanska brata Battisti, ki si delita igralnice v Nizzi in Alžiru, Grka Zographos in Heliopulos, ki imata igralnico v Canessu, poleg tega pa dirkalno stajo in sprejemata v svojih igralskih krožkih v Parizu stave na vse, na kar stavijo bogati ljudje. Nad vsemi pa stoji monsieur Andre v Deauville, velik aranžer vseh svetskih zabav, človeček, ki je začenjal svojo karijero na vse mogoče načine. V Parizu je imel nočne lokale, terno je pa zadel v Cannes in Deauville, kjer gradi in vodi zdaj hotele, dirkališča, restavracije in bare, angažira Minstinguettovo in Che-valiera ter nastopa »ploh kot lord med lordi. Ta monsieur Andre bi mogel pripovedovati o lepem Alexandru in njegovi družbi cele knjige — toda kdo bi mogel zahtevati, da bo obrekoval svojega najboljšega klijenta? Ti kazinski bankirji pa niso imeli vedno sreče s Staviskim. Tako se Zographos dobro spominja tistega dne leta 1931, ko je držal v Cannes bank in je Sergej Alexander igral proti. Slo je za tri partije, tod . v prvi je dobil Alexander 200 tisoč, v drugi 260.000, v tretji pa 320.000 frankov. Štiri ure pozneje je policijski komisar Weill ugotovil, da so bile tri karte, Id se Je z njimi istega dne igralo, zaznamovane. Ravnateljstvo kazina je naprosilo višjega komisarja Montabrea, naj zadevo preišče. Montabre je prišel do prepričanja, da je mogc1 karte zaznamovati samo Saša Aleksander. Zographos je bil pa mne- Slavna francoska plesalka se vadi za svoj nastop v clrku Redek primer zvestobe Poslušalci švedskega radia so slišali te dni čudno prošnjo. 80 letna starka se je obrnila na upravo radia s prošnjo, naj ji pomaga najti nekega ameriškega kapitana, rojenega 1. 1849 v južni Švedski; za primer, da bi ga ne bilo več na svetu, je pa prosila, naj se javijo vsaj njegovi sorodniki. Za starkino prošnjo so se začeli zanimati novinarji, ki so brž zavohali v tej zadevi nekaj zanimivega. In niso se zmotili. Uredniku lista »Stock-holms Tindningen« se je posrečilo najti starko in zvedeti od nje zanimivo zgodbo o neverjetni zvestobi. Leta 1880 se je zaročila sdeanja starka kot dekle s kapitanom, ki ga zdaj išče in zaročenca sta živela srečno cela tri v neposredni bližini. Naenkrat je pa kapitan svojo nevesto zapustil, ne da bi bil zaroko razdrl, in od takrat ga zvesta nevesta potrpežljivo čaka. Nedavno je starka nenadoma zbolela in morali so jo operirati. V bolnici so znova oživeli njeni spomini na ženina v strahu, da morda živi s svojo rodbino v bedi. Zavedajoč se svoje visoke starosti je sklenila napisati oporoko, ki v nji zapušča vse svoje premoženje nezvestemu ženinu. Vse muke dolgega, brezplodnega čakanja so pozabljene, starka zdaj neprestano misli na to, kako bi nezvestemu ženinu pomagala, če mu morda prede trda. Na koncu pogovora je dejala novinarja: Neprestano m mudi bo jesen, da moj Ženin na stara leta težko živi Nisem sicer bogata, toda kar imam, bi mu rada dala vsaj po smrti, če mu že ne morem prej. Nadvofvoda Otto ki M ga radi avstrijski in madžarski lejri-timisti proglasili za kralja in posadili na prestol Vzoren davkoplačevalec Dobrih davkoplačevalcev je na svetu vedno manj, saj ni posebno prijetno plačevati davke, zlasti če so visokL Zato je povsod na svetu toliko zaostalih davkov, ki jih eksekutorji ne morejo izterjati, pa naj si še tako prizadevajo. So pa vendar še častne izjeme med davkoplačevalci, pripravljene žrtvovati vse, samo da store svojo dolžnost do države. O ganljivi zgodbi poročajo francoski listi, o zgodbi dobrega davkoplačevalca, vpo-kojenca, ki se je na davkariji slekel in dal prenesečenemu uradniku svojo obleko, hoteč mu rokazati svojo dobro voljo. Mož, ki je dal tako blesteč primer vsem malomarnim in sebičnim državljanom, je 70 letni Parižan Louis Deshonil-leres. Mož ni mogel letos plačati davkov v znesku 200 frankov in ker se je hotel rešiti večnih opominov m groženj, je oblekel praznično obleko in odšel na davkarijo. Tam se je vpričo osuplega referenta slekel in vrgel obleko na mizo, rekoč: »Denarja nimam, gospod, če mi pa ne verjamete, da imam dobro voljo, da bi rad davke plačal, pa Jih na morem, vzemite mojo obleko in pustite ms že pri miru.