Ljubljana, 1. julija 1993, št. 29, letnik 52, cena 120 SIT »Vsaka vam čast, da še živite. Nimam družine, delovne dobe imam komaj devet let, delam skoraj več kot zmorem. Ne vem, kako vi?! Če ne boste vsega raz-fukali in začeli streljat, je še najbolje, da greste lovit ribe!« Tako je zarobantil bojevi-tež iz Žalca - zakaj, pa preberite v reportaži o stavki SKEI na 4. in 5. strani DE. Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana časopis slovenskih delavcev POJDITE ŽE RIBE LOVIT EDTEM KO KOVINARJI STAVKAJO SE DRŽAVNIKI GRAČKAJO JANŠA MORA ODSTOPITI utemeljuje Jože Smole na 2. strani in na isti strani Ivo Leban razčlenjuje, kaj čaka državo, v kateri se razšopirijo »kaplarji«, kar gre v nos tudi Tugomerju Kušlanu. V OBJEMU DRŽAVNE IN BANČNE RfflIBARKOMANDE Da »abramba« in ekonomija pri nas nikakor nočeta vkup, Ugotavlja tudi Ivo Kuljaj v Ravbarkomandi na 15. strani NAMESTI) GOSTOV ŠE VEDNO VOJAKI sreda U Podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o reprezentativ-t . 1 sindikatov izdajam v zadevi pridobitve lastnosti reprezen-lvHosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije naslednjo ODLOČBO ■^veza svobodnih sindikatov Slovenije, v katero se povezujejo: Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije ^Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Sindikat delavcev trgovine Slovenije Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije b, '. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slonje Sindikat lesarstva Slovenije Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije ji " Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije " Sindikat obrtnih delavcev Slovenije S ■" Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni de- lavnosti ^Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ~ Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Sindikat-(ielavcev finančnih organizacij Slovenije /^Sindikat gozdarstva Slovenije - Sindikat delavcev v kulturi Slovenije - Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije, se določi kot reprezentativni sindikat za območje države. Obrazložitev: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je dne 5. 5. 1993 vložila pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zahtevo za določitev reprezentativnosti zveze sindikatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev lastnosti reprezentativnosti, določenih v 6. in 8. členu Zakona o reprezentativnosti sindikatov. V postopku za pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikata je bilo ugotovljeno, da je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije demokratična, samostojna interesna organizacija, v katero se včlanjujejo delavci in druge fizične osebe z včlanitvijo v sindikat dejavnosti ali druge interesne oblike sindikalne organiziranosti v Republiki Sloveniji. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in vsi vanjo združeni sindikati delujejo neprekinjeno več kot 6 mesecev ter so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, kar je razvidno iz njihovega delovanja. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se financira pretežno iz članarine in drugih lastnih virov, kar dokazuje z zapisnikom službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji, podružnica Ljubljana o inšpekciji določenih podatkov pri pravni osebi. Na podlagi podpisanih pristopnih izjav članov je ugotovljeno, da se v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije združujejo sindikati različnih panog oziroma poklicev, ki so navedeni v izreku te odločbe, in da je v posamezni panogi oziroma poklicu, včlanjenih več kot 10 % vseh delavcev iz te panoge oziroma poklica. Iz navedenega izhaja, da so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev lastnosti reprezentativnosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, določeni v 6. in 8. členu Zakona o reprezentativnosti sindikatov, zato je odločiti, kot je v izreku, ki je s tem utemeljen. Jožica Puhar, ministrica Na 7. strani Andrej Ulaga razmišlja o vlo$ slovenske vojske pri razvoju turizm v Rimskih Toplicah 0 TE 1. julija 1993 DRUGA PLA! Piše: Jože Smole Janša mora odstopiti! Med podpisniki obtoževalnega pisma zoper predsednika Milana Kučana sta tudi dva ministra: obrambni Janez Janša in zunanji Lojze Peterle. To zasluži posebno pozornost, saj je jasno, da morajo člani vlade dosledno upoštevati temeljne norme odgovornega državniškega obnašanja. V družbah z razvito parlamentarno demokracijo dosledno upoštevajo ne samo pravice, temveč tudi oziroma predvsem dolžnosti članov vlade. V vsaki pravno urejeni državi je povsem normalno, da minister, ki javno napade šefa države, tudi takoj odstopi s svojega položaja. Če se odloči za javni spopad s šefom države, kaj šele, če ga obrekuje, mora za takšen korak prevzeti tudi vse posledice. To, kar se dogaja pri nas, pa je povsem navzkriž s pravno državo in z odgovornim obnašanjem ljudi na odgovornih javnih funkcijah. Obrambni minister Janez Janša si dovoli sramotiti šefa države, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, pri tem mu pa niti na misel ne pade, da bi zaradi takšnega dejanja odstopil. Pred kratkim smo v časopisih prebrali informacijo, da se je neki visoki ameriški general nespoštljivo izrazil o predsedniku ZDA Billu Clintonu. Takoj so ga odstranili s položaja in ga administrativno upokojili. Pri tem mu niso nič pomagale pomembne dolgoletne zasluge. Janševo in Peterletovo ravnanje - ko grobo napadata šefa države in ostajata še naprej v vladi - je samo še eden od dokazov, da smo še daleč od pravne države. S tem nikakor ne trdim, da je šef države nedotakljiva osebnost. Kot vsak javni funkcionar odgovarja za svoja dejanja in je povsem normalno, da je objekt javne kritike. Toda to lahko počnejo vsi državljani in državljanke - razen članov vlade, ki so dolžni v javnosti braniti avtoriteto in integriteto predsednika Slovenije. Potemtakem bi bilo povsem normalno, da Janez Janša in Lojze Peterle odstopita z ministrskih položajev in kot zasebnika ali kot politika sodelujeta v gonji proti šefu države. Pri nas se flagrantna kršitev osnovnih norm odgovornega obnašanja ministrov, v tem primeru Janše in Peterleta, zreducira na javno polemiko in odgovore na tiskovni konferenci. Po mojem mnenju je predsednik Milan Kučan pokazal preveliko toleranco do neodgovornega obnašanja omenjenih dveh ministrov. Mislim, da bi moral že prej udariti po mizi, ko Janez Janša o bistvenih zadevah naše obrambe sploh ni obveščal vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Tako pa je ministru Janši popuščal in to je pripeljalo do nadaljnje eskalacije poskusov rušenja ugleda vrhovnega poveljnika. Prav tako se je popuščalo zunanjemu ministru Peterletu, ki s svojim neodgovornim ravnanjem ruši pred mednarodno javnostjo avtoriteto predsednika Slovenije, pri katerem so akreditirani šefi diplomatsko-. konzularnih misij. Pričakujem ugovor, da bi se z odstopom Peterleta in Janše povzročila kriza sedanje vladne koalicije v neprimernem trenutku. In da je v interesu ohranitve kakršnekoli že politične stabilnosti potrebno pokazati visoko mero tolerantnosti do neodgovornega obnašanja dveh ministrov. Mislim pa, da je prav takšno reagiranje lahko zelo škodljivo. Postavlja se vprašanje, kam pelje takšna tolerantnost. Zastavlja se resno vprašanje, kaj je pravi cilj sedanje gonje proti šefu države Milanu Kučanu, ki so jo sprožili omenjeni politiki. Vrnitev odlikovanj, zmetanih v navadno polivinilsko vrečko, ki jo kurir obrambnega ministra prinese v kabinet predsednika države, pa v vsebinskem pogledu pomeni grob napad na avtoriteto neodvisne države Slovenije. Predpostavljam, da so ljudje, ki so to storili, dovolj razgledani, da to dobro vedo. Njihovega dejanja si ne morem razlagati drugače, kot da gre za zavesten poskus degradacije simbolov Republike Slovenije. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče T časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ___________________________ i__________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Ali pa, vanje sploh ni verjel. Ko je spregledal, je bilo že skoraj prepozno. Pokopano je bilo že na tisoče ljudi. Več držav okupiranih. Ogromen vojaški stroj se je razlival v sosednje dežele in še naprej. Kaplarski apetit je bil neustavljiv. Ko »kaplar« odstavlja generale Bil sem slab učenec zgodovine, toda nekaj sem si zapomnil: da je ne tako davno tega v neki nam bližnji deželi neki »kaplar« ustanovil svojo stranko, ki se je z raznimi nedemokratičnimi načini borila za oblast. In na oblast tudi prišla. Njen vodja je postal furer vsega ljudstva in končno vse vojaške mašinerije, ki za tiste čase sploh ni bila zanemarljiva. Generali so postali njegove sluge. Prestavljal in odstavljal jih je po svoji volji in ustvarjal ogromen vojaški stroj, ki je daleč presegal obrambne potrebe. Jurišniki so bili klavci posebne vrste, ki so vdano sledili svojemu vodji. Seveda je vse to plačalo ljudstvo. Ljudstvo je to sprejelo z navdušenjem. Za tiste, ki tega navdušenja niso pokazali, pa so bila posebna »stanovanja«, kjer so pozneje, če so to dočakali, izpuhteli skozi »dimnike krušnih peči«, posebej zgrajenih za te namene. Furer je sanjaril naprej in sanje s pomočjo »svojih ljudi« tudi uresničeval. Izumil je »bliskovito vojno« in še kaj. Demokratičen in nedemokratičen svet je bil na te kaplarjeve apetite popolnoma nepripravljen. Da so ga dokončno onemogočili, so morali umreti milijoni ljudi. Izdelati so morali tisoče letal, potopiti ogromno ladij. Vse to samo zato, da so ustavili kaplarja z bolnim umom. Nehote se mi zastavlja vprašanje: »Ali ne bi bila dovolj ena sama dobro odmerjena krogla?« Seveda izstreljena pravočasno. Ob tem se nehote sprašujem, ali se zgodovina ponavlja. Morda se, le da ne tako kruto, ampak na bolj prefinjen, »demokratičen« način. Ali kdo danes še lahko ustavi tega samovoljneža, ki je zrel za »odstrel«, seveda politični odstrel, prej kot si bo prigrabil vso oblast. Okrog sebe postavil poslušne, sposobne (ki so to dokazali) pa postavil na stranski tir. Seveda na škodo naše skupne varnosti in za svoj lastni apetit. Vsi, ki to lahko izpeljete, o tem razmislite. Čas je za to. Pozneje bo morda prepozno. Deželi, v kateri »kaplarji« odstavljajo generale, se ne piše dobro. Tako nas uči zgodovina. Da ne bi kdo narobe razumel, še kratko pojasnilo: To ni izenačevanje ljudi, je le primerjava dogodkov. Ivo Leban, Ozeljan 57/a, Šempas Kazenski pregon zoper novinarja zaradi članka »Teritorialci napadli lovca« (DE, št. 28) • Ministrstvo za obrambo prisrčno vabi vse zavedne Slovence na proslavo 30.000-letnice bitke med neandertalci in pitekan-tropi na gori Olševi pri Potočki zijalki. Ob tej priložnosti bodo tudi najzaslužnejšim za šverc orožje podelili kamniti znak svobode z drenovo gorjačo. Slavnostni govornik bo bankrotirani slovenski politik. • Čudno, a za nakup patriotov se najbolj zavzemajo bivši kvi-zlingi. • Na ministrstvu za obrambo je glavni pogoj za zaposlitev znanje dolenjščine. • Čeprav je Janša precej višji od Kučana, je vendarle mnogo mnogo manjši. • O morali imajo navadno največ povedati tatovi. • Če se na bivšega predsednika sveta za varstvo človekovih pravic spravijo bivši notranji, zaenkrat še obrambni minister v kompaniji z bivšim udbovcem, je to najbolj normalna stvar. Sumljivo bi bilo, če bi ga hvalili. • Odkar je začel zbirati rogove, je nehal zbirati medalje. • Instant politiki, instant demokracija, instant država. To je le nekaj misli, ki se mi utrnejo ob branju omenjenega članka - ob drugih vaših temah pa: - Ko začne Podobnik govoriti o morali, si morala zatisne ušesa. - Če nas zeznejo z izvozom goveje živine, bomo začeli izvažati osle. - Nekateri krščanski demokrati imajo res srečo, da so jim Kristusa na križ pribili. Sicer bi jih že davno brcnil tja, kjer hrbet izgubi pošteno ime. - Slovenski kmetje so dokazali, da so temelj slovenske države. Zaradi podražitve mleka bomo popili še več vina, kar zelo blagodejno vpliva na proračun. - Vsi se tako pulijo za delavce, da se bojim, kako jih bodo vsak čas v svoji silni vnemi raztrgali na kosce. - Ob lipi sprave se zbirajo Lipeti. - Udba je votla, v sredi je pa VIS. - Kaj je demokracija? To, da lahko stranka, ki je na volitvah dobila tri odstotke glasov, žaga predsednika, ki jih je dobil 64 odstotkov. - O domovina, ti si kakor zdravje, ki je dražje in dražje.. ■ Tugomer Kušlan Razmnoževalna lenoba? delitev kot samoumevnih in edino pravilnih izteče v politiko, ki onemogoča drugačne izbire: dru- gačne motive staršev pri odločanju za otroke, drugačne oblike družinskih skupnosti, drugačno vrednotenje bistva nove slovenske državnosti, drugačen razmislek o migracijski politiki... V sredinem Delu 23. 6. 93., tako rekoč isti dan, ko je v državnem zboru v zadnji proceduralni fazi tako resolucija o družinski politiki kot iz nje izvedeni zakon o družinskih prejemkih, me je presenetil članek z nenavadnim naslovom: Razmnoževalna le- noba. Prebrala sem ga trikrat, preverila, ali je njegov avtor res isti človek, ki piše tako tehtne članke o ekonomski politiki, in ko sem ugotovila, da ni nobene pomote, se mi je zazdelo, da je vredno opozoriti javnost, da smo kot družba pravkar pred izbiro: ali poskusiti zviševati rodnost s kombinacijo moraliziranja in represije ali pa ubrati drugo pot - pot omogočanja odgovornega starševstva in srečnega otroštva in mladosti. V članku, ki na prvi pogled predvsem pozitivistično predstavlja zadnje zaskrbljujoče izsledke statističnega spremljanja rojstev in smrti v Sloveniji, lahko na enem mestu in - tak je vsaj moj vtis - ne da bi se tega avtor sploh zavedal, razberemo celoten sklop »zdravorazumskega« analiziranja, čustev, vrednotenj in sklepanj, ki vodijo k diametralno nasprotnemu družbenemu ukrepanju od tistega, ki je pravkar predloženo v presojo in sprejem v državnem zboru. Avtor piše, kot da je rojevanje Otrok samoumevna nacionalna dolžnost vseh zdravih in razmnoževanja sposobnih Slovencev, zakonska zveza in iz nje izvirajoča velika in razširjena družina edini zaželeni tip današnjega družinskega življenja, lastni otroci pa edino jamstvo vame starosti. Okara »razmnoževalno lenobo«, kratkovidnost, pomanjkanje nacionalne zavednosti, predvsem pa sebičnost »starega« prebivalstva in ga opozori, da primanjkljaj »domačega prebivalstva« lahko nadomestimo samo s priseljevanjem in razmnoževanjem »novega« prebivalstva. To je sicer možno, toda »za koga bo ta država, če v njej ne bo domačih ljudi, da bi živeli v njej«? Avtor pravi, da »krivde za nero-jevanje« ni mogoče preprosto pripisati zgolj krizi, brezposelnosti, nizkim plačam in zmanjšanemu številu porok ter kontracepciji, ampak tudi nezadostni volji do rojevanja in pripravljenosti staršev, da bi se zaradi otrok odrekali česa drugega. Problem ni v tem, da je v Sloveniji gotovo veliko ljudi, ki dejansko razmišljajo in ravnajo tako, kot se je zapisalo avtorju - do tega imajo vso pravico, problem pa je v tem, da se ponujanje takih opre- Iz takšnega prikaza vzrokov in posledic nezadostnih rojstev sledi, pa če se avtor tega zaveda ali ne, povsem določena in žal - represivna — politika: kdor priporoča potencialnim staršem nacionalno zavednost, odrekanje in altruizem je prisiljen, če hoče svoja priporočila uveljaviti, uporabiti prisilne metode prepričevanja: prepovedati splav, prepovedati ali vsaj otežiti kontracepcijo, zapovedati zakon kot edino sprejemljivo obliko družinske skupnosti, moralno obsodbo nerojevanja pa podpreti tudi s kaznovanjem »se-bičnežev« z davki na samstvo in na nerojevanje. Strinjam se z avtorjem, daje upadanje rojstev zelo resen slovenski razvojni problem in da je povezano tudi z možnostmi obstoja Slovencev kot naroda, mislim pa, da moramo prav zato, ker gre za tako resen problem, upoštevati, da Slovenija ni več polkmečka, zaostala družba s konca devetnajstega stoletja, ampak nastajajoča, postmoderna družba, kjer je pravica in dejanska možnost posameznika do proste izbire v najpomembnejših življenjskih odločitvah temeljni pogoj uspeha katerekoli načrtne politike. Z vidika povečanja števila rojstev v Sloveniji je mnogo manj pomembno vprašanje, zakaj se ljudje sploh odločajo za rojevanje, izjemno važno pa je vprašanje, kaj je treba storiti, da bi se jih za to odločilo čim več. Če s tega vidika pogledamo na ta problem, se takoj izkaže, da so bistveno pomembne reči: izobrazbene možnosti staršev, zaposlitvene možnosti staršev, stanovanjska vprašanja mladih parov, ureditev starševskega dopusta ob rojstvu otroka, politika otroškega dodatka in davčnih olajšav pri vzdrževanju otrok, pa take banalnosti, kot so možnosti tako zaželenih otrok, da bi živeli v miru, da bi se lahko šolali, da bi potem dobili delo... Kdorkoli le malo pozna tozadevno stanje v Sloveniji danes, se bo moral strinjati, da ne represivno prisiljevanje ljudi k rojevanju, ne blagodušno karanje njihove sebičnosti in nacionalne nezavednosti ne bodo mogli spremeniti upadajoče krivulje rojstev. Tisto, kar res potrebujemo, so realna pričakovanja prosperitete in trdna zagotovila socialne države, da bo vsa družba nosila materialno odgovornost za vzdrževanje, šolanje, zaposlovanje in normalno življenje tistih otrok, za katere so se starši še pripravljeni odločiti. Sonja Lokar Mi narod potrebuje spomin Drugi splošni poziv ob 400-letnici slovenske zmage pri Sisku Samostojna zgodovina je za vsak narod hrbtenica njegove politične zavesti, osveščenosti in sa-mopotrditve. Zato po vsem svetu velja nenapisano pravilo, po katerem to vedo uvrščajo na ugledno in visoko raven v javnem izobraževanju. To pa nikakor ne velja za Slovenijo, kjer so domači zgodovini dodelili malo pomembno vlogo, in jo celo obremenili z razlagami in sumničenji, ki v slovenskih ljudeh zbujajo občutek manjvrednosti. Takšno podobo naše preteklosti prikazujejo potem kot resnično »znanstveno« podobo slovenske zgodovine, brez olepševanja. Naš zgodovinsko-politični besednjak je dejansko nastal še v ptejšnjem stoletju, ko so nacionalistične ideologije, kot panger-manstvo in panslovanstvo, s porajajočim se ilirstvom oziroma jugoslovanstvom, preplavile takratno avstrijsko monarhijo. Vsaka od teh ideologij se je sklicevala na zgodovinskost, to je državotvornost naroda, katerega je predstavljala, in težila za tem, da to isto odreče drugim, zlasti mlajšim narodom. Med takimi narodi, ki so jih, in to celo na univerzitetni ravni, razglašali za nezgodovinske, smo bili tudi Slovenci. Bili naj bi narod brez vsakega smisla za državotvornost, nesposobni samostojnega političnega življenja. Narod, ki naj bi zaradi tega izginil in prepustil svoj prostor domnevno bolj zgodovinskim sosedom, bodisi Nemcem ali Italijanom, če ne že tudi Srbom. Tistim narodom torej, ki naj bi po lastnem zatrjevanju ustvarjali zgodovino in naj bi jim zaradi tega pripadala tudi prihodnost. Nova preučevanja in spoznanja, do katerih so prišli v zadnjih letih mnogi raziskovalci, nam zgodovino Slovencev odkrivajo v povsem drugačni luči, in jo postavljajo v odkrito nasprotje s tisto žalostno sliko, kakršno še vedno najdemo v zastarelih učbenikih zgodovine. Ob novih spoznanjih se odpira vedno večji prepad med zgodovinsko resničnostjo in stališči uradnega slovenskega zgodovinopisja, ki dogajanja v naši zgodovini ni zmoglo in še vedno ne zmore poimenovati s pravim imenom in pomenom. Med tistim zgodovinopisjem, ki ne zmore priznati dejstva, da smo bili Slovenci narod, ki je vse obdobje svoje zgodovine ohranjal lastno državnost. Dejstvo je namreč, da smo bili državotvoren narod, ki mu je tudi v evropski zgodovini pripadalo posebno mesto, ko je Evropo več stoletij branil pred Turki, eno največjih velesil v svetovni zgodovini. Prav letos poteka 400 let od bitke pri Sisku, v kateri je nekaj tisoč mož slovenske vojske uničujoče porazilo ogromno turško voj- : okoli 40 tisoč vojščaki. Vsl° Jjevj kih zgodovinskih knjigah P Plik; ■ kajtiter£ sv svo sko z venskih _______________ je ta bitka povsem zamolčana, M . nikakor ni edini primer. S kak* ig nim namenom? 