ftonmki ilmmA | v Združenih drtmh V«Ug ca rse leto ... 16.00 Za pol leta.....$3.00 Za Now York cele leto - 17.00 | Za moeeooteo celo leto $7.00 | GLAS NARODA f The largest Slovenian Vrnih so tke United Statefc I and legal Holiday*. 75,000 Readers. tdnw.h i lisi slovenskih delavcevvAmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1243 No. 35. — Sfev 35. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 11, 1937—ČETRTEK, 11. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. STAVKA AVTOMOBILSKIH DELAVCEV JE KONČANA sporazum bo podpisan ob 11. dop., nakar bodo Strajk arji Sli 12 tovarn Konec stavke je predvsem povzročilo Rooaeveltovo posredovanje. — Tvorničarji so priznali unijo avtnih delavcev, ki spada k Lewisovemu odboru za industrijalno organizacijo. — Danes dopoldne bo podpisan sporazum. DETROIT, Mich., II. feb. — Governor rrank Murphy je davi ob pol treh naznanil, da je bil med vodstvom Chevrolet tovarn in med United Automobile Workers of America dosežen sporazum. S tem je bila končana 42 dni trajajoča stavka. Sporazum med obema strankama bo podpisan« d^nes dopoldne ob enajstih. Kakorhitro se bo to zgodilo, bodo zapustili stavkarji dvajset tovarn, ki ;5o jih ob izbruhu stavke zasedli. Prejšnja poročila so se glasila: DETROIT, Mich., 10. februarja. — Governer Frank Murphy je v sredo ob 8.45 zvečer otvoril skupno konferenco zastopnikov vseh strank, ki so udeležene pri avtomobilski stavki proti General Motors. Seja je bila opolnoči odgodena do 1 0. dopoldne prihodnjega dne. Governer Murphy je šel na delo s podvojeno silo, ko je izvedel iz Washingtona, da je predsednik Roosevelt izrazil upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala, dokler ne bo dosežen sporazum. Na konferenci so bili navzoči isti zastopniki, kot prejšnji dan in sicer so zastopali General Motors William S. Knudsen. predsednik finančnega odbora Donaldson Brown in pravni svetovalec družbe John Thomas Smith; stavkarje so zastopali Johr. L. Lewis, Wyndham Mortimer in Lee Pressman, vlado pa James F. Dewey. Vsi so prišli na konferenco v upanju, da bo stav ka, vsled katere je brez dela nad 100,000 delavcev, v doglednem času poravnana. Na prošnjo governerja Murphyja je Dewey predložil Lewisu načrt, ki naj bi služil za podlago nadaljnih pogajanj. Nato je Dewey odšel v glavni urad General Motors, kjer je vodilnim uradnikom družbe predložil isti načrt. Ker se General Motors družba sklicuje na steklarsko unijo (Federation of Flat Glass Workers), lo je članica odbora za industrijsko organizacijo (CIO), in ki je sklenila sporazum na podlagi priznanja za svoje člane, je governer Murphy v svojem načrtu sporazum v steklarski stavki vzel za oodlago pogajanj v avtomobilski stavki. Tekom dneva je bil telefon v Beli hiši zelo zaposlen. Predsednik Roosevelt je govoril z governev-iem Murphyjem, podpredsednikom General Motors Knudsenom in Lewisom. Tudi delavska tajnica Miss Perkins je v stalni zvezi z Detroitom. Zvezni posredovalec Dewey se pogosto razgovarja po telefonu z delavskim pod-tajnikom McGradyjem in mu poroča o poteku pogajanj. FLINT, Mich., 10. februarja. — Po mestu so razširjene govorice, da bo morda governer Frank Murphy razglasil v mestu "stanje vstaje'' ako se pogajanja v Detroitu razbijejo. V takem slučaju oo poveljnik narodne garde Joseph H. Lewis od r;overnerja prejel povelje, da pomaga šerifu Tho-masu Wolcottu pregnati "sedeče* * stavkarje iz treh tovarn General Motors. S svojimi konferencami z zastopniki avtomobilske unije in avtomobilske družbe je governer sto-1 ril vse, da prepreči vsako prelivanje krvi. V svojih izjavah sc ni nikdar izrazil, da odobmje, da so stav- Spijon prisluškoval vladnemu zastopniku senatorji pri predsedniku Predloga glede vpokoji-tve 70 let starih zveznih sodnikov je bila v poslanski zbornici z veliko večino sprejeta. WASHINGTON, D. C., Hi. febr. — Predsednik Roosevelt je pozval danes k sebi ii"kaj članov senatnega justien*'_ra odbora ter se posvetoval ž njimi o predlogi, rije namen je reformirati zvezna sodiš "a, predvsem pa najvišje zvezno sodišče. V poslanski zbornici je bila s HI5 glasovi proti 7o glas«; voir. sprejeta predloga, da za-morejo zvezni .sodniki, ki dose žejo starost 70 let, stopiti v jk>-koj in da dobivajo i*to toliko pokojnino koj. je znašala njihova plača. Proti predlog, naj bo stat ost-na doba povišana na 75 let, je prepadel. V poslanski zbornici j«4 Šlo vse posreči, toda v senatu se bodo vršile vroče debate. Proti predsednikovemu p:-"d-loirn niso namreč samo ropubii. kanski senatorji, pač pa tudi vsi progrosivoi. TROCKEGA NI NIKJER MKXICO CITY, Mehika, 10. febr. — Leon Trocki je v tor. k zvečer nenadoma izgini, ko je| imel j»o radio in ill telefonu govoriti s Hippodrome v New Yorku. Okoli hišo, kjer Trocki stanuje, j«' bil kordon polici.)0 in ni kdo ni mogei v hišo, ki je last slikarja D i ego Ri-rere. Rivorovi uslužbenci so povc-ilali, da je šel Trocki na telefonski urad v mestu. «>d tod:.j rikdo ne ve ve? o njem povedati. V Hipp«»dr«j»iiu v New Yorku je okoli (>000 'jud« zastonj Čakalo njegov govor. Pozneje .jo prišlo obv<»stilo da je bila fe^»-foi.ična zveza južno od Mor.to reva v Mehiki pretrgana. To pa tolofonska družba zanikajo i*i trdi, da je bila telefonska zveza odprta. Mehiški uradni kroiri mol^o o vsem toni in mogoče mehis-ka policija Trockega išec. nI i pa ga je vzela v svoje varstvo. Mogoče, so jo v mestu izgubil, ali pa so jo kam skril. paul wendel je obdolžil hoffman a Po Wendelovi trditvi je bU governer Hoffman za njegovo odvedbo. — Obtoženci so hoteli pojasniti odvedbo Lind-berghovega sina. ! v o rit i Ime governerja države New Jersey, Harolda G. Hoffmana. je bilo imenovano pri obravnavi glede odvedbo Paula H. Wendela v Brooklvnu. Wendel, ki je pričal proti trem obtožencem, ki so obdol-ženi, da so Wendela odvedli izpred nekoga hotela v New ioi-ku in ga z mučenjem prisiiiii, da je podal napačno izjavo, da je je odv-nar opraviti." Parker mi jo rekel, da je bila ta premeraba iz-rršena na zahtevo govorrorja Hoffmann." Wendel je dalje pričal, da mu je Parker pokazal Hoffma-novo pismo, v katerem je Parker ju svetoval, da zapre Wen-drla in eolo njegovo družino. Nato je državni pravdnik F. N. Coosrhan predložil besedilo «ro vernerjavega pisma, ki ara jo t«*-daj Wendel prepisal. PUm » j.» bilo naslovljeno . Parkerja in se crlasi: "Priznanje sem prebral iti svetujem vam. da zapret- e-'lo eružino. Pridite v Treidon iu hovi skupaj šla k Trencliardn. <*V*stitam vam k vaši aretaciji." Dalje jo rekel Wendel, da je Parker prišel k njemu, ko jo bil v zavodu za slaboumne v New T.i^bon in mu jo rekel, da m i jo governor Hoffman naroči1, da mu vzame čevlje in v e l*st:.if. kar se je tudi zgodilo. madrid ni več v zvezi z morjem Po vročih bojih so fašisti zavzeli cesto, ki vodi v Valencijo. — Vojno sodišče v Malagi obsodilo več sto komunistov na smrt. Fronta južno od Madrida, 10. fobr. — Fašisti so v sredo z močnim napadom odrezali zveze Madrida z Valencijo, ko so se polastili ceste, ki vodi iz Madrida do začasne prestolice španske republikanske vlade. Z zavzetjem te ceiste in važnega pristanišča Malage je general Franco v 4S urah dosegel dve veliki zmagi. Vsled tega so tuji opazovalci španskega položaja mnenja, da tudi padec Madrida ni več daleč. Ko jo enkrat pretrgana z voza z Valencijo, ki je novi sedež španske republikansko vlade, ne preostane braniteljem Mad-, rida drugega, kot da se pripravijo na odločen odpor in na boj na življenje in smrt, ali na se umaknejo po eesti, ki pelje sko-j zi Ouadalajaro proti severovzhodu. General Emilio Mola, ki poveljuje severni armadi