« In prodno se Je uradnik prav zavedel, je odšel mož domov v sami srajci. Med potjo so ga pa opazili fotografi-reporterji in naslednjega dne je bila njegova slika objavljena v pariških Ustih. Zoro Aga se ženi Ime čudaškega Turka Zoro Age, ki trdi o sebi, da Je najstarej&i mož na svetu, ker je bil baje rojen L 1774, je že več let znano Hrom sveta. Mnogo se je govorilo in pisalo o njem, ko Jo je mahnil v Ameriko, kjer so delali! zagovorniki prohibicije z nJim veliko reklamo. Zadnji dve leti so pa glasovi o najstarejšem možu sveta nekam utihnili in šele zdaj je prišlo ime Zoro Age zopet v javnost. Čeprav je star že 160 let, se čuti še tako čilega, da misli na ženit ev. Zoro Aga se hoče štirinajstič oženiti. To je tudi že oficijelno izjavil in se obenem pobahal, da je njegova iavoljenka mlada, v primeri z njim pravi otrok. Stara je sicer že 40 let, toda kaj pomeni to za moža, starega štirikrat toliko! To bo baje zakon iz globoke, čiste ljubezni, kajti Zoro Aga nima nobenega premoženja. Ima samo skromno rento, ki mu Jo plačuje turške vlada zato, ker je najstarejši mož na svetu. Kam z evnuhi? Položaj nekdanjih stražarjev haremov, evnuhov, v novi Turčiji ni baš zavidanja vreden. Kemal paša za te ljudi nima dela, sami pa tudi niso za nobeno rabo, ker so bili vajeni pasti samo lenobo. Le redki med njimi so dobili službo čuvarjev v muzejih. Z novim poklicem so baje zelo zadovoljni, ker pomeni le neznatno izpremembo. Kakor preje, tako morajo tudi zdaj paziti na mumije. Večina evnuhov, ki se jim je godilo prej zelo dobro, je zdaj brez zaslužka in dela oblastem hude preglavice. Evnuhi so večinoma iz Abesinije, kjer jih je spravila trgovina s sužnji do tega poklica. Zato razmišljajo turške oblasti, kako bi jih pripravile do povratka v Abesinijo. Toda evnuhi, ki se dobro zavedajo, kako težko je bilo življenje v Abesiniji, nočejo zapustiti Turčije. Za njihovo usodo se zanima zdaj vsa turška javnost. Turški psihijater dr. Ma-zhar O&man beg jih je podvrgel psihološkim preizkušnjam, da bi ugotovil njihovo delovno zmožnost. Rezultat je bil katastrofalen. Izkazalo se je, da so evnuhi izredno histerični, da zelo radi pretakajo solze in brž pozabijo na vse dobre nauke. Zelo radi nosijo lepe obleke, navdušeno si barvajo oči in če nimajo ura, verižice In zlatih prstanov, se niko- mur ne pokažejo. Najlepša lastnost evnuhov je njihova zvestoba ne toliko do ljudi, kolikor do stanovanja. To je zvestoba, ki bi jo lahko primerjal z mačjo zvestobo. Ljubezni pa niso obvarovani in mnogi med njimi silno hrepene po ženskah. So tudi primeri, da evnuh v ne-utešenem hrepenenju po ženski umre. To je karakteristična slika evnuhov in zato ni čuda, da nova Turčija ne ve, kam bi s njuni. Vreča ljubezen Lepa 17-letna hčerka bogatega hote-ttrja v Bukarešti je na kaj originalen način protestirala proti trdosrčnosti svojih staršev, ki ji niso dovolili orno-žrti se s čednim, toda siromašnim fantom. Lepa Lava se je zagledala v uslužbenca očetovega hotela. Oče ji je najprej zagrozil, da bo fanta odpustil, potem je pa poslal hčerko v dekliški internat, kjer je ostala pol leta. Starši so upali, da se ji bo ta čas srce ohladilo, pa so se temeljito zmotili, kajti po povratku je bila hči še bolj zaljubljena. Toda zaman je plakala in rotila očeta, naj se je usmili, naj ne uniči njene sreče. Oče je ostal neizprosen. Tedaj je zaljubljena Laya sklenila, končati si življenje. Zaklenila se je v veliko ledenico hotela, od koder ni hotela priti živa. Reditelja sta bila vsa obupana, ko je hčerka nenadoma izginila. Pekla ju je vest in obrnila sta se na policijo, da bi jima pomagala najti hčerko. Čez dva dni jo je pa našel hlapec v ledenici, od koder so jo potegnili že onesvesčeno. Zdravnikom se je posrečilo rešiti jo in zdaj se roditelja ne bosta več upirala njeni možitvi, saj je dokazala, da svojega izvoljenca res tako vroče ljubi, da je pripravljena žrtvovati zanj vse, celo življenje. Ljubezen, ki se niti v ledu ne ohladi, mora biti res vroča. LaSko, 10. marca. Teiki easl »o bili za vse Slovence ©red 70 leti, ko so se morali boriti za najmanjšo drobtinico pravic, vendar je pa možatost in kremenitost tedanjih mož sicer počasi, toda stalno zmagovala. Z vzorno značajnostjo so delali na narodnem polju kateligentl, prav tako zavedni in za slovensko stvar požrtvovalni so bili pa tudi gospodarji, obrtniki ln trgovci v mestih In na deželi, ki so v strnjenih vrstah sledili svojhn voditeljem in Jim s podrobnim najvestneJSIm delom pomagali đo zmage. Andrej tisbacher Obrtniki ln trgovci so se morali bojevati s močnim nemškim in nemšautarskim kapitalom, prav tako pa z nemškimi oblastmi. Mnogo naših najboljših gospodarjev pa je podleglo v tem neenakem boju in le malo jih je zdržalo s svojo marljivostjo in pridnostjo do današnjega dne. Tak slovenski rodoljub Je bil tudi pokojni Andrej Elsbacher. koroški Slovenec, ki se je po petletnem udejstvovanju v Celju 1. 