Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 96. Y LMool, v pelek doc 29. aprila 1921. Lete IUI »SLOVENEC« velja po jošti na tis strani Jngo- ■lavije Id t LJubljani: u oelo leto naprej. K 240*— h pol let« „ m 120 — ia četrt leta „ •. m M*— ia en mesec „ .. M 20 — 2a loo«em«tvo oelole'no K1t.fr- s Sobotna Izdaja: ~ Sa oe'o leto ..... K 40 — sa Inozemstvo 55 — = Tnseratl: Enostoipna petitvrsta (59 mm široka In 3 mm visoka alt nje prostor) sa enkrat . . , po K Odposlana Itd. . . po li 91— Pri več|em naročilu popust. Najmanjši oglas i9/9mui K. 15. Izbaja vsak dan Izvzemšl ponedeljka ln ineva no prazniku ob 5, url zjutraj. Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 8/m. Ro..opisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, uprava, štv. 328. Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštno bran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 34'J za ogluse, avstr. la češie 24.797, agc. 2(1.511, bosn.-iiero. 7i>63. ObCnl zlmr Kmefl^slts O tej za razvoj kmetijstva in procvit narodnega gospodarstva važni instituciji smo že opetovano pisali v našem listu. Poročali smo o nasilju demokratske vlade, ki je na pritisk samostojnih koristolovcev razpustila glavni odbor; odredila, da se volitve v odbor kmetijske družbe vršijo potom starih delegatov in pri tem nastopala z nasiljem, ki ga slovensko ljudstvo dosedaj še ni doživelo. Na mesto odbora je demokratski eksponent dr. Baltič imenoval za vodjo te popolnoma samostojne in neodvisne družbe komisarja dr. Spiller-Muv-sa, ki se je s svojo brezprimerno pristra-nostjo izkazal za vzor-reprezentanta ljudi in stranke, ki ga je postavila na to mesto. Kot primer njegovega strankarskega vodstva navajamo samo sledeči slučaj izmed mnogih: V Šmarjeti na Dolenjskem so se vršile volitve delegatov. Samosto ni so, zavedajoč se visokih protektorjev, pripeljali na volišče 16 ljudi, ki niso imeli volivne pravice in so na ta način dobili večino in z njo 9 delegatov. O tej slepariji je bil g. dr. Spiller pravilnim potom obveščen in je po preiskavi moral priznati, da so se vršile nepravilnosti. Ni pa iz tega izvajal pravne konsekvence, da bi to izvolitev razveljavil, temveč je isto potrdil. O slučajih, ko so bile volitve v občinah, kjer je dobila Kmet-ska Zveza večino, brez vzroka razvel av-ljene, ne bomo ponovno poročali. Ti ljudje so torej nasilno razpustili glavni odbor in ae oziraje se na društvena pravila razpisali občni zbor, ki se je vršil v četrtek, 28. t. m. Občni zbor se je vršil istočasno na dveh mestih in sicer so delegati iz Kranjske zborovali v »Unionu«, delegati iz Štajerske in Prekmurja pa v »Mestnem domu*. Na dnevnem redu so bile volitve predsednika, 2 podpredsednikov in odbora. Občnega zbora se je udeležilo 690 delegatov. Od teh jih je glasovalo za JKZ 373, za liberalno-samostojno listo pa 317. Kmetska Zveza ima torej 56 glasov večine. In s to svojo večino je dobila I. podpredsednika, 9 odbornikov in dva pregledovalca . računov. Liberalno-samostojna klika pa s svojo manjšino predsednika, II. podpredsednika in 10. odbornikov. To se je moglo zgoditi le na ta način, da so delegatje iz Kranjske volili posebej, delegati iz Štajerske, bivše Koroške in iz Prekmurja pa posebej, Jugoslovanska Kmetska Zveza ne bo nikdar dopustila, da bi se vladalo in gospodarilo proti volji večine članov »Kmetijske družbe«. Zborovanje v »Unionu«, Malo pred 11. uro, ko so jeli priha'ati delegati »Kmetske Zveze«, so se samostojni hujskači postavili pri vhodu in vsakega delegata K. Z. sprejeli s psovkami, ki jih kot pošteni ljudje ne bomo navajali. Poseb-no gg- duhovniki so bili izpostavljeni surovemu nastopu te »demokratske« priprege. Le vzorni disciplini in mirnosti naših mož se je zahvaliti, da ni prišlo že na ulici do dejanskih spopadov, Pomilujoč te uboge zapeljance so naši možje mirno odšli v dvorano in zasedli levo stran, potem ko se ie pri vhodu izvršilo kontroliranje poverilnic, ki je šlo kaj počasi od rok. Ob 12. uri je dr. Spiller otvoril zborovanje in po kratkem govoru prešel na dnevni red in imenoval skrutinatorjem: Franca Finžgarja, župana iz Breznice, Alberta Vedernjaka, ravnatelja kmetijske šole na Grmu, Karla Zaplotnika, posestnika iz Letenc pri Kranju, Viktorja Engel-mana, trgovca iz Šmarja pri Tuhinju, in Cirila Prijatel a iz Ljubljane. Po imenovanju se je poslanec g. Stanovnik oglasil k besedi, ki pa mu je predsednik ni hotel podeliti. Proti tej pristranosti so delegati KZ odločno protestirali. Nato so delegati pričeli oddajati glasovnice v roke skrutina-torjev, ki so jih meta" v pripravljeni košari. Tudi pri tem aktu -e vršile nepravilnosti. Samostojne" Tian je glasovnice samostojnih dclej^ odpiral in gledal, če ni kdo od njih c al poverilnice, ki so bile iste oblike in barve. Več samostojnih delegatov, ki so se zmotili, je na to opozoril in jim vrnil že oddano poverilnico. Predsednik dr. Spiller, opozorjen na te manipulacije, je prešel preko tega in dal g. dekanu Mateju Riharju ukor, češ da naj molči. Nasprotno pa ni opozoril g. Pircat ki je neprestano letal sem in tja, temveč mu je celo ustregel. G. Pire je namreč nekje izvohal nekega Franc Selana iz Dobra-ve in ga pripeljal k predsedniku, češ da je izgubal poverilnico in glasovnico. Ne da bi se prepričal o identiteti tega moža in njega volilni upravičenosti, mu je oboje izročil, na kar je ta mož volil. Izid volitev v »Unionu«, Ob dveh popoldne je bil razglašen izid: Od 104 podružnic se jih je udeležilo 162 in od 357 delegatov jih je volilo 353. Dobili so: Kandidatna lista Jug. Kmetske Zveze: Predsednik Jak. Jan, posestnik, Podholm pri Gorjah; II. podpredsednik: Jan. Štrcin, posestnik, Kaplja vas pri Komendi; odborniki: Anton Pogorele, posestnik, Struge pri Dobrepoljah, Jožef Burgar, posestnik, Hraše pri Smledniku, Franc Kobal, posestnik, Gabrijele pri Tržišču, Franc Bore, po- sestnik, Kamnik, Josip Oražem, posestnik, župnik, Trebelno, Jože Globavs, posestnik, nik, Stare Fužine, Franc Šmid, posestnik, Sclca nad Škofjo Loko, Janez Hladnik, župnik, Trebelno, Jože Globavs, posestik, Šmar e pri Št. Jerneju, Jakob Dimnik, posestnik, D. M. v Polju. Kandidatna lista SKS: Predsednik: Gustav Pire, generalni ravnatelj, Ljubljana; II. podpredsednik: Ivan Pipan, posestnik, Vižmarje; odborniki: Bohuslav Skali-cky, nadzornik, Novo mesto; Franc Hočevar, posestnik, Struge, Martin Bajuk, posestnik, Božjakovo, Ivan Štrumbelj, posestnik, Ig; Franc Črnagoj, nadučitelj, Črna vas, Josip Hočevar, posestnik, Žeje pri Komendi, Alojz Pavlin, živinozdravnik, Ljubljana, Jože Čeme, posestnik, Zgornja Šiška, Ivo Ažman, posestnik, Hraše pri Lescah, Anton Meden, posestnik, Begunje pri Cerknici. 211 glasov. En glas neveljaven. Dr. Spiller je nato stopil k g. Pircu in mu s pomenljivim nasmehom stisnil roko. Pozval je še pristaše SKS na popoldansko zborovanje in zaključil občni zbor. i.