in ki jo desna roka generala Franca, jo rekel: "Sedaj je vse pripravijenoi za odločilno bitko. Madrid bomo zr. vzeli prej, kot pa smo mislili." zaslišanje robert pinkert0na je razkrilo "čedne" stvari WASHINGTON, D. C.,To. februarja. Senator Thomas se je razsrdil, ko je nek detektiv Pinkei-ton detektivske službe priznal, da je tekom stavke pri Chevrolet avtomobilski družbi leta 1935 zasledoval in skrivaj posltjšal delavskega podtajnikii Edwarda F. McGradyja, ko je posredoval pri pogajanjih za poravnavo stavke. PRVI PEŠČENI VIHAR MALAGA. Španska, 10. febr. Sest fašističnih vojaških -o lišč je obhodilo na smrt več sto republikanskih vojakov, ki so bi-'? v jot i, ko je general Gonzalo \>ueipo do Liano zavzel Mnla- j Bradati Marokanci iri zagoreli tuji legionar.ii so ne^tipno j 'a kal i pred vrati sodišč, da jim je dano povelje, postrele ol^ojej« •• Xek fašistični častnik je rekel, da bo postavljenih prod sodišče okoli 5000 republikancev in bo sodba naglo izrečena. Malokatori izmed 5000 republikancev, ki bodo prišli pr«»d vojno sodišče, bo ušel smrti. Postrelili jih bodo Marokanci. katerih predniki so pred več stoletji ob istem zidu morili kristjane. Goneral de Lla.no je ukazal naglo smrt za vsakega komunista. PARIŠKI DIPLOMATI BEŽE PRED PODGANAMI VARŠAVA, Poljska, 8. feb. — V tukajšnjem francoskem poslaništvu se je pojavilo toliko podgan, da so se morali u-vadniki začasno izseliti. Prej *o jih skušali pregnati z mačkami in p?-;, pa so se od dne do dne bolj množile .Zdaj jih nameravajo pregnati s strupenimi plini. LLOYD GEORGE IN MARŠAL HAIG LONDON, Anglija, 8. feb.— "Ko bi Nemčijo vodila Bis-marek in Moltke, ne pa nujni 2>asledniki, ki so bili v državni-stvu in v vojni manj vredni, bi bil izid velike borbe med demokracijo in vijaško avtokracijo popolnoma drugačen, toda nemške napake so nas obvarovale pred posledicami naših lastnih napak," pravi David Lloyd George v zadnjem zvezku svojih vojnih spominov. V svoji knjigi Lloyd George ostro kritizira vrhovnega poveljnika angleške ar m a d e, maršala lorda Haiga, kateremu očita, da ni imel sposobnosti. katero bi potreboval velik vojskovodja v največji vojni v zgodovini, llaig ni znal presojati bitk. Poleg tega pa je še z drugimi generali spletkaril, da ne bi bil maršal Focli imenovan za vrhovnega poveljniku zavezniških armad. Zavezniki bi zmagali že leta 101(J ali 1017 »'.ko ne bi bila strategija pomanjkljiva. Lloyd George se v tej knjigi zagovarja proti očitanju, da je razdvojil zavezniške generale in admirale ter navaja eelo vrsto zavezniških poveljnikov, kater« je hvalil. Pri tem pa je izpustil vrhovnega« poveljnika ameriške armade generala J. Pershinga; pohvalil pa je generala Blissa iu admirala Sim-sa KINGSTOWN, Jamaica, G. februarja. — David Lloyd George, ki je s svojo ženo in hčerjo odpotoval na Angleško. ,ie pred svojim odhodom rekel: "Evropa je ponorela." To je rekel z ozirom na splošno oboroževanje. Rekel je, da bi 300 milijonov funtov štorlingov, ki .;ih je Anglija izdala za oborožitev, mnogo pomagalo angleškemu cesarstvu. "Živež, katerega bi morali dobiti naši o-troci, mečejo vojnim psom, o-troci pa dobivajo samo ostanke," je rekel Lloyd George. 4'Ali ne uničite napornega vladnega prizadevanja za poravnavo stavke s tem, da ob-daste delavskega podtajnika z vohuni?" je vprašal senator Thomas predsednika detektivske družbe Roberta A. Pinker-tona. "Odvisno je od tega, v kak namen je informacija porabljena," je odgovoril Pinkerton. "Ali je res, da vaše vohunsko delo v Detroitu hoče vladi preprečiti, da bi poravnala avtomobilsko stavko?" je dalje vprašal Thomas. "Sedaj nismo več zaposleni pri General Motors; moji tektivi so bili odpoklicani 31. januarja," je odgovoril Pinkerton. Prod Pinkortonom je detektiv AVilliam H. Martin, ki j<* sedaj brez službe, izpovedal, da mu je bilo leta 1035 naročeno, da med stavko pri Chevrolet družbi v Toledu zasleduje vsak MeGradvjev komk in ga skrivaj posluša. Tedaj si je Martin najel v hotelu Secor sobo poleg McGradvjeve sobo. Njegova naloga je bila poskušati. kaj je McGradv govor«! s posameznimi osebami in poročati o tem svoji aarenturi in 1 Chevrolet družbi. Pri tem f>.t Martin ni dosegel ničesar, kajti McGradvja je samo slišal govoriti, ni pa razumel njegovih besed. Martin jo tudi priznal, da je v Toledu dobil naročilo, da sledi MoGradvju. ko se je odpeij.il z avtomobilom. To mu )>a jo ponesrečilo, ker ni moirel dovolj naovelje za povratek, * » * DALIiAS, Tex., 8. feb. — (»b gorkem vremenu, kot poleti. so prišli prvi viharji, ki so .iesli prah čez planjave Okla home. Ti viharji so segali do Garden City in Dodge City v Kansasu. " G L A B NARODA » New York, Thursday, February 11, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAJLT IN UA.'A. « Glas Naroda" (A Corporation) Ovntd and Pnbllabod by fLOVfNIC PUBLISHING COMPANI Frank Sakaer, President L. Bcoedlk, Tnu. PUm of bnalnaaa of the corporation and addrra— of abort officers: tli Waat 1Mb BbMt, Bimnh mi Manhattan. Near Mi Ctty. N. X. O L A 8 NARODA (Veiee of the Pa«le) Itraed Every Day Except 8 as day* and Holiday« Za i*lo leto relj» aa ia»rlko In Kanado ..................... $6.00 f.i |miI le(a.................... |8.00 Zm iS-trt leta .................. »1.30 Zm New York ma. celo leto ......97.0V Za pol leta ....................$8.00 Za Inoxenutro aa odo leto......$7.90 z1m>i 1i» t-. hiK.Htl * im* priuMujejo. Denar naj se blagovoli -Min. Mi»ue> Onicr. Tri odobno zopet posebej. Zakaj smeti se pobirajo vsak dan v dveh oddelkih: prvi voz pobere gorljive stvari in jih spravi do velikih kurilnic, koder vse zgori. Na drugem vozu je pepel in podobno, kar gre za zasipanje raznih glc!in al» nr. barke, p »-tem pa v morje. In to ne precej odkraja, ampak kakih dvanajst milj ven iz luke. Superintendent mora kuriti, kar ni majhno delo. Za>kaj v New Yorku so ljudje jako razvajeni in ni nič posebnega, če vidiš včasih še maja ali ali celo junija kurjene sobe. Nadalje pride veliko delo čiščenja. Apartment mora biti slednji dan pomit. Treba je raznih po-prarv in superintendent mora znati vse in na razpolago mora biti vsem. Kjerkoli je kaj narobe, brž zvoni zvonec v stanovanju superintendentovem. Če ni dovolj goikote a': če je je preveč, če pipe teko preveč ali premalo, če banje ne požirajo, če kdo pozabi odprto vodo, če kdo nbije šipo, začuti mrš ponoči ali zagleda z neverjetne hitrostjo bežečega kakruča — takoj je na vrsti superhften dent. Ne samo, da mora znati vse biti mora tudi neizrečeno potrpežljiv. Ljudje bo nenavadno sitni in se pajrajši znese nad tistim, nad katerim se morejo in smejo. Superintendent je tudi tisti, ki renta prazna stanovanja. Navadno ima tahlo, ki visi zunaj in tam je vselej zapisano, če je kaj praznega. Od»kraja se mi je čudno zdelo, ko sem či-tal: For rent, 1 2 3 4 5 rooms. To bi se štelo tako, kakor sem jaz: dvanajst tisoč tristo štirideset pet sob. V resnici pomeni le, da ima stanovanja od ene do petih sob. Ustavi se pred tablico mlad par. Ulica je dobra, kraj primeren — drrrrr zazvoni pri superintendents Če je sluča jno v sobi. se kmalu prikaže trša-ta srednja postava, navadno s precejšnim čikom v ustih, ^e stopiš malo bližje, bo najhrž tudi malo zadišalo po šnopsu. Bog pomagaj, človek je zjutraj slab in matast — ka»ko naj se pa prebudi, če ne podpre glave vsaj s par požirki. Gredoč tudi pregleda vreme, kar je velike važnosti zanj. Zakaj vreme-pozimi prinese sneg in tega se boji vsak superintendent kot vrag križa. Pločniki ob hišah so v New Yorku široki in kidanje snega je mogoče prijetna zabava za otroke, ne pa zanj. "Bi rada videla par stanovanj,' ' pravi mlada ženska. 