1&64 preselil v Laško kot samostojen trgovec. S seboj je prinesel vse vrline kre-menlte značajnosti in solidne trgovske Žilavosti ter stare slovenske poštenosti, ki so mu tekom let pripomogle, da je svojo tvrdKo razvil v ugledno in močno trgovsko podjetje. Jutri bo poteklo 70 le*, odkar v Laškem deluje tvrdka Andrej Elsbacher, ki jo Je 1. 1905. ob smrti Andreja prevzel njegov sin, sedanji lastnik g. Konrad Elsbacher ln jo v zadnjih 10 letih ls-popolnil in razširil ter ji s svojo trgovsko korektnostjo ustvaril tolikšen renome, s kakršnim se ponaša le malo podjetij v naši domovini, časten je ta jubilej zlasti zato, ker je plod najtežjih bojev z nemškimi nasprotniki in Je Jubilantka v vseh tek letih obdržala ponosen sloves slovenske tvrdae. Izredno razvit čut poštenosti in znana gentlemanska svojstva, ki dicijo značajnega g. K. Elsbacherja, niso nikdar dopuščala, da bi bila njegova tvrdka bo-aui v dobi zapeljivih konjunktur, bodisi v dobi mamljivih nemških ponudb kdajko-li omadeževala svoj dober glas in pošteno ime. Večkrat je pa šefu jubilantke prinesla mofcatost le materijalno škodo! Tvrdka Elsbacher ima s svojim vedno čistim poslovanjem velik delež pri povzdigi ugleda vsega slovenskega trgovstva, obenem Je bila pa tudi vedno vzor vsemu zdrpve-mu trgovskemu naraščaju. Premnogo jih je. ki so v teh 70 letih živeli v tej hiši kot vajenci ali not trgovski sotrudniki, prav mnogo Je pa tudi onih, ki so gojili in še goje poslovne, družinske in prijateljske stike z njo. Tudi vsi ti se danes radostno pridružujejo naši čestitki! Sedanji šef tvrdke g. Konrad Elsbacher zavzema v javnem življenju splošno znano častno mesto. Bil Je prvi gerent občine Laško, že dober decenij je njen podžupan, Je pa tudi predsednik domačega trgovskega gremija in podpredsednik ZTOi v Ljubljani. Ta ča8taa funkcija je znak zaupanja vseh naših gospodarskih krogov v s po »ob- Zopet neQa} novega t Da, to je pralni prašek .PERION", ki vam olajša trud pri pranju in napravi vaše perilo snežno belo V restavraciji. PleŠec pikoiu: Cuj, dečko, v juhi je las. Pikolo: Ali rri morda slučajno vaš? — Ti cigan grdi, menda bi rad dobil večjo napitnino. nostl tega vnetega borea za jraviee natega trgovstva. Z največjim veseljem se pa spominja jubileja prebivalstvo Laškega, saj jo lastnik te ugledne trgovske hiše med najuglednejšimi mehčani in menda še edini reprezen-tant predvojnega meščanstva. Elsbacherje-va hiša Je pomenila v predvojnih letih za ogroženo lašso slovenstvo v Laškem največjo nacionalno oporo. Slovenski iivelj je jel tik pred vojno nastopati v Laškem z nonadejaniml uspehi. Na prvih mestih v boju za slovensko stvar je stal namreč vedno razsodni in hladno premišljeni gospodarstvenik Elsbacher. Znamenito vlogo je igral g. Elsbacher tudi ob glasovltem slovenskem volilnem naskoku na nemški oočinski odbor, ko so Slovenci 1. 1914 prodrli v najmočnejši volilni skupini, a baš g. Elsbacher Je tedaj dobil največ glasov. Zmaga v Laškem Je tedaj razveselila vso slovensko Javnost. Zasluge bacherjovs rodbine sa narodno stvar ln za napredek Laškega so neminljiva, zato pa tvrdkl Elsbacher želimo podvojenega krepkega prospevanJa! Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenči-oa zastaianje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnava »Frani Jo-sefovsv« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grem'i ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Trbovelj — Plemenit dar. Bivši obrstovodja tukajšnjih dnevnih kopov in separacijc in sedanji vodja rudnika Kočevje g. inž. Matija Lipužič je naklonil te dni tukajšnjemu Sokolu za prapor sokolske mladine, ki bo ob priliki letošnjih sokolskih jubilejnih svečanosti razvit, zadolžnico v znesku Din 1000.