« Zborovanje v Mestnem domu. V Mestnem domu so volili skupno delegati iz Štajerske in iz Prekmurja I. podpredsednika in 7 odbornikov, delegati iz Koroške so volili enega odbornika. Naši štajerski delegati so bili izborno organizirani. Ko so se naši vrli možje pripeljali včeraj dopoldne v Ljubljano, je govoril g. Drofenik iz Št. Jurja rekoč, da je prišel danes zgodovinski dan samostojnežev, katerim je zaklical »Živiol« V odgovor so mu naši zaklicali: »Živio dr. Korošecl Živio Kmetska Zveza!« Naši možje so odkorakali nato v Ljudski dom, v katerem so imeli pod predsedstvom g. bivšega poverjenika dr. Verstovška kratek posvet, po katerem so odkorakali v Mestni dom. Štajerska s Prekmurjcm šteje 136 podružnic »Kmetijske družbe za Slovenijo« s 355 delegati; delegatov iz Koroške se je pripeljalo v Ljubljano 6. Občni zbor je otvoril ob 11. uri 50 mi-• nut vladni svetnik g. dr. Ignacij Rutar, ki je pozval delegate na kmetijsko razstavo v Pragi, ki bo od 12. do 17. majnika. Stroški k tej razstavi so proračunani na 2400 kron. Nato je imenoval za skrutinatorje gg. Roberta Košarja (SLS), Franca Žebota (SLS), Jakoba Zemljiča SKS) in Ludvika Ivanj-šiča (SKS). Izid volitev v Mestnem domu. Delegati so nato oddajali glasovnice. Po končanem skrutiniju je g. dr. Rutar naznanil, da so bili izvoljeni: za I. podpredsednika Evgen Jarc, posestnik in prof. v Ljubljani (225 glasov); za odbornike pa: Brenčič Miha, posestnik, Spuhlja pri Ptuju (226 glasov); Franc Černe, živinozdravnik v Ljubljani (226 glasov); Jan Jakob, posestnik, Podhom pri Gorjah (225 glasov); Košar Robert, posestnik, Sv. Bolfenk (226 glasov); Steblovnik Martin, posestnik na Paki (226 glasov); dr. Vcrstovšck Krel, Maribor (225 glasov), in Jakob Vrečko, posestnik na Ponikvi (223) glasov). Vsi, katere so izvolili delegati iz Štajerske, so pristaši SLS. Propadli kandidati so pristaši SKS: Štefan Dobnik iz Zlatoličja pri Ptuju za mesto I. podpredsednika s 106 glasovi in kandidati za mesta odbornikov Anton Lipovšek iz Sv, Mar etc (106 glasov), Ludovik Plavšak iz Sv. Jurija ob Taboru (106 glasev), Jakob Ncmcc iz Okoslavcev (106 glasov); Franc Kene ml. izGloboka (104 glasove); Jakob Žnidaršič, ravnatelj vinarske šole v Mariboru (107 glasov); Lovro Petovar iz Ivanjkovcev (108 glasov) in sadjarski nadzornik Franc Goričan iz Višnje vasi pri Celju (108 glasov). Koroški delegati so 6 glasovi soglasno izvolili za odbornika posestnika g. Dominika Kostnika iz Tolstega vrha pri Pre-val ah, pristaša SLS. Za preglednika računov, ki jih volijo vsi delegati skupno, sta bila izvoljena g. Janez Piber, župnik v Šenčurju, s 525 glasovi in g. Oražen Josip (JKZ) iz Most (449 glasov). Na 24. aprila so bile razpisane občinske volitve v bivši coni A. Nemci so se vrgli z vso silo zlasti na dosedanje slovenske občine. Delali so popolnoma proti vo-livnemu zakonu. Volivne komisije so tvorili občinski komisarji, ki so seveda tudi popolnoma po svoji volji sestavili volivne imenike. V njo so spravili vse svoje pristaše bodisi da so imeli volivno pravico ali ne, ročim so slovenske rojene Korošce izpuščaji v velikem številu, izpreminjali njihova imena, jih z uspehom izreklamirali. Slovenske reklamacie so komisarji svojevoljno z raznimi utemeljevanji zavračali in rekurze zadrževali, da je volitev minula. Agitirali so z grožnjami, z obljubami in drugimi stvarmi. Seveda bodo sedaj vpili, da je Koroška »nemška«. Globasnica. Najvažnejši dogodek včerajšnjega dne, 24. t. m., so bile občinske volitve. S precejšnjim upanjem so šli naši volit, a gotovo zmago so si obetali oni: »Karntnertreue Volkspartei «, Naši so se imenovali »Koroška slovenska ljudska stranka«. Večino so dobili oni: 310, naši LISTE Fran Radešček: Preko P-lhaut Prehod čez most. Toda jaz nisem mogel več čakati, ker mi je bil dopust žeskoraj potekel in sem se moral javiti svojemu poveljstvu v Lješu. Rečeno mi je bilo, naj grem na mestno povelistvo, da mi ono potrdi svoboden odhod iz Skadra. Na mestno poveljstvo? H g. Vukasoviču? Ne! Nekako bom že prišel iz Skadra, če je še tako zastražen vs.ik izhod. Okrog desete ure se odločim na pot Min ogrede sem si še kupil za dinar koruzne pogače, vir.f-šene s česnom; edino, kar se je moglo dobiti, S tesnim srcem sc približujem mostu kjer je stala srbska straža. Ravno v tem Irenotku so se pomikali vozovi, naloženi s hrano za vojsko, čez most. Hitro sem se cdločil in pristopil zadnjim vozem, vrgel terbi na voz in sc brez pomišljanja zamešal med vojake, ki so spremljali tren. Stražs ni ustavljala vozov in njihovih spremljevalcev ter se mi je na ta nač n posrečilo priti čez most brez nadlege vanja. Ko sem bil na drugi strani, sem se najprej globoko oddihnil. Na razpotju. Ko sem se malo odpočil na nizkem zidu kraj ceste, sem začel premišljati, na katero stran naj jo udarim, da ne zgrešim, ker sem se nahajal na razpotju raznih cest. Končno si izberem primernega arnavtske-ga mimoidočega možakarja ter ga zaprosim, naj mi pove pot v Lješ, Pokazal mi je desno. Med vrtovi in še dokaj na evropski način zidanimi večinoma pritličnimi hišami se vijejo vijugaste ulice skaderskega predmestja. Skoraj na vsakem voglu sem se ustavljal in izpraševal za pot. Končno vendar pridem na široko belo cesto, katero so popravljali militarizirani srbski železničarji. Ž njimi sem se vsaj mogel pogovoriti. Ker ste se tu cepili dve cesti, od katerih so levo držečo cesto ravno popravljali, sem vprašal delavce, katera cesta vodi v Lješ. Odgovorili so mi, da niti sami nc vedo prav za prav, katera je prava, češ, da bosta najbrže obe, ker cccta na desni vodi čez hrib in jc bližja kot pa nova, po-ložnejša, ki se izogne hriba, pozneje pa se najbrže združi zopet s staro cesto. Natančnega nikdo ni vedel ničesar, ker dalje kot do tu iz Skadra še niso bili. Zato sem jo vsekal kar nn stari cesii v kianec. Nikjer žive duše! Že skoraj p'.i vrhu pa pridrvi na cesto neko arnavlsko ščene z glasnim lajanjem. Pravijo, da pes, ki laja, ne grize, vendar pa nisem bil ravno pri volji preizkušati resničnosti tega pregovora in psa, če grize ali ne. Zato sem se mu rajše ognil in sem zavil s ceste med nizko grmičevje in stopal dalje. Tako sem prišel na vozno poljsko pot. Še vodo mi je odrekla. Prav na vrh griča zagledam med redkim drevjem neko arnavtsko kočo z gospodarskimi poslopji in z vodnjakom. Napotim se naravnost na dvorišče, kamor mc je n (gnala taka žeja, da se mi je kar jezik lepil v ustih. V tem pa se prikobaca iz hiše neka ženščina in začne kričati nekaj ar-navtski. Zaprosim jo za malo vodo. Ona pa je št bolj vpila tako, da sem »matral, da je na|boh pametno, da se čimprej izgubim iz njene bližine. To je bil prvi in zadnji slučaj mojcg.i skoraj trimemesečnega bivanja na albanskem ozemlju, da sem bil zavrnjen na tak način Res je, da sem zelo malo potreboval od njih, ker sem vpošteval njihove razmere, medtem ko so se mnogi moji sotrpini v Albaniji zelo pritoževali čez Arnavte. Mrliči, ki sem jih pozneje videl ob poti — kar jih ni cd lakote in oslabelosti pomrlo — so bili žrtve muslimanskih Arnavtov. Idoč dalie sem se spomnil, da se moram vrniti na cesto. Medtem sem pa žc prišel v dciino. Cesta jc bila oddaljena ka ka dva sticljaja od mene. Zato zapustim vozno pot in jo