14 Po čim pa so?" Superintendent navadno premeri z očmi človeka in ga uvrsti v svoj posebni razred. On mora namreč presoditi, ali spadajo ljudje v tisti distrikt ali ne, ali so zanesljivi aii neza- želieni. Če torej prebodi, da se izplača muditi se ž njimi, gre po ključe, potem pa gre mala družba kakor vojaška patrulja v «tarem kraju: spredaj superintendent, za njim mladi par. Če je kje kaj posebnega, se superintendent važno ustavi in pokaže, zakaj pri ceni šteje vse. Pridejo do praznega stanovanja. Če je več sob, se jih kar prezre in pelje ljudi naravnost tja, koder je začetek in konec new vorškega apartmenta: stranišče ali zastran lepšega: kopalnica. Tam se začne razkazovanje. Modema banja, škropilnica, stene in tla iz žgane, barvaste gline — tukaj prostor ža mila, tam omara za le-potičja. Tukaj sprava v steni z ogledalom, da se vidi lahko ves človek v njem. Vse je treba pokazati in na vse opozoriti ljudi, zakaj kopalnica je glavna. Po nji se presodi vse: stanovanje, cena, distrikt in razred, kamor spada kdo. Nehote se človek 9pomni na kraje stare domovine, koder je bila "kopalnica" največkrat jako ločen kraj, do katerega je bilo precej hoda. Seveda se je človek 44kopal" samo, kadar je bil dež, deloma po poti, deloma pa v "kopalnici" sami. Če primerjam stari kraj z A-meriko, ne morem reči drugega, kakor: kolika razlika. In kako človek lahko sodi nivo enega naroda po njegovih kopalnicah. In kako se človek razvadi v življenju. "To je enofcobno stanovanje", razlaga superintendent. "•Tukaj ta vrata odprete, potegnete doli, pa imate posteljo. Tista omarica tam je peč in voda. Tukaj je za obleke . . . ledenica na elektriko . . . vse, kar rabita. Koliko vas pa je? Imata kakšnega psa ali otroka?" Vse mora poizvedeti superintendent in potem je treba v slednjem boljšem apartmentu dvojnega: referenc in pogodbe. New York je velik in ljudje iz ene hiše se ne poznajo med .sa-bo. Dosti je takih, ki ostajajo mesec ali dva dolžni, potem pa gledajo, kdaj jo superintendent odkuri po opravkih. Pride voz, nalože v dobri uri vse, kar imajo, pa gredo. Kam — kdo bi vedel v velikem mestu. Da se taka stvar ložje izpelje, pomaga dolar ali dva in potem superin-endent izgine natančno tedaj po opravkih, ko pride voz pred hišo. New yorski apartment je po navadi stavba s petimi nad stropji. Koder zidajo iz negorljivega materijala, tam se zida lahiko gori do meseca ali vsaj do prve zvezde. Ampak: stavbe nad pet nadstropij morajo imeti dvigala. Starinski apartmenti so bili bolj majhni — mogoče ■z dvajsetimi ali štiridesetimi družinami. Apartmenti zadnjih dvajset let pa so po večini velikanska poslopja s sto, dvesto, tristo ali več stanovanji. Večkrat sem se čudil pred takimi stavbami, kako ljudje najdejo domov. Grajeno je namreč vse po enem planu in če ne paziš na -številke, se ti lahko zgodi, kakor meni za časa, ko sem bil pred leti v New Yorku. Stanoval sem namreč v nekem bloku, koder so bile vse hiše enake. In enkrat sem iz-greši! svojo, prišel v kuhinjo k sosedu, sedel za mizo in čnkal, da pride kdo od kod. In prišel je, seveda čisto tuj in gledala sva se dobrih pet minut, predno sem bil na jasnem, kje sem. Življenje v apartmentu se začne skozi prednja vrata t je po sedmi uri. Tedaj se začno gibati postave, moške in ženske in izginjajo navadno proti bližnji postaji. Prvi odhajajo navadno taki, ki imajo težja dela in so kje v kaki obrti. Ti začno po navadi ob osmih. Čim kasnejša je lira, toliko lepše opravljeni prihajajo ven. Menda so najbolj počasne ženske. Skoro vsaka druga teče po ulici. In ne samo to. Gredoč se opazuje, če stoji klobuk prav na glavi, če ima <1 o volj rdečila na ustnicah in sploh, če je dovolj lepa. Sreča je, da gredo navadno ljudje zjutraj vsi v eni smeri in zvečer tudi. ker bi se sicer tako trkali, da bi skakale iskre po zraku. Ko se apartment izprazni ljudi, ki hodijo na delo, prihajajo drugi doli. To so pred vsem ženske vsake starosti in vsake velikosti. Vsaka druga pripelja na vrvici kakega cucka, ki zaene takoj preiskovati | vse sumljive vogale. Ampf.k v \ New Yorku imamo zakon, za-j kon za ljudi in pse. In ta za-1 kon govori tako, da se začno j »plošne pasje pravice tam, kjer se začne cesta za promet. Če se kateri pes izpoza*bi — kar se rado zgodi, posebno če pridete skupaj dva znani ženski — je kazen. Greh je sicer pasji, kazni so pa kar v dolarjih. Ampak ne vselej in ne povsod. Zakaj oko postave tudi ne more biti za vsakim cuckom. Kar je bolj premožnih ljudi s cucki, so člani gotovih organizacij. Za dolar ali tako pozvoni ob gotovi uri in gospa čisto dobro ve, da je prišel u-radni človek po njenega psa. Ko jih nabere kakega pol ducata, gre ž njimi na mal izpre-hod, nakar izgine zopet vsak cucek v svojem apartmentu. Večkrat sem premišljal, koliko je neki vseh psov v New Yorku. Ampak prešteti bi se ne dalo, zakaj po distriktih, koder žive revni ljudje, je "frej" ura za vse. Ttom ne velja zakon, da mora pes imeti torbo ali da mora biti na vrvici, če hoče na ulico. Rekel pa bi tako: če je v enem apartmentu sto družin, jih je petdeset procentov takih, ki nimajo nič. Ostalih petdeset odstotk . v pa ima: polovica pse in polovica po kakega otroka. Na otroke ni menda nobenega davka, na pse pa po petdeteet centov na leto, kar je dovolj malo. Spominjam se, da sem v Chica-gu imel enkrat enega ščeneta, pa je prišel policaj okoli in zahteval dva ali tri dolarje. Zastonj sem mu pripovedoval, da Peter Zgaga GETTYSBURŠKI GOVOR Pennsylvanski governer Austin je odredil, naj bo 19. nov 1865 posvečeno vojaško poko pališče pri Gettvsburgu. Predsednik Lincoln je on čas strašno duševno trpel. Imel je VAŠA NAJBOLJŠA TELESNA STRAŽA - TRINERJEVA ANGELICA TONKA! Minili so dnevi, ko so se ljudje bali želodčnih nerednosti kot nepremagljivega "javnega sovražnika". Želodčni nered je vselej premagan, kajti vsakdo pozna Trinerjevo Angelica Toniko. Ta močna telesn.i :-traža odpravi želodčne nerede in jih vselej premaga, ko s-i ji nudi prilika. Zgradi dobro zdravje ter napoti k delu prebavne organe. Angelica korenina in druga najboljša zelišča velike zdravilne vrednosti so bila izbrana za formulo tega zdravila in uspeli je, da nikdar :ie razočara. Deluje čudovito v lučajih želodčnih neredov, sla bega teka. nemirnega spanja. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil jo ima v zalogi. Od izdelovalcev dobite izdaten vzorec. Pošljite kupon Joseph Tri-ner Corp., 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, III. nič koliko sovražnikov in na .-protnikov. Očitali so mu vsm mogoče grehe in pogreške. Za slavnostnega govornika je bil izbran Edward Everett, član ene najuglednejših družin, profesor grščine na Harvard univerzi, zvezni senator in bivši državni tajnik pod predsednikom Fillmorom. Slavnostni govor je sestavljal dolga dva meseca. Pennsylvanski komisarji -e do zadnjega niso mogli odločili, če naj povabijo k slavnosti tudi predsednika Lincolna, ker so dvomili o njegovih zmožnost ill. Sele dva tedna pred svečanostjo so mu poslali tiskane vabilo. Lincoln je bil splošno nepriljubljen. Ameriški narod je bil razdvojen. Bali so se, da bi predsednik govoril o politiki. Smatrali so ga za politično mrtvega in so zlobno uamigavali: — Mrtvec je prišel mrtve pokopal. Tik pred svečanostjo so mn vseeno rekli, če želi spregovo liti nekaj besed. Zaprl se je v sobo in se po preteku pol ure vruil z dvema popisanima listoma. Everett je govoril dve ur». Kot so že vnaprej domnevali, je bil njegov govor klasičen in mojstersko zasnovan. Bil je krona njegovega živJjenskega dela. Everett je bil star tedaj Jet; miren, svečan in možar-k . Za njim je stopil na govor-| niški oder predsednik Lincoln V primeri s predgovornikom je bil smešen. Velik, suh in ro go vi last je govoril s tenkim, pi -kaj oči ni glasom. Na velikem i j osu je imel naočnike, v rokah je držal dva popisana lista. Govoril je le dve minuti. Po- Ivedal je devet -tavkov, ki ji i* xsvet ne bo nikdar pozabil. I Ko je. konf-al, mu ni nih«"e zaploskal. Molčeč, potrt in izmučen se je vrnil v Washington. V njegovih uše>ih je še vedno šumel odmev ploskanja in ovacij, ki jih je bil deležen •ljegov predgovornik Everett. Harrisburški časopis "Patriot and Union" je pozneje pisal:— "Predsednikovih pleli kih opomb se ne izplaea omenjati." Čika.