'j Pozivamo zgodovinarje, naj s}° L venski javnosti prikažejo resnicn ^8 podobo domače zgodovine, ^re * poudarjanja mračnosti in nesrf. nosti. Takšno podobo, ki bo naSl, 'tI I ljudem in njihovi zavesti v sp°a ftajc budo. , '" Slovenci imamo v svoji zgoda ,llll vini tudi še kaj drugega kot sart) |č, kmečke upore, hlapčevstvo 1 V. , menda 1000-letni nemški jarejf'U ‘ izpod katerega naj bi nas Vr šele »bratsko« iua o slovanstvo W€ 2at V; H t$uje TZni ih p :§ioi ih led ajne >, k z hto '0, -,VSe ---kri »bratsko« jugoslovanstvo 1918 ali mogoče 1945. Čas bi TRS, bil, da se tudi v odkrivanju Mav preteklosti postavimo na iost,! j^rE noge. Zveza 2!L. Slovenska kraško-notranj^j strani | Eksodus! Kdaj! Gorje Slovenec! Da daleč ni ta dan, ko z zemlje svoje v svet širni boš pregnan! V Primorskih novicah (1. val)J' bili opisani eksodusi (množicF izseljevanja). Toda nihče si ne up1 povedati, da je eksodus tudi Pre., nami. Zastavlja se samo vprašanji kdaj in kam. Glede na gospoda H sko politiko je to neizbežno. Sl°\ vensko gospodarstvo je sfcoz| razne by-pass firme vodilnih dfj lavcev oz. posvečenih dobesedn i razgrabljeno. Kapital, ki ga r ustvaril slovenski (ne samo S}°' venci) delavec, se odliva v tujin" in s tem tudi delovna mesta. M® gotci ta denar obračajo v svo]1 korist. Delavcu ostane le zavod1 zaposlovanje in delo v sivi ekonO’ miji. Toda do kdaj še? Razne sW tovalne in trgovske firme (fa\ sebne) rastejo kot gobe po dežj Vsi bi nas učili podjetništva, nove kapitalizma, nam prodaja) uvoženo blago in ne vem kaj s‘ Država to spodbuja. Kmeta, ta steber slovenstva, ustvarja novo vrednost na slovel ski zemlji (ta bo kmalu razprt dana), pa bi »skoraj« razgna s policijo, ko se bori za svoje pf? živetje v razmerah, za katere r v veliki meri kriva politika vlad1 Ko se sprehodite po poljih, vidij* da jih je vedno več neobdelan toda vlada iz svojih »foteljeV tako daleč ne vidi. V naše tovart se naseljujejo tujci. Temu pravim dokapitalizacija. V resnici pa je razprodaja narodnega gospodar stva. Ne bi se spuščal v to, kdo itn od tega največ koristi, ker to f delo za kriminalistično službo, f pa ima po »zaslugi« vlade in pa1 %is ifaav ia lamenta tudi zvezane roke. ^ uprf [ai moraš imeti čiste roke!« Tol^° eSei Le še eno misel bi dodal: ”v: i 7» raft Gj i hočeš umazano perilo čisto oprt v razmišljanje. Ivo Leban Ozeljan Šempat^g časopis slovenskih J delavcev • Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobod nih sindikatov Slovenije • Izdaja čZPEnotnost.61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni preda! 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311' 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina: 321 -255 • Posamezna številka stane 120 SIT • Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič V$ 6' Usi Hor 'Por? Pred To Pred TE 1. julija 1993 TRIBUNA enci I kan-\ ■ožji1 j kvi-f litet I zog^l ovihl \stet\ vat- ieg$ isni žab jim rbet ave- igo- )sak 2di se, kakor da je pri nas lokalna samouprava popolnoma ."tila in da postaja Slovenija ena najbolj centralistično ureje-*'držav v Evropi. Ljudje v svojih bivalnih okoljih, vaseh in ctiah praktično ne morejo več sami rešiti nobenega večjega “blema, ki jih žuli, ali urediti kakšne pomembnejše javne adeve v svojem okolju. :vah l 64 šlan “J i ajs}1 snii" esrf kalna samouprava pred vrati (1) LOKALNIH MIRNOSTIH BOMO iONČNO ZOPET SAMOUPRAVLJALI ■■■ilhMi .^ato ni nenavadno, da lju-:S.e vse odločneje terjajo od ade slovenske države, naj esuje probleme, ki jih v pošastih vaseh, občinah in me-pestijo. Blokada vaških in ®Sionalnih cest ter celo mej-prehodov, zborovanja ted parlamentom, dolgo-rajne stavke v javnem- sekalu, gladovne stavke, grož-)e z državljansko nepokorš-ln°, ugrabitve novinarjev 'vse te in podobne neobičajne h vari postajajo pri nas iz . , si ‘fjeva v dan običajnejša jahf alika pritiska posameznih V tejle poletni vročini, ko se začnejo možgani kisati in si mora človek privoščiti malo sence z malim pivom, čeprav bi komaj zadoščala steklenica, pridejo na dan tudi misli kot, kaj hudiča je bilo res s tistim beograjskim izkoriščanjem Slovenije, ko pa smo tedaj imeli enkrat boljši standard pa še nezaposlenih takore-koč ni bilo. Takšne čudne reči šinejo človeku v glavo namreč tedaj, ko zve, da so osamosvojitelji gospodje Peterle, Rupel, Janša, Kacin, Bučar in Bavčar vrnili državna odlikovanja, ki so jih dobili za zasluge pri osamosvajanju. Ker so to vsi globoko spoštovani in zaslužni gospodje z visoko moralo in čutom za odgovornost, se mora človek seveda takoj vprašati, ali niso morda edino državno odlikovanje, ki ga zmoremo, vrnili prav zato, ker ta njihova in naša samostojna Slovenija ni tako z medom polita in še po-cukrana povrh, kot so si jo zamišljali po osamosvojitvi in kot so nam jo obljubljali. Sedaj pa jih je sram, ker obljub niso izpolnili. In ker imajo glo- M iliisifc Neresnih skupin državljanov a svojo državo, da bi segla svojo bolj prazno kot polno agajno in rešila prav »nji-°v« problem. Ministri v slo-;tM,-i^ski vladi in njihovi priboč-naš‘j l"i pa dirjajo z avtomobili in ,c e*aio s helikopterji od bari-, ade ,j0 barikade ter z različ-obljubami, zvijačami in ! 5 Npisi (ker pač denarja ni-*°) poskušajo pomiriti res.!S''-vnete skupine državljanov. y0/e^J°yenija spominja danes na : bi V, šno neurejeno mehanično '■ sva Ravnico, kjer bi vsi radi na-las ’ ^krat popravili vse avtomo-> a 2 n .’ vendar ne morejo, ker fr n°ister ne da nobenemu oro- dja iz svojih rok. Ljudje so od demokracije pač veliko pričakovali, zato.nemudoma terjajo rešitev vseh starih in novih problemov, ki jih je toliko, da se pristojni državni organi v njih »izgubljajo«. Ali kaos ali lokalna samouprava Zdi se, da centralne državne oblasti ne zmorejo več same rešiti vseh, za državo pravzaprav manj pomembnih problemov, ki se zgrinjajo nad njimi. Iz takšnih razmer sta možni dve poti. Ena vodi v kaos, ko pristojni državni organi niso več sposobni rešiti množice problemov, katerih rešitev ljudje po vsej sili terjajo, druga pot pa vodi v sistemsko spremembo, s katero država prepusti reševanje lokalnih problemov in urejanje javnih zadev ljudem v lokalnih skupnostih. Na srečo pri nas iščemo pot iz že precej kaotičnih razmer po tej drugi poti, saj je v slovenskem parlamentu v proceduri osnutek zakona o lokalni samoupravi. Njegov sprejem bo ljudem v lokalnih skupnostih omogočil, da bodo sami rešili prenekateri problem, Morala bok čut za odgovornost in visoko moralo, so si dejali, da si državnega odlikovanja pač ne zaslužijo in ga morajo vrniti, da bo njihova duša pred ljudstvom vsaj s te plati popolnoma čista in olajšana. Omenjeni gospodje so sicer napisali druge razloge in povode za vrnitev odlikovanja, toda najbrž so bili v svoji poštenosti preskromni, da bi napisali prave. Če se ti namreč država ne obnese, ni mačji kašelj in se ne moreš imeti še naprej za heroja. Bolj pošteno je priznati, da voditi takšno podjetje, kot je država, ni enostavna reč, celo hudičevo zamotana je, in če še v kakšnem levem čevljarskem podjetju dandanašnji nočejo ravno vsakega za direktorja, potem pač države ne more vzeti v roke vsak referent ali kaplar, pa tudi doktorji niso nujno tudi dobri državniški podjetniki. Voditi državo je pač umetelnost, ki se je ne da naučiti na napol ilegalnem oporečniškem tečaju, kar so po drugi vojni dokazali tudi jugokomunisti, ki so iz države nagnali vse, ki so se spoznali na gospodarstvo, potem pa potrebovali vsaj trideset let, da so se naučili vsaj abecedo državnega podjetništva. Naše edino državno odlikovanje zaradi poteze šestih gospodov, ki so ga vrnili, ne bo prav nič zbledelo, celo še bolj žlahtno bo zaradi visoko moralnih vzgibov omenjenih gospodov, ki so začutili, da morajo medalje odložiti. V tej deželi je treba namreč še toliko pametnega postoriti, da bo kandidatov za odlikovanje, tako vsaj moramo in moremo upati, več kot dovolj. Seveda to ne pomeni, da si ga omenjeni Morala gospodje niso zaslužili, saj so se zagotovo osamosvajanje šli zelo resno, zavzeto in odgovorno, potem pa je zla usoda hotela, da je država zdrsela navzdol, namesto da bi se vzpenjala. Omenjeni gospodje so bili iskreno za osamosvajanje, ker pa niso bili vešči državnega podjetništva, pač'niso mogli predvideti vseh posledic osamosvojitve. Naša najvišja in edina kolajna bo potemtakem iz dneva v dan več vredna, saj mora sedaj čakati na drugo rundo državnih odrešiteljev in zaslužnikov, ki pa seveda ne bodo morali biti vešči samo govoranc, ampak tudi državno-podjetniško podkovani. Ker smo se že osamosvojili, še enega osamosvajanja seveda ne potrebujemo. Potrebujemo pa ljudi, ki jim bo moč pripeti kolajne zato, ker vedo. kaj je z osamosvojeno državo zares treba početi, da bo njen narod vedno bolj sit in sploh zadovoljen. Svoje državno odlikovanje, pa čeprav eno samo, moramo torej imeti. Že zato, da bo spodbujalo moralne vrline ljudi, saj vendar ni nič lepšega in žlahtnejšega, kot je samopriznanje uspešnosti ali neuspešnosti. Primer omenjenih gospodov je to že pokazal in samo njihovi skromnosti gre zahvala, da tega ne želijo javno povedati in raje s prstom kažejo na druge. Za ljudstvo je namreč to manj boleče, posebno za njegov lačni del, ki bi mu bilo skrajno grdo odvzeti še zadnjo iluzijo o nacionalnih herojih. Lačni človek takšna visoka moralna dejanja, med kakršna sodi dejanje šestih gospodov, vsekakor zelo razume, saj bi svojo kolajno nemudoma zamenjal za hlebec ali dva kruha. S kolajnami je namreč tako, da se neredko znajdejo v starinarni ali na bolšjem trgu. Bog ne daj, pri našem odlikovanju-se tega ni bati. Tisti, ki res kaj dajo nanj, ga bodo skrbno hranili na oltarju lastne časti in ponosa. Drugi pa bodo s kolajnami vedno barantali. Božg G/oda zaradi katerega danes bentijo nad neučinkovitostjo in počasnostjo državnih organov. Reševanje številnih lokalnih problemov bo po sprejemu zakona gotovo hitreje teklo, saj imamo konec koncev Slovenci veliko izkušenj in bogato tradicijo v lokalnem samoupravljanju. Na Slovenskem so bile namreč občine uvedene že v času avstro-ogrske monarhije, z zakonom, ki ga je leta 1849 podpisal sam cesar. Leta 1850 (torej natanko pred 143. leti) so bila po tem zakonu izvoljena prva občinska zastopstva, nato pa smo Slovenci iz roda v rod lokalno samoupravljali vse do leta 1955, ko je po mnenju pripravljavcev osnutka zakona o lokalni samoupravi z uvedbo komunalnega sistema prišlo do likvidacije klasične lokalne samouprave, saj so občine bile od tedaj naprej hkrati oblastne in samoupravne skupnosti. Novi zakon bo začel lokalno samoupravo v Sloveniji ponovno obujati na osnovi nove slovenske ustave, katere V. poglavje govori v sedmih členih o lokalni samoupravi. Samoupravljali bomo v občinah in pokrajinah Slovenska ustava določa, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih, poleg nje pa lahko obstajajo tudi ožje in širše samoupravne skupnosti - denimo četrti in rajoni. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi interesi in potrebami. Občina je pristojna za lokalne zadeve, ki jih lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Po ustavi pa lahko država z zakonom prenese na občine ob njihovem soglasjur tudi del svojih pristojnosti. Ustava govori tudi o mestni občini, sicer pa se občine financirajo praviloma iz lastnih virov in se samostojno odločajo o povezovanju v širše skupnosti. Poseben člen ustave ureja nadzor državnih organov nad zakoni- tostjo dela organov lokalnih skupnosti. Na teh ustavnih temeljih, ki jih bo podrobneje opredelil zakon o lokalni samoupravi, bomo v Sloveniji torej zopet začeli samoupravljati v lokalnih skupnostih. Čeprav so pripravljavci novega zakona o lokalni samoupravi upoštevali izkušnje različnih razvitih evropskih držav, kjer je lokalna samouprava in decentralizacija oblasti bistveni element parlamentarne demokracije, pri nas uvajanje lokalne samouprave ne bo lahko in ne hvaležno delo. Skorajda v nobeni evropski državi namreč dandanes ljudje niso zadovoljni s stopnjo razvitosti lokalne samouprave, pač pa jo želijo več. Nam bo uspelo tako pametno ločiti pristojnosti države in občin, da lokalna samouprava ne bo samo mrtva črka na papirju? Tomaž Kšela va, wjjj njih pribočniki letajo s helikopterji od barikade do barikade in z zvijačami mirijo razvnete skupine tZl>vljanov. to to Han državnosti - pred 50 leti to bo, i p«1 ki spoštujemo zgodo-J-nski spomin in cenimo od-j proti okupatorju med ■ »i l^9o svetovno vojno, že ne-■pri[ časa pričakujemo odkrite roli* e$ede pojasnila o »usodi« Pominskega stebra, ki je stal *iubljansko Stolnico, znamenje je že ob treh ' yih, pred vladno palačo, ^az^no *n me<^ sodnij- kiri s/c’ 11711 zapori, spominjalo na postaje znanih demon- stracij žena, mater, sestra in deklet zapornikov in internirancev leta 1943. Znamenje je skrivnostno izginilo, »da bi bilo prenovljeno«... Ali ne bi bila 50-letnica demonstracij primeren trenutek za vrnitev prenovljenega spomenika. Na spomeniku je bilo dvoje spornih prvin: prst, kije kazal na Škofijo, in del napisa, ki je govoril o tem, da je škof dr. Rožman zahteval razgnati demonstrantke. Naj mi bo dovoljeno, da kot nekdanji predsednik bivše Komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri Skupščini mesta Ljubljane pojasnim del ozadja prizadevanj, da se ob prenovi spomenika izvršijo tudi določene korekture omenjenih prvin. Ponovne raziskave v okupatorskih arhivih niso našle pisnega dokaza o Rozmanovi zahtevi, medtem pa so bile druge navedbe v napisu ponovno potrjene. Hkrati s korekturo napisa je bilo tudi predlagano (in dogovorjeno), da se odkleše sporna roka. V zvezi s tem sem opravil razgovor tudi z avtorjem oblikovanja spomenika, ki je na poseg pristal. O vsem tem so bili obveščeni odgovorni organi občine in mesta... V zvezi z demonstracijami, ki se jih letos spominjamo, pa še tole: ista raziskava je potrdila, da so bile demonstracije spontane. Menim, da je to lep dokaz širine in izvirnosti upora Slovencev proti okupatorju in s tem vrednota, ki se je s ponosom spominjamo tudi v teh zadnjih letih. Vladimir-Braco Mušič, Ljubljana Jože Smole PRED USODNIMI ODLOČITVAMI ■■■■MMmMiiiin i ■■■■■■ Pri založbi ČZP Enotnost je konec oktobra 1992 izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat in predsednik SZDL Slovenije razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o) ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:_ izvod(ov) knjige PRED USODNIMI Ulica, poštna št., kraj:. Datum:___________________ Podpis naročnika:. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju ] FlFtJ 1- julija 1993 J^] El m u E n /SI NE (KATI DRŽAVA - TO SMO Ml Pred Spomenikom revolucije na Trgu republike v Ljubljani se je 30. junija zbralo kakšnih štiri tisoč kovinarjev iz Ljubljane, Celja, Zasavja, Posavja* Gorenjske in Dolenjske. Delavci ljubljanskih podjetij so na zborovanje prišli v povorkah in s transparenti. Tako so prišli tudi litostrojčani, ki so pred tem skupaj z direktorjem Jožetom Duhovnikom v svoji tovarni udrihali čez oblast. Zborovanje je organiziral odbor SKEI ljubljanskega območja »Zdejle bom pa neki povedu,« je zarobantil prvi potencialni govornik, a mu je šef ljubljanskega SKEI Andrej Cimerman iz previdnosti vzel besedo in zastavil: »V stavko so nas prisilile razmere oziroma tisti, ki živijo prav od tega, kar ustvarimo mi. Hkrati nam očitajo, da smo izguba ...« Andrej Cimerman je imel tudi zadnjo besedo na stavkovnem shodu: »Nobenega oblastnika ni danes med nami...« In komentar so bili le žvižgi in vzkliki »Fuj«. Iskra, Valter Zavec: »Vse večja vojska državnih uradnikov živi od nas - in vsi ti so sluge države, ki zastopa zgolj interese manjšinskih skupin. Dva trgovca + en policaj = očitna formula te države. Davke so sposobni pobrati le na osnovi papirjev SDK, bogatini so zaščiteni, tuje banke so polne našega denarja - menda vemo, kdo in komu krade ta kapital!« Litostroj, Stane Pugelj: »'Nekateri’ pravi, da se je slovenska demokracija rodila po njegovi zaslugi in prav v Litostroju. Če misli to in takšno demokracijo, hvala lepa zanjo. Naj si jo vtakne za klobuk! Kovinarji smo za to državo dali mnogo in še smo pripravljeni delati zanjo - ne pa za takšne oblastnike.« Albert Vodovnik: »Stavko so nam vsilili po dveh letih nategovanj in zanjo se je odločilo več kot 80 odstotkov članstva. To menda odtehta nekaj več kot traktorji na mejah?! Tudi na naših žuljih raste nova slovenska buržoazija. Bohoti se na špekulativnem kapitalu in na tem, kar je ukradeno delavstvu.« Celje, Niko Rak: »Vsi delavci smo v istem zosu. Delam v SIP Šempeter, kjer izdelujemo vrhunsko kmetijsko mehanizacijo in tudi količinsko nismo od muh. Kljub temu smo bili prisiljeni stopiti v Koržetov Sklad, da bi rešili to družbeno bogastvo - bili smo prevarani, kot bodo vsi delavci prevarani z lastninjenjem. Vemo, kdo že bogati, kdo bo vse bogatejši, in država jih ščiti. Kaj bomo dobili mi...« »Prst v rit,« je bil komentar množice. Še ena Cimermanova: »Vlada trdi, da so naše zahteve nji^\ program. Zato računam na pozitivne spremembe...« »In če jih ne bo,« so ga vprašali zborujoči: , »Odgovor na to pa menda poznamo. Upam le, da se ga ki ga prav tako pozna, tudi zaveda.« Zakaj jih ni iz Elme? Tako se je vprašal Andrej Cimerman in dal tudi oc„ v,„ zakaj se iz tega črnuškega kolektiva stavke niso udeleži - menda jim je direktor obljubil po 10 tisočakov regresa?! DOGOVOR MED VODSTVOMA SKEI IN GZS Železarna Jesenice, Miran Bregar: »Izkoriščajo nas že leta in leta, a slovenski železarji danes prvič stavkamo. Vedno, desetletja smo imeli plače pod povprečjem slovenskega gospodarstva. Težko bo kdo zračunal, koliko so železarji tej državi že prispevali — plačujemo tudi grehe vlade, ki je zdaj lastnik slovenskih železarn. Plačujemo parlamentarce, ki kvasijo, da smo vreča brez dna?!« 1. Gospodarska zbornica Slovenije in SKEI soglasno ugotavljata, da se gospodarske razmere poslabšujejo tudi zaracji premalo aktivne gospodarske politike vlade. GZS in SKEI sta v preteklosti posredovala vladi konkretne pobude za izboljšanje gospodarske politike, zlasti za pospeševanje tržnih aktivnosti - promocije slovenskega gospodarstva in sprejem ustrezne zaščitne politike za domačo industrijo po vzoru razvitih evropskih držav. 