mahnem kar počez čez polje. Zopet preko močvirja. Toda kmalu so se mi začela udirati tla pod nogami. Do ceste ni bilo več daleč. Vračati se nazaj torej ni kazalo. Naj bo v imenu b' ž?em, sem si mislil in nadaljeval svoje k.bacanje po blatu. Zašel sem v pravo močvirje. Oh, ubogi Tavčarjevi čevlji, kod ste gazili in kje ste končali svoj namen! Blato do kolena — količkaj čvrste zemlje pa nikjer! Z velikim naporom vseh sil sem se končno preril do potoka, ki je žuborel poleg ceste. Prebredcm šc potok. Toda pred menoj se vspenja nad dva metra visok zid, po katerem jc izpeljana cesta čez močvirje. Starikava vrba mi jc končno s svojimi krhkimi vejami poslužila za lestvo; tako sem vendar prikobacal na cesto. Na cesti nikjer žive duše. Nisem vedel, če sem na pravi poti ali ne. Ker se je nedaleč od tam začenjal gozd, sem sklenil da sc tamkaj odpočijem in malo očedim od blata; medtem bo pa že kdo prišel, da ga vprašam zaradi poli, Ko sem sc vsedel na travo ob cesli, sem šele dobro opazil, kako štrle podplati od gornjega usnja. Samo na mestu, kjer so še ostali sledovi peta. so sp šc drž-pli podplati, drugače sta pa oba čevlja izgledala kot dve zevajoči žabi. Torej zopet bos! za 6 menj: 304. Zmago so oznanjali z nemškim ^evanjem in streljanjem oni. A izmed 16 kandidatov obeh strank jih bode prejela vsaka zase polovico: 8. Kdo bo župan? Kaj je krivo našemu propadu? Strah ln odvisnost volivcev, ki so deloma ostali doma, deloma še bolj omahnili. Vsi menda, ki dobivajo moko, prej po 11 do 7 kron, ob voiitvi že kar za smešno ceno 4 kron, so jo potegnili z onimi. Huda bo zdaj, vzgajati značajev, zdaj ko se bode mladina zopet utrakvistično ponemčevala. Naši pa, kar jih je še, so ostali — levi. Bog jih živil Iz Roža. Prošlo nedeljo, dne 24. t. m,, so se vršile v bivšem glasovalnem ozemlju občinske volitve, kojih izid pomeni nov udarec za slovenski živelj na Koroškem. Izgubili smo občine, ki so od nekdaj tvorile trdnjave slovenstva Tako so dobili n. pr. v Št. Janžu v Rožu, ki je oddal nad 65% glasov za Jugoslavijo, socialisti 7, nemški nacionalci 4 mandate, medtem ko so Slovenci obdržali samo še 5 mandatov, v Št. Jakobu so dobili socialisti 11, Nemci 5, naši 9 mandatov. V Rožu je ohranil slovensko večino poleg Sel samo še Bilčovs. — Splošno so zmagali socialisti, ki se pa na Koroškem v šovinističnem fašistovstvu ravnotako odlikujejo kakor ostali nacionalistični janičarji. — Značilno je, da se v Jugoslaviji skoro nihče ni zmenil za te volitve. Uboga Koroška! Daleč si od Belgrada! Ne piše zastonj globoko-iskren rodoljub iz Roža: »... Veliko obljub, nič dej-stev — to je dandanes moderna bolezen posebno na našem jugu. Smo že siti besed, .— ko smo lačni, izgladovani...! Medtem pa trgajo volkovi v ovčjih oblačilih med nami in našimi, da leta volna na vse strani. Človeku se dozdeva, da so dnevi naši šteti. Saj jih sto in tisoč kopl e na dolgem in širokem grobu, da položijo vanj mrliča. In ni jim za tega mrliča — tudi bratom ne ...!« Bratje, ali nc čujete obupne klice, ki prihajajo sem preko Karavank? — Ave, Pašič, Sloveni carantani morituri te salutant! (Pozdravljen Pašič, umirajoči koroški Slovenci ti pošiljajo zadnji pozdravi) Delsusnfe našiti poslancev. (Dalje.) Poslanec Sušnik je na finančnega ministra vložil naslednjo interpelacijo: Kakor poročajo novine, pripravlja vlada zakon o novih davkih. Na novo se misli vpeljati, kakor se čuje, tudi takozvani davek od poslovnega prometa. Temu davku bi bila podvržena prodaja vseh premičnih stvari in bi se pri prodaji gotov odstotek prodajalne cene odmerjal kot davek. Med drugimi stanovi bi bil s tem davkom obremenjen tudi najjačji producent naše države — naš kmetovalec, ki bi moral pri prodaji svojih poljedelskih, vrtnarskih, gozdarskih, sadjarskih in vinogradniških produktov plačati davek od poslovnega prometa. Ker mora naš kmet nositi že itak visoka davčna bremena in je poljedelska država, kakor je naša, dolžna v prvi vrsti pospeševati kmetijstvo, pa tudi eicer v vsakem oziru skrbeti za napredek kmetskega stanu, vprašam gospoda ministra: 1. Ali je istina, da se namerava uvesti davek od poslovnega prometa? 2. Če je to istina, ali je voljan gospod minister v zakonu izrecno oprostiti davka vse pridelke poljedelstva, vrtnarstva, gozdarstva, sadjarstva in vinogradništva, kadar se prodaja vrši iz prve roke produ-centa? Belgrad, dne 20. aprila 1921, Poslanec Škulj je vložil na železniškega ministra sledečo interpelacijo: V Sloveniji, na Dolenjskem sosebno, pa tudi na Gorenjskem in Notranjskem, je glavna pridobitvena panoga narodnega gospodarstva — les in lesna trgovina. Na tisoče družin se preživlja kot gozdni delavci, sekači, tesači, vozniki, zopet drugi na fcagah, tovarnah in raznih obratovalnicah. Odtod mnogo lesnih trgovin in delavskih kert tudi trgovskih organizacij. Saj je od nekdaj cvetel lesni promet. Sedanji položaj glede transportnih sredstev pa grozi katastrofalno prizadeti vso lesno trgovino in vse one, ki se preživljajo ob njej. Ker ni namreč dovolj vagonov, zastajajo ogromne množine rezanega in tesanega lesa na skladiščih in postajah. So posamne postaje državne železnice, ki potrebujejo 20 vagonov dnevno, da bi se sproti moglo odvažati, kar se v obsegu postaje dnevno producira, a komaj dva vagona se s težavo in še ne vsak dan irprosi. Zato ogromne množine lesa zastajajo, ker se ta nered vzdržuje že en in pol leta, počenja les gniti, produkcija se manjša, delavstvo se odpušča, cena lesu rapid-no pada in uboštvo se seli v ono kraje, kjer je bilo prej blagostanje. Posledica ta.-cega trajnega prometnega zastoja je pa tudi ta, da naše blago izgublja naš stari zunanji trg, kjer že nevarno nastopa les tujih dTžav. Ves nered, vsa ogromna škoda prihaja odtod, ker ni vagonov tam, kjer bi ae jih pptrebovalo, a na drugih postajah 3* jih često vidi v preobilici. Vprašam g. ministra: 1. Mu li so opisane razmere v Sloveniji znane? 2. Li je voljan nemudoma vse ukreniti, da se takemu neredu odpomore in vsaj sedaj prepreči nadaljni propad lesa in lesne trgovine? 