ški "Times" je govornika takolfr počastil: "Sramu mora zardeti vsak Američan, ki čita ničevo besedičenje moža. katerega smo morali izobraženim tujcem predstavljati kot predsednika Združenih držav. Toda Lincolnov predgovor nik, učenjak Everett, je znr.l presoditi njegove besede. Naslednjega dne mu je namreč pisal: — Srečen bi bil, če bi se mi bilo v dveh urah posrečilo že vsaj približno L«to povedati, kar ste vi povedali r dveh minutah. Everettu je narekovala besede izobrazba, Lincolnu jih jr narekovalo srce. Ko je posvečal pokopališče, je duševno najbrž bolj tr|>el ko* so pa telesno trpeli tisti, ki jim je namenil in posvetil del s krvjo prepojenega bojišča za zad nje počivališče. Toda govoril je kakor pre-10k in bistrovid: o očetih, ki *o ustvarili nov narod, čigar življenjska iskra sta svoboda in pa načelo, da so vsi ljudje enaki; da je treba sredi bratomorne borbe odločiti, če je ta narod ali katerikoli narod, i-stega izvora in z istim smotrom, u-sposobljen večno živeti: da bodo na največjem bojišču državljanske vojne počivali tisti, ki so zato umrli, da bo narod živel; da bodo njegove besede pozabljene, njihovih dejanj pa ne bo moč nikdar pozabiti; da je treba svečano obljubiti in upati, da žrtve jnnakov niso bile zastonj žrtvovane; da se no ameriški narod v svobodi prerodil in da vlada naroda, po narodu in za narod ne bo izginila s tega sveta. ......i......... ■ pBPSa Dept. B. Prosim, pošljite mi brezplačen vioree Trinerjeve Anfelite Ime .......................... Jesta.......................... Mesto, tlrža v a ................ "Pes je i>es," je modrova^ mož postave, "pa naj bo velik ali majhen. Vsak je podvržen zakonom, kakorhitro je pes in dokler je pes." .Prizn.iti pa moram v 'ust new yorski h psov, da so strašansko mirni in nisem še : kdar videl, da bi bil kateri na- M IflaHla vetjih aaarinv kat scaraj navefcoo, MU v dinarjih aH ■rah <«ibHiiU— ia ballfta aocaJe. IZPLAČILA V AHlCRlftKlH DOLARJIH la hplaffla t L- mtnU paalatl__$ 5.7« $lt*- " w _»Mi " " __$11- " " — M*—1 * " _MUK |MU- " •__$913$ Fi al «IH dot* t rta rem kraja lsplaOlo v dolarjih. MCJNA WMfflll OT9&CJEMO PO CABLB UKTTBB ZA fKI- 0TOJMNO 5LOVENIC PUBLISHING COMPANY ka. Enkrat samkrat mi je bilo vroče, ko sem videl, kako se je neki policijski pes zaprašil proti nekemu človeku, ki je dremal na štoru nedaleč od mojega doma. Pa ni bilo nič hudega. Reveža je le podprl, da se ni v spanju prevalil. Eni so jako učeni. Nekateri tako inteligentni, da se človek čudi. Ondnn sem bil na izpre-hodu. Videl sem pudla, ki je vohal okoli ljudi. Potem je pa iz.smbljeno pogledal okoli in za-eel tako jokati, kakor človek. Vse se je ustavilo in gledalo. Tudi do pasjih bojev pride malokdaj. Tako lepo shajajo drug z drugim, da človek nehote misli: ko bi mi ljudje tako. Pa bi ne bilo boja na Španskem ne kolekt po Ameriki in ne debat zastran tega v naših časopisih. Tudi nisem nikdar vedel, da ie toliko pasjih vrst na svetu, dokler nisem prišel v New York. Tn da imajo psi v Ameriki čisto poseben, pasji «vet, tudi nisem vedel. Po prodajalnah prodajajo pasjo juho, pasje meso. pasjo zelenjavo, pasje bi skute in pasje igrače. Imajo pasje doktorje, patsje ■bolnišnice in pasja pokopališča. Torej dovolj pasje civilizacije. IŠČE 8E izvežbane SlVALKE na ženskih slamnikih, fino delo, dolga sezona. Vprašajte pri: SANDRA HATS, 40 W. 37th Street, New Jork City. (3) DELO DOBE IZVEŽBANE SlVALKE. — Dolga sezija dobra plača. — Vprašajte pri: FRUHAUF & MUSYL, 11th and Broad Sts., Carlstadt, N. J. (3x) »OL2B V'A H V VI" New York, Thursday, February 11, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY JN T7J93. Slike iz domovine so dospele. ANTON GRD1NA. Slike iz Dolenjske: "Lončar in Krošnjar" so končno dospele v Amerikodn bodo sedaj na razpolago občinstvu, da jih vidi. O slikah je bilo v tem listu že opisano po dr. Franc Trda-nu, semenskem profesorju, ki je ves čas več dni spremljal slikarja Ivan Tischlerja, ko sta slike posnemala. Slike so narejene prav v originalu, posnete iz domačega življenja po vaseh in trgih, po deželi in na polju, na shodih in velikih slav-nostrh, glavno pa je še to, da je pri tem posneta daljša slika od našega "Lončarja in Reše-tarja" ki se nahajata zelo zaposlena pri svojih delih z lončeno in suho robo. Glavna okolica ali centrala teh slik je Ribniška dolina z širšim okrožjem, vštevši tudi znamenita slavnost Stiškega samostana "Stične,", "osem-stoletnice", ki je nekaj zelo imenitnega. Dolenjska slika se pričenja v vasi Suš je in gre mimo "Belega mlina" v Veliki Zapotok, Ribnica, Blate, Do-lenjavas, na klancu Sodražice in na trgu, na Gori. v Petrinci vasi, pri Cerkvi Loškega potoka, na Tahoru. na Hribu, v vasi Sajovic, na vrtu ribniškega dekana, pri hiši pisatelja Stanka Škrabca, končno na vo-lesejmu v Ljubljani, ki je bil prirejen iz suhe robe posebne zanimivosti. V teh 7.goraj imenovanih po krajinah so bile slike posnete po vsem, kar je prišlo slikarju pred oči. Vse, kar je videl in srečal je pobral v kamero ?n spremljevalec dr. Trdan je zapisal. Zanimivo je videti, kako izdelujejo tako imenovano suho robo: Rete. rešeta in sploh vse drugo v različnih va«eh zunaj pred hišami, prnv tako se pa od rezu je tudi lončar, kateri poganja leseno vreteno z boso nogo, kakor da ga žene elektrika. v rokah pa rasejo lonci ir sklede, kar vidoma druga zi drugo. Krošnjar nosi in ponu ja ogromno kopico suhe robe od hiše do hiše in se ozira na vse strani po vaseh. Slavnost Stiškega samostana je pa nekaj veličastnega, podobna praznovanju "Evhari-Btienega kongresa" v Ljubljani* Že samo vsaka posamezna slika teh je vredna, da je vidi slednji rojak, kateri ima še na domovino spomine. Slike so zanimive ne samo za Dolenjce, ki so od tu doma, marveč za vsakoga, ki je iz domovine dospel v Ameriko, pri tem pa so vredne tudi, da bi jih videli tu rojeni otroci, da bi imeli potem več pogleda in pojma odkod smo prišli v Ameriko mL Slike so domovini v kredit in nam tukaj v dobro, 7. njimi se poživimo ali oživimo v spomine na domovino, kjer nam je tekla zibelka, kateri domovini na vsak način dolgujemo iz hvaležnosti spoštovanje, ki nam je dala življenja in nas odgojila, da smo mogli po svetu. Naj k temu omenim še to, da ne samo zgoraj imenovane slike, marveč imam slike tudi drugih naših pokrajin. Gorenjska stran je posneta povsod od Ljubljane do Bleda in vstevši Brezje, Kranj, Kamnik, Domžale in druge pokrajine, zelo se odlikujejo v Črnem grabnu fantje potrjeni k vojakom. Tuhinj in Kališki mlin. Nadalje po Dolenjskem gremo v Novo mesto in potem v Košakov vinograd pod Trško goro, Kostanjevica in na Slino-vee. Žegnanje v Moravčah pri sv. Martinu in v Devici Mariji v Polju ter vse te okolice kakor velesejmi v Ljubljani, Evharis-tični kongres v Ljubljani in številne druge slavnosti, kakor: "Festival" in "Kralj Peter", ki je sam vreden za sliko enega večera. Vrhnika se odlikuje s slikami. Tam vidimo, kako