2. Pogajanja o spremembah in dopolnitvah panožne kolektivne pogodbe se bodo nadaljevala z upoštevanjem: - izhodiščni in na j višji tarifni razred iz Splošne kolektivne pogodbe se ne spremeni, značilne specifičnosti za kovinsko in elektroindustrijo pa se upoštevajo v razponih drugih tarifnih razredov; - v drugem polletju 1993 se global plač v tej industriji ne stiora povečuje, spreminja pa se v skladu z eskalacijsko klavzulo A nove Splošne kolektivne pogodbe; J - omejitvena določila ne veljajo za podjetja, ki ne dosegajo odstotkov panožne kolektivne pogodbe, in za delavce, ki nči| dosegajo zajamčene plače. .f6rje* 3. GZS in SKEI bosta skupaj z vlado poskušala poiskat' rešitev za delavce, ki so zaposleni, pa ne prejemajo plač oz. j^Osti prejemajo z večmesečno zamudo, in zagotoviti izplačevanj6 Pq zajamčenih plač do 18. v mesecu. las v 4. Predstavniki obeh strani se bodo o specifičnostih panožne »oraj kolektivne pogodbe ponovno dogovarjali v tednu od 5. do 1°-e sta julija 1993. $ st; Albert Vodovnik, Dagmar šastfrhe. predsednik Sindikata kovinske in predsednik Gospodarske zbornic^ti elektroindustrije Slovenije Sloveni]ej^avlc _____________________________________________________________ litoot ivce- ORIS PRIPRAV NA STAVKO SKEI Cilj ni vladna kriza Albert Vodovnik je 24. junija skupaj s sodelavci na tiskovni konferenci obrazložil stavkovne zahteve. Med drugim je povedal, da SKEI več kot dve leti opozarja na neustrezen položaj podjetij v svojih panogah in da se razmere kljub temu slabšajo. SKEI zato ugotavlja, da dosedanje oblike izražanja zahtev niso imele pravega odziva ne v vladi, ne v parlamentu, ne v Gospodarski zbornici in ne pri direktorjih podjetij. Kovinarji so zato prepričani, da z normalnim dogovarjanjem ne morejo uveljaviti svojih ciljev. Tržna ekonomija je po Vodovnikovem mnenju odvisna od politike. O utemlejenosti stavke so kovinarje prepričali tudi kmetje in tudi delavci nekaterih drugih poklicev. Vse te stavke so imele velik odmev in stavkajoči so v glavnem uspeli. Sindikat naj ponovno razmisli Cilj stavke kovinarjev pa ni vladna kriza, ampak preusmerjanje politike od čisto političnih h gospodarskim vprašanjem. Kovinska industrija se sesuva, ker ji oblast premalo pomaga z gospodarsko politiko. Tudi direktorji menijo, da bi državna pomoč podjetjem lahko omogočila zaposlovanje novih delavcev. Stavka 30. junija pa je opozorilna in SKEI bo po njenih rezultatih ocenil, ali je dosegel svoje cilje, sicer bo z različnimi oblikami stopnjeval pritisk. Ministra Jožica Puhar in Maks Tajnikar sta 28. junija na tiskovni konferenci obrazložila pisni odgovor vlade na stavkovne zahteve SKEI. Jožica Puhar je dejala, da se pogovori o približno enakih zahtevah SKEI vlečejo že drugo leto. Pogovori pa na žalost ne morejo spremeniti krutih dejstev v gospodarstvu, zlasti ne zmanjševanja proizvodnje in zaposlenosti. Prav to pa sindikat sili k pripravi stavke in pri tem ima sindikat tudi prav. Sindikalno nasprotovanje spremembam socialnih pomoči pa je po njenem mnenju posledica nepoznavanja vsebine sprememb in njihovih ciljev. Razmere v kovinski in elektroindustriji so po mnenju ministra Maksa Tajnikarja odsev splošnih razmer v gospodarstvu. Seveda pa so kovinska, elektroindustrija in metalurgija tudi najpomembnejši generator gospodarske krize. Razlog so zlasti velika družbena podjetja, ki so v največji krizi in so odpustila največ delavcev. stajajo močnejši, ker so povezani z močnimi republiškimi organizacijami. Narobe pa delajo sindikati tistih podjetij, ki se postavljajo v vlogo lastnika podjetij. Narobe je tam, kjer sindikati pritiskajo na zamenjavo uspešnih direktorjev. Sindikati podjetij bi po ministrovem mnenju morali delovati tudi konstruktivno. Ena od takšnih akcij bo delavski odkup. Sindikati pa se ne smejo spuščati v ceno, po kateri se prodajajo podjetja, saj le-ta ni v njihovi pristojnosti. Jožica Puhar je na naše vprašanje povedala, da si vlada resnično prizadeva za podpis splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in da ni res, da ima pripravljen nov zakon o zamrznitvi plač. Če nova pogodba ne bo podpisana, bo po 1. juliju nastala pravna praznina. Nekateri bodo skušali v tem času uresničevati panožne kolektivne pogodbe. Če bo na plačnem področju nered, pa bo vlada morala znova ukrepati. Minister Tajnikar misli, da-glede na vse to, kar je delala vlada in njegovo ministrstvo, sindikat ni povsem upravičen do stavkovnih akcij. Zato naj sindikat ponovno razmisli o smiselnosti stavke, s katero lahko pozvroči veliko gospodarsko škodo. Od sindikatov Tajnikar pričakuje, da bodo vladin odgovor in argumente sprejeli in svoje zahteve uveljavili na manj škodljiv način. Minister Maks Tajnikar misli, da sindikati podjetij po- Odgovori vlade ne zadoščajo Ideja o socialnem paktu se je po mnenju Jožice Puhar zataknila zaradi zahteve Gospodarske zbornice za zmanjšanje javne porabe. Maks Tajnikar pa misli, da mora tudi ta zahteva postati sestavni del socialnega pakta. Ravnanje vlade ob spremembah cen mleka in kruha kaže na resnost vladinih namer o socialnem premirju. Takoj po vladini tiskovni konferenci se je sestal stav- kovni odbor SKEI in ocenil, da odgovori vlade niso zadostni za odpoved stavke. Pismo, ki ga v celoti objavljamo na 6. strani, podpisal ga je predsednik Janez Drnovšek, pa je dobra podlaga za nadaljevanje pogovorov. Stavkovni odbor je po proučitvi pisma vlade konkretiziral tudi svoje stavkovne zahteve. Le-te objavljamo v posebnem okvirju. Na seji stavkovnega odbora je Albert Vodovnik med drugim povedal, da nekateri v Mariboru skušajo delavce na različne načine odvrniti od stavke. Tiste, ki delajo, pošiljajo na plačani, tiste, ki so že več kot mesec dni na čakanju, pa kličejo v tovarne. Proti stavki nastopajo tudi nekateri direktorji, ki govorijo, da bo stavka hud udarec za gospodarstvo, in zahtevajo njeno skrajšanje oziroma omejitev. Vodovnik je opozoril tudi, da nekatera podjetja pripravljajo nove spiske presežnih delavcev, kljub temu da delavcem, ki so že na zavodu, še niso izplačali niti odpravnin. To naj bi posebej veljalo za žele- KP so sindikate afirmirale bolj kot GZS Na začetku sestanka na Gospodarski zbornici 29. junija je Albert Vodovnik medsebojno dogovarjane obeh partnerjev omejil na željo SKEI po podpisu posebne panožne kolektivne pogodbe in po sankcioniranju veljavnosti kolektivnih pogodb. Predsednik zbornice Dagmar Šuster je kljub temu ponovil skoraj vse tisto, kar je govoril na seji republiškega odbora SKEI, o kateri smo poročali prejšnji teden. Med drugim je ponovno povedal, da kolektivne pogodbe niso največji problem in da gre pri kolektivnih pogodbah vedno bolj za delitev nečesa, česar ni. Dagmar Šuster je tudi izrazil bojazen, da se bo zaradi procesov spreminjanja gospodarske ureditve še naprej povečevalo število nezaposlenih. Ključni problem zanj je, da država porabi preveč in njena poraba pomeni direkten napad na delovna mesta v gospodarstvu. Po tem Šuster j evem »predavanju« je razprava o predlogih SKEI vseeno stekla. Med drugim smo slišali mnenje, da so kolektivne pogodbe sindikate afirmirale bolj kot Gospodarsko zbornico, ki je v času, ko nimamo pravih lastnikov, partner le po sili razmer. Šuster je tudi povedal, da bo po izteku veljavnosti zakona, splošne kolektivne pogodbe in aneksa k njej nastala pravna praznina, v kateri bodo sindikati skušali dokazati veljavnost panožnih kolektivnih pogodb. Lidija Jerkič in Miloš Pavlica sta mu odgovorila, da kolektivna pogodba za kovinsko, elektroindustrijo in metalurgijo velja, ker je ni nihče odpovedal. Osrednje sporno vprašanje med SKEI in Gospodarsko zbornico je omejitev rasti plač v drugem polletju 1993. Dagmar Šuster meni, da morajo panožne kolektivne pogodbe imeti enako omejitev kot predlog splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. 'ast, V SKEI pa zahtevajo, da ^Jttblj hova pogodba še naprej om°';'$ebr goča boljše nagrajevanje sPe'Ni cialistov, ki so razvrščeni zla'f ZVe sti v 4. in 5. kategorijo Pa'fejo, nožne kolektivne pogodbe-titj ^ SKEI meni, da je splošna k°?delav lektivna pogodba skoraj enaka zakonu in da bodo za' radi nje izhodiščne plače v ko' vinski in elektroindustrij1 manjše za 5 odstotkov in da bodo manjša tudi številna na' domestila. Gre za zadeve, k1 so urejene tudi s sindikaln0 listo, ki bi jo bilo treba p°' novno uveljaviti. Razlog za ta predlog so tudi dnevnice, k1] zdaj v gospodarstvu znašajo le, 2.500, v negospodarstvu Pa| kar 3.300 tolarjev. Predstavniki SKEI so zbor-nico opozorili tudi na velik j S M vpliv plač managerjev na P°v,'Nie preč j e in plačno maso. DejakjVobi iCt-JC lil Iti V11V 11 ltiOW. J , , ~ vv _d, da 10 šefov Agisa iz Ptuj6 Izraz dobi toliko kot 100 delavce" tara,; Predstavniki zbornice so od'hih t ana-fla?! govorili, da imajo novo ana'ratii lizo neodvisnih strokovnj ako' baš^ in da bodo managerske plactNo obravnavali na naslednji sej16Ug0 upravnega odbora. Če sm° S( Dagmarja Šusterja prav razu^ept meli, te plače sploh niso pr°. re bc blematične. Posameznih pla6l^ere ki znašajo tudi 15.000 DE!'*: iirio pa ni mogoče upravičiti zlas 'torni v podjetjih, ki tonejo. Nati Sestanek na Gospodarsk>g0sp zbornici se je končal s podpp^ogo som protokola, ki ga 1Vel ljamo posebej. Vodstvi SKh PtavJ in GZS sta se sporazumeli. ob se bodo pogovori o panoz11 kav kolektivni pogodbi nadalju j1! §■ vali prihodnji teden. Vodsh'I ovi Gospodarske zbornice se str1 z P, nja tudi s predlogom SKEI. “ 0. ■ se v pogovorih z vlado naj _ ltgr možnost za izplačilo zajanice N; nih plač vsaj do 18. v mesec^ar: za podjetja, kjer delavci ca ,ltla kajo na plače tudi po več me !^rij Franček Kave|6St°ji secev. današnja Pednja f .... 1. julija 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH (MBERT VODOVNIK: STAVKA JE USPELA Mislim, da je predsednik vlade Janez Drnovšek hitro reagiral na naše zahteve in da je ravnal tako, kot smo od njega pričakovali. Računam, da bo spoznal, da so v razvitih demokratičnih družbah sindikati spoštovan partner in da jih oblastni organi vabijo, ko sprejemajo odločitve, po- Ocenjujem, da je 80 odstot-v delavcev kovinske elek-^musinje in metalurgije, za stavko, tudi Z nami so bili tudi drugih sindikatov: Ne-sindikatov Slovenije, in Konfederacije 90. članov teh sindika-na neumestnost izjav nekaterih sindi-da jih o stavki nismo obvestili, stavka je uspela, faza našega dela je skupin, ki se z vlado in z Go-zbornico o uresni-naših zadev. Povedati Podpora stavki SKEI Stavkovni odbor SKEI je dobil številne telegrame z izrazi podpore in tudi z dodatnimi zahtevami nekaterih svojih sindikalnih organizacij iz podjetij. Stavkovni odbor je tudi obveščen, da bodo stavko nadaljevali delavci Elcktrokovine Maribor in Železarne Štore, saj še vedno niso dobili plače za pretekli mesec. Stavko delavcev SKEI pa so posebej podprli: Sindikat delavcev kemične in nekovinske industrije Sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije Sindikat obrtnih delavcev Slovenije Sindikat delavcev gostinstva in turizma Konfederacija sindikatov 90 Sindikat delavcev železniških dejavnosti PERGAM Koordinacija sindikatov podpisnikov KP za negospodarstvo Konferenca sindikatov zavodov Sindikat upokojencev Slovenije °ram, da je od naših part-j flev odvisno, ali se bomo :ath ^ko izognili novim in večjim j. Ostrovanjem odnosov. nJe stavki je veliko dela na a$ v vodstvu SKEI, ki bomo ®etl°rali delavcem dokazati, da 1®'5 Stavka dala rezultate in da X, stavkovne zahteve uresniči tie. To bomo morali doka-% zlasti delavcem, ki so 1 javkali in zborovali kljub na-"Trotovanju poslovodnih de- ii'li u6v’ ^ so Rm ponekod ob-l0- r°ljali celo regres in zaostale )e,pebne dohodke. Čaka nas [a„Hi resno strokovno delo ,a.L *vezi z lastninsko zakono-3e|?i°, kjer moramo onemogoči., j Vse tiste,, ki bodo skušali SN« :a-:o- •ij> da ia- ■ delavcev v upravne odbore in druge organe podjetij, ki se bodo konstituirala z novo zakonodajo. skladno membne za delavce. Dr. Janez Drnovšek sam večkrat poudarja, da je treba stopiti skupaj, zato se mu čudimo, da se takšnim srečanjem izogiba. Kar zadeva stranke, moram reči, da od njih pričakujem, da bodo v državnem zboru pomagale uresničevati naše zahteve. Pravite, da sta bila na našem protestnem zboru Janez Podobnik in Franc Zagožen. Prav je bilo, da sta prišla, in pričakujem, da bosta v državnem zboru podprla naše zahteve.« Vse to je po končani stavki za DE povedal Albert Vodovnik, predsednik SKEI. F. K. I -»v-c opetnajstiti za vse ružbeno premoženje. Čakajo a$ tudi volitve predstavnikov SINDIKAT NA POGAJANJIH ta v le pa )t- ^[.»Natanko pet let in pet dni 1 ij|5vlrieva! odkar smo na Trgu ai ^ode v Mariboru delavci y pazili svoje nezadovoljstvo Ltvčada gospodarskih in social-1 j) težav, ki jih preživljamo. 1 Tolika med takratnim in da-astljim shodom je le v tem, da tih bili takrat pod okriljem ^goslavije, danes pa živimo k samostojni demokratični ^Publiki Sloveniji. Zato nas «bolj žalostijo in bolijo raz-!<\.ere> v katerih delamo in ži-1 (j |jlrtloi saj smo upali, da se L°mPv v samostojni in demo-.kil? icmi Sloveniji o reševanju ’ | sPodarskih problemov laže NE SME POPUŠČATI .3 “t gorili in vsi skupaj lepše ^I„tVeb-<< Tako je predsednik , gi kovnega odbora SKEI pj^bmočnega odbora za Po- ayje Branko Medik nagovo-“ č štiri do pet tisoč delavcev finske in elektroindustrije da /°dravja’ ki,j° seuv s1red0’ 1^; junija opoldne zbrali na §u svobode v Mariboru. Trg svobode v središče vjarlb°ra so se podravski ko-p.,stn.arji in delavci elektroindu-napotili iz tovarn. ..h ransparenti so mirno in do-J | °Jaustveno korakali po mestnih ulicah v mestno središče, kjer jih je že pričakalo večje število brezposelnih, upokojencev ter delavcev na čakanju. Zbranim iz Metalne, Tama, TVT, Primata, Surovine, Taluma in drugih podravskih podjetij so se pridružili tudi predstavniki kovinarjev iz Lendave in Murske Sobote. Delavci v industriji — delavci drugega razreda Sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimic, ki je protestni shod začel, je najprej zavrnil odgovor vlade na zahteve stavkovnega odbora, rekoč, da vlada ponuja božično drevesce, pod katerim nič ni - delavci pa ne morejo živeti od obljub. Po njegovih besedah je bilo lani v Podravju 34 stavk, na katerih je sodelovalo 30 tisoč delavcev, ki so se morali s stavkami boriti za svoje najosnovnejše pravice. Po Ozimičevih besedah so delavci v industriji pri nas sedaj dejansko delavci drugega razreda, saj živijo v stalni negotovosti, kdaj in ali sploh bodo dobili plače, ko pa plače dobijo, jih dobijo v bonih in podobno. Delavci Elektrokovine še nimajo majskih plač Nato so zbrane na Trgu svobode, ki so ga prekrivali transparenti in sindikalne zastave, nagovorili predstavniki SKEI iz posameznih podjetij. Prizadeto so govorili o težavah svojih sodelavcev in naleteli na buren aplavz udeležencev protestnega shoda. Danilo Štern iz Surovine je dejal, da ima 30 odstotkov zaposlenih tako majhne plače, da ne morejo več plačevati stanarin. Ivo Selinšek iz Holdinga TVT je stresel jezo na visoke poslanske plače in dejal, da Slovenija danes ni socialno pravična država, za kakršno smo si vsi skupaj prizadevali. Jože Vurcer iz Elektrokovine pa je zbrane seznanil, da delavci Elektrokovine še niso dobili niti tolarja plače za mesec maj. Kako naj potem živimo, je vprašal. Najbolj pretresljiv pa je bil nagovor Mirana Grila iz tovarne TSN, ki so ga ob tem, ko je pripovedoval o soci- Odgovor SKEI vladi Republike Slovenije Izvršni odbor SKEI (stavkovni odbor) je v ponedeljek, 28. 6. 1993 obravnaval odgovor Vlade Republike Slovenije na stavkovne zahteve Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. Po temeljiti in kritični razpravi je stavkovni odbor ugotovil, da je odgovor Vlade dobra osnova za nadaljnja pogajanja. Glede na konkretne odgovore so stališča stavkovnega odbora naslednja: 1. Pri ključni stavkovni zahtevi, ki se nanaša na zaščito delovnih mest v kovinski in elektroindustriji, je Vlada široko predstavila dosedanje ukrepe za oživitev gospodarstva. V. SKEI pa v odgovoru Vlade predvsem pogrešamo konkretne nosilce in roke predvidenih rešitev. Želimo biti aktivni pri pripravi industrijske politike Slovenije, ki bo opredelila tudi položaj naših panog in možnosti razvoja. Zavedamo se, da programi prestrukturiranja industrije pomenijo tudi zmanjšanje števila zaposlenih, vendar opozarjamo, da pri dosedanjih reševanjih presežnih delavcev v naši panogi zelo velikemu številu presežnih delavcev sploh niso zagotovljena nadomestila osebnih dohodkov v času odpovednega roka, da alnih stiskah in krivicah, ki jih preživljajo delavci tega podjetja, premagala čustva - tako da je moral govorniški oder ob bučnem aplavzu solidarnosti zapustiti. Zbranim je spregovorila tudi Metka Roksandič. Opozorila je zlasti na to, da nekateri v vrhovih države dejansko nimajo predstave, kako ljudje živijo, hkrati pa je zbrane opozorila, da slovenska vlada pripravlja restriktivno zakonodajo, s katero želi zmanjšati pravice delavcev in brezposelnih, kar je označila za cinizem. Tudi socialne pomoči, ki jih daje država, so po mnenju Roksandičeve veliko manjše od potreb, saj so denimo Svobodni sindikati v Mariboru letos iz svoje članarine razdelili že več pomoči, kot ima občina Maribor proračunskih sredstev za to. Protestni shod v Mariboru je izzvenel v močno podporo zahtevam stavkovnega odbora in se končal z zahtevo zbranih, naj stavkovni odbor za pogajalsko mizo z vlado nikakor ne popušča. Tomaž Kšela ne govorimo o zakonsko predvidenih odpravninah. Za SKEI je nesprejemljiv tak način ugotavljanja presežnih delavcev, zato predlagamo, da se do sprejema globalne industrijske politike Slovenije ne ugotavlja več presežnih delavcev. Še posebej opozarjamo Vlado na razmere v podjetjih, ki so v Skladu za razvoj ali v Slovenskih železarnah, kjer pa ima Vlada neposredni vpliv na reševanje položaja teh delavcev. Preprični smo, da samo s pospeševanjem odpiranja novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu ne moremo rešiti razvoja Slovenije. Zato zahtevamo, da se dejavnost Vlade, kakor tudi državnega zbora, v veliko večji meri preusmeri na reševanje problemov v gospodarstvu. Kajti samo s tem bomo ustvarili materialno podlago za nadaljnji razvoj Slovenije. 2. Strinjamo se z aktivnostmi, ki jih Vlada izvaja pri pripra/i ustrezne zakonodaje o inšpekciji dela in delovnih in socialnih sodišč. Gotovo bosta sprejeta zakona pomembno prispevala k pravni varnosti delavcev. Vendar Vlado opozarjamo, da je že do sprejema navedenih zakonov možno sprejeti določene ukrepe, ki bodo bistveno povečali uspešnost inšpekcije dela in sodišč združenega dela. Gre predvsem za kadrovske okrepitve teh organov in materialne pogoje za njihovo delo. 3. Pozdravljamo odločitev Vlade, da državnemu zboru predlaga v sprejem zakon o kolektivnih pogodbah, ki bo temeljni okvir za socialno partnerstvo. Pričakujemo, da bo osnutek zakona posredovan v obravnavo državnemu zboru v mesecu septembru ter da bo zakon sprejet v mesecu oktobru 1993. 