3. Li hoče skrbeti, da se zagotovi v okoliših, kjer se veliko lesnih izdelkov oglja producira stalno potrebnih transportnih sredstev. Belgrad, 20. aprila 1921. Poloiaj na Reki. LDU Reka, 28. aprila. (ZNU) Na Reki je mirno. V ponedeljek popoldne so zopet odprli most. Po ulicah korakajo italijanski alpinci in cele kompanije karabinjerjev. Vse trgovine in javni lokali so zaprti, tudi cestna železnica ne vozi. Po ulicah je nabito vse polno lepakov v kričečih barvah. Načelnik Delasich je izdal razglas, v katerem izjavlja, da so se bivši zastopniki zahvalili za svo a mesta in da se vsled tega tudi sam zahvaljuje za načelstvo, da pa bo vodil posle toliko časa dalje, dokler se ne bo sestavila nova vlada. Vsi zastopniki se odrekajo odgovornosti. Govori se, da bo Venturi prevzel upravo mesta in da bo postal diktator. O priliki zadnjih demonstracij so antianeksionistični elementi vdrli v stanovanje Grossicha in mu napravili za dva milijona kron škode. Sedaj pričakujejo v mestu prihoda brigade Sessia, kakor je obljubil poslanik Domigoni. Vse ceste, ki vodijo proti Zagrebu, so zabarikadirane in zastražene, da ne bi Jugoslovani vdrli v mesto. Uradništvo, katero je vlada pozvala, na: na Reki nastopi svoja mesta, se pozivu ni odzvalo in je izjavPo, da bo stavkalo vse dotlej, dokler se ne sestavi zakonita vlada na podlagi volitev. O priliki vo-livnih pretepov je množica vdrla tudi v stanovanje policijskega ravnatelja, ga pretepla in ga pognala preko meje v Zamet. Reška jugoslovenska stranka se pripravlja, da bi svoje delovanje na Reki čimbolj razširila in ojačila. LDU Reka, 28. aprila. (Štefani) Včeraj so se tukajšnji fašisti polastili reške mestne hiše in so razglasili začasni direk-torij pod predsedstvom bivšega župana Giganteja, ki je poveljniku reških karabinjerjev izjavil, da vzame vso odgovornost nase. Nabili so tri razglase, v katerih se pred vsem razveljavljajo volitve, ki so se vršile 24. aprila. Danes je korakal velik sprevod po mestu, pri čemur se je vzklikalo Italiji in D'Annunizju. Sicer je v mestu mirno in se red nikjer ni kalil. Kakor javljajo listi, se je popoldne italijanski zastopnik oficielno obvestil o proklamaciji direktorija. Dogodki v Italiji. LDU Tnrln, 27. aprila. (Havas) Delavske organizacije so sklenile, da bodo začele delati. Železničarji so začeli delati že snoči ob 22. uri. LDU Rim, 27. aprila. (Dun. KU) Listi javljajo iz Ternija: Skupina fašistov je zažgala delavsko zbornico, kakor tudi pisarne, ki spadajo zraven in druge lokale socialističnega udruženja. Delavstvo mestnih obratov in topilnic, kakor tudi delavstvo ostalih obratov je v znak protesta začelo stavkati. Fašisti so tudi v okolici Ternija požgali prostore socialističnih društev. Nemški praeSSogi nezadostni. LDU Pariz, 28. aprila. (Havas) Ministrski predsednik Briand je včeraj naznanil francoskemu poslaniku v Washingtonu, da so nemški predlogi napravili nanj povsem neugoden vtis in ga obenem prosi, naj oficielno o tem obvesti državno vlado, ker pristoja razsodba o nemških pogojih v kompetenco vrhovnega sveta, ki bo o tem v kratkem razpravljal. Nemške ponudbe so v očeh Francije popolnoma nezadostne in ne morejo služiti za temelj nadaljnjih pogajanj. Zgovornost novih predlogov gotovo ne bo prevarala Zedinjenih držav, da bi začele dvomiti o njihovi nezadostnosti. V takih okoliščinah je vedno bolj verjetno, da se izvedbe eventualnost zasedbe ruhrskega ozemlja, kar so bo tudi najkasneje v osmih dneh zgodilo, ker se bo dotlej med zavezniki že dosegel sporazum. V Parizu je za zasedbo že vse pripravljeno . LDU Berlin, 28. aprila. (Dun. KU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Londona: Včeraj se je angleški ministrski svet posvetoval o nemških reparacijskih predlogih. Doslej še ni ničesar znanega, kaj se je na seji sklenilo. Doznava se samo, da je bilo lordu Killmarnocku naročeno, naj takoj stopi v stik z Dreslom. Angleški zunanji urad se je po svojem berlinskem poslaniku informiral pri dr. Si-monsu o večini obresti in o številu amortizacijskih kvot predlaganega posojila, kakor tudi o členih, ki se nanašajo na sodelovanje izvedencev. Doslej smatrajo pogoje za zadovoljive. LDU Newyork, 27. aprila. (Reuter.) »Associated Press« javlja, da je poslanik Jusserand prejel od francoske vlade obvestilo, da nemški predlogi nikakor niso sprejemljivi. Politične novice. 4- Samostojne politične metode. Na uvodnem mestu poročamo o občnem zboru »Kmetijske dražbe«. Vodstvo »Jugoslov. Kmetske Zveze« je za svoje delegate in pristaše sklicalo zaupniško zborovanje ob pol 3. uri popoldne v dvorano »Uniona«. Se preden so pričeli prihajati naši možje v dvorano, je poslanec Drofenik pripeljal več svojih malikov in jih razpostavil ob vhodu. Obenem pa je razposlal po ljubljanskih gostilnah ljudi, ki so alarmirali vso demokratsko rezervo. Ko so naši možje prišli v naročeno dvorano, tedaj so ti razni »kmetje«, mesarji, trgovci in slič-ni skočili nanjo in jih pričeli obdelavati ne samo z besedami, temveč tudi dejansko. Pristaši JKZ, iznenadeni nad to sirovostjo, so se odstranili v verando, kjer so nadaljevali svoje lepo uspelo zborovanje. O tem zborovanju, na katerem so govorili gg. poslanec Stanovnik, poslanec Brodar, profesor Jarc, Miha Brenčič, dr. Kulovec, Tone Marinček in urednik Zebot, prinesemo obširnejše poročilo. Med tem pa so divjali »samostojni« razgrajači naprej s tako silo po dvoiani, da se je mimo »Uniona« idoče ljudstvo ustavljalo. Med temi so se v hujskanju množice prav posebno odlikovali ravnatelj Vedernjak, poslanec Drofenik, predvsem pa podpredsednik konstituante Urelc. Ta človek se je, hujskajoč že itak razburkano množico, posluževal izrazov, ki iz ust količkaj inteligentnega človeka ne pridejo. Ni čudno, da naša država v inozemstvu ne vživa ugleda in prepričani smo, da ga tudi ne bo, dokler bodo na reprezentativnih mestih stali ljudje kakor g. Urek, katerega vsa politična modrost obstoji v zabavljanju in hujskanju. Nemogoče je opisati vse posamezne dogodke, ki so se tu odigrali. Psovke in kletve so bile glavni argument samostojnih pristašev. Pošten človek, ki je gledal to njih početje, je moral biti žalosten, da se med našim slovenskim ljudstvom dobe taki neolikanci. Taka stranka ne more imeti trajnega obstanka. + StrahovL V generalni debati o ustavi je Srb Gligor" : Bozovič, ki pripada demokratski slrai.«ci, avtonomistični načrt Jugoslovanskega kluba zavračal s tem, da se skriva za njim »cezaropapizem«. Gospod zastopmik iz Južne Srbije se morebiti nahaja v dobri veri, zakaj, če kdo posluša sloven, demokrate in samostojne, kako Srbom v zbornici dan na dan slikajo na steno kerikalno pošast, se lahko navzame najstrašnejših misli in strahov, če je pra-znoveren. Ko je nedavno neka Srbkinja prišla v Ljubljano in so si pokazali razljč-ne cerkvene ustanove in zavode naše stranke, je začudeno vzkliknila, da si tega niti misliti ni mogla, ker je dozdaj živela v trdnem prepričanju, da so »klerikalci« na-poldlvja bitja na najnižji stopinji kulture. Zdi se, da ima gospod Bozovič iste pojme o nas kot »cezaropapistih«, ki imajo za svoj ideail državo rajnega »boga-cesarja« Jugti-niana. Trdno upamo, da se narodno edinstvo med Jugoslovani še v doglednem času okrepi tako, da bodo zastopniki iz Južne Srbije uvideli, da živijo v Sloveniji čisto normalni ljudje, četudi so »klerikalci«. + Gospod Mermolja je imel 20. t. m. v zbornici svoj deviški govor. Ves govor je bil samo polemika z nasprotniki njegove samostojne stranke. Napadal je od »klerikalcev« počenši do narodnih socialistov in komunistov vse, samo ne demokratske buržuazije. Ta mora biti zastopniku »kmetske« ideje zelo blizu, kajti večinoma je pobijal socialni program ljudskih strank, ki je demokratom najbolj nevaren in nevše-čen. Obregnil se je ob delavstvo, češ da premalo dela, in vsak socialni program označil kot demagogijo. Samo »socialni« program samostojnih, ki so s kmetskimi žulji cele države odkupili od bosanskih veleposestnikov kmetsko zemljo za ceno milijarde, je pohvalil. O slovenskem kmet-skem