—. Plemenitemu darovalcu izreka tukajšnji Sokol najiskrenejšo bratsko zahvalo. — Končni rezultat volitev v II. skupino. Ker je rok za vložitev pritožb proti volitvam v II. skupino rudarske zadruge te dni potekel in je, kolikor je znano, vložila proti volitvam samo Narodno strokovna zveza pritožbo, ki je bila vpoStevana ln se je ponovni skrutinij na zunanjem obratu že izvršil, je smatrati volilne rezultate za definitivne. Potem takem je dobila ZRJ v zapadnem okrožju 8 zaupnikov, v vzhodnem 7, na Meži 3, na separaciji 5, na zunanjem obratu 2, v delavnicah in elektroobratu 2, dočim je dobila NS'Z na dnevnem kopu Dobrni 3 zaupnike. — Prosvetni družabni večer Sokola. Sokolsko društvo priredi jutri zvečer ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma n. prosvetnodružabni večer za svoje članstvo, narodno delavstvo in po njim vpeljane goste. Tudi jutrišnji večer obeta b'ti ze.o zabaven, ker je na sporedu predavanje br. inž. Stefeta o zgodovinskem r».z-vo;u rudaritva, nato pa se vrste pevske tcčke okteta Društva rudniških turne-ŠCtncev iii koncert sokolske godbe na p-hi'a Kakor prvič, tako tudi tokrat nobenemu r.e bo žal, če se udeleži tega večera, ker je namenjen prosveti našega delovnega 'juds'.va in gojitvi družabnosti in brit-stva med članstvom in narodnim de'av-stvom. Vstopnine ni, zato je sigurno, da se bo |»tivetno-družabnega večera niše delavstvo v še večjem številu udeležilo, kakor zadnjič. — Doba občnih zborov se bliža koncu. Kakor za slovo bosta še v nedeljo 11. t. m. ob 15. občni zbor Org. jugosl. emigrantov v Sokolskem domu in v ponedeljek 12. t. m. ob 20. občni zbor podružnice SPD v dvorani Forte na Vodah. Na letošnjem občnem zboru SPD bodo tudi volitve novega odbora za dobo prihodnjih 3 let. — Sokolska akademija. Prihodnjo nedeljo 18. t. m. bo v sokoUkem domu prva slavnostna prireditev, telovadna akademija, ki pomeni uvod v velike letošnje jubilejne svečanosti tukajšnjega Sokola. Na Jože-fovo se bo akademija ponovila za starejšo sokolsko deco Jubilej Elsbacherjeve tvrdke Jutri poteče 70 let, odkar deluje v Laškem splošno znana tvTrJfra A. Elsbacher JHras 6L »SLOVENSKI NAROD«, Ponsoo du Terrall 15 Zdravnikova tajna Roman — Kaj Še, saj so našli njegovo uro is denarnico. In kmet je pripomnil: — To je smola! lako bogat gospod in povrhu na najboljši poti, da bi svoje premoženje še povečal. — Kako to? — je vprašal zdravnik. — Lord Helmtuh se je nameraval oženiti. — S kom pa? — Z gospodično de la Fresnaie. Ce bi ne bila noč tako temna, bi bil kmet lahko opazil čudno izpremembo na zdravnikov-em obrazu. — Kaj niste vedeli tega? — je vprašal kmet naivno. — Ne. — Sicer je pa bilo to dogovorjeno Šele nedavno in lepa Jeanne je zvedela to šele pred dv-ema dnevoma. — Kdo pa je ta lepa Jeanne? — je vprašal zdravnik. — Smolarjeva hči. — Dobro. — Bila je gospodinja na Maisson-neuve. Jeanne je lepo dekle. In kakšne oči vam ima!... Bili so pa časi, ko je bil lord do ušes zaljubljen v njo. — Razumem, — je zamrmral zdrav-oik. — Zadnja dva dni je neprestano plakala. Zdravnik se >e globoko zamislil. Vedel je namreč marsikaj in ves v skrbeh se je vpraševal, kako se je moglo zgoditi, da je bila Berta de la Fresnaie pripravljena vzeti lorda rielmutha. Končno je zavila zdravnikova kočija na dvorišče Maisomieuve. Lorda niso bili prenesli v grad, temveč so ga položili na posteljo v vrtnarjevi hišici v pritlični sobi. 2e s praga je zdravnik zagledal Jeanno. kako kleči pri postelji in krčevito plaka. Lordu Helmuthu se je bledk>. Zdravnik >e stopil k njemu, odstrani] z lordove rane nerodno obvezo, ki jo je bila položila s'užinčad, in takoj je spoznal, da je rana smrtna. Vendar bi pa lord lahko živel še nekaj ur. Zdravnik je brž pripravil vse potrebno, da bi odstranil kroglo iz lor-dovega telesa. In ker je Jeanne neprestano plakala, je namignil njenemu oče:u, naj jo odvede iz sobe. — Pustite me samega, — je dejal. — Toda, gospod doktor, — se je oglasil sluga, — saj pride pravica. — Pravica? — Da. Poslali smo po orožnike. — No, če pridejo, jim pa odprite. Zdravnik je hotel biti sam. Upal je, fla se bo lord vsaj za hip zavedel in povedal nekaj podrobnosti, ki bi pomagale izslediti morilca. Kar je ranjenec zašepetai neko ime in zdravnik je zadrhtei. — Hektor! Hektor! — je zacepetal lord, — osvetim sel In dr. Rousselle. poštenjak od pete do glave, je imel brezbožno, stroge kazni vredno željo... Zeljo, da bi lord Helmuth umrl pred prihodom sodnih organov. Ali ni izdajaj lord Helmuth svojega morilca, ko je izgovarjal ime Hektorja de Mausejoura? III. Ranjencu se je vedno bolj bledlo. Življenje ni hotelo zapustiti tega krepkega organizma; mladost se je borila s smrtjo. Dr. Rousselle je menil, da bo iivel mladi lord še nekaj ur ari celo še ves dan. če ne nastopi kaj posebnega. Samo nekaj bi bilo moglo močno skrajšati njegovo agonijo: odstranitev krogle. Bilo je več nego verjetno, da bi ranjenec umrl, čim bi zdravnik odstranil kroglo iz njegovega telesa. Ce pa krogle ne odstrani, je zelo verjetno, da se bo ranjencu nehalo blesti in da umre pri popolni zavesti. Tedaj bi se moglo zgoditi, da bi preiskovalnim organom povedal kaj, kar bi jim pomagalo izslediti morilca, čeprav bi ga ne označil z imenom. Dr. Rousselle je razmišljal, da morilec ni mogel biti nihče drugi, nego Hektor de Mausejour, ki je ustrelil lorda, katerega so imeli ljudje radi, ker je imel dobro srce. Zdravnik je vedel, kakšne tajne vezi vežejo Berto de la Fresnaie in Hektorja, in domneval je, da tiči za vsem tem ljubosumnost. Hektor je moral zvedeti za lordovo namero, izgubil je glavo, ko so mu povedali, da se hoče lord oženiti z Berto, in ko sta se s tekmecem nenadoma srečala, je postal Hektor v silni razburjenosti zločinec. Dr. Rousselle je videl loraa prvič in zadnjič. Vsa zdravniška veda mu ni mogla več pomagati, njegov konec je bil blizu. Ce bi mu bil zdravnik odstranil kroglo, bi bil lord Helmuth takoj umrl in njegovo trpljenje £>i bilo sKrajšano. In kdo bi se bil drznil obdolžiti zdravnika, ki je lahko pospešil neizogibno smrt z drzno operacijo? In v zdravniku je vzplamtel strašen boj. Trajal je samo nekaj sekund, ki so se pa zdele večnost. Zdravnikova vest je klicala na ves glas: — Tvoja dolžnost je podaljšati življenje, ne pa skrajšati ga! Tedaj je izginil človek in ostal je samo zdravnik. Zdravnik je poklical slugo, ki je bil ostal v sosedni sobi, in naročil mu je: — Recite, naj mi segrejejo vodo in prinesite mi iz kočije ročno lekarno. Ta čas je prišla lepa Jeanne. Ml več plakala, niti kričala. — No, ali ste mogli odstraniti kroglo? — je vprašala. — Ne odstranim je, — je odgovoril zdravnik. — Zakai pa ne? — Ker bi mogel ranjenca a tem usmrtiti. Sklenila je roke in mu dejala s srce pretresujočim glasom: — O, rešite ga, kajne? — Ne vem, tega ne morem vedeti, — je odgovoril zdravnik. Vrnil se je sluga. Zdravnik Je vrel toplo vodo, odprl ročno lekarno, vzel iz nje steklemčico laudana in začel pripravljati pomirjevalno zdravilo. — Ko bo tole popil, bo zaspal in ne bo se mu več bledlo. In res, ko se mu je posrečilo spraviti lordu Helmuthu v usta nekaj kapljic zdravila, je ranjenec takoj zaspal. Spal je pičlo uro. Tedaj je zdravnik pogledal na uro. Bilo je ob treh zjutraj. Po njegovah računih bi moral ranjenec spati štiri ali pet ur. Potem se pa prebudi in bo nekaj časa pri zavesti. A potem začne življenje v njem polagoma ugašati, dokler povsem ne ugasne. V eni uri bo vse končano. Zvezde so bledele, potem se je zdanilo, solnce je vzšlo; lord Helmuth je še vedno spal. Potem je pa prfse! smoiar, oče lepe Jeanne, rekoč: — Sodnik z orožniki Je prišel! IV. Orožniki niso bili sami. Spremljal jih je namestnik državnega tožilca z zapisnikarjem. Dr. Rousseile jim Je namignil, naj molče in hodijo tiho. — Gospoda, ko se ranjenec prebudi, bo blizu smrti, — jim je zašepetai; — v imenu humanosti vas torej prosim, nikar ne motite njegovega zadnjega spanja. — Preiskavo začnemo zunaj, — je odgovoril sodni uradnik; — najprej zaslišimo grajske ljudi. In odšel je, zapisnikar m orožniki pa za njim. Lord Helmuth je spal še eno uro. Sedeč nepremično pri njegovi postelji je zdravnik opazoval, kako ranjencu polagoma pešajo moči. Končno >e ranjenec vzdihnil. Zdravnik je zadrhtei, toda ganil se ni. Lord je odprl oči in zašepetai: — Kje pa sem? Tedaj je zdravnik vstal, vzel kozarec z zdravilom in ga podal lordu, rekoč: — Pijte! Ranjenca je mučila strašna žeja. V dušku je izpil zdravilo. Potem so ga pa zopet zapustile moči in omahnil je na blazinico. — Kdo ste? Šahovski mateh LŠK: Triglav S: 3 Ljubljana, 10. marca. Po velikem uspehu LSK v državnem prvenstvu klub ni obsedel na svojih lavo-rikab, temveč se je z vso resnostjo začel pripravljati na bližnje finalno srečanje z Beogradom, ki bo najbrž že za veliko noč. V ta namen se Je dogovoril za prijatelsko tekmo z domačim šahovskim klubom »Triglav«. Mateh se je vršil sinoči v kavami Evropi in mu Je prisostvovalo precejšnje Število prijateljev kraljevske igre. čeprav LSK ni nastopil v najmočnejši postavi — od igralcev, ki so premagali Zagrebčane, Je nastopil edino Preinfalk — je odločil srečanje v svojo korist z rezultatom 5:3. Dvoboj se je odigral na osmih deskah. Za LSK so nastopili Preinfalk, Cibic, Lon-ger, Lokovšek, Gerzinlč, Majcenovič, Si-šfca fcn Kiimelj; za »Triglav« pa Erker, Kitek, Jančar, Bajec, Remškar, Tavčar, Lukič in Kordiš. Sporazumno so se dogovorili za nekoliko hitrejšo igro, kot je običajna na turnirjih. V 2 in pol ure je moral vsak igralec napraviti 50 potez, če pa v tem času ne bi bila igra končana, bi se ocenila. Rezultat je bil naslednji: Preinfalk:Erker 1:0, Cibic:Kitek 1:0, Lon-ger:Jančar 1:0, Lokovšek:Bajec 0:1, Ger-zLnič: Remškar 0:1, Majcenovič: Tavčar 0:1, šiška:Lukič 1:0, Kumelj:Kordiš 1:0. Prvo zmago za LSK je odnesel Longer, ki se mu je njegov nasprotnik Jančar že Po dveh urah udal. Kmalu je dobil tudi Kumelj proti Kordišu, čeprav je imel že izgubljeno partijo. Prav živahna je bila partija Cibic :Kitek. Triglavan je dolgo napadal, dokler mu ni Cibic nastavil pasti ln je moral dati Kitek konja za kmeta, sicer bi izgubil kraljico. Cibiceva kombinacija pa je bila še globlja in je končno ujel tudi nasprotnikovo damo. četrto zaporedno zmago za LSK je dosegel Preinfalk. Partija je bila dolgo izenačena, v središnjici je pa Preinfalk po zamenjavi dam pridobil kmeta in takoj nato še drugega. S tem je bila partija dobljena. Sreča se je nagnila zatem na stran »Triglava«. Lokovšek, ki je imel že popolnoma dobljeno partijo in se je hotel njegov nasprotnik Bajec že predati, ni znal svoje prednosti izrabiti. Nadaljeval je zelo slabo, čeravno bi še celo v končnici lahko dosegel najmanj remis. Bajec je dosegel prvo zmago za »Triglav^. Kmalu je zmagal Se Tavčar, ki je s pomočjo dveh pešcev zavil v dobljeno končnico in prisilil Majcenoviča h kapitulaciji. Stanje je bilo sedaj 4:2. Končni izid je odločil mladi Šiška v korist LSK. V središnjici si je pridobil proti Lukiču pešca in je v končnici gladko zmagal. Zadnja partija se je končala po 5urnem boju. Gerzinič, ki ni igral tako močno kot v ožjem turnirju, kjer je, kakor znano zmagal, je moral zamenjati lovca za dva kmeta. Končnica je bila samo vprašanje tehnike. Remškar je igral prav dobro in je zmagal ter postavil končni rezultat 5:3. Mednarodni šahovski mateh Ljubljana : Praga Ljubljana, 10 marca. Ljubljanski šahovski klub ie zadnje čase zelo delaven, kar je nemala zaeluea marljivega pr?de>dnika orof. dr. Kaaala. Na njegovo iniciativo se je LSK odloČil da bo po možnosti Še letos organiziral večji med- narodni kore«oondencni turnir. Klub it- .w koi stopil v stik z Udruženjem Češkoslovu ških Šahistov v Pragi in \3 včeraj prejei pristanek, tako, da ie korespondenca i turnir med Ljubljano in Prago gotova stvar. LSK ie prvotno nameraval organizirati le mednarodni dopisovalni turnir s kakim inozemskim klubom, a je na predlog Praiie pristal na medmf*»tni turnir. Udruženje češkoslovaških šahistov je v svojem dopisi predlagalo, nai bi se igrali dv? partiji, tako. da bi imeli obe mesti enkrat bele. drugi? pa črne figure. Pri korsepondenčnem turnirju igra lahko vsakdo, vsako partijo sme igrati neomejeno število igralcev, ki se med seboj posvetuieio. Nato :aviio svoio potezo in čakajo na odgovor. K?r se taki turnirji vrše običajno z dopisovanjem, trajafa včasih po več mesecev Ljubljana in Praga se nameravata posUižiti najmo !?rneišeea občeval-nega sredstva. C* bo le mogoče, ne bosta daiali potez z dopisovanjem, temveč po ra-d;u. V ta namen so že storjeni potrebni koraki, da bi ljubljanska in praška radio po-staia oddajali poteze. Za Prago bi med drj-gimi igrali znani moj»tri Duras. Proke*. R?ifir in Schulz, Ljubliana pa bi s* predvsem opirala na dr. Vidmarja in Pirca, sodelovali bi pa seveda tudi naimočnHSi igralci Ljubliane. To bo prvi mednarodni korespondenčni turnir v Jugoslaviji, ki bo poleg tega imel še to novost, da se bo vršil po radiu. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 30. Sobota, 10. mar Raj potepuhov, liven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 11. marca: ob 15. Praznik cvsto-čih češenj. Izve« Znižane cene od 6 6o 20 Din. Ob 20. Visoška kronika. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12. marca: zaprto. Torek, 13. marca: Prireditev »Preporoda« Izven. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 10. marca: Ples v Savoju. Red C. Nedelja, 11. marca: ob 15. uri Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20. url Carmen. Izven. Znižane cene. m »Praznik cvetočih čeienj« Je visoka pesem o domovinski ljubezni. Delo Je prekrasno ter Je imelo pri vsaki vprizorltvi velik uspeh, kar nam dokazuje veliko število letošnjih vprizoritev. Nedelj ,ka pred stava je 15. v letošnji sezoni. Vprizorl se v nedeljo popoldne ob 15. url po centih od 6 do 20 Din. »Visoška kronika«, dramatiziran dr Tavčarjev roman, se je z velikim uspehom vprlzorila na našem odru. Najznačilnejša in najslavnejša dejanja romana so prikazana v posameznih odrskih slikah, ki jih Je 12. Režijo ima ga. Marija Vera. v posameznih vlogah pa nastopi ves naš dramski ansambe? x »Carmen« po globoko znižanih cenah. Bizetova opera »Carmen« se poj« v nedeljo dne 11. t. m. zvečer po cenah od 8 do 30 Din. Glavne vloge pojo ga. Thier-rvjeva, ga. Ribičeva ter gg. Marčec ln Marjan Rus. Dirigira dr. Svara, režija jr Primožičeva. MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja b eseda 60 para, davek Din 2.—. Kajmanjši znesek za mali ogl as Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. mm ČEVLJARSKO ORODJE ln drugo proda J. Rudolf, Ko-Ščake 3 nad Cerknico. 1097 □nnonnnnnnGnnnni^ccoCi AUTO RENAULT 4 cilinderski, 30 HP, skoraj nov, brez karoserije, pripraven za 6 sedežno limuzino ali transportni voz do 1000 kg, jako ekonomičen, CHEVROLET 4-cilinderski, poltovorni in HAR-LEY DAVIDSON 1200 cem, ■ prikolico po izredno nizki ceni proda — Ferdan, avtodelavnica, Celje. 1165 □□□anuuuuuuuuuDDn PULT srednje velikosti, rabljen, s predali, poceni prodam. — Cankarjevo nabrežje7/L (Pobe-Ška). 1181 SADNA DREVESA visoko- in n^.kodebelne jablane in hruške, češplje, črešnje, višnje, breskve, marelice, agras in ribez, zajamčena rodovitnost — dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S. (Zahtevajte cenik). 1140 OTROŠKI VOZIČKI Več novih otroških vozičkov prejšnjih modelov poceni naprodaj. — F. BatjeL Ljubljana, Karlovška cesta Ste v. 4. 1163 POZOR! Oddam lepo vinsko klet in — prodam več vinskih sodov od 50 1 do 50 hI. — Kopališče Jezica pri Ljubljani. 1180 NlPKMltMNt KOSOVO POSESTVO V BOHINJSKI BISTRICI z vpeljano gostilno in opremljenimi tujskimi sobami, vrtom in srenjskimi pravicami pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. 1148 RESTAVRACIJO v Zagrebu proda Posredovalnica Pavleković, Zagreb, Ilica St. 144. 1096 Hl ft A S TRGOVINO z mešanim blagom z vsem inventarjem ugodno naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Periferija 1174«. TRGOVSKA HIŠA naprodaj. — Informacije daje: Grima, Stara cerkev pri Kočevju. 1099 •V. Brc« passfcasfi - 1- Globoko potrti javljamo vsem prijateljem ln znancem prežalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, zet, stric in svak, gotipod dr. Ernest Kobe starešina treskega sodišča ljubljanskega dne 9. marca na kliniki v Zagrebu v najlepši dobi 48 let preminul. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 12. marca ob 15.30 iz kapele starega, na novo novomeško pokopališče. Posimo tihega sozalja! Novo mesto, dne 10. marca 1084. MARICA, roj. RIBNIKAR, soproga; BOŽO, VANICA, PETER, otroci; MARIJA HRAMOR-KOBE, mati; JURIJ, PEPI, FRANC, bratje, svaki ln svakinje ter ostalo sorodstvo. Kupim KUPIM AUTO 5—7 sedežen, novega tipa, prav malo vožen, prednost limuzina. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Auto 1183«. PEC ZA KOPALNICO dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe pod »Kopalnica« na upravo »Slov. Naroda«. SLUŽBE IŠČEM DEKLE za vsa hišna dela, ki bi bila zmožna dela v trgovini. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1175 ABSOLVENT Kmetijske zadružne Sole teli mesto ekonoma. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Ekonom 1167«. LOČENEC star 33 let, želi znanja s samostojno damo, staro do 25 let. Na premoženje se ne ozira. — Samo resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Spomlad 1005«. ZNANJA ŽELIM z gospo ne nad 35 let staro, nezadovoljno v zakonu, če mogoče iz okolice Kranja, Škofje Loke ali Ljubljane. — CenJ. ponudbe s polnim naslovom po možnosti s sliko, ki se vrne, na upravo »Slov. Naroda« pod »Sprememba 117 1169«. Tajnost zajamčena. ~ POSREDOVANJE vestno, hitro ln uspešno na temelju dolgoletne prakse! Izvrstne ponudbe (tudi iz Jugoslavije) sa dame is gospode Sporočite svoje podatke in zahteve zavodu za posredovanje ženitev: Gizela A. F. Kraus Bu-dapest V, Arani Janos 34. — Dopisovanje ▼ srbohrvatskem jeziku. — (Za odgovor priložite 10.- Din t znamkah.) 1100 J. K. Prosim dvignite pismo! 1171 KLAVIRJE PLANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/T Klavirji! Pianini S Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovue fabrikate: Bo sendorfer, Stelnvvav, Forster Petrof. Bolzl, Stingl original ki so nesporno najboljši! (Lah ka, precizna mehanika.) Pro taja jih Izključno le sodni iz vedenec in bivši učitelj Glas bene Matice Alfonz Brezni! . . mirova cesta Stev. 7 Velikanska zaloga vseh glasbe ni h inštrumentov In «tnw IVAN KACIN tvornica glasovirjev in harmonijev, Domžale (Ljubljana). — Izdelana glasbila vedno na zalogi. Novi pianini od 10.000.-, klavirji (dunajska mehanika) za 20.000.-, angleška 25.000.-, harmoniji od 2000.- dinarjev. — Popravila, uglaševanje, prenov-Ijenje, zamenjava starih glasbil; izposojevanje — oddaja tudi na obroke. — Zahtevajte cenik. 1185 VELIKO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. — Židovska steza štev. 4, L nadstropje. 1184 DVOSOBNO STANOVANJE s vsemi pritiklinami, lepo in solnčno, poceni oddam s 1. aprilom. — Zgornja Šiška št. 176 (Spanceva pot). 1172 OPREMLJENO SOBO oddam. — Naslov: Potočnik, Beethovnova ulica 16. 1170 KROJAŠKI MODNI ATELJE J. JELOVSEK LJUBLJANA, Kongresni trg 8, I. nadstr. (poleg Kina Matice) se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst, Moderen, kroj. Solidna izdelava. Cene zmerne. HRANILNE KNJIŽICE kupujemo in prodajamo, ali damo na iste posojilo. Kulantni pogoji. — Pučka štedi ona, Zagreb. — Naš zastopnik za dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12, na katerega se je obrniti. 13/T Modna konfekcija Najboljši nakup A PRESKE R, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 6VT KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 1011 DRUŽABNIKA (-CO) s kapitalom išče mlad trgovec, premožen samec, radi povečanja trgovine z vinom v Ljubljani. — Pismene ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Strokovnjak 1182«. STALNA RAZSTAVA jedilnice, spalnice, kuhinje, mo-droci, zofe itd. Največja izbira prvovrstnih izdelkov. — Plačila s hranilno knjižico, dokler traja zaloga. Ogled tudi ob nedeljah. — ERMAN & ARHAR, tovarna pohištva, št. Vid nad Ljubljano. — Zadnja tramvajska postaja. 1139 PARKETE čisti, struži in dobavlja najceneje samo J. LUŠIN, parke-tar, Ljubljana, šelenburgova ulica 7/1. 1155 NAD 50.000 DIN LETNO lahko zasluži z malim kapitalom tisti, ki pristopi kot družabnik ali odkupi nov patent. — Zglasiti se: Spodnje Radva-nje 75 pri Mariboru. 1098 UGODNO PRODA več malo rabljenih ŽENSKIH SrVALNIH STROJEV, krznarske, čevljarske, krojaške, ple-tilne, razne specijelne, pisalne stroje, stroje za rokavice. — PLANINE, klavirje, gosli, gitare, harmoniko, gramofone, foto-, radio- in druge aparate. Novo jedilnico, več spalnic, posamezne dele pohištva, otomane, preproge in še več različnih drugih predmetov »PROMET« Komisijska trgovina in posrer dovalnica za NAKUP in PRODAJO dobro ohranjenih predmetov v LJUBLJANI, Napoleonov trg št. 7 (nasproti Kri-ževniške cerkve) 1186 •Mali oglasi V malih oglasih v >Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. PRVOVRSTNE JAFFA pomaranče DOBITE PRI GOSPODARSKI ZVEZI, LJUBLJANA« TYR6EVA CESTA Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških ln lgračnifi vozičkov, stolic, bolenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev ln dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOV AHA CE STA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Urejuje: Josip *m Za opravo to inseratnJ del Usta: Oton Cnnstot - vm Ldunijaiu