4. SKEI se strinja s prepričanjem Vlade, da so kolektivne pogodbe pravi instrument za vodenje politike plač. Ob tem pa Vlado opozarjamo, da se ne more odreči dolžnosti, da z ustrezno gospodarsko politiko in primernim zakonskim okvirom omogoči socialno partnerstvo pri politiki plač. 5. SKEI načeloma podpira predvidene rešitve sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki gredo v smeri preprečitve zlorabe zakonsko predvidenih pravic in obenem omogočenja aktivne politike zaposlovanja na tem področju. Vendar pričakujemo, da bodo sindikati aktivno vključeni v pripravo zakonskih rešitev še pred sprejemanjem te zakonodaje v državnem zboru. 6. Od Vlade zahtevamo, naj čimprej pripravi spremembo davčne zakonodaje, ki bo bistveno razbremenila plačevanja davkov socialno najbolj ogrožene strukture naše družbe. Pri tem pričakujemo, da se bo Vlada pripravljena dogovarjati tudi z našim sindikatom o predvidenih spremembah zakona o dohodnini, da bi skupno poiskali najugodnejše rešitve za naše člane. Splošno: SKEI sprejema ponudbo Vlade Republike Slovenije za nadaljnja pogajanja in v tej smeri tudi razume predlog za formiranje stalne skupine, ki bo spremljala uresničevanje stavkovnih zahtev SKEI. Z naše strani bodo v tej skupini sodelovali: Albert VODOVNIK, Bogdan IVANOVIČ, Miloš PAVLICA, Marjan PIRC, Janko DEŽMAN, Vladimir BIZOVIČAR in Drago GAJZER. Delo te komisije razumemo v smeri, da bomo v komisiji konkretno določili tudi rol*e in nosilce izvajanja naših stavkovnih zahtev, kar bo osnova za odločitve našega sindikata glede morebitnega stopnjevanja protestov. Vlado želimo opozoriti, da so delavci v elektrokovinski industriji do sedaj pokazali na j več j o možno mero strpnosti, saj so prav delavci v naši panogi plačali največjo ceno sprememb gospodarskega sistema. Predvidena osemurna stavka v panogi z organizacijo dveh protestnih shodov je najblažja oblika načrtovanih protestnih oblik našega sindikata. V tem vidimo tudi naše popuščanje glede na pozitivne odgovore Vlade na naše stavkovne zahteve. Zavedamo se, da vsaka stavka povzroča tudi materialno škodo, vendar so se delavci v naših podjetjih dolga leta odrekali normalnih plač v korist razvoja svojega podjetja in družbe ter s stavko zahtevajo le tisto, kar jim v vsaki demokratični družbi pripada. Pričakujemo nadaljnja pogajanja. S spoštovanjem, Albert Vodovnik, za stavkovni odbor 0 II 1. julija 1993 SEDEM DNI V SINDIKATE ODGOVOR VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA STAVKOVNE ZAHTEVE SINDIKATA KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE Vlada Republike Slovenije s tem pismom odgovarja pozitivno na stavkovne zahteve, saj meni, da so del dejavnosti posameznih ministrstev, skladne pa so tudi z gospodarskim programom Vlade Republike Slovenije. Hkrati menimo, da lahko na podlagi tega odgovora ob ustreznem razumevanju in sodelovanju sindikatov nastane tudi posebna oblika socialnega partnerstva na področju kovinske in elektroindustrije Slovenije. O zaščiti kovinske in elektroindustrije Kovinska in elektroindustrija Slovenije je eden izmed najpomembnejših delov slovenskega gospodarstva. Zato ni čudno, da so razmere v panogah kovinske in elektroindustrije bile v zadnjih letih podobne kot v slovenskem gospodarstvu nasploh. Izguba nekdanjih jugoslovanskih trgov in spreminjanje lastninske podobe našega gospodarstva sta privedli do resnega gospodarskega zastoja, ki v veliki meri opredeljuje tudi današnje gospodarske razmere. Bruto domači proizvod sc je zmanjšal v letu 1991 za 9,3%, v letu 1992 pa za 6%. Gospodarski zastoj in šele komaj začeto prestrukturiranje slovenskega gospodarstva sta se grobo izrazila prav na zaposlenosti in socialnem položaju zaposlenih. V letu 1992 se je zaposlenost zmanjšala za 5,6%, zmanjševala pa naj bi se tudi letos. Ocenjujemo, da bo tudi ob le odstotnem padcu bruto domačega proizvoda zaposlenost padla za okoli 3,4%, saj bo zaustavljanje nadaljnjega padanja gospodarske rasti še vedno povezano s prestrukturiranjem podjetij. Ta bodo morala ob majhni možnosti povečevanja proizvodnje povečano produktivnost in konkurenčnost na evropskih in svetovnih trgih iskati tudi v zmanjševanju zaposlenih. Tudi pozitivni trendi zaposlovanja v malem in zasebnem gospodarstvu, kjer je v zadnjih treh letih nastalo okoli 45 tisoč novih delovnih mest, ne morejo v tem letu zaustaviti naraščanja brezposelnosti. Zaradi pomena panog kovinske in elektroindustrije lahko rečemo, da so v veliki meri prav razmere v panogah kovinsko in elektroindustrije določale tudi splošne gospodarske razmere. V teh panogah je še največ družbenolastninskih podjetij, kjer je bil padec zaposlenosti največji (v letu 1992 je bil 9-odstoten), centralizirana kriza slovenskega gospodarstva (v obdobju 1990 do 1992 smo skoraj vsa delovna mesta v slovenskem gospodarstvu - več kot 170 tisoč - izgubili v podjetjih, ki so zaposlovala več kot 500 zaposlenih), v teh panogah ne prevladuje nastajanje novih zasebnih in malih podjetij, ki danes dajejo nova delovna mesta, in v teh panogah so tudi podjetja, ki so bila v preteklosti najbolj navezana na trge nekdanje Jugoslavije in ki danes najbolj čutijo posledice razpada trgov nekdanje Jugoslavije. Kriza v panogah kovinske in elektroindustrije je še poglobljena s hitrim procesom deindustrializacije, ki je sicer sam po sebi pozitiven, je tudi objektiven, saj je spodbujen s svetovno konkurenco, a zmanjšuje obseg zaposlenosti v industriji. so bili značilni za preteklost. Še v naj večji meri lahko država ohrani zaposlenost in zaposlitveni standard v panogah kovinske in elektroindustrije s tem, da omogoči podjetjem v teh panogah čim manj boleče in hitro prestrukturiranje ter prilagajanje na nove razmere in da jim pomaga pri iskanju novih trgov in pri zagonu proizvodnje. Ob tem pa mora ponuditi tudi možnosti čim manj bolečega prehoda in zaposlitve v drugih sektorjih slovenskega gospodarstva. V tej smeri tudi deluje Vlada Republike Slovenije. Pri tem še zdaleč ne le »gasi požar«. Prav nasprotno. Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da bodo ukrepi, ki jih Vlada Republike Slovenije že izvaja in ki jih načrtuje, bistveno prispevali k temu, da prestrukturiranje gospodarstva v panogah kovinske in elektroindustrije ne bo izzvalo takih stroškov za zaposlene, kot bi brez dejavnosti Vlade Republike Slovenije lahko nastali. O ohranjanju delovnih mest Zato nobena gospodarska politika ni sposobna ohraniti v teh panogah standardov zaposlovanja, ki Vlada Republike Slovenije danes zagotovo odločilno vpliva na prestrukturiranje in ponovni zagon podjetij v panogah kovinske in elektroindustrije. Objavljeni so razpisi, odprti v celem letu 1993, za pridobivanje državnih garancij za kredite za obratna sredstva (v višini 10 milijard SIT), ki omogočajo pridobitev kreditov ob zagonu proizvodnje prav podjetjem iz teh panog, in za subvencioniranje obrestne mere za kredite pri tehnološkem prestrukturiranju podjetij. Spremenjen je statut Sklada RS za razvoj in sprejeta nova poslovna politika tega sklada, ki odločilno vpliva na razmere v panogah kovinske in elektroindustrije. Upravni odbor, s tem pa tudi Vlada Republike Slovenije bosta v bodoče odločala o vseh prodajah in odkupih podjetij, transakcijah z vrednostjo nad 30 mio SIT, sprejemala odločitve o metodah sanacije in prestrukturiranja (tudi o spreminjanju števila zaposlenih) v posameznih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 500 delavcev, oziroma kadar bosta upravni odbor ali direktor sklada menila, da je to smiselno; pri tem bosta posebej pozorna na modele reševanja presežnih delavcev in odnosov do financerjev presežne delovne sile (in pri tem upoštevala zakonske okvire in kolektivne pogodbe). Sklad bo moral v najkrajšem času ustanoviti regionalne pisarne. Naloge vodje pisarne bodo predvsem usmerjene v snacijo in prestrukturiranje podjetij. Področje dela pa bo omejeno na koordinacijo dela v upravnih odborih v podjetjih, pogovore z upniki in bankami na regionalni ravni. Vodja pisarne bo doma iz regije, kjer bo pisarna. Dejavnost regionalnih pisarn se bo dopolnjevala z ustanavljanjem regionalnih razvojnih skladov. V upravne odbore podjetij v lasti sklada bo sklad moral vključiti tudi predstavnike delavcev ali sindikatov. Če to ni smiselno, bo moral ustanoviti na Naročnike obveščamo, da bomo upoštevali vsa naročila za to knjigo od januarja 1993 dalje. Vsebina • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij Odredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič Cena 1.800 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061-311-956. <0 o Pri ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. izvod(ov) brošure ZAKON Naročeno nam pošljite na naslov:. >o o Ulica, poštna št., kraj: .. Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: ravni podjetja formalno organizacijo, ki omogoča vpogled sindikatov v sanacijo in prestrukturiranj e podjetja. V primerih večjih podjetij priporočamo tudi podpis sporazumov o urejanju razmer med vsemi prizadetimi partnerji na ravni podjetja, pa tudi lokalne skupnosti in države, če ta neposredno sodeluje pri sanaciji podjetja. Država bo v letošnjem letu investirala okoli 30 milijard SIT prav v projekte, ki bodo zaposlovali podjetja iz panog kovinske in elektroindustrije. Tudi projekti, financirani s tujimi viri (zlasti EBRD - Evropska banka za obnovo in razvoj), v infrastrukturo (zlasti energetiko: Dravske in Savske elektrarne) bodo zagotavljali delo tem podjetjem. Dogovarjamo se z EBRD za neposredna vlaganja in kredite podjetjem iz panog elektro predelovalne in kovinske industrije. Hkrati so že razvite možnosti za prezaposlitev in iskanja novih delovnih mest v drugih panogah. Sredstva za pospeševanje podjetništva so na voljo v obliki garancij za dolgoročne naložbe in subvencije obrestnih mer ter za svetovalno in pospeševalno delo pri nastajanju novih podjetij. Do teh sredstev je že mogoče priti, saj so na voljo preko razpisov. Vlada Republike Slovenije je ta sredstva usmerila predvsem k nastajanju tistih novih delovnih mest, ki nadomeščajo izgubo delovnih mest ob prestrukturiranju večjih podjetij. Samo v malem gospodarstvu bo tako nastalo vsaj šest do sedem tisoč novih delovnih mest tudi v letu 1993. Ob tem usmerja pomembna sredstva tudi v pospeševanje ponovnega zaposlovanja tistim, ki so že izgubili delo ali jim to grozi, za njihovo usposabljanje in pridobivanje novih znanj ter direktno subvencioniranje ohranitve delovnih mest, če gre le za prehodne težave pri programskih spremembah podjetij. Ob tem nastajajo številni ukrepi, ki naj bi v prihodnjih mesecih zagotavljali novo zaposlovanje in izboljševali pogoje gospodarjenja v podjetjih. Pripravljamo reformo carinskega sistema in politike, reformo davčnega sistema, vstop na nove trge preko sporazumov z GATT, ES, EFTA, Višegrajsko skupino in številnimi posameznimi državami, pa tudi zakonodajo, ki bo dorekla slovenski gospodarski sistem in odpravila številne praznine v njem, ki ustvarjajo vtis nereda in brezpravnosti. O delovnopravni zakonodaji Vlada Republike Slovenije se zaveda, da obstoječa organizacija inšpekcij in ustreznih inšpekcijskih ukrepov kot tudi množične kršitve delovne zakonodaje ter s tem posledično nagli padec pravne, socialne in delovne varnosti delavcev, narekujejo sprejem zakona o inšpekciji dela, ki naj bi vpeljal red in učinkovitost pri izvajanju delovnopravne zakonodaje. Zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že pripravilo zakon o inšpekciji dela. Ministrstvo za pravosodje pa zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki ju bo Vlada Republike Slovenije dala v proceduro sprejemanja v mesecu juliju na državni zbor Republike Slovenije. Zakon o kolektivnih pogodbah je v pripravi in bo posredovan v proceduro v državni zbor Republike Slovenije v drugem polletju letošnjega leta. Vlada Republike Slovenije je s podpisom kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti potrdila svoje prepričanje, da so kolektivne pogodbe pravi instrument za vodenje politike plač. Po svojih močeh si Vlada Republike Slovenije v stikih s predstavniki delodajalcev in delavcev prizadeva za čimprejšnji podpis kolektivne pogodbe tudi za področje gospodarstva. Sklenitev kolektivne pogodbe, ki je odraz realnih možnosti gospodarstva, je nujen pogoj za to, da se pozornost in aktivnost vseh socialnih partnerjev usmeri na razreševanje drugih problemov, ki so zaradi nerešenega vprašanja plač in nerealnih kolektivnih pogodb pogosto zapostavljeni. O socialnih pravicah Ostale predvidene rešitve spremembe zakona Pa* ^9rr usmerjene k spodbujanju delodajalcev in delavce'1 'Voj |< redno zaposlovanje in v preprečevanje opravljaly3dei dela po pogodbi o delu oziroma preprečevanje slo vanj a na črno, kar v zadnjem obdobju po* velik družbeni problem. Sredstva, prihranjena ‘ radi morebitnega zmanjšanja pravic v primeru,1 brezposelni prejemnik denarnega nadomestila ^ po pogodbi o delu, avtorski pogodbi ali kot p°P^ danski obrtnik, pa se bodo v skladu s predvid6 spremembo usmerila v povrnitev prispevkov bruto plač novo zaposlenih delavcev tistim del° jalcem, ki bodo na novo zaposlili brezposelne os6 in s tem povečali število zaposlenih v svoji orga' ciji. Vlada Republike Slovenije meni, da so vse pr6° f, dene spremembe v skladu z intencijami, ki jih v zv , z zaposlovanjem zasleduje tudi vaš sindikat. Vlada Republike Slovenije bo v naslednjem tclM obravnavala spremenjen zakon o dohodnini, s k* ■ rim bo uveden neobdavčljivi del dohodka v vi* j 10 % povprečne plače v Sloveniji. Povečane boj] olajšave za vzdrževane družinske člane od sedaulrjp-8 na 10 %. Pribitek k olajšavi za vsakega nadaljuj6]"°š otroka pa bo znašal 5 %. Po obravnavi v Vladi RePjbi s? bilke Slovenije bo zakon posredovan v procedUj-državnemu zboru Republike Slovenije. Z gospodarsko politiko želimo isto kot sindikati Kot izhaja iz tega dogovora, gospodarska polibpavii Vlade Republike Slovenije in programske nalog6 T&jaj( drugih področjih v veliki meri ustrezno odgovarjale ; na stavkovne zahteve vašega sindikata. Deli go^mav darske politike, ki so že v veljavi, pa tudi tisti, ** T®taj Vlada Republike Slovenije načrtuje izpeljati v PlSOCe hodnje, so načrtovani tako, da z njimi želimo dosl‘i 2c cilje, ki jih izpostavljate tudi sindikati kovinske Tam elektroindustrije Slovenije. Vlada Republike Sl°vjCSm nije, kot izhaja iz prvega dela tega odgovora, ,Ze ti opozarja na objektivne meje, ki jih lahko doseže«pobi s tako gospodarsko politiko. Vlada Republike SioVjd6/(( nije opozarja tudi na dejstvo, da razmere in zn*]Prev naših gospodarskih težav, pa tudi značilnosti proCj[Pini sov prestrukturiranja, ki tečejo v kovinski in e^e industriji, ne omogočajo spektakularnih rezun^^ac čez noč. Usoda in uspešnost gospodarske P°^tlJL?i0 Vlade Republike Slovenije je in bo odvisna tudi bilo tega, v kolikšni meri bomo na enak način razu* Jela razmere v naših podjetjih in v kolikšni meri se zavzeli za njihovo pozitivno učinkovanje. bok °brs iekti kot poziv Vlade Republike Slovenije k skupn' tu ne? cuj spremljanju uresničevanja in izvajanja v tem odlivaj .vr --11 IBS-’ 1 | uresničujemo neposredni vpliv sindikatov in de* p|jc voru opisane gospodarske politike. Na ravni podj6t|jpOt ki so preko Sklada RS za razvoj v državni lasti, *] Administrativno poseganje na področje plač je skrajni ukrep, ki ga Vlada Republike Slovenije uporabi za preprečitev negativnih posledic z rezultati neutemeljenega povečevanja plač na inflacijska gibanja, stabilnost gospodarstva in možnosti za uresničitev sprejete ekonomske politike. cev na reševanje problemov v teh podjetjih. UPan’1da|| da bomo ta sistem socialnega partnerstva na pot*l jOpo: niški ravni v bodoče razvili še naprej in da bomo 1112 z z vašo pomočjo in razumevanjem odpravili za<;C ,;S0,, nesporazume. Prav tako že teče vključevanje sm katov v pripravo industrijske politike, kjer bodo dikati lahko soustvarjali odnos vladne gospoda« politike do razvoja. Za spremljanje uresničevanja gospodarske P°| tike, ki je zapisana v tem pismu kot odgovor na v zahteve, pa predlagamo ustanovitev skupin6 spremljanje uresničevanja stavkovnih zahtev sin kata kovinške in elektroindustrije Slovenije. S" j pina naj bo sestavljena iz predstavnikov sindika16 ki jih boste sami izbrali, in predstavnikov Minmj jVj stva za delo, družino in socialno politiko, Ministri za gospodarske dejavnosti in Ministrstva za ekon6 ske odnose in razvoj. Skupina naj bi spremljala >*\ janje politike iz tega odgovora in hkrati vplival la1* sprotno prilagajanje te politike novo nastalim r» Ta ponudba Vlade Republike Slovenije temelj' j domnevi, da so problemi podjetij iz panog kovu ins» in elektroindustrije naši skupni in da dobronam6 De-V k Pot Zaj sla-Tu, V zvezi s predlagano spremembo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti moramo poudariti, da zakon ni usmerjen v generalno znižanje socialne varnosti brezposelnih, temveč v preusmeritev sredstev iz naslova zaposlovanja v čimbolj produktivne namene. Predlaga se sicer znižanje najvišjega denarnega nadomestila od dosedanjega 5-kratnika 80 % zajamčene plače na 4-krat-nik, kar pa nikakor ne bo prizadelo prejemnikov z nižjimi nadomestili. Denarni dodatki k denarnemu nadomestilu za družinske člane, katerih ukinitev je predlagana s spremembo zakona, so dajatev, ki se po novi zakonodaji ureja in zagotavlja z zakonom o socialnem varstvu. Glede na to ni razlogov, da bi te dajatve še nadalje urejali v okviru zavarovanja za primer brezposelnosti, saj družine z najnižjimi prejemki zaradi tega ne bodo prizadete. pristopamo k odpravljanju teh problemov ob cel6'; n-l0 tem upoštevanju objektivnih razmer v gospodarst^ ng; Zato Vlada Republike Slovenije tudi pričakuj6’ Cer boste sindikati kovinske in elektroindustrije Sl°' ^ nije ob resnem odnosu Vlade Republike Slo'cn |e|* zagotovili socialni mir, potreben za gospodarske p forme in vstop v novo gospodarsko rast, da boste ‘ sami plodno sodelovali v procesih prestrukturira,1j; in da s svojim ravnanjem - tudi s stavkami, ohromile podjetja kovinske in elektroindustrije prj delovni dan - ne boste povzročali škode tistim P . djetjem, ki vam danes dajejo kruh in ki so ne gl®1*6 ", 'ZV( lastnika podlaga socialne in zaposlitvene varu1 zaposlenih - vaših članov. Dr. Janez Drnov■ jeK lJ|i< r urn-v" predse(fr11' Im« ‘C 1. julija 1993 «9» KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE NAMESTO GOSTOV E VEDNO VOJAKI krajevna skupnost Rimske ,°Plice ima 2200 prebivalcev. 'Poslenih je nekaj več kot 600, („ei niti tretjina ne. Tu ni nobene l°Varne- zato si domačini iščejo ceVlv°i kos kruha v Laškem, Celju, *i j adečah, Zasavju... Lahko pa zaPT ostal jnje.rtoš Veršec edut'Se krajanom Rimskih Toplic rdilo neprimerno bolje, saj iz-C0ct njihovih nog žubori na piano Fa9ocena termalna voda. Ta pa r Polni dve leti, če izvzamemo Pa2en za kopanje, namaka tam-Qaišnjo zemljo in teče v bližnjo pVinjo. Medtem ko drugod pri-/alajo »fešte«, ko privrtajo do to-“i'Pe zdravilne vode, saj je le-ta 'ravi magnet za razcvet turizma, 's'aja v Rimskih Toplicah ta dra-Pceni naravni vir neizkoriščen. Zdravilišče Rimske Toplice je pfhreč že polni dve leti pod klju-|Srn. Ta mesec bo pričelo teči „ r6 tretje leto, odkar so iz kraja ■ze-pobrali šila in kopita predstavniki ^nekdanje JLA in je zdravilišče n^^PZelo slovensko obrambno Tfjistrstvo. Zaoahniene ob- ,litiH 'že arj ospftpi ki m: v P1 lose ikc Slov* ra, vtrfcu"ul,dtvo- Zapahnjene to!d ’ v ni'h je zelo sodobna in ',!ii;ijra9a medicinska oprema, ču-!. T®!0 teritorialci. In namesto da bi ’i£!1,0 vse skupaj vir dohodka, vir “ pa, zaposlitve in kruha, je prav °° jp/stno. Varovanje praznih obrhov namreč ni- zastonj, mar , tu* ne? nc»' “dXa|prei na,ožbe> še,e giotem dohodek Jelal|P9°rčeni krajani Rimskih To-jao>H '?■So letošnjega aprila napove->djev1 Pr°testni shod, da bi javnost 5 t/P02orili na svoje tegobe v zvezi get£ zaprtim zdraviliščem. Dejali .jgdf0, da ne gre več le za izgubljeni o nrst' ---------------- zaslužek, temveč že za škodo na objektih. No, do omenjenega in napovedanega shoda kasneje ni prišlo. Zato ne, ker so ljudje znova verjeli obljubam, da bo zdravilišče zaživelo v najkrajšem času. Od takrat pa do danes so se zvrstili trije meseci. Pa nič. Poslopja zdravilišča so zapahnjena, njegova okolica in sprehajalne poti pa vse bolj zaraščene. Toplice z 2000-letno tradicijo so, če izvzamemo ducat vojakov, prazne in... »Ob misli, kaj se dogaja z našimi toplicami, mi gre dobesedno na jok,« pravi domačin Miloš Veršec, župan občine Laško, kamor sodijo tudi Rimske Toplice. »Seveda si vseskozi prizadevamo, da bi odklenili vrata našega znanega zdravilišča. V igri je bilo že veliko interesentov, med njimi tudi tuji, pa do dogovora ni prišlo. Med drugim tudi zaradi tega, ker terja ministrstvo za obrambo visoko najemnino. Gre za 15 tisoč nemških mark na mesec. To je veliko, saj vsi vemo, da bi zdravilišče potrebovalo v začetku predvsem naložbe. Ekonomska študija, ki so jo izdelali v Mariboru, pravi, da bo zdravilišče dve leti prinašalo izgubo, šele tretje leto pa majhen dohodek.. .« Na vprašanje, kakšen turizem si želijo krajani v Rimskih Toplicah, odgovarja župan Miloš Veršec takole: »Sanjamo o časih pred drugo vojno, ko se je tu zbirala evropska smetana. Želimo, da bi bilo tako kot pred okupacijo, nemško in kasneje pripadnikov nekdanje JLA. Prepričani smo, da so naše toplice še kako primerne za elitni turizem in da bi lahko v razmeroma kratkem času znova zaslovele v širšem evropskem prostoru. Primerjalne prednosti Rimskih Toplic so tako velike, da jih nikakor ne gre podcenjevati.« Med tistimi, ki mu še zdaleč ni vseeno, kaj bo v prihodnje z zdraviliščem v Rimskih Toplicah, je tudi domačin profesor Drago Ulaga. Razmišlja podobno kot mnogi drugi. »O preteklosti se pogovarjamo in razglabljamo, dp bi bolje razumeli sedanjost in da bi kar najbolj pravilno slutili in načrtovali razvoj v prihodnje. Med slovenskimi naravnimi zdravilišči in okrevališči pripada Rimskim Toplicam posebno pomembno mesto. Zgodovina teh toplic sega v čase starih Rimljanov, o zdravilni moči termalne vode pa priča obsežna dokumentacija, pa tudi dolgoživost krajanov. Zdaj so Rimske Toplice naše, naša skrb in naše upanje. Vsi domačini jih moramo sprejeti kot izziv, da bomo s skupnimi močmi, morda z Laščani, Celjani, novomeško Krko ali kakor že storili kar največ v korist kra- janov, sosedov in predvsem v korist obiskovalcev - bolnikov, okrevancev in letoviščarjev od blizu in daleč.« Mnogi krajani pa brez dela in brez kruha Kajpak smo se o usodi zdravilišča, ki je v rokah obrambnega ministrstva in pod ključem, pogovarjali tudi z drugimi domačini. Martin Požin, ki je predsednik krajevne skupnosti, vidi v zdravilišču velike možnosti za razvoj kraja, ki se ne more pohvaliti ne s kmetijsko ne z industrijsko dejavnostjo. Podobno razmišlja tudi Janez Marinšek iz Šmarjete. Poudarja pa, da so bile Rimske Toplice vseskozi znano civilno zdravilišče, v rokah nekdanje JLA pa le po sili razmer. Zato ni nikakršne razumne pravne osnove, pravi Marinšek, da bi si sedaj toplice lastila slovenska vojska. Bo zdravilna topla voda iz zemeljskih globin Rimskih Toplic še dolgo odtekala v Savinjo? Na to vprašanje ne zna in ne more nihče odgovoriti. Po besedah župana Miloša Veršca so sedaj v igri za prevzem zdravilišča novomeška Krka, Pivovarna Laško in Petrol. Ne kot posamezniki, Toplice z 2000-letno tradicijo so, če izvzamemo ducat vojakov, prazne, zapuščene in zaklenjene. Slika: A. U. temveč vsi skupaj. Kdo ve, če se bo iz tega kaj izcimilo in če tudi za ta podjetja zahteve obrambnega ministrstva ne bodo previsoke. Pravzaprav čudno, da krajani vse skupaj še prenašajo. Mnogi med njimi so brez dela in brez kruha, pred njihovimi očmi pa je zaklenjeno zdravilišče, ki je stoletja privabljalo imenitne petičneže iz vse Evrope. Andrej Ulaga (MS0 Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 25 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delavnik od 9. do 15. ure. POSEBNO OBVESTILO LASTNIKOM POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA zasipajo s povpraševanjem po opremljenih apartmajih in tudi vikendih v Slovenskem primorju v obdobju julij-avgust. Vabimo vas, da nam posredujete proste termine. O ceni se bomo dogovorili skupaj. Veselimo se prijaznega sodelovanja. pol ,v4 *e; iio»: SM :at°| ais* ;rst' no® m la1* . r» Nova KNJIGA ZALOŽBE ČZP ENOTNOST a- roč'™IŠKE zmogljivosti, ki vam jih nudimo RUDI ČAČINOVIČ: med dvema cerkvama Zapisi dvakrat razočaranega vernika ^svetinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diplomat *niigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško in Ijir Za' korr|unistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje poti. pislj slav "713 aas mecl voinama’ vključno s Hitlerjevim napadom na Jugovo'" ^Udi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti - med kapitaliz--sp'- nnom in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičevi Zapisi c, ji našo dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - drago-ot(j venim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost. 0 lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ni* ^niig telet. °n 321-255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev. ‘j Naročilnica i f 1 ^i3 Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). de^, zvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročeno pošljite na naslov: Jlica, poštna št., kraj-•M Im >1 6'n Priimek podpisnika............................................. i 2 aar°čeno bomo plačali v zakonitem roku °t ind. naročnik naročam po povzetju Hribi 1. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 35 DEM. 2. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Podkoren - Komfortne sobe s kopalnico. Najem dve- ali štiriposteljne sobe. Cena nočitve 14 DEM, nočitev z zajtrkom 19 DEM v tolarski protivrednosti. Otroci do 10. leta imajo 50% popusta. Možnost prehrane v gostišču ob bivališču. 5. Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Avtocamp Vransko - bivanje v prikolicah, penzion ali polpenzion. Kamp ima bazen z ogrevano vodo, teniska igrišča, jahalno šolo, organizira izlete, piknike in še kaj. Lahko se dogovorite za postavitev svoje prikolice. Penzion 33 DEM, polpenzion 23 DEM. Člani Svobodnih sindikatov Slovenije imajo 5% popusta. Postavitev prikolice 1.100 DEM - možno plačilo na obroke. 7. Počitniški dom na Sorici - približno 50 ležišč. Cena penziona 21 DEM na osebo dnevno. 8. Počitniške sobe v Podkorenu - dve- ali štiriposteljne sobe. Termini po izbiri. Informacije na Atrisu. Morje 1. Apartmaji v Lanterni pri Poreču: termini od 10. 7. do 20. 8. apartma za 3 osebe 57 4 osebe 71 85 98 2. Hotel Tamaris pri Poreču: termini od 10. 7. do 20. 8. polpenzion enoposteljna 56 dvoposteljna 52 3. Apartmaji Pical pri Poreču: termini od 10. 7. do 20. 8. apartma za 4 osebe v 76 5 oseb 81 6 oseb „ 86 Svetujemo vam čimprejšnjo rezervacijo, saj se bomo tako lahko ob 40-odstotni akontaciji dogovorili še za 2 obroka pred odhodom na dopust. 4. Fiesa - počitniški bungalovi - za dve, tri, štiri ali pet oseb, s penzionom ali polpenzionom. Termini: 10. 7. do 17. 7. Cene polpenziona od 10. 7. do 28. 8.: odrasli 37 DEM, otroci 20 DEM; penzion: odrasli 42 DEM, otroci 22 DEM. 5. Nerezine Mali Lošinj - tri-, štiri- ali večposteljni apartmaji s celotno opremo, možnost lastne priprave hrane. Cene: od 7. 6. do 11. 7. 16 DEM/osebo/dan od 12. 7. do 22. 8. 19 DEM/osebo/dan od 23. 8. do 12. 9. 16 DEM/osebo/dan 6. Poreč - počitniški dom s penzionom. Polni penzion za odrasle 30 DEM, za otroke od 2 do 10 let 22 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. Termini v juliju. 8. Počitniški dom Piran - dve-, tri- ali štiriposteljne sobe, možnost samo nočitev, polpenzion ali penzion. Termini tedenski. Cene: nočitev 19 DEM na osebo, polpenzion odrasli 32 DEM, otroci 18 DEM, penzion odrasli 37 DEM, otroci 20 DEM v tolarski protivrednosti. 9. Malinska, otok Krk - apartmaji za 2 osebi 23 DEM 3 osebe 33 4 osebe 43 5 oseb 54 10. Červar - apartma za štiri osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. 11. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Termini do 1. 9. Cena 35 DEM. 12. Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb. Termini od 15. 7. do 25. 7. in od 24. 8. dalje. Cena 42 DEM v tolarski protivrednosti. 13. Počitniško stanovanje Mareda pri Novigradu - opremljeno za 4 do 5 oseb: dve spalnici, kuhinja, kopalnica, balkon. Cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Termini: 111., 21.7. in 11121.8. 14. Kontejner v AC Lanterna - prosti termini v juliju in avgustu. Možnost bivanja za 4 osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. C. KUPIMO Kupimo prikolico za 4 osebe v vrednosti do 100.000 SIT. E. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo. Ponudbe zbira Atris. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze > ** ' * ku. r. I? r ' i' 'H r i "■« f ^ $? • • w|wF 4 Sw\ OJ QJ -24 O >U >o ti W - s a ■§,s 1|| _4.s |.s s | N >3 o 8 E |>8 > sil- >N - ' ti >U ‘ G cd ~ - ti &0 2 OJ O c d >N c Siliš CU T3 5 >: 5 c 5 ti •Stili!« ti GJ ISpIIIII OcuHOTScJOa " CJ M ti O N d, 73 ti ^ i ;g >S •S &3 1 * ■8 S :p Hilli ^ £ 2 §.S-§ I X*X<*X\vXvXvXvX*X*X*XvXv -ti Cti 0) -JH CVJ lili: pni 1-si's “ cd -g 11 .m -g ti >o M; «|JP O CL, CD SI-si:s S > a.| || m 4 ° o 13 03 3 4 S*CO ge® ti ID H Eh H Stoto o o o o o o. o\T r-" m 03 I H EH e cncfil! H C O 5 Oh 73 cd ^ — ”Č-E- o . (S > OJ s §■§.5 o g£ in m i> o $ E ŠApS 1 |>g| > | « K* W O dT3 N «2 cd cd cd f£ N N N h I lil N CO ti-H -n-, ti CU •ti rQ dvN 8d coo^comcooic-o CMCOCOCOHmCOCOO or^^HtocDcoi'm cdcooiin^cooDio^ coTf^mcococrMN^ cd to S-- O *Q J3.S H J H S.-48 «gS.BPg «■§■§ ig-§is:|s gA^dg^l tti-H3 8-Iti S COC3C^f-(MO)inCD(N CMCMc-inHHinir-03 OCOf-COCOCOCOCMO 00 H CD M O O 05 O CO CO^^lOCDt^t-HCO COM^^lOCDl>030 OCdCD05^^C^CDI> MCO^OHlNOlCOOJ xh o c~ ^ irj i> lo t— 'tlOlOCDMJJH^co C "ti II ; a B ž > F £ £ X i>01 a j as S2-S3 l 4% | £ g ^ s « d, u -h ra m m Pti >N N CU -rt t\ ■ 5? s g 'g Nj P O o I l!t|!f!f!I g .t3 -r 73 ^ ti E ^ ti N > iiJipiistfi g ° 'g| 3250 y s 'S "S E . ca o ■ ■ o s | !;§??! 13 2 ff'1 | ^5^ »He3 s °4 a >o ti (U o e m-S > m . S g i .E “ ■H N -H O | S. M O H M E g v>0 > E|’§ 3,8 gi 2«-s|egg§, S M.’S o 3 agj c IS lf tl51 Iti ■ j-žif l-SS" -Sag 4=11111 4111111 flll3.! sg&a-s •|5|3:3^,g g o g g M *g 4> O N o ^ cd a s -g ;S |hs e !g 3 I s A O -S M' 'ic?. I2^?r54l Nil M a-ETŠ w ?7.9 ll!il|.S2.:a5 = 2-5>yge-i” ” s 1-Ss2-as ft2 =1 §•§ !«gJ -s s- s. SS „-3| ftg.2^ »-» >5 ®a>| 81^11=11^ ^ 01 a M ® o ao.2 g "s 1g«^N'3seftss " | E •=■ g -3 8 >S .h > a ^ »=sN!-1:as:s o.g E S || | getg.i e'J "Ig«? a^ g| o 2 .g ■“ 4 2 g g lu m ” N n -m 0 a s *2 ^ § 4|^'S>-g" S O > | 2 C) g aStios sl E rt,g S H 1 ^ S-S*1 2? D ■Sp-^£ S gj2 SV.K-"' sSa85-8i Bkj ES£h‘ •sS Ž d 411. II6 s.| S 2 rt S, ■°S E« § as 4 s l332f °'oo i g-l s tiPcJ N O > ,>U O , B °->o °A2 o « o »* -Ifrl! d>o ^ M f g S| o g rf| >S|ca'^ 2 g-^ial W S E «i Itf »s| «!Ji #.a Milil ?-S i|ilibl"a 3” S Eti gl* gl g g H §-g§ti-E S |E &| i^°sa ? 4rt ,2 3 £ O o robiti o N ^ - %la.|.-8 g ti 03 g a c«'S % a e 3 §«H s Oj Hill aiPt mil * »n h a & a o 3^6 M Q (D fli (D rQ JD Cti O O O 0 T3 T3 T3 ^ (U (U Ol y S S S K o |s^g H —'S ti lili > ŠUo ,g E .H ti 2 ti-g o a-4-’ ° cu • um s !l|l= H 'oj a N JŽ O f-s 73 cd cd ,5 c | :ill: 1 ti «41 s i«|&-a ® aQ E Ž cm O O E ti D o enco » »h T3 «rj ti cd O o >u 3 glti ^ CM O 73 cm ^ a o is-B “-c Z**S Ifj! g'E S ° H s| E a “■ati ti ,n ijlll W73 > cd a; C cd o >n ti E s Hi Hill o i cd ■913 V2 >0 O - cd a 14 E ti| c o a O) ri >N 2 cd -E c E T3 cd "-1 cu ti - a 3 a p; cd oj bJD u T O .rH >u 3 o a c cu •a!.a M O g w a -S >U ro Srt «1 ti > ▻ >o Ed > 2dti,S QŽ > ° £ Cd O ti w ti C £ b- n >o a as 62 -i866,t;iSC:|:,y# O O O O O O O O CD <0 CD o" xh o o" H H o" CO H lO H 03 CO H co H H m in co co O CM O O CM CM O co 03 o cm co m co 1—I 1—1 1—1 1—1 T—I O O O O O O O o co in o co co m CM~ CM~ (H CO' CO' Co' H O 1 lllsl H|l|fi °lž S 4 E » d £aassg Š3 &■% 2 :S- “ g ti« M ^ co vi 'ti « S ^ > ti >N ^ to g && i'!«;.-,..... S) ^ ti T3 ti E i .2, rt 3 -g g s«rtS.„ g o 1 5 3 8l4f|l!i|a I!l}i:IfIl|; ™>. I s I s 's11 a § -s 5 s r 4 g>4 IfiflilSilliN i ° g a^ll-s-liSaSoll •rH -rH ^ 'Dj W O 73 ^ rt Cd Q J_| ti ti 13 Mo-'°> rt ” ? « d tž P B ” Srt S> 2 | « o -o -8 .3 11II ■§! sil •i 2 i 2 8 i a d) • rti ?5 ^ ^ m **° ?3 a a Od'^«No o N -S ti ^-3 ti r-ti O ti y S flill&sl A-s & aS o a 1x3 S A S rt g 11 8,0? ® g § j|Si*8S| o ^ ® 2 d H ti CV, Usmili ŽSS-§-Sfi e d i d « s B ti "rt ■ ti1 CU ."rt ti rrH ""rt Ha> o il o > ^ -g 73 - M g-BiliS-ld R-p-Se o ^ dHdti-titg.rtgti Cti^grt^^ g ■a2=ggl-gtitio.ti gg ggE2s 43S1l4»llr„|i|-4! |l4l4olil a = &6 2 2 % f O §■ % E> rt rv SS^dtil > CO CM co Cd --H rtH M cd ai d S2- co 1 - ” g? « ” o d | 3 | ^ N cd cd N S 5 s cd ^ u N ja ° 5 3 o 14 N ■" '° N § ti N .ti C ^ > .ti ^ | 2 'S .E «.P;| go g g g 1 I d g S g -S !3 ti 2 g! d -S> 3 A a % A^ 3 | H ti o g o !l4!?!!‘i-sllisfit ti ^ cO ^ § % °3 c h ^ a -m 4Hhi| 3 § ti a I i i ISliJlIil!1 -Sti ti | o -R 2 -S "S ti I S .E a > o ^ s c 1 * > a s ■a 1 a s -g" m "šsdis a g B g liliji 21441 d S « S1:3 S sn4"4 ll^lga S ^ 'E g .ti g rti SdH In?! sffg ~ > £> ^ N rt S ^ , >w « ’£ ■; ipjeujeg oses :s>t!IS Šff^ti gitiid.S SgHdti a o -a •- ^ - g S R« m ™ g 5 d o g Miiiimmmmrmmmmrmmm .s s 111! sf IJI!! i US HI i J! Il i! I ll| II tl! fl IIISI -1 -) o ° S &ti| s ^¥>2 ti Ats48 8|tf4.A4tiS22>'s“«Eg» s U* 51-d S .Ijii ,5elil<1!3j 1 ” s**M r-=s 4i.iil¥'ia^g.-E3Sjs 25-g« Stid ililiisiil!! d>g3s E^x egHp ^-Hfll! &id H dla!s .y d o s g« g a ti -g s-aatidd.tiis 3Sd§Šti1Nls>g, : o g & 2 d >N 5 ti o .o O . • HlilliiiiMS . rt ^ , — - - - — - r’ ^ > 49 o .« g 3 'ti -S m & 'S ti > .g' .ti c ~ rt m E3 S “:|l'S|dti-|1-§4A 5=gS| ¥i i > i -o | |3 “H > 2 »« ■E N S 3 o. O M ^ ti ti Ž O M •” > •C g a . — ti EH ■d _ jj '5 > § a n 4 | d > I | ti = - § ^>N a š 14132!; lil!!s ¥ p s as ¥ o ¥ 4 •= TJ O cd o -+-» "S 6 . CZ3 'O - co > o ^ u 0 -t _o cd "5 S o- AI s- O g ž s ^ >2 ID d. S 'S7 =5 d S T3 a >o e ti 1f s « &1 rili 414 &ftb3p;gd“ JH S4 ¥>E o¥d Sal iE-3 o rt- g >N š!6Se .cd 'S cd ..'So S) d 2 cd N 8>i li| g •s«S BP-S y 1 f 'o 4 = 4 gft I & §■! I .b S' id a 8 „ g ti m c ,g d S O 2 2 a^ e - 2 'SV•S.3Ž I ' o A.H ti g *t& a« | «3 a e-a 1 a -S -s l-i-a.4 H § 'a ti .“ o tg '5 ti “ ^ ^ 5 "> 'S aiafi i ri 2ia s H" 3 d d ¥ §nd A•- "j il| Si lil j * a|flf: |.|S 8fll “| lillllil ?? 8 s žllli«- .o ti ! >2 d - ti ,0 ▻ CO ti cd g ti ti -Q ^ ■E ° ° cd " o I SP -g -O >ti O ^ O g d rS o -d d Sg,gtiSd r>S¥H«'5*oS^ <#rs-- 'liMiliil S B H .%%^::::-:-v.v........ §|^|i 'o"§ IHll H H|o^S g Uliti L?« «d + -o ji s §4:4! ° SrT-g > l^^^rt « >”Z ° Ad-g & = |H 8 ^2 o |»§ a e g 'E § c”13 ddJU dl 3l|^ 2 I:11i41ilHlP 'iiSltllllllili o, p| Is a|N- g * I o > N S o -d c O. N >0 'S 3Ž c g o>|š4^ H E d Iiia H g dpi m id 5|oS4 |||;i lJ-a5-s.a;saj s -ti "u E oas i« n- cd cu ^ ti cu , P 73 a'Pili 41 It ^ •rtrrH.I rt O V£ Q rt ^tiooEo ° s A-as ti -E §) hi M > T3 liSiiiillfflf«l!Ii Ati i 6 g g d §>>S | H Bi •§ a'|tg 2 g *&l|h ii Pii-’ 4. a h »h m 'S 14-2.2 2 ^ a¥ l|liSp||llI # HfiilPPl ČW i; E S i ti rt- N »E 'S 8 S a£ >N t3 co rtE cu ti o O sli" O 2 Q h bflO .S >Q O O w > rQ O llililllllili" tii^d3 >>n.™ an >" iSllbslPil-Sj ^■seglsli IB 4-a ^C3S¥g|>°8|.E ti lid S|1 •r? o o -3 .“' o S ti O. O J '3So'-c g.g 5 P t i!| ;gi.a |85 73 cd C 2 e S - 6 > Ed° .. E co O co co n Sp;-s ti ti w d s A^ti | Iti¥ i o g ¥ S '^3 a w ISd f Ilfef ti a>-s 3> 'S b Z + d d 2 tiig o o g 3 ^ O 5-1 >co (U g co - lil si 'g 2 g idd i H > 2 a d "§ ti-A “ »S 1 o A ti > ^ a8 UH* |1:3,g2 |as.rtd o ¥-ff g 'ti o^3 g S SS 1§ ti nul* M3 g E» S “ |Š9 ^ s g a roti & 3 a's s s s r-« g 'o | d | Illll 11M rti > =i '3 3 rt rt P M a E o lil 5|l 'H d ^;as 73 £ H CU ti ti > *3 cd o o g E'o g E ti m ti ti d d d KI «=§as“ .p! P lipi a Eli s g S-S J ■ rt 3 -3 M a.&t« > ° B Isž B i-lll a >u J ti a ati- g«g a ^ a cd .§ s g ” A ■rafal ' “ S > r O ■ V, N I .S Z d d d ti i >o ti ti ti g 2 (S g 3.o « > ^ ti M ti co ,cj r ^ -ti -phv SIHS 05 g O M F sll-aU in rt o .J5, • CU rti a O ti ’« a+ E 1'g-sig .slil silil re re .5 <2 C/3 cz> 10 1. julija 1993 NA TEZNEM PREPIHU Piše: Franci Križanič Dve slovenski ekonomsko politični ajtematlvj Ker gospodarska depresija na Slovenskem nima od zunaj danega dna (dovolj majhnega obsega produkcije, do katerega se bo gospodarska dejavnost zmanjševala, nato pa bo začela sama od sebe naraščati), pač pa je to dno možno z napakami ali opustitvami ekonomske politike poljubno poglabljati, je za naše gospodarske razmere zelo pomembno, kako se bo na poslabšanje tendenc v letošnjem prvem polletju odzvala naša ekonomska politika. Možni sta namreč dve strategiji. Ena vodi v nadaljevanje depresije, druga pa v njeno odpravo. Po tem, kar smo videli od sprejemanja »interventne zakonodaje« dalje, je prva, t.j. zgrešena strategija slovenske ekonomske politike verjetnejša od stabilizacijske. Kaže, da nosilci slovenske ekonomske politike ne nameravajo sprejeti nobenih ukrepov za povečanje povpraševanja. Z uvozom kapitala celo preprečujejo zmanjševanje vrednosti tolarja na slovenskem deviznem trgu in rast konkurenčnosti našega gospodarstva (ter tako »uvažajo nezaposlenost«), obenem pa nameravajo z zmanjševanjem dotacij brezposelnim znižati tudi domače povpraševanje. Ogromna sredstva, ki jih slovenska država preliva iz proračuna za sanacijo različnih gospodarskih bolnikov, bodo slej ko prej izginila v neznano. Če bo upadalo domače povpraševanje in če se ne bo povečevala konkurenčnost slovenske produkcije v primerjavi s tujino, ne bodo pomagali še tako obsežni in subtilni sanacijski programi. Ideja o letošnji stabilizaciji in ekonomsko političnih ukrepih za spodbujanje rasti enkrat v prihodnjem letu je slepilo. Ta ideja namreč, če se nosilci naše ekonomske politike zavedajo ali ne, temelji na predpostavki, da imamo v Sloveniji polno zaposlenost in inflacijske pritiske (ki jih je treba stabilizirati) zaradi večjega povpraševanja od zmogljivosti. Stanje pa je ravno obratno: depresijo imamo zaradi premajhnega povpraševanja, inflacijo pa zaradi režima indeksacije. Glede na to, da so bili sedanji nosilci slovenske ekonomske politike v lanskem drugem polletju sposobni voditi konsistentno stabilizacijsko politiko in poleg zaviranja inflacije spodbuditi tudi gospodarsko rast, ostaja vendarle še »kanček« upanja na boljše čase. Ti bi sledili v primeru: - odprave indeksacije (s socialnim paktom, v katerem država gospodarstvu, delavcem in kmetom garantira antiin-flacijsko denarno politiko in to v pogodbi opredeli z odstotkom, do katerega se inflacija ne sme povečati - v nasprotnem primeru pa se zopet indeksira, odpravi napake in socialni pakt ponovi); - aktivne zunanjetrgovinske politike (dopuščanja nadaljnjega upadanja devizne vrednosti tolarja zaradi prelivanja prihrankov v devize); - aktivne protimonopolne politike (preprečevanje rasti cen nad stroški tam, kjer se cene v Sloveniji oblikujejo na enoten način); - aktivne fiskalne politike (financiranje dela javnih izdatkov iz neinflacijsko financiranega primanjkljaja proračuna, pri čemer je v sedanjih razmerah smiselno celo znižati del javnih izdatkov za v naprej očitno spodletel poizkus sanacije »gospodarskih mrličev« in ob tem še bolj zmanjšati davke); - odprave dolžniške krize s sedanjim razmeram, t.j. gospodarski razvitosti Slovenije in njenemu institucionalnemu okvirju primerno izvedbo »Solonove reforme« ter - ustrezne privatizacije, v kateri se bo suverenost podjetij (pri njihovem marketinškem odločanju o tem, kaj bodo proizvajala in prodajala, po kakšnih prodajnih kanalih, komu in po kakšni ceni) ter investitorjev (lastnikov) povečala in ne zmanjšala. Pri zasnovi ekonomske politike je treba upoštevati, da ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti ne smejo biti povezani s povečevanjem gotovine v obtoku (s ciljem znižati obrestno mero ter vplivati na rast gosodarske dejavnosti). Izkušnje gospodarstva in prebivalstva z rastjo cen so prebo-leče in presveže. Ob morebitni inflatorni monetarni politiki se bo indeksacija (in z njo inflacija) povrnila sama od sebe ne glede na socialni pakt in zakonsko neiztožljivost indeksnih klavzul tako, da večja monetarna ponudba ne bo vodila v krepitev produkcije, pač pa v eskalacijo inflacije.To pa ne pomeni, da v Sloveniji leta 1993 (pri 37 odstotkov manjši proizvodnji kot pred šestimi leti ter ob poglabljanju recesije v državah naših najpomembnejših trgovinskih partnerjev) ne potrebujemo nobene politike spodbujanja gospodarske rasti oziroma vsaj ekonomsko političnih ukrepov za vzdrževanje sedanje nizke ravni produkcije in zaposlenosti. NAJ VLADA POMAGA PREŽIVETI Dva podatka sta te dni tesno povezana: prav neverjeten uvoz avtomobilov v minulih mesecih v Slovenijo in pa pobuda kluba slovenskih proizvajalcev sestavnih in rezervnih delov za avtomobilsko industrijo Evrope, naj bi Slovenija zaščitila domačo industrijo pred uvozom avtomobilov. Po njem naj bi pri nas v bodoče zaračunavali za avtomobile tistih proizvajalcev, ki v Sloveniji kupujejo slovenske izdelke, nižje uvozne dajatve kakor za tiste, ki tega ne počnejo. Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora, je predstavnikom kluba obljubil, da bo zbor obravnaval ta predlog že v juliju. Vlada je svoj čas že napovedala, da bo na avtomobile iz tistih držav, kamor zelo malo izvažamo, uvedla dodatno uvozno takso. Šlo je predvsem za japonske in korejske prodajalce avtomobilov, vendar je po besedah predstavnikov kluba proizvajalcev sestavnih delov za avtomobilsko industrijo vlada pred odločilnim korakom popustila pred pritiskom trgovcev z avtomobili. Predlagatelji ukrepa trdijo, da je v svetu takšna vezava poslov povsem običajna, da pa je pri tem poleg naših interesov, da obdržimo okoli 70 tisoč delovnih mest, treba upoštevati tudi interese tistih velikih proizvajalcev avtomobi- lov, ki že naročajo sestavne dele v Sloveniji: da tudi oni potemtakem v Sloveniji prodajajo in vlagajo svoj kapital. Pri tem ni mogoče zanemariti trenutnega položaja v avtomobilski industriji v svetu, kjer vlada precej huda kriza. Veliki proizvajalci, zlasti evropski in ameriški, 'So v globoki krizi, iz katere se skušajo reševati z rigoroznimi ukrepi: z zmanjševanjem stroškov, kajpak predvsem na račun dobaviteljev, in z drugače organizirano proizvodnjo. Ugotovili so namreč, da je japonski način proizvodnje, večinoma montažni, mnogo učinkovitejši in cenejši, pa še izdelki so kvalitetnejši ter uveljavitev inovacij in novitet hitrejša. Na japonskem tovarne (pri tem pa prednjači Mazda) v mnogo večji meri dajejo izdelovati cele sklope avtomobilov, na primer celotno podvozje ah prednji del avtomobila itd., posameznim kooperantom. Pri tem se otresejo velikega števila malih kooperantov, s katerimi se zdaj ubadajo redki veliki kooperanti. Ker skušajo tudi evropski avtomobilski velikani stopati po tej poti, je za slovenske kooperante evropske avtomobilske industrije pomembno, da ostanejo za velikane čimbolj zanimivi. Kakovost izdelave, roki dobave in cene, kot kaže, poslej ne bodo edino zanimivii zanimivo za velike bo tudi to, koliko avtomobilov bodo lahko prodali tam, kjer kupu-jejo sestavne dele. No, dodati moramo da bo cena tudi v bodoče, dokler se trg spet ne popravi, igrala zelo važno vlog o- Vsi evropski avtomobilski koncerni hudo pritiskajo na kooperante, naj znižajo svoje cene v povprečju za 5 do odstotkov. Zato bo še toliko pomembneje, da bi bili kupci sestavnih delov za avtomobile zainteresirani za nakupe v Sloveniji, kar pomeni, da bi ne le kupovali, ampak tudi vlagali v modernizacijo proizvodnje teh delov. Vsega tega novi ukrep, tudi če ga bo vlada oziroma skupščina sprejela, ne bo mogel zagotoviti. Bo pa najbrže le pomagal naši avtomobilski industriji, da se bo lažje bojevala s konkurenco za svoj kruh. R. B- Slovenija in bivši jugoslovanski trgi ČIGAVA BO LASTNINA NA TUJIH TRGIH Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, ljubljena, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. Odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso več niti »dobrososedski«, kaj šele novi bratski. Glavna jabolka sporov kajpak dozorevajo vselej, ko beseda nanese na ozemlje in premoženje ene in druge države. Kje dokončno potegniti mejo med eno in drugo državo, kaj je slovensko, kaj hrvaško? Kakšne težave nas še čakajo sklenil, da mora Ljubljanska banka že ta mesec prenehati poslovati v Zagrebu. Razlagajo pa, da se ta ah katera koli druga slovenska banka lahko na hrvaškem ustanovi po hrvaških predpisih, kot nova banka, medtem ko je treba stare obveznosti poravnati, predvsem obveznosti do deviznih varčevalcev. Nekoliko ob strani, bolj skrito pred javnostjo, je vprašanje premoženja nekdanjih slovenskih družbenih podjetij na Hrvaškem, ki pa so prav tako kamen spotike v medsebojnih odnosih. Po hrvaških predpisih za vse nepremičnine, ki so last ah v uporabi pravnih oseb s sedežem na ozemlju republik nekdanje Jugoslavije, velja prepoved uporabe; izjeme lahko dovoli le hrvaška vlada. Takoj po razglasitvi samostojnosti obeh držav so prav take izjeme bile, ko pa so se odnosi s Slovenijo zaostrili, zahtevkov v Zagrebu niti ne zavračajo niti ne odobravajo. Hrvaška meni, da je treba premoženje slovenskih podjetij ah delno lastnino teh podjetij na hrvaškem razmejiti in določiti delež družbenega kapitala, ki ga je vložila Hrvaška ah Slo- v pogovorih s Hrvaško, je že razvidno iz dosedanjih zapletov (premoženjske narave) med Slovenijo in Hrvaško. Takšne so npr. »nejasnosti« v zvezi z dediščino in nadaljnjim delom Ljubljanske banke na Hrvaškem. Slovenija se, tako vsaj ta problem vidijo na Hrvaškem, skuša tej temi na vse mogoče načine izogniti ah pa ga vsaj odriniti med tiste probleme, ki jih je treba preseči v okviru sukcesije nekdanje Jugoslavije češ da tega denarja ni porabila le Slovenija. Za Hrvaško je to eno ključnih vprašanj. Svet hrvaške narodne banke je venija. Temeljno merilo pa bi moralo biti, koliko je kdo vložil v tako podjetje. Največ nesoglasij glede premoženj sko-pravnih zadev med Hrvaško in Slovenijo pa da nastaja zato, ker Slovenija ne upošteva načela mednarodnega prava o lastnini nepremičnin. Gre za načelo recipročnosti oziroma za enaka pravila v prvi in drugi državi. Slovenski predpisi tujim fizičnim in pravnim osebam ne dovoljujejo lastništva nepremičnin v Sloveniji, zato da bo tako ravnala tudi Hrvaška, dokler ne bo z dvostranskimi sporazumi upoštevano načelo recipročnosti. Ali je torej v interesu Slovenije, da tega načela ne upošteva, ko pa premoženje slovenskih državljanov na Hrvaškem (zlasti v Istri) še malo ni zanemarljiva postavka v dogovorih s Hrvaško?! Čeprav uradno tako Hrvaška kot Slovenija skušata prikazati, kot da ni nepremagljivih problemov, in želita druga drugo prepričati, da si prizadevata za medsebojne odnose brez vsakršnih izpadov, pa je veliko znamenj, ki kažejo, da tisti, ki se o teh odnosih pogovarjajo, kažejo prijazen nasmeh, pogosto pa skrivajo fig0 v žepu. Pozornost javnosti je usmerjena predvsem na Trdinov vrh in Piranski zaliv, kar seveda ni nepomembno, ni pa tudi usodno, kajti bistvena vprašanja, ki so pripeljala do poslabšanja odnosov, trganja vezi in nastajanja najrazličnejših nesporazumov, ostajajo javnosti skrita. Vinko Blatnik Žarek upanja V sicer slabe (in po mnenju nekaterih slabšajoče se) odnose med Slovenijo in Hrvaško tu in tam posije kak žarek upanja na izboljšanje sosedstva. Takšen žarek je posijal pred dnevi na srečanju predstavnikov Ljubljanskega sejma in Zagrebškega velesejma ter regionalne gospodarske komore Zagreba. Na srečanju so se dogovorili, da je treba nekdanje sodelovanje obnoviti in še okrepiti. Po osamosvojitvi obeh bivših jugoslovanskih republik je bilo to srečanje prvo, na katerem so se pogovarjali o večjem sodelovanju zagrebških in hrvaških podjetij na ljubljanskih sejemskih prireditvah in seveda tudi o enakem odzivu slovenskega gospodarstva na prireditve Zagrebškega velesejma. Oba sejma veže med drugim tudi dolga tradicija - oba sta bila leta 1924 med ustanovitelji Zveze mednarodnih sejmov UFI. B. R- 1. julija 1993 NA TRZNEM PREPIHU Podjetniška delavnica v Velenju VELJATA POGUM IN DOBRA ZAMISEL motivacijske seminarje za brezposelne delavce. Glavni namen je, da iz pasivno čakajočih na zaposlitev naredimo ljudi, ki aktivno pomagajo iskati delo zase. Potem svetujemo za poklicno kariero. Mnogi ljudje si namreč ne znajo pomagati sami in potrebujejo vodenje in svetovanje pri načrtovanju nadaljnje poklicne poti. Usmerjamo jih v aktivnosti, ki so pri njih potrebne za dosego cilja - zaposlitve ali samozaposlitve. Nezaposlene izobražujemo in usposabljamo, Pred dvema letoma so v ob-močni enoti Zavoda za zaposlovale Slovenije v Velenju začeli uresničevati program aktivne politike zaposlovanja. Rezultat: x različne oblike usposabljanja Predvsem nezaposlenih za nove zaposlitve je bilo vključenih skoraj 2200 ljudi (pri tem pa moramo 'edeti, da so posamezniki morali skozi več stopenj svetovanja). ' javna dela je bilo doslej vključe-n'h 224 oseb, letos pa jih bo v tem okviru dobilo začasno delo skoraj oOO. v šestih občinah, ki jih pokriva področna enota Zavoda za zaposlovanje Velenje (Velenju, Mozirju, Dravogradu, Slovenj Gradcu, Ravnah in Radljah), je oilo konec letošnjega maja nezaposlenih skoraj 6900 oseb. Koliko ljudi, ki so bili deležni eno od oblik pomoči zavoda za zaposlovanje pri iskanju novega dola, je delo dejansko dobilo ali se samo zaposlilo, je težko reči. Toda Podatki kažejo, da se je v zadnjih Petih mesecih med brezposelne Prijavilo 3485 oseb, odjavilo (dobilo delo) pa 1836. Na osnovi natečaja za odpiranje delovnih mest Ministrstva za delo iz lanske jeseni so letos podjetja vložila še 42 zahtevkov po delavcih; doslej se jih je zaposlilo 32. 68 oseb je uveljavilo pravico do kapitalizacije denarnega nadomestila, 19 ljudi Pa si je letos našlo delo na podlagi svetovanja za samozaposlitev. Do konca leta bo v okviru tega sveto-Vanja nastalo (nekatera že delujejo) 15 novih-podjetij. Prav zadnja oblika zaposlova- « nja, samozaposlovanje oziroma J; odpiranje obrtnih delavnic in po- n djetij kot oblike lastne zaposlitve, Postaja očitno vse pomembnejši ttačin zaposlovanja. Družbena podjetja pa tudi mala privatna podjetja trenutno in še lep čas ne °°do zmogla zaposlovati kaj Prida novih delavcev. Zato je Možnost, da si človek sam najde tržno luknjo, kamor bo prodal *astne izdelke ali storitev, naj hitrejši način zaposlitve. To pa je bil 'zrok, da smo temu, sicer ožjemu delu dejavnosti velenjskega za-v°da za zaposlovanje, posvetili Malo več pozornosti. Pogovarjali smo se z Jožico Jamer-Samar z velenjske enote Zavoda za zaposlovanje in z Igorjem Vaupotom, direktorjem svetovalnega podjetja Gorenje Inova, ki je pripravo podjetniško delavnico, v kateri so usposobili 16 brezposelnih, da bodo letos odprli svoja podjetja. Ali pa so jih nekateri že. "Program usposabljanja in sve-°vanja za samozaposlovanje smo 2ačeli izvajati pred dvema le- toma,« je začela pripovedovati Jožica Jamer-Samar. »Ta program lahko reši iz socialnega primeža brezposelnosti mnoge, ki si resnično želijo delati. Le pripeljati jih je treba do tistega znanja, ki bi lahko bilo osnova za preživetje. Mnogo brezposelnih tako znanje že ima: imajo razne hobije, ukvarjajo se s popoldanskimi deli, imajo posebne spretnosti in znanja itd. Morajo jih samoizkori-stiti, jih izpopolniti in pravilno usmeriti. Uspeh je mogoč v še tako neprivlačnih dejavnostih, pogoj je le, da odkrijemo ustrezne tržne niše.« »Kaj obsega ta program?« »Delavci zavoda za zaposlovanje sami izvajamo informativno- Jožica Jamer-Samar: Brezposelno osebo lahko pripeljemo do ustanovitve podjetja Nekateri od 16 absolventov prve podjetniške delavnice v Velenju: od leve: Lilijana Martinc, Lidija Črnko, Arpad Šalamun, Blanka Gaberc, Franci Rup in Igor Bahor. kar pomeni, da pridobijo osnovna ali dodatna znanja, ki so potrebna za izvajanje določene dejavnosti, na primer znanja s področja podjetništva, poglabljajo v okviru podjetniških delavnic splošna in strokovna znanja s področja podjetništva. Posameznikom, ki že imajo idejo, svetujejo pretežno naši zunanji sodelavci, kako jo uresničiti. Omeniti pa moram tudi novoustanovljeni Klub novih podjetnikov, ki smo ga ustanovili na željo podjetnikov, in ki bo le-tem v pomoč pri premagovanju težav pri uspešnem uveljavljanju podjetja. »Lotili« pa smo se tudi presežnih delavcev, ki jih z več vrstami informiranja in izobraževanja pripravljamo na čas, ko bo treba začeti iskati novo delo: da bodo ta trenutek pričakali čim bolje pripravljeni. Prav tako pa imamo za vodilne in vodstvene kadre v podjetjih, ki izkazujejo presežne delavce, poseben program notranjega podjetništva, se pravi spodbujanje, odkrivanje in izbor podjetniških idej med zaposlenimi, za organiziranje podjetniških skupin in za pomoč, ki jo menedžement lahko nudi takim delavcem pri uresničevanju njihovih podjetniških ambicij.« »Udeležba je seveda prostovoljna ...« . »Zanimanje za samozaposlovanje skokovito narašča, ljudje pa se vse bolj tudi zavedajo svojih podjetniških potencialov in jih hočejo izkoristiti. Res pa je, da se v take programe navadni delavci (teh pa je med nezaposlenimi največ, op. p.) komajda lahko vključijo, v večini imajo tisti, ki so do-sedaj uspešno zaključili akcijo samozaposlovanja, četrto ali peto stopnjo izobrazbe.« »Katere dejavnosti prevladujejo med novo ustanovljenimi podjetji? Ali je med njimi tudi kaj proizvodnih podjetij?« »Ljudje so doslej odpirali: trgovinice, šiviljstva, frizerstva, dizaj-nersko podjetje, gostinske in turistične obrate, čistilni servis, prevozništvo, gojenje gob, pletilstvo, polaganje keramičnih ploščic, proizvodnjo unikatne keramike, videoteko, pomoč na domu, mesarijo, likanje, športno dejavnost, gojenje rib, predelavo rib. »Med temi ljudmi, ki so končali našo prvo podjetniško delavnico, je izbor dejavnosti podobno pisan,« je dodal Igor Vaupot. »Posebej pa' nas veseli, da sta se med njimi pojavili tudi dve dekleti, ki sta v okviru javnih del izdelovali programsko opremo za potrebe vzdrževanja tehnološke opreme. To je bil prvi primer intelektualnih javnih del v Sloveniji in ta program bo' zdaj prerasel v podjetje. »Vsepovsod je moč čuti, kako finančna pomoč pri ustanavljanju novih podjetij in prvih korakih le-tch ne dosega ravni strokovne pomoči, ki so je deležni podjetniki. Ali je v vašem koncu Slovenije kaj drugače?« »Velikanski problem so že prostori,« je menil Igor Vaupot. »Za marsikaterega začetnika ni druge rešitve, kot da si sam, z lastnimi rokami, uredi delovni prostor. V Velenju so še posebej hudi problemi, ker je gospodarstvo, z njim pa banke, enostransko usmerjeno v dva giganta, od katerih je odvisna vsa občina in za male podjetnike ni denarja. Res pa je tudi, da banke nikjer na svetu niso kdo ve kako radodarne do novih podjetij. So pa za to drugi finančni viri. Naš problem pa je, da teh virov pri nas še ni dovolj. Bi pa marsikateri novopečeni podjetnik svoje finančne težave rešil tako, da bi poiskal partnerje, se komu pridružil, ne pa da hoče vse narediti sam.« »Ali je potemtakem samozaposlovanje perspektivna oblika pridobivanja zaposlitve?« »Malo gospodarstvo lahko v perspektivi zaposli več delavcev kot denimo velikan, kakršen je Gorenje. Tudi druga družbena podjetja še naprej zmanjšujejo število zaposlenih. Torej...?« je menil IgorVaupot. Jožica Jamer-Samar pa je zaključila takole: »Po dveh letih izvajanja programa ugotavljam, da smo prve korake uspešno naredili in da lahko pripeljemo brezposelno osebo do lastnega podjetja. Le na dvoje velikih vprašanj še ne vemo točnega odgovora: kako zadovoljivo urediti finančno pomoč pri zagonu novega podjetja in kako zagotoviti stimulativno podporno okolje.« Boris Rugelj ZRJ: KDAJ BO PRIŠLO DO ZLOMA Igor Vaupot: Podjetnik lahko denar pridobi na veliko načinov, le da jih pri nas ni toliko kot v tujini Zvezna republika Jugoslavija (Srbija in Črna gora) je od Slovenije zavoljo vojne in gospodarske blokade oddaljena bolj kakor denimo Japonska. Pa se vendarle ne moremo povsem odreči vsaj poklicni radovednosti, kaj se v tem delu bivše skupne države dogaja. Navsezadnje marsikoga v Slove- NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! »Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba,<- pravi Peter Božič. »Še huje, tudi napisal ga ne bi, saj šele sedaj opažam, koliko podzavestne avtocenzure je bilo v nas.« Pri založbi ČZP Enotnost je izšel roman Petra Božiča Zdaj, ko je nova oblast Božiča literarni teoretiki uvrščajo med začetnike slovenske modernistične proze pa tudi modernističnega gledališča. Jbjavljal je v vseh kasneje prepovedanih slovenskih literarnih revijah, njegova avantgardna gledališka dela so uprizarjali 1 alternativnih gledališčih, marsikomu je šel in gre v nos kot neutruden aktualnopolitični publicist, člankar, polemik in pamfletist v večini slovenskih časnikov. "Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vrednot in vrednostnega sistema,« pravi Božič. »Pri mojem pisanju gre za povsem drugačno vsebino, popolnoma druge oblike.« »Pri vsem, kar sem doslej povedal, ni šlo za nekakšne literarne vzorce, bivše ali sodobne, temveč za izrazito avtopoetiko izpovedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana, ki sploh n1 od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Gre za Polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in v različnih časih. Poenostavljeno rečeno gre za freske usod Posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane tudi, ko se končajo.« Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna 9ostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi oinoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se ,e res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogaja-nl6 razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega sitema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan oolitikum. niji tamkajšnja dogajanja zanimajo tudi zaradi nekdanjih vezi, za katere marsikdo upa, da se bodo v ne tako oddaljenem času začele obnavljati. Končno gre tudi za nerazčiščena vprašanja delitve nekdanjega skupnega (jugoslovanskega) premoženja. In konec koncev tudi za povsem politično vprašanje: koliko časa je še dano sedanjemu režimu v ZRJ glede na njen vse težji gospodarski položaj. Zato smo prelistali beograjsko »Ekonomsko politiko« z dne 21. junija 1993, v kateri smo zasledili podatke o gibanju proizvodnje, cen, življenjskih stroškov, tečajih valut in o obrestnih merah v bankah in na beograjski borzi. Majska proizvodnja je bila od aprilske manjša za dobrih 7 %, od lanske majske za 46 %, v letošnjih prvih petih mesecih pa je od lanskoletnih prvih petih mesecev nižja za 42%. Majske cene na drobno so bile od aprilskih dvakrat višje (kmetijskih pridelkov pa skoraj za trikrat). Plače so se povečale za manj kakor dvakrat in so v letu dni realno padle za 32 %, čeprav so se nominalno povečale za 1051-krat. Kako visoke so, v markah denimo, Ekonomska politika ne navaja, lahko pa o tem Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) . sklepamo iz kratke novice o »pre- cej visokem funkcionarju, ki je dobil (za april) samo 34 milijonov dinarjev«, to pa je bilo 56 mark. Koliko potem dobivajo navadni delavci? Življenjski stroški so se ta čas povečali za 2829-krat. Cene Ulica, poštna št., kraj: ............................................ na drobno so v enem letu postale NAROČILNICA >f izvod (ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. Naročeno pošljite na naslov: .............................. Naročeno, dne Ime in priimek podpisnika: ................ Cena 1.720 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju 2865-krat višje... Zanimivo pri tem je, da se število zaposlenih v letu dni ni zmanjšalo za več kot 6 odstotkov. Iz drugih virov pa povzemamo, da veliko zaposlenih samo hodi na delo, ki ga ni, in samo prejemajo plače v dinarjih, ki jih tiskarna, kot najbolj zaposleno podjetje v državi, »bruha« noč in dan. Da zaradi vse manjše proizvodnje in gospodarske blokade ne- priznane države Zvezne republike Jugoslavije v Srbiji in Črni gori primanjkuje vsega, najbolj pa za običajne ljudi bencina, je znano. Manj znano pa je, da na primer na letališču Surčin organizirajo zdaj, ko letališče sameva, avtomobilske dirke. In ta čas, ko zbornica Beograda hvali iznajdljive zaposlene na letališču, ki tako povečujejo dejavnost letališča, se Ekonomska politika sprašuje, koliko takšna iznajdljivost koristi državi, ki ima že tako zelo omejene zaloge goriv. V skupščini so namreč ugotovili, da goriva ni niti za žetev, poleg tega pa so skresali celo prioritete pri oskrbovanju z gorivom. Navaden državljan pa do goriva po redni poti že dolgo ne pride več, saj ga ni mogel kupiti niti takrat, ko so vsi še dobivali bone. Z inflacijo v ZRJ pa je takole: uradna je mnogo nižja kot dejans-ska, piše Ekonomska politika, ker vlada vedno zamrzne kake cene v pravem trenutku. Zato se je direktor srbskega zavoda za statistiko izkazal za zelo slabega prog-nozerja, saj neprestano napoveduje mnogo višjo inflacijo, kot je potem. Da pa ima prav on in ne vlada, dokazujejo črni tečaji deviz. Ne glede na zadnjo devalvacijo dinarja je bil še 15. junija črni tečaj marke v ZRJ osemkrat (!) višji od uradnega. Koliko časa si bo Miloševičev režim s tiskanjem denarja, s skrito pomočjo od zunaj, ki pa je je baje čedalje manj, in z mlatenjem po opoziciji še uspeval obdržati oblast? Nekateri poznavalci razmer in ljudi v ZRJ trdijo, da se bodo neredi začeli jeseni, ko bo treba začeti ogrevati stanovanja. Če seveda medtem ne bo končana vojna, ali, kar bi bilo prej mogoče verjeti, ne bo popustila gospodarska blokada Srbije in Črne gore. Ker pa so napovedi zelo nehvaležen posel, ne samo za šefa srbske statistike, o tem raje ne bi ugibali. B. R. 12 1. julija 1993 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA I OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe, ke_r je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta. Francija Pivca. Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana. Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ..................................................... Ulica, poštna št., kraj:..................................... Ime in priimek podpisnika:................................... Naročeno dne:............... u............................... Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Raje bi pisala pravljice, kot da včasih zapišem zgodbe ljudi, s katerimi se srečujem. V pravljicah se zgodi marsikaj, prepletata se zlo in dobro in kljub vsem težavam in krivicam na koncu včasih kar čudežno zmaga dobro nad zlom, večina pravljic ima srečen konec. Vsaka pravljica ima tudi svoje sporočilo, včasih je to sporočilo dokaj prikrito, a kdor je pozoren in z ljubeznijo bere, sporočilo najde, ga razume, ga sprejme. Rada bi pisala pravljice. Povedala bi zgodbo, da, tako iz življenja, tukaj in zdaj, vendar bi jo zaključila s čudežnim preobratom, z zmago dobrega nad zlom. Rada bi povedala, da bo junak moje zgodbe še dolgo srečno in zadovoljno živel. Rada bi... Žal ne morem. Nimam take moči. Ne čudežne, ne človeške. Pripovedujem zgodbe o živih ljudeh, o njihovih težavah, o njihovih neizmernih stiskah, o ponižanjih in krivicah, ki so jim upognile hrbet, razrvale dušo. Jutri vas peljem k njim na kavo, če to želite. Sami se lahko prepričate, da govorim resnico. Te resnice, ki jih opisujem, so včasih tako krute, tako nečloveške, tako dolgo trajajo, da povprečni bralec vanje ne verjame in misli, da pripovedujem pravljice. Da pretiravam, da to vendar ni mogoče, da se kaj takega že ne more dogajati. Rekla sem, da vsaka pravljica poleg zgodbe same bralcu še nekaj sporoča. Najdite to sporočilo. Nočem biti pripove-dovalsko patetična ali socialno demagoška in od tistih, ki jim za skromen zapitek v lokalu ne zadošča 13.000 tolarjev, kolikor je maja letos prejel junak moje zgodbe za cel mesec življenja, res ne pričakujem razumevanja ali spremenjenega ravnanja, tako kot Andersen njega dni ni pričakoval razumevanja, ko je zapisal zgodbo o deklici z vžigalicami. Pripovedujem o Alojzu V., 52 let ima, snežno bele lase in lepe, zares lepe oči. A v teh očeh sem videla žalost in še enkrat žalost. Govori tiho. Alojz je delal v isti gradbeni firmi 26 let. Skupaj ima 32 let dela. Mladost je preživel na obronkih Kozjaka. Pri 14 letih je služil pri velikem kmetu. Hlapčič seveda ni bil zavarovan. Zgodila se je nesreča, padel je s skednja. Poškodoval si je kolk. Nihče ga ni peljal k zdravniku. Noga je zarastla po svoje. Desna noga je krajša, njihovega razporejanja v tako imenovane B firme, po bližnjici do stečaja oz. do zavoda za zaposlovanje. v vrtec, eno samo uro spala, pa spet na delo. Vse je mimo, zdaj ne veljaš nič več, zagrenjeno pristavi. šepa. Vendar je kljub priznani telesni okvari služil vojsko ter vse do leta 1986 delal kot zidar na gradbiščih. Pojem ni zmogel več. Leta 1984 je dobil II. kategorijo invalidnosti, delal je kot vratar. Leta 1991 je poskusil na invalidski komisiji, vendar so rekli, da je za svoje delo še sposoben. Nato je prišlo leto 1992. Čas ugotavljanja presežnih delavcev in BEDA »Ali imate kakšen tolar...« Nihče ga nič ne vpraša, na nič ne opozori. Še vedno je vratar v isti uti. Le firma je druga. Veliko so jih tako prerazporedili. Podpiše. Svojih pravic se ne zaveda, jih ne pozna. Podpiše tudi drugič in pristane na zavodu za zaposlovanje. Firma mu dolguje odpravnino in jubilejno nagrado za 30 let dela. Predlog je vložen na sodišču združenega dela. Z ženo, ki je prav tako zbolela v svoji tekstilni firmi, živita v bloku. V dvosobnem, predelanem stanovanju živi še devetnajstletni sin, hči in vnuček. Sinje končal šolo, vendar so ob iskanju pripravništva ugotovili, da svojega poklica žal ne bo mogel opravljati zaradi dveh težkih operacij na očeh. Napoten je na zavod za rehabilitacijo. Hči dela in pomaga. Samo s tako vzajemnostjo lahko preživijo. Vnuček je nagajivi sonček, ki jim polepša dan. Skrbi ga odkup stanovanja, pa kaj, ko je treba tolarje prav obrniti že za nakup čevljev, kaj šele stanovanja. Žena zasluži 26.000, njegovo nadomestilo znaša 13.633 tolarjev. Tu je še sin. Vsak drugi mesec, ko je račun za elektriko, znašajo položnice 21.000. Ne bom vam pravila, kaj ostane. Tudi žena dela 27 let v isti tekstilni firmi. Na živcih in hrbtenici je zbolela zaradi dela. Bili so časi, ko so v tovarnah delali nepretrgano po 12 ur, včasih tudi 16 ur. Z otožnostjo in lepimi spomini pripoveduje o tistih časih, kaj vse je zmogla, otroke je peljala Bili so, bi rekli, tipična delavska družina, vedno so bili zelo skromni, avta niso imeli nikoli. Privoščili so si lahko počitnice na morju, včasih tudi zdravilišče. Zadnja tri leta ne gre več. S hrano še nekako čarajo, pri položnicah pa ne zaleže več nobena čarovnija. Pod večer gre Alojz rad na sprehod pred spanjem. Pa tudi sicer doma včasih več ne ve, kam bi sam s sabo. A dolgo ne more hoditi, ker ga vse bolj boli noga, za gostilno ni denarja. Pritegne ga bližnji gozd. Malo pogleda, kako rastejo drevesa, prisluhne pogovoru ptic, pa tudi z znanci in prijatelji poklepeta. Hudo je, a pravi, da ne bo čisto obupal. TJpam, da res ne. V bistvu pa bi bilo tako malo potrebno, da bi v njegovih očeh posijal žarek, ki bi pomenil materialno varnost za bližajočo se starost. in te dni beremo v časopisu, da strokovnjaki v vladi že pripravljajo revizijo pravic iz naslova zavarovanja za čas brezposelnosti. To pomeni strožja merila in zmanjšanje pravic. V Sloveniji brezposelnost še vedno narašča. Vsak dan. In ni videti konca. Po zadnjih podatkih je brezposelnih več kot 125.000 delavcev. V najkrajšem času je pričakovati, da bo v odkrito brezposelnost prišlo še 20.000 delavcev. Od delavcev, ki so trenutno prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, jih okoli 30.000 prejema denarno nadomestilo. Drugi prijavljeni na zavodu ne prejemajo ničesar. Država pravi, da ji zmanjkuje denarja za te namene. To ji prav radi verjamemo, ko bolj ali manj nemočno opazujemo tudi, kako ga drugod meče skozi okna in vrata, nenamensko, nekoristno, v nič skratka. A tej državi moramo jasno in glasno povedati tudi, da denarja, ki ga uporablja za nadomestila za čas brezposelnosti, ni pridelala v cvetlič- nancira iz prispevkov zavaro-vancev in bodočih upraviči' cev. Nepremišljeno poseganje države na to občutljivo p°' dročje je nespametno pravno vprašljivo. Zgodilo se bo, kar se ima zgoditi. Tisti, ki bodo o tem odločali, zagotovo ne bodo ni' nem koritu na svojem balkonu, pač pa vsak zaposleni delavec iz svojega bruto osebnega dohodka plača 4,7 odstotka za zaposlovanje. Pri nadomestilu osebnega dohodka za čas brezposelnosti gre torej za pravico, ki se fi- koli v položaju, da bi morah ves dolgi mesec preživeti z vsega 13.000 tolarji. Pa bi jim privoščila, ta užitek. Morda bi potem razumeli, da, občutili bi pomen te zgodbe. Rada bi pisala pravljice. Marija Erakovič Ne na višini, ne pri nevarnih strojih Če epileptični bolnik, ki ima velike napade z izgubo zavesti ne sme voziti avta, tudi ne sme delati pri nevarnih strojih, kjer bi se ob napadih nezavesti in padcih lahko hudo poškodoval ali celo umrl. Za delavce, ki se zdravijo zaradi epilepsije, zato veljajo pravila, kje smejo in kje ne smejo delati. So dogodki iz življenja ali iz prakse, ki jih ne bomo pozabili, tudi če bomo živeli sto let. Eden izmed njih je pri meni tale: V dispanzer medicine dela, kjer delam več kot dve desetletji, je prišel na pregled pred nastopom dela delavec iz sosednjega kraja. Z napotnico za delo, kjer naj bi delal pri cirkularki, krožni žagi. S seboj ni imel niti zdravstvene izkaznice niti zdravniškega kartona. Podpisal je izjavo, da ni bil nikoli bolan, da nima napadov nezavesti, da se ni zdravil pri specialistih. Ker sem pogosto neverni Tomaž, sem ga poslal domov po zdravstveno izkaznico in po zdravstveni karton. Ta čas sem zavrtel telefon k zdravniku iz sosednjega kraja, ki je poznal skoraj vse prebivalce, saj je tam delal več let. Povprašal sem ga, če pozna tega delavca, in zmenila sva se, da mi pošlje njegov zdravstveni karton. Iz njega sem razbral, da ima epileptične napade in da stalno jemlje zdravila proti božjasti. Na moje vprašanje, zakaj me je poskušal ogoljufati in zakaj mi je lagal, je delavec odgovoril: »Saj imam doma cirkularko in z njo stalno delam.« Moj odgovor pa je bil ravno tako kratek: »Če imate doma cirkularko in z njo delate, pa bi vas prijel napad in bi padli čez cirkularko in se smrtno ponesrečili, bi ljudje dejali: UBOGI REVEŽ. Če bi se ponesrečili v tovarni, pa bi dejali: PREKLETE BARABE, SAJ SO VEDELI, DA JE BOLNIK, ZAKAJ SO GA DALI K TAKEMU DELU. Sicer pa bi vas bilo škoda v enem in drugem primeru. Tudi doma ne smete delati s cirkularko.« Pred dnevi sem bil zdravnik na naboru. Fantje dobre volje in veseli, nekateri celo malo preveč. Po lepi slovenski navadi so malo preveč pogledali v kozarec. Med tistimi, ki so komaj stali, je bil tudi eden, ki sem mu moral napisati, da je nesposoben za vojaka, ker se zdravi zaradi epilepsije. Bal sem se, da bo dobil napad kar tam na naboru, saj je epileptikom strogo prepovedano uživanje alkoholnih pijač. Obnovimo znanje, zakaj nastane božjast: po poškodbi lobanje in hudem pretresu možganov, po tumorjih in operiranih tumorjih na možganih, po kronični odvisnosti od alkohola (nekoč smo temu rekli kronični alkoholiki) ali med njo, v največ primerih pa v zgodnji mladosti brez oprijemljivega razloga. O tem, kaj lahko sproži napad, je pred časom dr. Edmond Kovačič napisal takole: -* » Večina bolnikov dobi napad brez jasnega povoda. V posameznih primerih ga vedno ali le včasih sproži določen dražljaj. To so lahko močan zvok, utripajoča svetloba, vožnja skozi drevored, uživanje alkoholne pijače, prevelike količine zaužite tekočine, hujši fizični napori in še druge stvari...« BEG PRED RESNIČNOSTJO fi n t< si 2: v ja ki ti: v Pc še Ve ce sk Pt iz 3.JR. Sl P 73 SL 3 m — — — / !< c <-sje-iŠli kar .vi'! je :it, ar- eje OPREMA Kočevje V OBJEMU DRŽAVNE IN BANČNE RAVBARKOMANDE B- H Medtem ko samostojna slovenska država vse bolj postaja sama sebi namen, ko se apleta v neproduktivne afere, ki kažejo na njeno koruptivnost, ko se namišljeni glavni« protagonisti njene osamosvojitve vedejo kot užaljene neveste, ki se jim je minulimi volitvami sfižil načrtovani šentflorjanski zelnik, gospodarstvo še naprej Pospešeno propada. Parlament in vlada, če se temu sploh lahko še tako reče, se kvarjata z vsemogočim, samo premišljenih potez, ki bi kazale na kakšno gospodarsko itategijo, ni od nikoder. Medtem ko posamezna ministrstva v stilu banana republik izmeta vaj o denar za Potemkinov blišč, ni denarja za financiranje že sklenjenih ^Voznih poslov. Ker pa je na drugi strani slehernemu normalnemu Slovencu jasno, da e shirano gospodarstvo lahko popne na zeleno vejo edino z novimi izdelki in novimi rgi, ki bi zapolnili velikanski jugoslovanski in vzhodni izpad, se nam zastavlja logično Prašanje: od česa bomo živeli. Vprašanje si zastavlja tudi direktor kočevske OPREME °zidar Zajc, ki ga objavljamo v nekoliko skrajšani obliki. ^elavcem podjetja in s|°venski javnosti! K°čevska OPREMA je ta mesec lpt°k ana po več kot štirih Vori P°sl°vanja, odkar je sedanje djev V° Prevzel° vodenje po- Blokada onemogoča izplačevati6 delavcem, in kar je še bolj agično, izpolnitev že pridoblje-nih naročil. bi bilo potrebno za tudi zreducirani slovenski trg, ali b) vlagati v razvoj, vlagati v trg in vlagati v delovno silo na račun najetih kreditov, računajoč na vitalno podporo lastnika države in v tistem času skoraj izključno njenih inštitucij, t.j. bank. OPREMA je izbrala drugo pot. V podjetju smo namreč menili, da denar iz najetih kreditov ni stran vržen denar, če se ga vloži v razvoj novih izdelkov, širitev trga in povečevanje znanja zaposlenih. V New Yorku da, v Ljubljani pa... Po podatkih, ki smo jih dobili v Opremi, so doslej v tem podjetju vložili že najmanj 400.000 DEM za poskusne modele oblačil, ki jih že dve leti testirata slovenska vojska in policija. Kljub temu doslej od njiju niso dobili še nobenih resnejših naročil. Zanimivo ob tem pa je, da so sklenili s svojimi zaščitnimi oblačili posel z Unproforjem. Ta oblačila so testirali strokovnjaki v New Yorku. In še bolj zanimivo: posel je bil sklenjen v dobrega pol leta. Naša vojska in policija se medtem oblačita z oblačili, ki so narejena iz tuje ameriške tkanine goreteks in ki prav v nobenem pogledu ne prekaša poroteksa iz Opreme. Slovenska policija in vojska bosta končno že morala javno pojasniti, kaj jima ni všeč pri kočevskem proizvajalcu. Da bo stvar jasnejša: Oprema doslej še nikomur z omenjenih ministrstev ni ponudila niti provizije niti sponzorstva pri financiranju posameznih strank. strokovne in zavzete podpore bank? 5. Ali je sploh možna sanacija gospodarstva, če banke vidijo svoj cilj v poplačevanju danih kreditov družbenim podjetjem na način vnovčenja premoženja podjetij, ki ga imajo pod hipoteko? 6. Ali je normalno za tržno gospodarstvo, da se bančni kapital odteguje gospodarstvu in se ga usmerja v medbančne transakcije, in ali banke v sanaciji in država ska, policija, gasilci, industrija, bolnice, šole, športni klubi... 3. Zaposleni Skupno je v podjetju zaposlenih 210 delavcev in približno 80 delavcev pri kooperantih. V zadnjih štirih letih se je število strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo povečalo za nekajkrat, načrtna štipendijska politika ter politika stalnega izobraževanja zaposlenih daje rezultate nad povprečjem bi spregovoril o vsem tistem, kar vem o oskrbovanju slovenske vojske Se bo proizvodnja za sklenjen posel z Unproforjem ustavila? 1 Policije, lahko takoj zaprem stacuno... 2ato obveščam delavce in slo-javnost o razlogih ža blo-- ,. in o posledicah nerazumljive putike bank in posredno tudi dr-Ve do industrijskih podjetij. Predstavitev podjetja B Program Podjetje ima dva ključna pro-jE^ma, in sicer program PLA-^TEX z izdelki iz POROTEXA in ^PRELONA, torej dva bazna iz-. Ika, katerih izključni proizva-!alec je, in program LABOLES, Jer proizvaja laboratorijsko, šol-j °> pisarniško pohištvo, kuhinje n Pohištvene elemente v postfor-?"ng izvedbi. 2. Trg Podjetje prodaja izključno zna-!*lrn kupcem, kar pomeni, da prodaja samo izdelke in kompletne Klope na osnovi že pridobljenih Uročil. Namenski kupci so: voj- Kaplja čez rob Kaplja čez rob polnega kozarca gneva direktorja kočevske Opreme Božidarja Zajca se je zlila v trenutku, ko so v podjetju uspeli pridobiti posel z Unproforjem v vrednosti 600.000 DEM. Čeprav je podjetje zastavilo naročilo kot porok za redno servisiranje najetega posojila, kar pomeni, da bi šli prilivi v nasprotnem primeru neposredno na žiro račun posojilodajalca, banke niso pripravljene spremljati tega posla. Menda zato, ker naj bi bil p>o njihovih ugotovitvah Unprofor preveč rizičen partner. Vprašanje se zastavlja kar samo od sebe: kdo je danes za naše banke sploh še soliden partner? Razen tistih podjetij seveda, pri katerih banke računajo, da bodo šla v stečaj, same pa bodo ob tem zabeležile vsaj desetkratni dobiček glede na vloženi denar! v regiji in plače so v skladu s ceno delovne sile na trgu. 4. Realizacija V prvih petih mesecih tega leta je bilo prodano za povprečno 730.000 DEM mesečno. Prodaja raste iz meseca v mesec in bo že pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • piše preprosto, razumljivo in kratko, • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, • je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši 68000 IMovo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 v juniju presegla 900.000 DEM, od tega več kot 200.000 DEM v izvoz. Zasedene so tudi že vse razpoložljive kapacitete za julij, izvoz pa bo ob normalni oskrbi s kapitalom samo v tem mesecu presegel 500.000 DEM. 5. Premoženje Vrednost premoženja v osnovnih sredstvih po knjigovodski vrednosti je več kot 30 mio DEM, po ocenjeni vrednosti po metodologiji ža otvoritveno bilanco lastninjenja pa še nekoliko več. Zraven premoženja sodijo še zaloge v višini več kot 2 mio DEM in terjatve za približno 0,8 mio DEM. 6. Dolgovi Vrednost vseh kreditov v podjetju je za 4,1 mio DEM, od tega dolgoročnih samo 25%, vsi ostali krediti pa so kratkoročni, in sicer od bank manj kot 50%, več kot 50 % pa še sivega trga. Dolgovi do dobaviteljev znašajo 0,5 mio DEM, dolgovi do delavcev za plače, nadurno delo, regres in njihova denarna vlaganja pa še nadaljnjih 1,5 mio DEM. Razlogi za najem kreditov Z ^osamosvojitvijo Slovenije je prišlo do nagle izgube bivšega jugoslovanskega trga in trgov v drugih vzhodnoevropskih državah, zlasti v bivši SZ, zaradi česar je prodaja padla na manj kot 40 % povprečne mesečne prodaje dve leti pred tem. V takšnem položaju sta bili možni dve strateški odločitvi: a) zmanjšati delovno silo, torej odpustiti večino delavcev, pustiti proizvodne hale pretežno prazne in obdržati le toliko ljudi, kolikor O tem smo vseskozi obveščali naše banke, državne inštitucije in državne sklade. Banke so se na našo odločitev odzvale tako, da zmanjšujejo kreditni potencial, vztrajajo na visokih obrestnih merah, ne pristanejo na moratorij odplačevanja kreditov in obresti, niso celo pripravljene dajati kreditov na osnovi jamstva države in izvajajo politiko »bolje vrabec v roki kot golob na strehi«, torej politiko, ki je primerna za zadolžena podjetja brez velikega premoženja, brez perspektivnih programov, brez trgov in brez znanja za realizacijo naročil. Spet le poskusni model? Kol v časih Marije Terezije Tone Krkovič, poveljnik specialne enote slovenske vojske Moris v Kočevski Reki, je na lastno pest nabavil nekaj kosov zaščitnih oblek iz Opreme, nad čemer na ministrstvu za obrambo niso bili ravno najbolj zadovoljni. Krkoviču je kljub temu uspelo ugotoviti, da so oblačila iz Opreme izvrstna. Hkrati pa je iz testiranja v Ljubljani prišel glas, da dobivajo vojaki pod poro-teksom mozoljčke. Nič čudnega: poleti so testirali zimsko opremo. Kot za časa Marije Terezije, ki je v naše kraje prinesla krompir. Neuki pridelovalci so namesto gomoljev poskusili zeleno seme. Ugotovili so kajpak, da je krompir za zdravje ljudi skrajno škodljiv... Vprašanja institucijam in javnosti Ker smo v položaju, ko bo podjetje v naslednjih desetih dneh prešlo v fazo naglega razpada, postavljamo naslednja vprašanja: 1. Ali je sploh možna obnova oz. rast slovenskega gospodarstva s tako omejenim oz. majhnim trgom brez investiranja v trg, znanje in razvoj? 2. Ali odgovorna ministrstva in banke mislijo, da je bodočnost Slovenije le v izgradnji drobnega gospodarstva, ki v večini temelji na prekupčevanju, posredovanju, svetovalnih organizacijah in storitvenih dejavnostih, pa še to pretežno usmerjeno na omejeni slovenski trg? 3. Ali je interes Slovenije, da se podjetja prestrukturirajo prek stečajev, v katerih se premoženje prodaja pod realno vrednostjo? 4. Kako si država predstavlja, da je mogoče dobiti nove trge in uvesti tržno gospodarstvo brez sploh vedo, da bodo na koncu ob takšni politiki, pa tudi če bo sanacija uspela, ostale brez komitentov v gospodarstvu, torej brez tistih, zaradi katerih v svetu banke sploh obstajajo? 7. Ali je res dopustno, da se banke, ki so pod sanacijo države, obnašajo popolno samostojno, po njihovem mnjenju tržno, v resnici pa brez razvojne strategije prelagajo lastne napake iz preteklosti na agencijo, tekoče pa brez rizika v nepremičnine, oz. v medbančne transakcije? 8. Ali se kdo od odgovornih zaveda, da se s takšno politiko, oz. s pomanjkanjem strategije ustvarja konflikt med zaposlenimi in njihovim vodstvom, ki vodi do stavk, in s tem posledično nenadomestljivo škodo za državo, saj so podjetja, v katerih je ustavljeno delo, samo še skupek mrtvih sredstev za delo in nezadovoljnih ljudi, kjer so izgubljeni sinergični poslovni učinki, večina trgov, programov in znanja? Takšna podjetja tudi v tržnih gospodarstvih verjetno ne veljajo mnogo. Na vsa ta in na druga tem podobna vprašanja bo nekdo moral odgovoriti. Če ne delavcem našega podjetja, pa tistim, ki bodo zaradi takšne politike prestopili prag tovarn in na drug način izrazili svoj protest. Izkušnje kmetov kažejo, da samo to pomaga. Zgolj upamo lahko, da odgovor na ta vprašanja s strani bankirjev in predstavnikov države ne bo šablonski, češ menedžerji ste v tržnem gospodarstvu samostojni in prav isto velja za banke. Tak odgovor ali teza, ki se ponavlja takrat, ko se odgovornost za razvoj želi prenesti na podjetje ali njihova vodstva, ni samo nesmiselna, temveč kaže na vso ozkost in nepoznavanje pravil tržnega gospodarstva modernih držav v svetu. Predlogi Naša država vlaga ogromne napore za uveljavitev Slovenije v svetu, kar je nesporno pogojeno tudi z oživitvijo gospodarstva. Vendar pa je pri večini ukrepov tekoče ekonomske politike prav gospodarstvo povsem na repu. Tako se posebna skrb posveča malemu gospodarstvu, financiranju svetovalnih firm in celi vrsti drugih dejavnosti, ki so po naravi take, da ne ustvarjajo za nacionalno gospodarstvo pomembne nove vrednosti. Tudi to je potrebno, vendar pa mora že enkrat kdo kaj narediti tudi za našo industrijo. Le industrijskim panogam se narffreč ne posveča pozornosti v tem smislu, da bi za pro-pulzivne gospodarske panoge država imela ustrezno finančno, davčno in investicijsko politiko. Kot da je dovolj, da se v tej državi lahko vsi ukvarjamo samo s politiko, posredovanjem, prekupčevanjem in storitvenimi dejavnostmi. Propad slovenskega gospodarstva bo nujna posledica gospodarske politike, če ne bomo: - takoj ustrezno podprli perspektivnih podjetij, ki imajo programe, trg in znanje, - če ta podpora ne bo dolgoročna in konkretno definirana z davčno in kreditno politiko ter drugimi ukrepi, ki jih ima država na voljo, - če zlasti bankam, ki jih sanira prebivalstvo, ne bo prva naloga sodelovati v procesu oživljanja gospodarstva in ne njegova blokada, - če se država, ki je olastninila družbena podjetja, ne bo začela obnašati kot lastnik in v tej funkciji pomagati podjetjem, ne bo imela delavcem in drugim zainteresiranim kaj ponuditi, certifikati pa bodo le brezvreden papir. - če ne bomo prenehali s politiko, ki odvrača tuje naložbe, namesto da bi jih spodbujala, - če ne bomo prenehali s politiko ščuvanja delavcev proti poslovodstvu, ampak temu poslovodstvu pomagali pri opravljanju koristnega dela za državo. Zaključek OPREMA v tem položaju ne more narediti drugega, kot javno opozarjati na problematiko. Vse drugo, kar je bilo mogoče, smo že naredili. Dajali smo predloge, pošiljali dokumentacijo in dokaze za naše projekcije in poslovne usmeritve ter celo pogodbe o pridobljenih poslih s tujimi kupci. Nič ni pomagalo. Nekatere banke in državni funkcionarji so nam odgovorili, druge banke niti za odgovor niso našle časa. Vsi se hočejo obnašati tržno in vsi skrbijo samo za lastne interese, nikogar v tej državi pa ni, ki bi skrbel za povezovanje gospodarstva in državnih institucij, kot da bi bila lahko država bogata, če so bogata njena ministrstva in če je trden slovenski tolar, gospodarstvo pa v velikem kolapsu. 1. julija 1993 Humoreska ^AA, Nova delovna mesta NAJPOMEMBNEJŠA STRAN - Tovariš Neposredni, kaj menite o naši brezposelnosti? smo enkrat za spremembo mi nagovorili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, kije naslonjen na komolce žalostno gledal v polprazen vrček piva na šanku bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. »Oh, nič posebnega. Mislim, da stanje ni tako kritično.« - Kako da ne, ko pa je od volitev naprej število nezaposlenih poskočilo od 100.000 na 120.000. •>Toje še vedno manj kot v Španiji ali na Finskem. Torej imamo še dovolj manevrskega prostora. Saj so to zadnjič sporočili naši vladni možje. Torej kar brez skrbi.« - Ampak združeni Ustniki socialne demokracije so obljubljali, da bodo, če zmagajo na volitvah, ustvarili 100.000 novih delovnih mest. Zdaj pa od tega ni nič, le več nezaposlenih. »Pa saj Združena lista ni zmagala na volitvah!« - Že res, zato pa je njihova članica spet ministrica za delo. »A mislite Jožico Puhar? No, to je res, ampak ona je že v vseh vladah bila ministrica za delo, tudi v Demosovi. Zato ji gre verjeti.« - Da bo ustvarila 100.000 novih delovnih mest? »Tudi, ampak seveda postopno.« - Kako to mislite? »Saj ste slišali, da bo prišel na svetlo nov zakon o upokojevanju in tudi o nezaposlenih...« - Nekaj smo slišali, ampak na kaj ciljate? »Glejte, zdaj so nezaposleni zelo enostavno prišli do nadomestila za čas nezaposlenosti. In ta čas je trajal dve leti. Seveda se nikomur ni zdelo v službo, če so mu jo ponudili. No, in zdaj se bodo ti kriteriji zaostrili...« - Toda, če se bodo kriteriji zaostrili, potem bodo nekateri še vedno nezaposleni, le na zavodu za zaposlovanje ne bodo več. »No, vidite. Torej ne bodo nezaposleni.« - Ampak to je le papirnata oziroma statistična rešitev. »Seveda, saj so sedanji nezaposleni tudi zgolj statistično brezposelni, Marsikdo zasluži še kaj postrani...« - Že res, ampak združeni Ustniki so trdili, da bodo odprli 100.000 novih delovnih mest. To pa niso nova delovna mesta. »Zakaj pa naj to ne bi bila nova delovna mesta. Seveda so. In naša Združena lista je znana po tem, da vedno drži besedo. Torej!« - Vi ste v pokoju ali ne? »Seveda, zato pa sem lahko tako objektiven pri komentiranju nezaposlenosti.« Bogo Sajovic Albert Vodovnik, šef SKEI, je prisiljen poslušati levite, kako je pripravil politično stavko, ki da temelji na podmeni, da je »delavcem zdaj resnično prekipelo in da utegnejo priti tudi v vladne hrame in celo fizično koga kam odnesti«. Ti bogca! Si zamišljate, kakšna družbena škoda bi nastala?! Vesoljno slovensko ljudstvo bi ostalo brez afer, ki jih producira, ker pač drugega ne zna, druščina pijanih pesnikov, amaterskih obramboslovcev, predsednikov Jugoslavije, verskih blaznežev, senilnih starcev, poblaznelih psihiatrov, faliranih univerzitetnih profesorjev, komandantov mladinskih delovnih brigad, policijskih informatorjev, tatov cerkvenih svetnikov, traktoristov brez šoferskega izpita in kar je še te - prosto po E. H. Milharčiču, sodrge. Berti, na juriš! Janševe ovadbe Janez Janša, obrambni minister, izdatno troši davkoplačevalski denar za tožbe, s katerimi preganja novinarje. Ker domala vse njegove ovadbe zadevajo obrambo »časti in dobrega imena državnega organa«, postaja vse bolj nejasno, ali je bil Janša imenovan za obrambnega ministra zato, da skrbi za obrambo države pred morebitnimi zunanjimi agresorji, ali zato, da zapravlja denar za obrambo obrambnega ministrstva pred novinarji. Pred petimi leti smo tudi novinarji šli na cesto - ZA Janšo. Še nobeden od nas pa ni nikjer zapisal, da ne bi mogli po isti logiki še enkrat skočiti na cesto - PROTI Janši! Malenškov sindikalni dvorec Politik novega kova Da mu ne bi bilo treba v penzijo, je snel z vratu zlati znak svobode! j Bolničarjevo pismo Ivan Dolničar, predsednik ZZB Slovenije, je napisal pismo Kučanu, Rigelniku in Drnovšku, v katerem se pritožuje, ker aktualna oblast ni povabila borcev na slovesnost na Trgu republike in druge proslave ob drugi obletnici samostojnosti slovenske države. Dolničar očitno še ni dojel, da je njegovih 45-letnih proslav definitivno konec in da so Slovenci hočeš nočeš novih 45 let namenili proslavam slavnih zmag, ki so jih dosegli pijani pesniki, amaterski obramboslovci, verski blazneži itd. Dolničarju in njegovim je uspelo zafučkati socializem, novi slavljenci imajo zdaj še 42 let časa, da to isto naredijo s samostojnostjo. Glede na trende v nacionalni ekonomiji so za zdaj na najboljši poti, da jim bo to tudi resnično uspelo. Zdravko Malenšek, šef policijskega sindikata, še ne ve, da se njegovi sindikalni organizaciji in njenim članom odpirajo enkratne možnosti _ za počitniški oddih v obnovljenem Auerspergerjevem lovskem dvorcu sredi goteniških gozdov. Ker smo iz dobro obveščenih virov zvedeli, da se je policijsko ministrstvo polotilo obnove tega gradu prav iz sindikalno počitniških namenov, je Metod Za-lar, agilni direktor Atrisa, borze sindikalnega turizma, na novo pridobljeno počitniško zmogljivost že uvrstil na seznam svojih ponudb. Samo po sebi se razume, da bodo imeli prednost pri letovanju slabo plačani policijski delavci, ki so izpostavljeni vsem mogočim vremenskim neprilikam in drugim nevarnostim, ki jih prinaša njihov poklic. Policistom, Marjanu Zupanu in drugim zvestim bralcem torej želim vesele počitnice. Vidimo, slišimo in zmerjamo se ponovno čez mesec dni! Vaš Kidi Nagradna križanka št. 29 Rešeno križanko nam pošljite do 12. julija 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 29. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 27 KATO, OBRAST, ARES, KRAMAR, NARTA, AMATI, SAŠA, REN, RIG. POLICIJSKA URA, KVAR, DONATOR, REVMA, EVA OMSK, ARČON, SAVA, IKA, STEZNIK, SEPARAT, EKA, SOL, LAB, LA, SB, STRINA, SLON, TRENER, SO, SILVA, RANINA, JEMEN, IR, ATEK TRAMONTANA, NISA, ISKALO , BAN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 27: 1. Nataša Lipovšek, Preglov trg 6, 61120 Ljubljana, 2. Janja Žlebnik, Tuga Vidmarja 10/36, 64000 Kranj, 3. Fani Borovina, Ljubljanska 9, 66230 Postojna Nagrade bomo poslali po pošti. [! » i o u o » o v" Križanko pripravil UGANKAR Križanko pripravil JTT Bavčarju, Janši, Peterletu, Kacinu, Ruplu in Bučarju: ob drugi obletnici samostojne Slovenije vam vračamo tale zlati znak nezaposlenosti. 120.000 nekdanjih delavcev Horoskop Nezmožen dokaza V 19. stoletju se je tudi v Italiji, ki je bila tedaj razdeljena na večje število majhnih državic, deloma pa je bila tudi okupirana, začelo vse bolj krepi'1 število tistih, ki so se zavzemali za enotno državo. Medtem ko je grof Camil° di Cavour vodil politični boj za združitev, pa je bil Giuseppe Garibaldi (rojen5 julija 1807) eden tistih, ki so z orožjem v roki želeli doseči enotno Italij0-Vendar ni želel le narodne osvoboditve, želel je tudi določene sprememb6 v socialnem odnosu med višjimi in nižjimi sloji. To drugo mu je manj usp®'0, kot prvo, pre'dvsem zaradi močnega nasprotovanja plemiških in buržoazni privržencev enotne Italije. Sam boj je bil dolgotrajen. Na njegovo trajanje fi imel velik vpliv odpor vladarjev državic, ki seveda niso bili priprav')e'’ odstopiti s svojih prestolov, prav tako nasprotovanje cerkve in predvsetj' papeža, ki se je po zasedbi cerkvene države leta 1870 umaknil v Vatikan "J šele leta 1929 se je njegov naslednik nekako »zbogal« z Italijo. Močan odp°' pa so nudili tudi Avstrijci, ki so imeli v oblasti velik del severne Italije. To so5 Italijani končno priborili z veliko močjo najprej Francije, nato pa še PrusiJ® Vendar pa enotna država Italijanom ni več zadostovala. Kmalu so se pojavi16 ideje, po katerih naj bi se osvojile tudi »stoletne« italijanske dežele Trsi Goriška, Istra, Dalmacija, Južna Tirolska. Del le-teh jim je uspelo osvojiti- o® sojih osvojili začasno, pa potem spet izgubili, vendar ideje o »upravičenosti" ■ Italijanov do želenih ozemelj še vedno živijo. .. Dolgo vojskovanje in težki pohodi so Garibaldija zelo utrdili, tako da je d' tudi na stara leta še vedno krepak in postaven. Na nekem sprejemu mu J® neka mlada dama polaskala zaradi njegove krepkosti. Garibaldi ji je odvrni' »Hvala lepa, gospodična. Sicer sem dovolj mlad, da opazim, kako lepi ste’ žal pa se počutim prestarega, da bi vam to tudi dokazal.« J V tem tednu so se rodili še škotski graditelj Robert Adam, nemški pesnl. Friderich Klopstock, nemški pisatelj Hermann Hesse, ameriški trobenta Louis Armstrong, francoski umetnik Jean Cocteau, slovenski književnik Fran Levec in slovenski pesnik Miran Jarc. Piše: Andrej Velkavrh Sončno In topleje Poletje se kisa. Za delo je vreme kar primemo, saj ni vroče, pred_ povečanim sevanjem ultravioličnih žarkov pa nas ščiti oblačnost, ki se zadnje dni kar pogosto pojavlja. Junij se je poslovil. Ali se je tudi vam zgodilo kot meni, da sem namreč mislil, da ima trideset dni, sedaj pa o tem močno dvomim kajti če jih je bilo res toliko, najbrž ne bi tako hitro minili? No, julij je daljši, morda bo en dan odtehtal več kot dejansko lahko. Pred nami je torej naš najtoplejši mesec (v povprečju, seveda) Povprečna mesečna julijska temperatura je za 1.5 do 2 stopinj: višja od junijske, od avgustovske pa le za nekaj desetink. Najtopleje je ob morju (23, bolj zaradi višjih nočnih kot zelo visokih dnevnih vrednosti), v spodnji Vipavski dolini ter v Beli krajini okoli 21, v večjem delu preostalega nižinskega dela Slovenije pa okoli 19 °C. Ker pa je površje naše državice razgibano, so seveda razlike od kraja do kraja lahko velike. Povprečje skriva v sebi marsikaj. Vendar se ekstremi, najvišje izmerjene temperature, ne pojavijo vedno v mesecih, ki imajo tudi najvišjo povprečno temperaturo. Poglejmo za primer Ljubljano. Najvišjo temperaturo julija so izmerili leta 1950 38,8 °C. Julij tega leta je hkrati tudi najtoplejši v tem stoletju (podobno v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, vendar od leta 1951 dalje). O ostalih krajih imamo podatke le za zadnjih dobrih štirideset let, ponekod še manj V Mariboru, kjer je bila najvišja julijska temperatura, 39,2, izmerjena leta 1957, pa je najtoplejši julij iz leta 1952! Podobno velja tudi za Celje, Mursko Soboto, Portorož, Novo Gorico, Bovec... Pravzaprav sta Ljubljana in Šmartno izjemi med našim glavnimi meteorološkimi postajami. Pa še pri Ljubljani bi ta izjemnost izginila, če bi upoštevali le meritve od leta 1951 kot pr1 drugih krajih. Sončno in toplejše vreme, ki se je ustalilo sredi tedna, se bo nadaljevalo do začetka prihodnjega. Le v soboto bo manjša motnja naše kraje prešla, zato so popoldne možne posamezne nevihte. sat