ljudstvu pa je trdil, da komaj čaka Pašičeve ustave in da ne loči med avtonomijo, ki jo zahtevajo »klerikalci«, ter med avtonomijo, katero nam misli podariti vlada. Se vidi, da gospod Mermolja zelo nizko ceni inteligenco slovenskega kmetskega ljudstva, če mu niti toliko razuma ne pripisuje, da ne bi ločilo med resnično avtonomijo in tisto spako, katero nam vsiljuje gospod Pašič. Da si gospod Mermolja ni mogel kaj, da ne bi tudi Korlna privlekel na dan, se razume. Ni čuda, da je ta govor ostal brez občutnih posledic. -)- Nova bosenska vlada. Kakor poroča »Srbska Reč« iz Belgrada, jc podpisan ukaz o imenovanju novih poverjenikov za pokrajinske vlade za Bosno in Hercegovino. Poverjenik za prosveto postane profesor Kosta Krčmanovič, poverjenik za socialno politiko bo Abdul Ahmed beg Hras-nica, poverjenik za poljedelstvo Mehmed bejJ Hulemovič, za trgovino in obrt Ahmed Beg Kapetanovič ln za pravosodje Savo Mikanovič. Dnevne novice. — Centralizem. Neža Hočevar, vdova po možu, ki je umrl v Ameriki in zapustil nekaj denarja, želi, da se ji denar pošlje. Za to treba poblastila, ki ga vdova napravi pri notarju. Le-ta odpošlje poblastilo v legalizacijo na deželno vlado. Deželna vlada pošlje na ministrstvo justice v Belgrad. Ministrstvo pravde odpošlje na ministrstvo zunanjih zadev. Ministrstvo zunanjih zadev vrne ministrstvu za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje dopošlje listino pristojnemu sodišču, ki bo Neži Hočevar poblastilo vročilo. — Janez Gruntar prosi, ker spada njegovo posestvo pod agrarno reformo, da bi smel odprodati parcelo. Prošnja gre na deželno vlado v Ljubljano, od tu gre na ministrstvo agrarne reforme v Belgrad. Ministrstvo pošlje na poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljano v izjavo, ki bo odposlalo vlogo nazaj na agrarno ministrstvo v Belgrad. Po rešitvi pošlje ministrstvo za agrarno reformo spis na deželno vlado, ki ga bo vročila Janezu Gruntarju. Oj ta centralizem! — Prvi maj. Ljubljansko delavsko okrožje JSZ priredi dne i. maja t. 1. izlet na Šmarno goro. Spored je sledeči: Zbirališče za one, ki odhajajo z vlakom, ob četrt na sedmo uro na južnem kolodvoru, in za one, ki gredo peš, ob tri četrt na šesto uro pred kavarno »Evropo« na Gosposvetski cesti. V Vižmarjih se oboji snidejo na kolodvoru, zatem skupen odhod na Šmarno goro, kjer se vrši sveta maša in velik tabor. Po taboru odhod v Tacen, kjer bo veselica, ki bo nudila vsakomur razvedrila in okrepčila, kajti za oboje je prav dobro poskrbljeno. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Člani JSZ, katoliški delavci in prijatelji, udeležite se tega izleta v kar naj-obilnejšem številu. — Višji šolski svet, kje je tvoja avtoriteta? Ta naša najvišja šolska oblast je izdala naredbo, po kateri se imajo kakor na ljudskih tako tudi na srednjih šolah učenci poučevati o škodljivosti alkoholizma in organizirati v protialkoholnih krožkih. A kolikor znano, se razen na ljubljanskem učiteljišču in na novomeški gimnaziji nikjer ne zmenijo za to naredbo. Na vseh zavodih, razen na imenovanih dveh — katerima vsa časti — ni profesorja, ki bi mladino v tem poučeval, organiziral in nadziral. Višji šolski svet, čemu so odredbe? — 7. maja bo sicer po naredbi centralne vlade zdravniški pouk o alkoholizmu po vseh srednjih šolah kakor lani. A kaj pomaga, ko pa poklicani vzgojitelji,.8 rfivo-jim omalovaževanjem in preziranjeih lega vzgojnega sredstva vse poderejol »Sveta vdjsSa«. — Brzojavni promet z otoki. Na evakuiranem ozemlju Dalmacije se jc otvoril nadalje privatni brzojavni promet pri postajah Hvar, Brusje, Starigrad, Vrboska, Vrbanj, Jelša, Gdinj, Bogomolje, Sočuraj, Velaloka, Blato, Žrnovo, Smokvica, Kor-čula, Babinonolie. — Narodne vezenine. — Dasi slovi lepota naših narodnih vezenin po vsem svetu, je vendar vsa dežela naravnost preplavljena od tujih, po večini umetniško ničvrednih fabrikatov. Žalostna posledica naše gospodarske odvisnosti je to in za vse naše narodno življenje. Da odpravi to zlo, da pribori našim narodnim vezeninam zopet v naših hišah ono mesto, ki ga zaslužijo, pripravlja »Jugoslovanska Matica« veliko akcijo, za kar pa rabi pomoči vsega naroda. Akcija »Jugoslovanske Matice« je zamišljena takole: Umetniško društvo »Probuda« izdela vzorce za najraznovrst-nejše narodne vezenine. Te vzorce bodo nato dijaki narisali na platno in drugo blago, nakar izvrše vezenino deklice po šolah in zavodih. Koncem leta ali vsaj o Veliki noči se razstavi o te vezenine in sicer po vsej Jugoslaviji. Na razstavi se vezenine prodajajo v korist »Jugoslovanske Matice«, Da bodo stroški čim manjši, je prevzelo »Kolo jugoslovanskih sester« hvalevredno nalogo, da zbira pri trgovcih in zasebnikih ostanke blaga, ki je uporabno za ženska ročna dela. Zato se obračamo do vse naše javnosti s toplo prošnjo, da podpre požrtvovalno delo »Kola« in da daruje ostanke, ki leže dostikrat samo v napotje po raznih omarah. Akcija »Jugoslovanske Matice« je nadvse važna ne samo iz kulturnega, temveč ravno tako iz narodno gospodarskega stališča, ker odpira našemu ženstvu nov vir lepih dohodkov in ker skrbi na najcenejši način za umetniško ohranitev doma. — Prepričani smo zategadelj, da podpre vse narodno čuteče in lepoto ljubeče očinstvo akcijo »Jugoslovanske Matice« in tako zasigura njen uspeh. — Darujte ostanke, priskočite na pomoč! — Jugoslovanska Matica v Ljubljani. — Vpeljava nedeljskih vlakov na gorenjskih progah. Počenši s 1. majem t. 1. vozita redno vsako nedeljo in praznik na progi Ljubljana državni kol.—Kamnik in obratno izletniška vlaka štev. 2153 in 2160. Vlak štev. 2153 odhaja iz Ljubljane drž. kol. ob 12.02 in prihaja v Kamnik ob 13.15, vlak štev. 2160 pa odhaja iz Kamnika ob 30.50 in jprihaja v Ljubljano drž. kol. ob 22.03. — Na progi Ljubljana gl. koL—Je> senice in obratno se stavita v promet izletniška vlaka štev. 1720 in 1719, vozeča vsako nedeljo in praznik šele s 15. majem t. 1. Vlak štev. 1720 odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.17 in prihaja na Jesenice ob 7.21, vlak štev. 1719 pa odhaja iz Jesenic ob 21.20 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 23.22. — Sprememba voznega reda na progi Maribor—Dravograd. Obratno ravnateljstvo južne želcznice objavlja: Na progi Maribor glavni kolodvor — Dravograd - Meža vozita počenši od nedelje dne 1. maja do preklica vsako nedeljo in vsak praznik izletniška vlaka štev. 417 in 416. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 13.20, prihod v Dravograd-Meža ob 15.07; odhod iz Dravograda - Meže ob 20.06, prihod v Maribor gl. kol. ob 21.45. — Pojasnilo. Mojo izjavo o mojem službenem razmerju do mojega šefa dr. Pegana »Slovenski Narodčrnošolca«. — Tajnik. lj Stavka stuvbinskih dclavcev se jo pričela včeraj ob 10. uri dopoldne. lj Krojaški mojstri v Ljubljani naznanjajo, da so bili po daljšem mezdnem gibanju primorani zvišati plače svojim pomočnikom, vsled cesar prosijo cenjeno občinstvo, da blagovoli vzeti na znanje tudi zvišanje cen naročnikom, katere so se določile kar najbolj mogočo nizko. (k) lj Okradona gledališka blagajna. Pred kratkim smo poi očali, da je bilo blagajničarki naše opere ukradenih 80.000 kron gledališkega denarja. Policijskemu komisarju g. Habetu se je posrečilo izslediti tatu in sicer v osebi Alojzija Avblja, brat« blagajničarke. Avbelj jo nevaren vlomilec in je bil pred kratkim obsojen na pet let ječe. Posrečilo se mu je pobegniti iz zaporov in okra-del je lastno sestro. Pri njem so našli samo še 1100 lir. Ves ostali denar ,ie zapravil v družbi ma-1 lopridnih žensk v Trstu, kamor so je po izvršeni tatvini odpeljal na zabavno potovanje lj V deželni bMniri jo aretirala policija ru-dokopa Karla Brinarja, katerega je preganjalo okrožno sodišče v Celju zaradi hudodelstva tat-Hne. — lj Plašč ukradla je Banačanka Emilija Polič dne 4. aprila letos Mariji Andlovic. Poličova, katera je bila letos 11. marca obsojena zaradi tatvine na 6 tednov ječe, je dobila zdaj 3 mesece težke ječe. li Prijeti tat. Liubljanska policija je aretirala trgovskega pomočnika Franc« Kranjca, katerega je zasledovalo okrožno sodišče v Mariboru zaradi hudodelstva tatvine. poroCila* PRIHODNJA SEJA USTAVNEGA ODBORA. Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih bo imel ustavni odbor sejo, na kateri bo razpravljal o raznih predlogih posameznih poslancev. POZIV VSEM JUGOSLOVANOM. LDU Zagreb, 28. aprila. Reška jugoslovanska stranka prlobčuje nastopni poziv: »Poživljamo vse Jugoslovane, da v teh težkih dneh, ki jih preživlja Reka, solidarno in složno z vsemi poštenimi reški-; mi meščani delujete proti današnjemu nasilnemu režimu za ohranitev reške samostojnosti. PROSLAVA 1. MAJA. Belgrad, 28. aprila. (Izv.j Notranji minister Draškovič je dovobl proslavo 1. maja brez manifestacij na ulicah. NEMŠKA ODŠKODNINA V OBLIKI ČEKOV. Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Vlada je sklenila, da se javi nemški vladi, da more v imenu vojne odškodnine podati čeke na račun reparacijskega fonda. PEČUŠKI PREMOGOVNIKI. Belgrad, 28. aprila, (Izv.) Finančna komisija v Parizu je glede pečuškega premoga sklenila, da dobi naša država prvi dve leti po ratifikaciji miru 52 odstotkov od cele produkcije premoga, POLOŽAJ V BELGRADU. __ LDU Belgrad, 28. aprila. Tekom današnjega dne je odpotovalo domov iz Belgrada mnogo poslancev in nekaj ministrov. Med velikonočnimi počitnicami bedo delovali posamezni klubi. V klubih večinskih strank je opažati voljo, da se sprejmejo primerni predlogi opozicije, da se na ta način zadosti njenim zahtevam. Med velikonočnimi počitnicami bo g. Pašič nadaljeval pogajanja z muslimani iz Južne Srbije, ki so pred nekaj dnevi stavili nove predloge glede rešitve agrarnega vprašanja v Južni Srbiji. V par'amentarmh krogih se govo.l, da so ti predlogi za vlado nesprejemljivi. Ako žele mus':mani iskrenega sporazuma, morajo popustiti. Sodijo, da pride med vlado ,n muslimani vendar do sporazuma, _ (Tako si predstavlja politični položaj seveda ■— vlada.) NOVI AVSTRA,SKI MINISTRI. Dunaj, 28. aprila. (Izvirno) V današnji seji narodnega sveta je bil sprejet zakon, s katerim se v smislu člena 156. st. germainske mirovne pogodbe razveljavljajo pred 4. novembrom 1918 izdane določbe in odredbe, ki se ne strinjajo s petim oddelkom te pogodbe, kakor tudi novele k obrambnemu zakonu z leta 1921. V tej seji je bil imenovan za zveznega ministra notranjih poslov in pouka poslanec I Rudolf Ramek, a za zveznega ministra voj-! ne poslanec Kari Vangoin. ! POGAJANJA MED JUŽNO ŽELEZNICO IN ITALIJO. LDU Dunaj, 28 aprila. (Dun. KU) Na današnji seji upravnega sveta družbe Južne železnice, kateri je predsedoval predsednik dr Weeber, jo poročal generalni ravnatelj dr. Fall o pogajanjih, ki se so že pričela začetkom aprila v Rimu in nn katerih so se obravnavala vprašanja, ki so v zvezi z italijanskimi anuitetami. Generalni ravnatelj je poročal, da je med drugimi tudi avstrijska vladn privolila " regfme provisoire, tako da samo še jugoslovanska vlada ni privolila v to. Nadaljnja pogajanja so se nanašala na zadeve tekočega poslovanja. ZASEDBA RUHRSKEGA OZEMLJA. LDU Newyodk, 28. aprila (DunKU) Spričo preokreta, ki ga je zavzelo zadnje dni reparacijsko vprašanje, smatrajo listi pogajanja za končana in računajo s tem, da Francija zasede ruhrsko ozemlje. LDU Pariz, 28, aprila. (DunKU) »E.ho de Pariš« priobčuje, da je pričakovati zasedbe med 7, in 15. majem, HARDING ZAHTEVA NOVE NEMŠKE PREDLOGE. Pariz, 28. aprila. (Izv.) »Daily Mali« poroča, da je predsednik Harding pozval berlinsko vlado, naj sestavi nove predloge, ki bodo kolikor možno odgovarjali zahtevam zavezniških vlad. London, 28. aprila. (Izv.) »Daily Tele-grapb« poroča, da pomenjaio novi nemški predlogi vsekok or bistven korak naprej in se skupno ne morejo zavreči, SAMOUPRAVA M A* TE. Dunaj, 27. aprila (Izv.) Iz Londona poročajo: Z novim kraljevskim dekr^nm je Malta dobila samoupravo. KRIZA V EGIPTU. Dunaj, 28 aprila. (Izv.) Iz Londona poročajo: Med egiptovskim kabinetom in vodjem nacionalistične stranke Zaghlul j še je došlo do resnega nesporazuma. Kabinet bo najbrže odstopil. vestnik. c Zanimivost iz življenja f kardinala Gibbonsa. Ko je pred 13 leti potoval iz Amerike — kakor je sodil zadnjikrat — k sv. očetu v Rim, je obhajal sredi Oceana svoj 74. rojstni dan. To priliko so porabili sopotniki za ljubko proslavo. Vsi potniki katoličani kakor tudi protestanti so so združili ter šli v spremstvu ladijskega poveljnika slavljencu čestitat. Nagovor je imel neki protestantski pastor sam. Naslednjo nedeljo je bil kardinal povabljen, da je imel veliko mašo v salonu I. razreda; pri tej priliki je imel tudi pridigo. Navzoči so bili katoličani, pa tudi protestanti. c Papež Benedikt XV. je vsled požara poškodovani baziliki v Loretto podaril 50.000 lir. — Zanimivo je, da so letalci izbrali loretsko Mater božjo za varuhinjo aeroplovcev. Učitelj vestnik. Slomškova zveza. — Majniško zborovanje podružnice Slomškovo zveze za kočevski okraj se vrši v soboto, dne 7. maja 1921 v Velikih Laščah v »Zadružnem domu:. Na sporedu jo obširno predavanje tovarišice gdč. Nežike Klunove, ki bo gotovo zanimalo vse tovarišice, pa tudi tovariše. Kosilo je preskrbljeno, za kar naj se vsi udeleženci prijavijo tovarišici gdč Bajčevi v Velikih Laščah po dopisnici. Prihitite vsi tovariši in tovarišice brez izjeme! — Odbor. BifaSki vestroSk. d Orlicc-dijnkinje prirede v soboto zvečer v Ljudskem domu lastno akademijo, združeno z družabnim večerom. Na sporedu je mnogo izbranih točk, med njimi več takih, ki so še niso izvajalo nikoli, kakor na pri ner: va>o z loparji vaje z obroči spremljane s petjem. Tudi dve točki rajanja obetata biti zelo ljubki. Sodelujo iz prijaznosti ra-kovniška godba. Vabimo vse prijatelje orlovstval Prosveta. NARODNO GLEDIŠČE V LJUBLJANI. Drama, Petek, dne 29. aprila; Borba. Red E. Sobota, dne 30. aprila: Androklus in lev. Red A. Nedelja, dne 1 maja: Borba. Po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, dne 2. maja: Androklus in lev. Red D. Torek, dne 3. maja: Zaprto. Opera. Petek, dne 29. aprila: Tosca. Red B. Sobota, dne 