nosijo butare na cvetno nod »1 jo. kako nosijo jerbase na veliko soboto v cerkev k blagoslovu, kako fantje v zvoniku potrkavajo, kako v Borovnici telovadijo, v Planini vidimo pa Vilharjevo slavnost, preko Logatca gremo na Rakek in Cerknico. Kako jasno se vse vidi v našem "Preiserju." Polog teh pa ima mnogo lepili iz Hrvatske od Ljubljane do Zagreba in Zagrebške slavnostne parade. Prav tako iz Beograda, stolnega mesta Jugoslavije. Pri tem pa znamenito slike iz Cle-velanda, ki jih ni nič manj. V Clevelandu glavne slike: Baragov dan. Evliaristični kongres, parada legionarjev. Jezerska razstava. Mladinski zbori; mnogo drugih in mnogo teli je v barvah. Slikovne predstave so siprem-ljane z glazbo, s primernimi koračnicami ali pesmimi, z oja-čanim glasom. Vsaka predstava traja najmanj dve uri in pol brez presledka ali z enim odmorom 10 minut. Za predstavo skupinam se ugodi, katere slike želijo, da se jim pokažejo. Pri vsaki predstavi imam še posebne slike za mladež (ko. medije.) Še tole naj pripomnim: Ni moj namen se ukvarjati samo s slikami ali jih vsiljevati komu. Nikakor ne. Delam to iz veselja, da mnogim vstre-žem, ker drugače ne bodo domovine videli več. namreč, da bi jo obiskali. Slike so v prvi vrsti za Cleveland in za okolico, le izjemno se mogoče dogovorim za kakšen izlet v drugo naselbino. Za naročila slikovnih predstav se laliko priglasite brez izjeme katero skupine, za kate re slike, kakor tudi za katere namene hočete. Najljulvši so mi veliki prostori z veliko udeležbo, ker se slike in aparati vseeno rabijo in izrabijo, če je malo ali če je veliko ljudi. V domačem mestu pa imajo tudi društva, cerkve in domovi priliko slike naročiti, posebno v tej zimski sezoni. Naj omenim da imam za poštni čas prav fino sliko iz "Pasijona'1 na domačem odru. Za vsa pojasnila se lahko obrnete na podpisanega: Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. Telefon: Henderson 2988. LJUDSKO ŠTETJE V RUSIJI vabilo n a Koncert Na sliki vidite del urada, kamor bodo prihajali iz vse Rusije podatki o ljudskem štetju. Ogromno delo bo šek v onem letu završeno. Dopisu Lancaster, Pa. Sprejela sem žalostno vest iz starega kraja, da je umrla dne 8. januarja naša draga sestra Helena Možina, podomač'.} Mežnarca na Dobračevi, stara 57 let. Rojena je bila v vasi Fužina pri Žireli v starem kraju. Zapušča moža, dva sinova, dvo sestri in več sorodnikov. Tukaj Ameriki zapušča pa mene in brata Franka Usenicnik v Rock Springs, Wyoming. Draga sestra, počivaj v miru! Laliko naj Ti bo domača zemlja! Žalujoča sestra, Frances Eržen. Sv. Anton v Poljanski dolini. Spoštovani gospod urednik: Oprostite mi, ker Vas zopet nadlegujem z malim poročilom ! Iz našega kraja. Ne bom veliko pisaril, ampak toliko da bom zadovoljil vse tiste znance, ki so me v Ameriki poznali, ko smo prebirali Glas Naroda. Cez zimo se tudi letos lic ; smemo pritoževati. Dosedaj irmo imeli celih pet tednov soln. > čnih, a drugače precej mrzlili i dni. Ves ta čas ni bilo niti z;i ■ slano snega. Še celo naš Blegaš ki je ponavadi s isnegom po krit oil zgodnje jeseni do pozne pomladi, je bil večji del brez njega. Tudi božični pra zniki so bili lepi kot malokdaj iu najstarejši ljudje se lepših ne spominjajo, ker hodili smo svobodno sem ter tja- Ni te zadrževalo ne to in ne ono, tsa-mo da si bil le primerno oblačen in vzdržal si čas, v katerem je ponavadi najhujša zima. Sedaj se je vseeno naletelo nekaj snega, da lahko pravimo, da imamo zimo, ki pa ta ko upamo, ne bo imel obstanka. Lepa zima je tudi dala priliko beračem, postopačem in drugim nepridipravom, da so se bolj pogosto in svobodneje sem in tja gibali in ljudi nadlegovali. Med temi so tudi tatovi in vlomilci prišli na svoj račun. Cel mesec dni so držali Jjudi v šahu, s tem da so bili posebno ponoči na straži in še kljub temu jim bilo za hrbtom vlomljeno in odnešeno. Omenjam par primerov: V Hotovljah pri Planinšku so i-mell revnejši ondotni posestniki spravljeno meso štirih pra šičev. Božični teden so vlomili tatovi in pobrali najlepše kose mesa. Drugi večer sta gospodar in gospodinja stražila, toda pričo nju so s cepinom odprli vrata ter zopet odnesli ne kaj kuhinjske posode ter gospodinji za obleko blaga. Cela vas je šla za vlomilci na lov. Odnesli so pete. Dobili so le ne- A* ATE H EG J P lil REDI / MLADINSKI TAMBURASKI KLUB i • >: h •.' • ... ■ . ' " ■ ' OB PRILIKI SVOJE 5-LETNICE v nedeljo, 14* FEB. 19 3 7 V SLOVENSKEM DOMU 253 Irving Avenue Brooklyn, N. Y. PRI PROSLAVI SODELUJEJO PEVSKA DRUŠTVA "SLOVAN", "DOMOVINA" in "BLED" KAZANE BODO TUDI FILMSKE SLIKE IZ JUGOSLAVIJE Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 40o vlomili v stanovanje posta me samice Krlia-čeve Joliane. Maskiran ropar io je z revolverjem prisilil, da mu je izročila vse imetje, o-krog 3000 Din, medtem ko je stal drugi pri vratih za stražo. V Lučnah pri Kovaču je bilo vlomljeno in odnešeno čez 2000 din in dve uri. Podplečem naprej od Hotavelj je prišel domov Amerikanee. Zaslišal jo ropot nad seboj v hiši. Bili so roparji. Urno jc pograbil v kotu sekiro ter stopil k vratom in čakal, da pridejo do :ijih. Opazili so ga z svetilkj in jo iz hiše popihali, ker naš Amerikanee bi vse na kose raz-sekal. kakor hitro bi bili odprli vrata. Dosti tatinskih in vlomilskih primerov bi še lahko navedel, in se še sliši o vlomih in tatvinah od Urnega vrha in Žirov. Pred tednom smo slišali, da «o vlomilci vlomili v mežnijo na Planini ter nevarno obstre-l?li domačo hčer, ko je klicala na pomoč. Vse kaže, da je vlomilska tol-^a, ki je rojala in kradla v goril jem levem delu Poljanske doline tudi od tam ali pa da ji jo tu vse znano. Orožniki, ki imajo sedaj veliko posla, so prijeli nekaj sumljivih postopače v. Ker pa ni bilo dokazov, so jih izpustili. Zelo je bilo tudi težavno zasledovanje, ker po zmrzlih kopnih tleh so jo vlomilci vedno brez sledu popihali. Ljudem je bilo sedaj, ko je padlo nekaj snega, zelo ustreženo in so se vendar enkrat globoko oddahnili, da bojo vlomilci in tatovi vsaj enkrat radi snega morali mirovati; če ne, bodo pustili sled za seboj in potem prišli v past. Tako je pri nas. Če tudi ni nikjer veliko za ukrasti, se še vodno kaj dobi. Jugo Slovanska Kat. Jednota Je najboljte Id najpopularnejša slovenska podporna orrantza* cija ▼ Ameriki. Računa nizlte aseemente in platoje liberalne piilpiri sa tlotej bolezni, nezgode ali mirti. Ima 185 podrejenih Mev In tteje nad 2«,«00 članov ▼ obeh oddelkih. Za estanoviter norega druitra zadostuje 8 oseh. Premoženje Nad Dva Milj ona Dolar jev ■ i ■ Plftlte sa pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J, ELY. MINNESOTA Pred dobrim mesesem je u-inrl na Hotavljah star Ameri kanec Franc Justin, p. d. Tro ha. Bil je v Ameriki 4 ali 5 krat in zapušča med drugii^ Liuli brata Antona Justina, ki iina prodajalno in gostilno (salon) v Rock Springs, Wvo. Pri sv. Urbanu je pa umrl 50 letni Anton Ferlie, mežmu pri ondotni podružnici sv. Ur '.mna. Pobrala ga je pljučnica Pokojnik je bil brat v Ameri ki znanih Ferličev, od kateri! Frank Ferlič še živi v Rocl< Springs. ~\Yyo. — Pri sv. Vol benku je pa umrl tudi bivši ondotni mežnar TTletni Janez Pe-ternel. Z njim je izumrl njegov rod, ki je dolgo mežnoval pri sv. Volbenku. Pokojnik je bil menda v mladosti zelo zav-ber fant in tudi njegove sestro . take jih omenja dr. Tavčar v svojih povestih. V Brebovnici je neko podjetje kupilo Šimčevo žago in inštaliralo stroje za izdelavo bate za kovtre in drugo postelj :»ino. Pravijo, da bo v dogle-iinem ča-u zaposlilo okrog 80 delavcev. Nekateri tudi trdijo? da jc pri tem zainteresirana svetovna tvrdka Bata. ki ima že skoraj v vsakem kraju prodajalno čevljev. Zadnjo jesen so se po dolini opominjali 10-obletnice, ko je prilomastila velika povoden j ter napravila velikansko ško do na zemljiščih, stavbah in drugem materijalu, posebno zalogi lesa, ki so bile na žagah. V Žireli je voda odnesla poleg m nogi n hiš, itd. tudi ondotno elektrarno, podrla jez ter tako spravila Zirovce na beraško palico. Danes ni opaziti nobenega znaka o povodnji, razen zarez v obvodne njive in travnike. ki jih je Sora tedaj napravila. Vse drugo poškodbe v — boju s svojo sinalio. — Gizela Medved, žena znanega gostilničarja in bivšega lastnika dvorane S. S. Turn, je bila zadnje dni operirana na vratu. — V Sliebovganu se je smrtno ponesrečil John Gašper, ko je padel po stopnicah in si prebil lobanjo. Bil je samec, star 53 let in v Ameriki jo živel 30 let. —-Poročila sta so v Shebovganu Paul Urner ml. in Kose Stro-jina. * A' Clevelandu je umrla Mrs. Ana Orrezin. mati hrvatskega odvetnika in jugoslovanskega konzula v Clevelandu. ★ Tz Traunicka, Mich., poročajo: — Tukaj je umrla Mrs. Jožefi na Debelak, roj. T,ovstick stara 55 let. Doma jo bila iz Travnika v Tvoila '-'A let, nekaj časa v Petuis.vlvaniji. i*>zneje pa v Mi-cliigauu. Itila je jako pridna žena in «l«»hra mati in zelo priljubljena » tukajšnji slovenski naselbini in daleč naokrog. Času njene dolgotrajne in muftie bolezni je bilo toliko sreena, da je imela vedno P>»-lej; .sebe svoji dve heerki, izvežbani Intlnirarki. I lolžnost me veže. da se I tikaj, prisrčno zahvalim vsem. kateri st» nam bili v tolaži« ob easu itogreba ter darovali vetiee in cvetlice. Udeležba je bila tako velika, da se Mimo. da ne bi katerega pozabili, ve bi vas imenovali. Počivaj v miru. preljuba soproga, mati In sestra. Lahka naj Ti bo ameriška gruda. Žalujoči ostali: • FRANK DEBEIAK, soprog; FRANK, Jr., ROBERT, LOUIS, JOHN. WILLIAM. RAYMOND, sinovi: MA YMF, (omožena KOSHIK) v Buffalo, N. Y., EMMA (omožena KNAl'S), JOSEPHINE in OLGA, bolničarki In ANGELA, Were. Bratje: JACOB, FRANK, ALOIS v Ameriki; JOSEPH v Sloveniji; sestra ANTONIJA v Ameriki in MARIJA v Sloveniji. Traunik, Michigan 6. februarja 1N37. I S NARODA New York, Thursday* February I K 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. OIIIIIIIIIIIIIIIII^IIIIIIIIH ] I fe^V jrik^llli^tiiHHl J lIHlHttlllifll Hltnillllllili fe^V tillllffFIIITlII feVJ ! f f I POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI JN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI i IGRE : imicaf/fliiiiiiiiiiiiiiiiiMž« lllBMMHllllllll ROMANI - SPISI - POVESTI ANDREJ TERNOVC. (autor). reliefna karikatura iz minulosti .........................—......... -30 BEAT IN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakov a takorekoč edina ženska. Id se Je koncem prejšnjega stoletju udcjstvovala v slovenski knji-tevnostl. Njeni spisi razodevajo Čutečo žensko dušo. fUMJC NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega rušeča romanopisca. DBKLE ELIZA, spisal Edino nO de Coneourt. 112 strani. Cena .....................-................................40 Coneourt ova dela go polna Ones in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlb nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da i»osamezne oseba sedijo *raj njega in kramljajo t njim. .75 DON KIBOT spisal Migud Cervantes. 158 str. Cena To je klasifno delo slavnejši španskega pisatelja. To Je satira na viteštvo, ki Je Se vedno hotelo olirnuiti svoj i»onos in veličino, pa se nI zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mesko. 103 strani Cena .60 I)ve čtrlci enega naslli najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe st,a moisterszo zavrseni. kot jih more zavrsiti edlnole Da.s nežno-čutečl Meško. FILOZOYSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek, 182 strani. Cena ............................................... .60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roioan. Ob čltanju se inn Ik> odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 'J40 ntranl. Cena .90 Romati znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmlv in odkriva r-lsto nove atraul človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ------ 50 GOZDOVN1K. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena .........................— .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejSim čitatcljcm. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov", " Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vri" na nekoč divjem ameriškem Zai pisane živahno. Ob čitaniu se l»o moral ČitatelJ večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen reman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena. Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1« svetovno znano dei*,. 90 .70 .80 LISTKI, (Ks. Meško V, 144 stran* ............ MALI LORI>. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ...................-............. Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, ki ne i>ozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena Štiri zanimive Črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ......f......- Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ Do skrajnosti napet roman Iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .60 M 75 PINGVINSKI OTOK, spisat Anatole France. 282 strani. Cena ____________________________________ .60 To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je davni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren ▼ svoji zabavljici. PLAT Z\ ONA, spisal Leenld Andrejev, 181 str. Cena .46 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. nasseč "Misel ▼ megli" ln "BreaHno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji te Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našpmi domačega Življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal K saver Meško. — 79 strani. Cena .......-......... ............................ JBt Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njecove misli so globoka in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. v PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena .....................-................... .50 Povest iz vojne dobe. k*, se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovini uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAČ, spisal Fr. Deteta. 157 strani. Cena .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ .60 PRODANE DUŠE, spisz! Joža Ukovič. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, na i nrečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .............................................. .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. SLIKA DORIANA GRATA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................ To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo 1.20 .56 .50 .70 MIMO ŽIVLJENJA, C: Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. tU *»'rek), 188 str....... .60 MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. CenaLM Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čl ta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijili duševnost opisuje, so pristno Slovenski is opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "MoJe življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Gariin. 112 strani. Četa.------ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 224 stranL — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini is naše lepa Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster t opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal MUan Pogalj. 125 strani. — Cena ve«. _______... .70 brai._______ m Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, »4 strani Cena M Zanimiva povest ls časov, ko so bili Francoal na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Iran KOZUaN. Trda ve- nu. 115 straaL Cena___JH Knjiga vsebuje "misli, ki so ss rodila ▼ «o-veku t prvih letih svatoma vojna3*. nssaa v pbozl m« etas niairtih^ lis Verna slika pestrega vellkmacataega Hv-Uenja in aooulnov nanj. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. oljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ......................................-.......60 Najboljše delo nstvarltelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. ■ Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI zaleto 1937 H s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street . ... Jfew York, H. Yi ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, Conan Doyle. 382 stranL TVda vez. Cena. ČitatelJ se mora do solz nasmejati, ko Sta poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov hnzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je n-bU "brata"'; Kako ga je hudič skušal, Itd. ZBRANI SPIST, 3m strani. CEL zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so Sbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, U je pogledal ▼ široki svet ter deloval za sdruienje ne samo Jngoslbvanov, pač na Slovanov r splošnem. flHP '' '"■ ■'"..... • "" '*" •' '* ' ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREJ IIOFER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BELGRAJSKI BISER ............................................35« BOŽIČNI DAROVI ..................................-................ BOJ IN ZMAGA ........................................................20c CVETINA BOROG RAJSKA ....................................45« CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ..................25e DEVICA ORLEANSKA ________________________________________50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40« ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN ItARON TRENK ............................................35« FRA DIAVOLO ........................................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran M1I- činski. veseiomodre humoreske, strani .35 JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (frtice o misijonarjih v Koreji) .......................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30e KRVNA OSVETA (povest iz abruskih gora* .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25e MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 7.1c MARON, krščanski deček iz Libanona ................2.1c MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40« MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih otovanja. Mr. Goydieh bo vsakemu s svojim svetom na razpolago. Pomage! jim bo pri pregledovanju prtljage in jim l>o šel v vseh ozi-rih na roko. Ko bo dosjiela '4 Euro pa" dne 25. marca v Bremerhaven, bo čakal izletnike na pomolu posel>en vlak, ? katerim jim "bo zajamčeno hitro in udobno potovanje v vsi glavna evropska mesta. 99 Werner se je dvignil. "Tega vsega ne bova (iognala danes. Miru potrebujeva, da se bova mogla jutri z bistro glavo ogledati za najino potjo. In ko prideš zdaj domov, prižgi svetilko in sedi pred svojo sliko. Tisti prvi debeli eurki dežja, ki udarijo'z desne v drevesne krošnje, se lili zrle vendar preveč pepelnato sivi in težki. Nekoliko presvetliti bi jib mo:al, drugače ti »odo kvarili barve. Tudi v najgloblji senci tiči še vedno nekaj luči. Samo najti jo moraš. Pojdi va!" Forbeek je molčal in počasi sta krenila nazaj po temrii poti. Jezer-ki dvor s svojo prazno teraso je lvl nemo tih. Na obrežju je bil velik čoln, napol potegnjen na suho in voda je klokr^e pljuskn-'a ob njegove deske. 20. POGLAVJE V sobi gospodične Kleesberg .sta bili obe okni »dprti. Jutranje souce je sijalo na napustke '-n bleščeč pas svetlobe se je vlekel tja čez prepr j-u'o proti mizi z zajtrkom. Teta Gundi je sedei-i v naslonjaču. Obvezano podlaket je imela v >anki, čez krilo pa puhasto lam je krzno, ki ga •e bil prinesel na Hubertovo pred leti grof Eg-4e z drugimi lovskimi trofejami s svojega južnoameriškega potovanja. Tiho je zrla predse in Kiti ji jc stregla tako skrbno, kakor bi bil« •;dvi-no od čaja, ki ga je pripravljala, ali bo bolnica ozdravela ali ne. Kiti je imela utrujo no bleda lica, ob očeh so se ji videli temni kolobarji. A zdelo se je, da hoče pred teto Gundi pokazati vso'svojo umetnost samozataje in po srečilo se ji je celo, da je medtem mirno kra mijala. 44 Lep dan dobimo danes. Zdravnik ti bo go tovo dovolil, da boš smela prebiti nekaj ur zu naj na prostem. To te bo raztreslo." Kiti >: je sklonila nad mizo, da bi pogledala, če dobr« gori špirit pod samovarjem. "Morda se uajd tudi kaj družbe zate. Gospod Forbeek je bi včeraj dvakrat tu, da bi poizvedel, kako ti gr če pride danes --.pet, ga boš pač morala sprt jeti." 44 Misliš?" je vprašala gospodična Kleesbet !s plašl.jivostjo otroka, ki se ne una tihe želj glasno priznati. 4 4 X»»vsko in da se bo vrnil šele prihodnji večer. Tako se major v skrbeh napoti proti domu. Njegova žena mu zbegana pride naproti. "Vendar že »nkrnt prideš! Ravno danes me pustiš ta ko dolgo čakati. Tolrko sem se že dan« s razburjala. Ali ti je Lona pisala ? Pomisli, danes dopoldne, ko sem šla kupovat. ne j«« oelja!n s kovčejrom. Ta-le listek sem dobila v njeni sobi; to je strašno! Vsled razburjenja in nemira sem /bolela. Povej mi vendar, ako imaš kako obvestilo od nje.*' S temi razburjenimi besedami pade nadenj. M ajor prebere list in pravi kolikor mogoee mimo: ••Saj me n»» pustiš do besede, Hermina. Da, od nje imam < b\*i -tilo — tukaj — l»eri to pismo/* Sv« ji ženi (Kinudi pi-nio in truden sede na stol. Ako /e imel še kako upaiue, da je mogoče Lona še v hiši, teilaj se je varal. I\<> gospa Hermina prel>ere lamino pismo, vrže celo ploho o'itkov in olxlolžb nad svojega moža. 4'Ta nehvaležnim! Kar tako bežati iz hiše; pustiti ta-'■■«» l< j>o priložnost, kot ne bi bilo nič! Samo v neumni pre-petesti! In svoje »t«riše pusti v bedi in pomanjkanju! { ako dobro bi mogli imeti, sedaj pa naju je vrgla v skrbi in 1 edo. Ze od nekdaj je bila prenapeta, kar bi ji bilo treba pravočasno izbiti iz glave. S čisto pametjo ne bo nobeno begne iz hiše v tuji evet. Taka sramota!" V svoji jezi vedno narašča. Vsa je obupana, kar sedaj ne bo nič s krasnim življenjem z bogatim zetom. Vedno je •.ujša in žaljiva v svoji jezi, dokler major naglo ne vstane in vdari z roko po mizi. etGlas Izkušnje mož z milijon-dolarskim grlom vztraja pri lahki kaj i "Moj glas je moja karijera. Navdahnil je več kol pel milijonov ljudi, da no mi zaupali svoje osebne zadere. Tekom 25 let, najprej na predaval nem odru, potem pa v zraku, nisem zaradi sojega grla nikdar zamudil kakega sestanka. Jaz sem stalen kadilec, in ker sta moje grlo in glas življenskega pomena za mojo karijero, vztrajam pri lahki kaji. V Luckies najdem lahko kajo in se užitek finega tobaka ... in zato si izberem že I i let Lucky Strikes ** /T-**--' PRIJATELJ IN SVETOVALEC MILIJONOM RADIO POSLUŠALCEV IVeodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. %las Izkušnje*' ("The Voiee of Experience'") odobrava modrost te prednosti in istotako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato .jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih dražljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted"". Luckies so prijazne grlu« NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA' Lahka Kaja "It's Toasted"- Zaščita Vašega PROT! DRAŽENJU PROTI KASLJU Grla •a. rv.r \mrTt art r««««rn» I* POROKA DRZNEGA DEKLETA "Sedaj je dovolj, Hermina; brzdaj svoj jezik! Nobene !.e>ede Več proti Loni! Nikakor ne moreš razumeti, kako /.elo je bila prizadeta!" Ludvik Hennerberg se je v zelo čudnem razpoloženju peljal v Lipslco. Kot v veliki zmedi so se mu mešale misli v>evprek. Se mnogo bolj kot prejšnji večer si očita, da j«-le za trenutek mogel dvomiti nad Lono. In j«zen sam na *ebe raztrga I .on i no poslovilno pismo, ko je stal pri d nekim poslopjem kjer je izstopil njegov potnik Itaztrgal ga je na tisoč kosov in ga predal vetrovom. Iz Lipskega |>a je brzojavtl odvetniku Harry ju Fleethi: "Oglas bral. Prosim za natančno pojasnilo po kablu/' Zvečer okoli .sedmih zopet pride v svojo garažo ter ta-Koj hiti v svojo sobo, da se preobleče in nato obišče Lono. Ko stopi v svojo sobo, najde ia mizi pismo.' Ludvik ga vza me v roke in takoj s]»ozna Lonino pisavo, lej»o in jasno pisavo, ki je bila podoba njenega značaja. Razburjen naglo odpre pismo i uroka se mu *trese, ko l>ere; 44Moj ljubi Ludvik! Suioči si šel od mene v grdem nezaupanju. Proti temu nezaupanju sem brez vsake pomoči. Isti trenutek, kot Ti -eni tudi jaz spoznala, kako nesranuio igro je igrala moja m a teti a g teboj in z nami vsemi in rdečiea sramu me je oblih. •n pnsla aem v zadrego, kot da bi sama bila kriva prevare. Naj molčim, kaj sem trpela vsled tvoje nezaupljivosti, ii tvL80 i?1™; ^ Ti! Verjeti mi moraš, da mi Tvoje bogastvo me, prav nič ne velja. Z revnim Ludvikom r\JLVrrJe VIT* i".ki .mi> bi mogla biti srečna: /. bogatim 1 Aid vekom, ki mi ne zaupa, ki mi zaupa nekaj gnjus nega, po avojeni značaju ne morem biti srečna. Prost si še predno >e morebiti vrneš s kako prisiljeno opravičbo - ali pa zahtevan svojo prostost, želim, da izginem iz Tvojega živ! e Ne skrbi za mene; dobra služba mi je odprta že dol*o <;isa. — Zdrarstvuj. Ludvik! In vsa sreča sveta s Teboj! Se zadpji pozdrav. Ludvik in še zadnjikrat Tvoja • Lona." !a, živčna vročica. Sedaj se je na ljubo svojemu možu odpovedala svojemu nevarnemu poklicu. Sicer pa si je nabrala že dovolj bogastva za srečno življenje. DVE URI SMRTNE GROZE. V eni zadnjih noči je vlomil tat v n«-ko mizarsko delavnico v < Momoueu. <»dpr! j«* tam blagajno |k» vseh pravilih, a j«* na-šel v njej komaj 1 * h > Kč. V pisnim mizi Jh odkril samo kup |»os]ovnili pisem in računov, s katerimi >i ni mogel seveda nič jiomagati. Med tem j** prišel zanj čas, da bi se umaknil. Hudo razočaran je šel. V skladišču j«- v temi zadel ob nekaj trdega. <'asa, da bi premišljeval, ni imel, kajti v istem trenutku je silno zaropotalo. Te žak predmet ga je zadel v gla vo in vrgel na tla. Tam je ležal nekaj časa br»*z zavesti. Ko se je spet zavedel, je o-pazi 1 v svojo grozo, da leži v krsti". Z vsemi močmi je skušal priti iz nje. toda teža nad njim je bila prevelika. Tako je poskusil napraviti s svojim vJc.mU^kim orožjem luknjo v steni krste. To mu jeus|»elo. Po dveh urah dela je bil spet prost. Ko se je malo razgleda!, ie opazil, da je ležal pod grmado kiut. Medtem, ko se je bil plazij skozi skladišče, je zadel ob takšno krsto in vse so s«* zrušile nanj. V grozi je zapustil neprijetni kraj. Delavci, ki so pri šli-kmalu pot<*m. so našli vlomilsko orinlji« in plašč, ki ga! je bil smolež v svoji zmedenosti ostavil na mestn. J V «•; L 1 K A N o C V VAŠI l> O >1 O V I N 1 Troje pripravnih ooroka je zbudila prec»*j j»ozornosti. kajti Maud j«» bila znana kot drz-j na iskalka biserov. Pri trm poslu j«» imela nenavadno ^re-čo in dota. ki jo je prinesla možu v zakon, velika zbirka najlepših biserov, je zbudita splošno občudovanje. Marsikateri izmed teli draguljev je zanjo zvezan s spomini na nevarne pustolovščine. Enega najhujših doživljajev je imela Maud Bendersonova z nekim morskim volkom. Zver jo je na]>adH pod vodo. Dekletu je uspelo, da je zbežala v čoln, toda potem se je začelo divje zasledovanje. Morski volk j»* Iwsno bil po malem čolnu in ponovno je bil ta v nevarnosti, da se prevrne. Z napetostjo vseh šil je dekletu in obema veslačema, ki sta bila v čolnu uspelo, da so dosegli rešilno obalo. Pred kratkim je doživela Še hujšo pustolovščino. Stopila je v neko t\n pol jmtopljeno lad »o. Brez posebnih težav j<» dospela v tesno kajuto, ki je bila na pol pod vodo in ki je Lilo pohištvo pokrito z blatom. Nenadno je grozotno bitje z dolgimi lovkami zagrabilo dekleta. Maud se je čutila v svoji potapl jaški opravi dovolj varno, t»>da pogled na velikega polipa v mračni okoliei jo je napolnil s takšno grozo, da je /licžala iz ladje. Ko je dospela domov, se je je lotila navzlic vsemu pogumu, ki g* je kaza- JUGOSLAVIJA I najhitrejša direktna služba Odpravite s« v svojo domovino po SOLt.NI JUŽNI PROG', k« je pozimi idealna pot. Njenega poletnega podnebja in lesketajočih te voda »e najlažje veseltte fna ladjah Italian Line: ladjah, neprckosijivih v udob. nostih in ugodnostih modernega oc.-anskega potovanja in posebno zgrajenih, da vam dajo vse izborne m ulitka polne prednosti JUŽNE PRCGE. SATURNIA VULCANIA Naravnost v Jugoslavijo 30. FEBRt'AR.; tZ. MARCA R E X C. di SAVOIA Prrko (iroovr «7. FEB.. 6. MAR.. .9. MAR.. '». APR. 'Aia podrnlincsti in i»r»»»tnre \j»r;iš;. ic p>x>hlat^>-nps4 uK*nta. ali v na^m uradu. «.21 KM Tli AVK, X.Y.C. SHIPPING NfcWS Na wmnlkth. Id — 4AeU IIAad, mm vrie v 4mmmwimm ixleti mm* ^rictiM i>kBic«ec» •premiJermlcm. SENZACIONALNI SAMO MOKI NA ANGLEŠKEM. <» dveh samomorih, ki sta se pr»0»il na njenem grobu. Za d vata dva ze^> znana častniki '>ritskn armade, govorijo te dni v Angliji. Eden izmed s imo morilcev, major Kl>etson, se ni mogel )H»tolažiti nad smrtj« -voje žene. ki le umrla pr«i* kratkim. We dni in noči ji l>r«»l)i! na njenem grobu. Zadč njo noč svojega življenja ji prebil isto tako na pokopališči in ko oo ob zori dospeli euvaji, so ga našli na grobu s strelon v glavi mrtvega. 7S-letni stotnik S«»\vton je iz viral iz škotske aristokracije ii i«» v svoji mladosti služil v ne kem gardm-m polku v Indiji Bil j«' kandidat konservativni stranke v parlamentu, poz ne j« eno» ■i. m:i rca: N<>:uandie v Havre B.-rengaria v Cherbourg ♦i marea : Coute die Savola t Genoa 0 marm : Bremen v Bremen 1«». tuarea : ljueen Mary v Cherbourg Washington v Havre mari-a : lie de France v Havre iT. marea : Nurmandie v Havre 18. marca : Kurnpa v Bremen Berengaria v Cherbourg IO. nuirea : Hex v (iem« '24. mara : Manhattan v Havre Queen Mar}' v Cherbourg "JT. marca : Satumia v Trst Paris v Havre 'U. marea : Acjuitanla v Cherbourg 1. aprila : lie de France v Havre Bremen v Bremen J. aprila : C»>nte «1 i Savola v Genoa 7. aprila : Washington v Havre Ijifuyette v H«vre Queen Mary v Cebrbourg l'». aprila: Kumitn v Itremen Bex v Genoa ill. nprila : Norma rid ic v Havre V), aprila: Berengaria v Chcri/ourg IC. aprila : Vulcania v Trst iT. aprila : Bremen v K.enjen JO. aprila : Roni.i v Genoa JI. aprila: Manhattan v Havre (Jtiecn Mary v Cherbourg 24. aprila : lie de France v Havre O »n le d i Savola v Genoa 27. 3|>rila: Ku ropa v Bremen j-3. aprila : Xnrmandie v Havre Aijiiitunia - Cherbourg l. maja: SjHiniia v Trst 4. maja : I'aris v Havre Berengaria r Cherbourg Bremen ▼ Bremen Washington v Havre o. maja: Queen Mary t Cherbourg 5. m* ja: Bex v Genoa Z. maja: Aqnltania v Cherbourg 4. maja: Champlain ▼ Havre Kuropa ▼ Bremen 5. maja: Conte dl Savola r Genoa i), maja: .Normandie r Havre Manhattan v Havre 0. maja: Berengaria ▼ Cherbourg 21. maja: Bremen ▼ Bremen -2- maja: Roma ▼ Genoa 25. maja: Lafayette r Havre 28. maja: Queen Mary ▼ Cherbourg 28. maja: Paris t Havre 29. maja: Rez r Genoa Advertise in CW Narod*