30. aprila: Carmen. Red C. Nedelja, dne 1. maja: Prodana nevesta Gostovaije t*e. Irme Polakove. Izven. Ponedeljek, dne 2. maia: Zaprto. pr Kc.iccrt Glnshone Matice, v katerem sodelujejo gn. Pavla Lovšetova, koncertna pevka, g. Ivan Levar, baritonist kr opere, pomnožen orkester kr. narodnega gledališča ter pevski zbor Glasbene Matice so vrši v ponedeljek, dne 9. maja t. 1. v dvorani hotela Union. Izvajala se bo med drugimi najnovejša slovenska izvirna skladba za mešan zbor, soli in orkester, £ymon Gregorčičeva pepelnični noči«, katero je zložil preč. gosp. P. Hu-golin Sattner. Gosiiodirstuo. Uredba o poljedelskem kreditu. V »Slovencu« z dne 28. aprila so bile dane najvažnejše določbe tc uredbe. Tu podajamo par misli o njeni vrednosti in postavku. Zagoneten je žc pristavek uredbe. Ministrstvo za poljedelstvo se je že dolgo bavilo z vprašanjem poljedelskega kredita. V popo'noma pravilnem mnenju, da se more vprašanje poljedelskega kredita pra- ktično in v interesu kmetijstva rešiti le potom zadružništva, je ministrstvo za kmetijstvo že v novembru 1. 1920. izdelalo projekt za ustanovitev »Glavne kreditne zadruge« in ga poslalo na vpogled zadružnim organizacijam, da se z njim seznanijo in dajo svoje mnenje. Glavno kreditno zadrugo bi upravljale vse one organizacije, katerih namenom služi in to bi bilo v pretežni večini avtonomno zadružništvo. Naenkrat pa je »Samouprava« od dne 30. marca prinesla članek »Rešenje zem-ljoradničkog kredita«, v katerem poroča o rešitvi po'jedelskega kredita, toda na popolnoma drugačen način nego je bil projekt »Glavne kreditne zadruge« in popolnoma proti načelom zadružništva. V »Službenih Novinah« od 2. aprila je bila že objavljena uredba o poljedelskem kreditu. Uredba o poljedelskem kreditu je v tej obliki za razmere v Sloveniji nesprejemljiva. Uredba ima pred očmi samo srbske razmere in je popolnoma prikrojena nanje. Osebni poljedelski kredit se dovoljuje posameznikom neposredno od uprave fondov, pri kateri se nalašč v to svrho ustanavlja posebna »Direkcija za poljedelski kredit«. Vsako posojilo pa se daje le pri sodelovanju občine. Občina sprejema prijave poljedelcev za posojila in sicer v, pričo dveh porokov in občinskega tajnika. Občina predlaga višino kredita, rok in zastavne predmete za varnost kredita. Občina daje upravi fondov vse podatke o premoženjskih in pravnih razmerah, posebno pa o moralni kvalifikaciji izposoje-valca. Občina ima skrbeti, da se vsi predmeti, ki so za posojilo zastavljeni, žigosajo. Občina ima voditi nadzorstvo nad zastav-, Ijenimi in žigosanimi predmeti, da jih posestniki ne prodajo, uničijo ali skrijejo. Občina vodi o izposojevalcib, izposojilih in o zastavljenih predmetih posebno knjigo. Zastava predmetov napram tretjim osebam postane velzavna z dnem, ko se zastavljeni predmeti vknjižijo v to knjigo. ; Knjiga je torej javna knjiga in vpisi vanjo so konstitutivnega značaja kot pri zemeljski knjigi. Ali bodo občine mogle vse ta izvrševati pri svojem delokrogu, ali bodo hotele vzeti nase te odgovornosti in kako se skladajo te določbe s civilnopravnimi določbami, veljavnimi pri nas? Premičnine, zastavljene za kredit . Upravi fondov ostanejo v posesti prejšnje-' ga lastnika, samo žigosane, kakor je to pač mogoče. Po naših zakonih tega ne poznamo. Poleg tega pa se vpeljejo še javne knjige za zastavo premičnin. Tudi to je čisto nova pravna institucija, nepoznana našim civilnopravnim zakonom. Kako sprat-viti določbe uredbe v soglasje z določbami naših zakonov, ako zakon še ne pozna i&n stitucij, ki jih uvaja uredba? Osebni poljedelski kredit se daje tudi j na zastavo nepremičnin, na hipoteko. Tu(-di tu je protislovje. Čisto na stran pa je potisnila uredba zadružni kredit. Samo v 6. členu omenja, da daje uprava fondov taka posojila tudi nacionalnim poljedelskim zadrugam in v obče nacionalnim poljedelskim organizacijam vedno samo po njih centralnih upravah. Niti v enem členu pa ne omenja več provedbe kredita zadružnim organizacijam, v kakšni višini, ali tudi potom občine itd. Vsi členi govore o provedbi kredita i posameznim poljedelcem, niti eden ne omenja več zadružnih organizacij. Omeji pa zadružni kredit omenieni 6. člen največ na 20 % vsega za poljedelstvo razpoložljivega kredita. Slovenski kmetje in slovenske zadruge se z uredbo o poljedelskem kreditu ne morejo zadovoliiti, ker je za naše razmere nesprejemljiva. Poljedelski kredit se moro pri nas dobro rešiti le potom zadružništva. BORZA. Zagreb. 28. aprila 1921. (Izv.) Ker jo bila radi pravoslavnih praznikov bclgrnjskn borza zaprta, je bil danes na zagrebški borzi zelo slab promet. Jutri in v soboto jc borza zaprta. Kurzi so sledeči: Budimpešta 54.50—B5 (54), Berlin 221 do 222 (220.50), Italija 682-086 (682—683), London 551 (500), Newyork 141—142 (141.50), Pariz 10.60—10.70 (10 60), Praga 194 (193.75—194), Curih 24—24.50, Dunaj 21.75 (21.50), dolarji 137.50 do 138 (137.50), liro 665. (V oklepajih kurzi prejšnjega dne). Dunaj, 28. aprila. (Izv.) Zagreb 454.50 do 458.50 (461.50—»65.50), Belgrad 1810—1830 (—), Berlin 1027—1033 (1031—1035), Budimpešta 257.75 do 259.75 (258.50—255.50), Milan 3192.50- 3202.50 (3177.50-3197.50), Praga 900—906 ( 897—903), Ne\vyork 659-666 (656—660), Pariz 4902.50 do 5032.50 (4992 50- 5032.50), Curih 11537.50 do 11587.50 (11425-11475). (V oklepajih kurzi prejšnjega dne). g Sadjarsko društvo za Slovenijo, ki jo bilo nedavno ustanovljeno v Ljubljani, je pričelo izdajati tudi lastno giasilo »Slovenski sadjar.:. Ta list nam je po svojem večletnem plodonosnem delu že dobro znan, škoda, da ga je udušeli vojna. Pozdravljamo torej prav odkritosrčno njegovo zo-petno vstajenje in mu želimo prav mnogo naročnikov, kar bode le v prid in čast slovenskemu sadjarstvu. List zopet urejujo višji sadjarski nadzornik g. M. Humek v Ljubljani, veleugleden in neumorno deloven strokovnjak v sadjarstvu. Prva številka, ki leži že pred nami, je kaj prikupljiva. Umetniško izgotovljena barvana prilogo, ličnn oproma: prav zanimivi in umestni članki, spretni sodelavci, — vse to obeta, da se bode list gotovo priljubil našim sadjarjem. S članarino po 40 K za Sadjarsko društvo je poravnana tudi naročnina m list B Tovarna ra eter v Zagrebu. V tovarni Arko v Zagrebu je zgrajen poseben oddelek, kjer g« bo i protTvhjsl eter, katerega smo morali dostdaj uvažati iz drugih držav. g Stanj« našega papirnatega denarja. Narodna banka izkazuje dne 15. aprila, da se je stanjo papirnatega denarja zmanjšalo od zadnjega izkaza za 15.209.730 dinarjev. V prometu se nahaja za 8.897,45R.l 80 dinarjev novčanic. g Naše vinog-ndništvo. Naša država proizvaja letno 5—6 milijonov hektolitrov vina. Saini ga konsumiramo do 3 milijone hektolitrov, tako da nam preostane za izvoz 2—3 milijone hektolitrov vina. g Pnpirnnt denar na Ogrskem, t Avstriji in Nemčiji. Nemška državna banka izkazuje, da je ■/.nižala stanje papirnatega denarja za pol milijarde mark. V Avstriji pa imajo zopet za 362.9 milijonov kron več papirnatega denarja v prometu, tako da imajo sedaj Avstrijci za 39.1 milijard nov-čanie v prometu Na Ogrskem je pa množina papirnatega denarja poskočila za 97.5 milijonov K. t iko da znaša celokupna vsota papirnatega denarja 16 milijard. V Avstriji pride na vsakega državljana 7000 K papirnatega denarja, na Ogrskem 1.600 K, v Nemčiji pa 1000 mark. g Kompenzacijska trgovska pogodba med Avstrijo in Poljsko. Med Avstrijo in Poljsko se je sklenila trgovska kompenzacijska pogodba, ki velja do 31. marca 1922. Poljska se zavezuje uvoziti v Avstrijo 81.000 ton premoga in sicer v mesečnih obrokih po 13.000 ton, daljo 10.000 ton surovega mineralnega olja in naftinih produktov, 150 vagonov jajc od 1. aprila 1921 do 30. julija 1921 ter 8000 kubičnih metrov lesa. Avstrija pa se obvezuje uvoziti na Poljsko večjo množino eksplozivnih snovi, strojev, raznih tehničnih priprav, lokomobil in drugo. Dalje 35 novih lokomotiv, ravnotako tudi 350 novih železniških vagonov g Delnice zastonj. Jugoslovenska banka bo dala svojim starim delničarjem ta. vsaki dve delnici eno delnico brezplačno na razpolago pod pogojem, da podpišejo še eno delnico od 200 K. g Interesna zveza Zadružne Gospodarske banke d. d. v Ljubljani Vseopča Zanatlijska banka v Zagrebu, ki ima podružnico v Karlovcu, je kupila v Zagrebu na oglu Gunduličeve ulice dvonadstropno hišo. Zgradbo bo dvignila na tri nadstropja. g Produkcija sladkorja na Poljskem. Produkcijo sladkorja cenijo letos na Poljskem na 210.000 ton. Za domačo uporabo zadostuje 140.000 ton sladkorja, drugo se bo izvozilo. Naročajte .Slovanca'! Meteoroiogično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vis. Uas opacu-van a Ha>o- UlOtOl v mm 1'orino. mater v C l/.iurum tliiorunon T O Meoo, v etrov i'a -avin. T mm 27.4. 21 h 736-7 10-6 9 ob t. 28.-4. 7 h 732-7 8 0-7 obl. — 28.4 14 b 7313 14-6 1-4 obl. s. v. Z3a?orog milo Kdor ne veruje, naj se prepriča, da je ZLATOROG po svoji kakovosti izdatno in v pralni zmoinosti nedosegljivo. Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: R. Bunc in Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. drug, Zlatorog mulo Za Uvakra.no objavo v tednu se računa 8 kron.) BARVNI TRAKOVI. ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana. Canlcar. nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjsc Franjo, Miklošičeva c. 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE 'Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska uJL 8 in 7. MODNI SALON ZA OBLEKE: Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n PISALNI STROJI, Bar Fran, Ljubljana, Cankar nabr. 5 RAZMN0ZEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Zuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lod., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. (Za dvakratno obiavo v iednu se racona 8 kron.) TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazonev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. ska kreditna banka v Ljubljani Podružnice t Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Stritarjeva ulica št. 2. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezerve K 45,000.000. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Čekovni račnn številka 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon štev. 261 in 413. %$nitna ponuaba. Dekle srednje starosti, dobro izurjena v gospodinjstvu, želi znanja v svrho' ženitve, najrajši s kakim vdovcem. — Ponudbe jc poslati na upravo lista poil šifro »Dobra gospodinja« 1536. rnhfl'0 15 kranjičev, dobrih plemo- LoLoiC njakov in enovprežen nov IfflT proda MATIJA JALEN, Rodine, \VL p, Žirovnica, Gorenjsko. nnl/tira pridna in poštena, ki bi se IJ&nlilU, učila kuhati sc sprejme. — Dogovor osebno. -- Anionija Barger, gostilničarka, Prisojna ul. 5, _ (s substitucijsko pravico) v svrho poznejše družbe, tudt emer. sodnika, pod ugodnimi pogoji sprejme odvotn k v Ljubljani, Naslov v upravi pod št. 1541. I llkCHf faVllP fine- lahke. damske LUliJUiJ uoVijo z lesenimi petami strokovno delo. izdeluje točno po meri Karol Florjr.nčio, čevlj. mojster Mosta) dom. Sprejmem tudi vsa v svoja stroko spadajoča popravila domačega in tovarniškega izdelka po nizkih cenah. prs°eda Uvoiiislropiii Hiša K kraju sredi Ljubljane. V njej je upo-Ijana gostilna iu je lokal primeren za trgovino. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 1520, Proda se gostilna i^izz trično rasvetljavo primerno za obrtnika ob državni cesti blizu žel. postaje. — Reflektantje nnj se zglasijo v St. Vidu nad Ljubljano pri Ccbav. Zapuščinska dražba po umrli Frančiški Velikonji, trgovki, katera se vrši v ponedeljek 2. maja ob 9. uri dopoldne in naslednje dni na Sv. Jakoba nabr. 2'J, priti. Prodajalo so bode: obleka, kuhinjska posoda iz lepega porcelana, štclaže, kakor nove ključavnice, različne potrebščine za mizarje, ključavničarje in tapetuike, šivalni stroj, cerkvene rezborije itd. Kupi sc l^cčija na polpokrita, lepa, lahka za enega konja. Pojasnila daje uprava Slovenca pod štev. 15j2. Išče cnhfl čo mogoče a hrano, za eno se aiiSJij, ali dve gospodični. — Ponudbe na upravo lista pod meblovana soba 1532. Prvovrstnega « ♦ o mr knji samostojnega, izvežbanega v vseh panogah bančnega poslovanja iSče velik zavod. Ponudbo •/. navedbo zahtevKov pod Knjigovodja 1513 do 5. maja t. 1. na upravo lista. Samostojen knjiosvodja vešč tudi korespondence in strojepisja, znanje srbohrvaščino prednost, s e sprejme pod ugodnimi pogoji. Ist«-tam se sprejme dober stenograf in strojepisec. Ponudbe z navedbo plače in dosedanje službe na: Ljubljana 1, poštni predal 163. Tovarna za lepenko na Količevcm, pošta Dob pri Domžalah sprejme 1 kluiavničarja, ki se razume na parne m električne stroje in ki samostojno izvrši vsaka popravila, 4 clslavte, ki so že delali v tovarnah za lepenko ali papir. Ponudbe ust-meuo ali pismeno na gornjo tovarno. W MILO pralno in toaletno, ter kremo za usnje nudi po najnižjih cenah Usvaltl Do .eic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Zahtevajte proračun za objavo oglasov. SPEDICiJSKA 1VROKA V na RAKEKU izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjeoje. kraste, lišaje odstraniuje pri Človeku in živalih Maftoimazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TkNKOC!, lekarna Ljubljana, Slovenija. m Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. Poštni čekovni račun štev. 11.323. Telefon štev. 54. Brzojavni naslov: Jugoslovanski fcredSt Ljubljana. SPREJEMA hranilne vloge in vloge na tekoči račnn Ser jih obresStife po Hranilne vloge se Izplačujejo brez odpovedi. 2 Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Denarni promet v lanskem letu: 128,000.000 K. Jamstvena glavnica 2 in pol milijona kron. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- ln Inozemska mesta. — Daje posojila na vkn]lžbot poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. , ATA AVA ATA ATA ATA ATA ATA ATA AT* ATA ATA AWA 4T> ATA »TA V ATA »T* ATA A *VA X ^ ATA ^ ^AVA ^A^ATAAT^ Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni ureJnik Mihael Aloškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani