28. številka. Ljubljana, vtorek 6. februarja. X. leto, 1877. Isaaj* vnuk uaii, tavfcem* pot., leljk« m daevc po ptasaieia, t« velja po pošti prejeman »v stro-ogerske dežele za celo Int.. ttf tfld., i« pol leta ta četrt leta 4 jjld. — Za Ljubljano urez pošiljanja na dom m celo leto 13 gHL, ..a četrt leta 8 jld. 30 kr., za en mesec 1 ghl 10 br. Za pošiljanj« dum M računa 10 kr. za niosi-e, 30 kr. zn četrt leta. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor poštnina iznaša. — Za goapode učitelje na ljudskih šolah'i *id-, Janje na . poštnina iznaša, — Z.a goepOOe ueitrljt« na ljudskih šolah in za dijake velja miian* Cena iti sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za o/.nauila se plačuje od eetiristopne potit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. □ opisi uaj ie istole trunkirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 3 -gledališka stolba" Opravuiitvo, na katero naj He blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Francozi proti Nemcem. Uže enkrat smo zadnje dni na tem mestu omenjali, kako je bilo v Bismarkovej Nemčiji vse vskipelo in v strahu pred bodočnostjo zavzelo se, ko je francoski poslanik le en malo bolj približati se hotel Rusiji. Precej je strah pred zvezo franeosko-rusko zavladal mej bisimrskimi Nemci in se pokazoval v strastnih nemških novinarskih napadih na francoske časnike, kateri poslednji pa Nemcem baš nijso odgovora dolžni ostajali. Zdaj se je to veli fcansko nasprotje, ki izvira samo iz opravičene nemške bojazni, da se bodo maščevali JFraneozjc, kakor brž svojo novo skoro pol tretji milijon mož moćno vojsko doorganizirajo, že celo močno poostrilo. Najrazširjenejši znanstveno-politični francoski list „Revue des deux mondes" je prinesel te dni članek, kateri dolži Nemce, da nečejo nič vedeti o mirnem razvoji in tekmo« movanji vseh narodov, da le vojska in OB vb je vanj e tujih z e m e 1 j in narodov je njih nemško rokodelstvo, Zato pa je precej Uismarkov list ^Provinzial-Corr." zavpil Nemcem na to: Pripravljajo se take konstelacije, ki morejo mir v nevarnost postaviti, torej pozor! — Trav pravi dunajski list, da tak klic: „pozor!" v mej narodnih stvareh ne more nikdar posebno pomirjevalno delovati. Orijentalne krize niogo svetovno vojno vzburiti, potem i ta nasprotja na reševanje pridejo. Da to protivje nij le v nt odvisni h nemških časopisih, ki posameznih strank želje in strasti zastopajo, ampak da se na Francoze jeze prav v najvišjih nemških vladnih krogih, tega nam je tudi priča telegram iz Berlina v prestolničnih listih od zadnje nedelje, ki poročajo, da visoko-oficljalria „Noiddeutsche Allg. Ztg.u sama v boj posega in Francozom, ki nečejo verjeti, da so Nemci same miroljubne ovčice, očita pomanjkljivo omiko (!), nedostatno znanje zgodovine in /tinljepisja, iz česar izvira po tacih člankih sovraštvo in zavist do Nemčije. II koncu Uismarkov list reče, da imajo taka obrekovanja (?) Nemčije posebno na Francoskem velik pomen, ker tam je vsak prepričan, da pride gotovo do nove vojue z Nemčijo, samo vprašanje je še, kedaj. Nam se zdi, da nemški časniki glede gotovosti bodoče vojske prav sodijo. In ne moro dvomlie biti, na katerej strani so naše slovanske simpatije! Mi, tisočletni BOSedje Nemcev, znamo, kedo ima prav in zato smo in bodemo iz vsega srca Francozom srečo že leli, in kakor se po vsem kaže, jo tudi do-želeli, če prav morda dan plačila in pravičnosti dožive Se le naši sinovi in vnuki. Interpelacija poslanca viteza dr. VVortza in drugom na gospoda ministra prava. (V seji dižnvnega zbora 80. jan. po BtenOgr. JSflp.) Tosli nekaterih bank, ki so splošno pozornost obračale mi-se in so se osvetljevale v javno obravnavanih kazenskih pravdah, kakor tudi v mnogobrojnih časmških člankih, metaje ob enem nekoliko luči na sedanjo slavno slado — ti posli so se zadnji čas po pisali v broširi, ki se je izdala v Ambergu in Lipsku z naslovom: „Lasser, genannt Auer sperg, eiue eisleitauische Zeitstudio" tako, da se temu spisu zaradi njegove oblike in zadr-žaja objavljenih taktov sme popolnem verjeti, ker nekaj se to ukrepuje uže po drugih ob-javljenjih, nekaj pa je uže več let javna tajnost mej občinstvom. Ta brošira hudo toži sedanjo vlado, ker navaja celo vrsto poslov, ki so se se sodelovanjem vladnim sklepali na hudo škodo akcijouarjev, njenih upnikov in celega prebivalstva. Tako se na str. 52 te brošire trdi, da se je na podlagi lingiranih dolžnih pisem emitiral cel milijon v zastavnih pismih, katerih pokritje baje leži v uže preobloženih, na ime nstrohiiiiLunerjeva intabuliranih posestvih. Na st. 56 se omenja, da je hipotekama kreditna in predplačilna banka zapisala akcijski kapital, ki znaša 5 milijonov, akopram niti en vinar nij bil vplačan, torej vse napačno zapisano. Na str. 59 se javlja, da so se akcije, ko so pale na 25%, priljubljenim članom upravnega sveta odpisavale na breme zastopane banke al pari itd. Omenjeno broširo je po uradnem objavljen j i sicer deželna sodnija v Pragi kot tiskovna BOdnija prepovedala in njeno uničenje ukazala; toda akopram je v broširi kaznivo dejanje natanko navedeno in so osobe obdolžencev naveden'1, vendar menda to nij bil predmet kazenskega preiskavanja, akoravno sta po §. 87 kaz. post. državno pravdništvo in varnostni urad dolžna, zasledovati naznanjene kaznive čine, tembolj, ker predgovor te brošire izrekoma terja sodnijsko preiskavauje o resničnosti navedenih činov, in je državni pravdnik po §. 87 kaz. pot. celo „brezimensko objavljenje popolnem neznanega" dolžan preiska-vati, ako je kaznivo dejanje verjetno, kakor je v tej broširi popolnem. Ravnanje državnega pravdništva sv mora torej tem čudneje zdeti, ker je to namera- PrižigcJec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.) Dvanajsto poglavje. (Daljo.) Naravno je bilo, da se je pri teh ugodnih razmerah, — po Emilijinem navodu in nasvetu in z Viljemovo pomočjo in njegovim spodbadanjem, — Jeričiu um jako naglo razvijal in krepil. Kako pa je bilo z njenim srcem? To srce je bilo h krati toplo in lju-beznjivo, razdražljivo, občutljivo in strastno ter je sedaj bilo polno ljubezni in hvaležnosti, sedaj pa je gorelo v snednem ognji, katerega je čut krivice, zavest razžaljenja samega sebe ali svojih prijateljev mahoma vžgal. Ali se je v dveh letih srečnega otroškega življenja naučila brzdati samo sebe? Kaj se je začela jasno zavedati razločka mej pravico in krivico, mej resnico in lažjo V Skratka, ali jo Emilija J po stezi kreposti. Pri marsikateri imenitni ostala zvesta svojej nalogi, svojemu vzvišenemu sklepu, da bode srce inajliene nevednice ukrotila in dušo njeno podučila V Kaj se je Jerica učila tudi vere? Kaj je našla Boga in začela potrpežljivo hoditi po poti, ki razsvetljena od svete svetlobe pelje k pokoju ? Začela je. In če prav še često omahuje,I jačnosti in katerega je mogel le največi strah reči pa je vendar zadela na manj ovir, kot jih je bila pričakovala. Ko je bila na primer prvikrat Jerici razjasnila razloček mej pravico in krivico, mej resnico in lažjo, ni jej glede na to bilo nikdar treba tožiti črez otroka, katerega vsa narava popolno nasprotna zvi- če prav časih še popolno zaido ter se vsa nepotrpežljiva zarad ozke steze uda še staroj razdražljivosti in nejevoljnosti, vendar je še otrok in nadejati se je za trdno, da se bode poboljšala, ker ima zares dobre namene in k laži prisiliti. Ce je bila Jeričina naj veča napaka neki ponos in velika občutljivost in razdružljivost, sklenena jo bila h kratu ta napaka z naravnostjo in odkritosrčnostjo. Skoro v vseh razmerah bi bila Jerica preponosna, močno obžaluje, kedar je dopuščalo krivici da bi bila zamolčala resnico, in to celo prej gospodovati. Emilija se je na vso moč trudila, ko je postala krepostna. Emilija še šest meda bi jo podučila, na katerega naj se zanaša; secev nij poznala Jerice, pa uže je bila pre-Jerica pa se je tudi uže naučila zanašati se j pričana, da se sme vselej zanašati na njeno na višo pomoč, nego je pomoč Emilijina, in j besedo; in nič drugega bi ne bilo gospice se opirati na močnejšo roko, nego jo njena. | Grahamove pri njenem nesebičnem prizadeva- Gospica Grahamova si nij izvolila lehke naloge, ko je počela um in srce popolno neizobraženega otroka podučevati, kako naj hodi nji bolj osrčevalo, kakor zavest, da se je resnica, korenina vsega svetega, tako rano in lehko vkoreninila v srci ljubljenega otroka. A vano opuščenje postavno zapovedanega preis-kavaDJa celo lehko zlorabljenje uradne oblasti, ako se to preiskavanje z najvišjim pomilošče-njem ne objavi za vgasneno. Dozdaj pa vsaj nij bilo znano, da so zločini navedeni v tej broširi državnemu pravdni-štvu dali povod za kazensko preiskavanje; akoravno navedeni odstavek zakona k temu zavezuje; akoravno so objavljeni goljufui slučaji zelo jasno, konkretno in lehko dokazljivo navedeni in brez dvoma uže po zdaj veljavni kazenski postavi kažnjivi; in akoravno je gospod pravni minister v seji slavne zbornice dne 18. dec. 187G trdil, da je državnim pravd-nikom zaukazal, „naj vso svojo gorečnost in vso moč porabijo v to, da konkretne hudobije, samosvojstva in goljufije, kakor tudi konkretna fakta nepoštenega oškodovanja drugih, ako se jim ikako obznanijo, preiščejo, konsta-tirajo in brezobzirno proganjajo." Vidi pa se, da se v resnici brezobzirno proganjanje nij rabilo proti objavljenim zločinom, nego le proti broširi, ki jih je objavila; akoravno celo kazenska sodnija v tej broširi nij izpoznala nikakega kleveta, in akoravno se storjeni zločini ne uničijo s tem, da se njih objavljenje prepove, nego se le omijejo s postavno kaznijo. Omenjena brošira objavlja še druge čine, ki so popolnem kadri, da vzbude splošno vznemirjenje. Tako se na strani 44 trdi, da je vlada banki „credit foncier" dala nezaslišani privilegij, da sme lastno posestvo obložiti na polno cenilno vrednost in izdati hipotekarne obligacije, katerim se je pripoznala pupihirna varnost. Dalje se na strani 71 trdi, da se je zastavnim pismom dal ex officio zastopnik, ki je privolil, da se je 1. julija 1875 kupon zastavnih pisem navzlic terjani pupilarni varnosti le z enim procentom izplačal — čin, ki so ga sicer tudi javni listi potrdili. Razen tega se na strani 52 dolži, da so se storile občno škodljive pogodbe z zavodom zemljiščnega kredita in s prvo avstrijsko hranilnico na Dunaji itd. itd. Taki čini morejo le največje vznemirjenje vzbuditi mej narodom, oškodovati zelo občutno moralični kredit avstrijski takraj in onkraj mej, pa lehko tudi popolnem podkopljejo vladi potrebno avtoriteto, pa tudi temelj vsake državo, namreč zaupanje v njeno pravoljubje, ako se ne prouzroči nepristransko in natančno sodnijsko preiskavanje, in ako se s tem ne dokaže napačnost v bro- podoba je bila, da sta bila ona občutljivost in oni ponos Jerici prirojena; hudo in samo-lastno ravnanje ju nij moglo zatreti, nasproti sredi neugodnih razmer, v katerih je živela, sti se oni dve lastnosti še bolj razvili. Prijaznost je lehko od nje vse dosegla, lehko jo je prepričala in brzdala; vsakatera sila pa ji je bila nestrpljiva, in kakor zelo koristna in potrebna bi tudi bila, vselej se je rada nad njo spodtikala. Emilija je dobro vedela, da takemu duhu celo staršev oblast le redko-krat zadostuje. Poznala je le enega vpliv, ki je dovolj močen, moč, ki vselej vkroti in zatare posvetni ponos in človeške strasti; moč krščanske ponižnosti, v srce vsajene — ponižnost božje besede, vesti, — edina moč, ka-terej se prirojeni ponos uklanja. Emilija je vedela, da Jerica natanko spolni vse, kar bi jej sama ali pa Trueman ukazala; kajti v obeh slučajih je majhena deklica vedela, da sta jej le iz ljubezni ukazala in širi z obliko popolne resnice navedenih činov. — V interesu javne pravne varnosti in morale, časti našega pravosodstva in varnosti premoženja, naloženega v hipotekarnih efektih, stavljajo podpisani z obzirom na §. 12 postave o opravilnem redu na nj. ekselenco gospoda ministra prava sledeča vprašanja: „„1. Ali se je kazensko preganjanje zaradi v broširi „Lasser, genannt Auersperg" jasno, precizno in podrobno navedenih kaznivih činov uže začelo, ali če je misli nj. vzvišenost gospod pravni minister stoprav zaukazati? 2. Ako pa se te zločine ne misli preiska-vati, s katerimi razlogi in s katerimi postavnimi določbami misli gospod pravni minister to opuščenje opravičiti?"u Na Dunaji, 30. jan. 1877. Vitez Wortz, Nabergoj, Sternbach, Graf, Dr. Vošnjak, Gudenus, Alojzi Karlon, Bran-dis, PflUgl, Pfeifer, Weiss Starkenfels, Grof Barbo, Dr. Valussi, Anton Bilrnfeind, Dr. Kusy, Šrom, VValterskirchen, Wurm, Zeilberger, Greuter, E. Ilarant, Brader, Dr. Oelz, E. Fi-scher, M. Herman, Pražak, Dr. Mildschuh, Hohenvvart, Meznik, Weber, Dr. Vitezić, Lienbacher, Zschock, Ganzvvohl, Schrems, Dr. Eanderlik. Minister Glaser je v seji 3. t. m. odgovoril na to interpelacijo, da pravosodni minister nij dolžan vseh brošur poznati, ali ker je smatral interpelacijo kot uradno ovadbo, izročil jo je državnemu pravdništvu uže. On pristavlja, da ie enaka ovadba uže prišla na državno pravdništvo, ki je o tem uže mnogo materijala nabralo. — Torej bodo imeli jako zanimive in politično morda prevažne pravde! 0 Mohorjevej družbi. Z Gorenjskega [Izv. dop.] „Un po pili d! luce." Lmm. Od leta do leta, od dne do dne sveto-mohorska družba bolj na-se obrača pozornost občinstva. Lani se je bil oglasil neki dopisnik iz Goriške (št. 188. „81. N.H) — recimo g. L.; letos drugi iz spodnjega Štajerja (št. 4. „S1. N.") — recimo g. R., ki je zadevno gospodo mnogostransko pokadil. Ker je „oinne trinum perfectum", še jaz svoj „incensum" prinesem, da se jej vsi duški zapro. Poravnati pa imam, neko navidezno na- spolnila je vse tudi iz ljubezni. Da bi pa skrbela za vse slučaje ter njeno dušo kot njeno življenje navajala na pravo pot, trebalo je vdahniti jej neki stalnejni nagib kot je ta, da bi samo dopadala svojim prijateljem. Emilija podučevaje jo o duhu in bitji našega božjega učenika jo je ojačila, da je lehko delala in trpela, nosila in prizanašala, ko je bila sama sebi prepuščena. Koliko je Jerica napredovala v minolih dveh letih, odkar se je počela učiti, pokazala bode sledeča povest. Tu ne sinemo postajati pri njenih izkušnjavah in bojih, pri zmagah in izgubah, katere je doživela. Zadostuje omeniti, da je gospica Grahamova bila zadovoljna in polna zaupanja, Trueman ponosen in presrečen, gospa Sullivanova pa in celo stari Cooper sta priznavala, da se je Jerica v svojem obnašanji in v svojej zunanji prikazni čudovito poboljšala in da je kaj vljudna za svoja otročja leta. (Dalje prih.) sprotje mej dopisnikoma. L. na ime pravi, da je R. marsikako napačno in neresnično povedal. Vrsta je na R. da vse zapored dokaže, vendar tega ne stori; bi tudi teško bilo. Torej sem jaz oba dopisa bral, primerjal in našel, da L. povsem resnico govori. R. sam jo nevede potrjuje, ker lapidarno načrkane trditve g. L-ove spolnuje in pojasnuje. Če so pa njegove izjave vendar napačne in neresnične v koledarji, ker ondi jih je zajel g. L. Sicer se oba prav dobro strinjata, ker očitata, da sta ene misli — te, ka tako zanaprej biti ne more in ne sme; da sta ene želje — te, ka v prihodnje mora, ker more biti bolje; z jedno besedo: narodni blagor, narodova korist jima je pri srcu kakor tudi meni. Ne pristajam k „S1. N.u, a ipak mu pošiljam dopis, ker on je edini, toliko obrečeni in po krivem razvpiti list, ki je parkrat, a vselej močneje se oglasil: videant consules! Dosedaj so molčali vsi slovenski listi. Niti staroslavne „Novice", ki se rade potrkajo na prsi, da delajo iskreno za narod uže mnogo, mnogo let, in zato kmalu dobodo „red hlačnega roba", si nijso upale možato, dostojno, brezobzirno polzke stvari se dotakniti. Celo mračna „Danica", koja stika po mošnjah laških ministrov je odboru po strani dala brco — enkrat. Od onega časa modrostipolno misli pridržava za ograjo zob. Vendar ako uže v petek zjutraj na tešče bije plat zvona, če kaj nespodobnega ovonja v četrtek zvečer, misliti gre, ka studi vsako nepoštenost. A žalibog, vse njene srčike vidimo pokrite z ljubeznjira plaščem. S tem pa nij rečeno, da odbor nepošteno postopa, ali da nič ne stori — Bog ne zadeni ! To vsak vidi in ve, kdor bolje pozna te razmere. Dovoljujem si dakle one razmere nekoliko posvetiti, ker vem, da mi dovoli tudi odbor; vsaj mora ondotno gospodo javno razpravljanje družbenih zadev zanimati in veseliti: tako se pokaže njih žrtvoljubje, vspešno delo in častno ime v toliko večjej spoštovanosti. Znano mi je, da je lani „o posameznih stroških glavo majočemu in tako ob pravo struno zadevšemu L-u, da mu je kmalu na to zabučal „močen glas iz Koroške" : kdo je ta, ki si upa nezadovoljen biti z nami ? in vendar je „marsikako napačno in neresnično povedal" — ta glas. Pohvaliti je imel L. gospode, a ker je nij, se je sama pokazala v oblačili pohvaljenosti. Čemu to ? Če ste vredni, to znamo mi. Naj tudi jaz občudujem delovanje odborovo, da me koroški močnoglasnik ne zavrne? Da, občudoval bom pač, a njega ne, nego ubogo ljudstvo naše, da se tako dolgo želi tati pusti s Celovca; naše inteligentne može Mohorjevega sveta, ki po notah molče, sedaj, ko nam kolo slovstveno povzdige škriplje in zastaja ! Ali bomo še poštovali tisto nespametno ozirnost, zavirajočo prospeh narodne stvari sebi v največjo sramoto in kvar? Kaj sem jaz na odboru opazil, to objavim vsemu čestitomu Mohorskemn občinstvu. Več marog je, ki ga tako šareno opažajo, da mu je primere nij: nedostojnost, nemarnost, ba-rantavost, kar bode sledeče opravdalo. Mi kdo ne upa, prosim, naj v roke vzame koledarje zadnjih dveh ali treh let in uveril se bode. Odprimo tedaj „K." za 1. 187G. Vabilo beroči kmalu dospemo do spoznanja, da se odbor z družbo identificira. Od kraja blagoslovno kropi, potem pa uže oholo stopi pred narod, kazaje mu „ogromno število, ki se pa da še pomnožiti; gotovo pridobimo, pravi, še tisoč in tisoč novih udov", in h koncu zaslužnim, marljivim poverjenikom — zaušnico priloži, do stavši: „ako le hočemo in nij smo leni"; o tem pa nij nič govorjenja, da tudi odbor ne bode lenobaril. No, še tega se manjka, da nam nezastonjski lenobo očita. Mar nij to nedostojno, če moramo slišati (K. 1874), da je skoro cel milijon knjig od od družbe izdanih, in se na to ne pomisli, koliko milijonov je narod moral za-nje šteti. Če se nam kaže beraški forint in se računi, da še ta nij cel; če družba meni, da udje nemajo niti besedice črhniti o njenem tajnem početji, ako nečejo biti „oštro pokarani"; ako je ima za tako budalaste, da jim ne prisoja niti pravice natankega pošteva; se kaj lahko rodi indignacija, kakor da narod nij nič, odbor pa vse; da poverjeniki morajo hlapčevati, družniki pa molčati; da je vsem Mohorčanotn pred njegovo častitijivostjo na popku ležečim klicati: „te O—dbor laudamus!" To privede mislečega rodoljuba do pitanja : kaj je družba, kaj odbor, kakova je njijna razmera V Odbor je pri vsakej dobro urejenej zadrugi izvrsevalni faktor zadružne volje. Je-li sklical katerikrat družnike v posvet, da izve njihovo mnenje? Je-li od zadruge sestavljen? Se-li vede po družbinih pravilih? Trikrat: ne. Iz tega se razvidi, da je odbor samojjlav. Ta nenaravna razmera je naravni nasledek samolastnega ukrepanja v odboru in ujega misterijozuega delovanja. Tu je iskati razlog, zakaj družba primerno ne stori toliko, kolikor se stori drugod in kolikor bi lahko storila glede ogromnih pomočkov. Narod mora postati indiferenten, videč da ne uživa tolicib koristi, kolicih njegovo golemo število odboru dati omogočuje. Nema-li prava, da vse koristi njemu pripadajo? Kaj se zato združuje v močno krdelo in skuplja svoje moči, da zbrane sile njegove večje rezultante ne dado? Se li zbog tega narod naš v družbo zgrinja, da se vspeh njegovega znojnega napora neprimerno absorbira? Dalje. Vsakdo vidi, kako so stroški po vseh linijah se omnožili. V „K." za 1877 bodo celo opazil, da je k 12 potrošnim predalom prejšnjih let za letos en nov „titulus" pristvarjen, 12, ki dosedaj nij figurirah „Razni stroški" v primeri k lanskim (295 fr.) so do polovico (534 fr.) poskočili. Baš jednako „nagrade (!) itd." (lani 1.180 fr.) zvišale so se (na 1.230 fr.) Zavzeti se je, kamo devlje odbor rokopise, kojim vsakoletna darila (!) razpisuje. Čemu razpisuje darila in skuplja rokopise, ako je ima po svojej lastnej izjavi na leta in leta dosita? Tako so stale odborove finance lani, ko je pristopilo — 2.256 udov; a znatno povišane se nam kažejo letos, ko se je vpisalo samih — 479 udov! Vidi-li kdo diference ali ne? Odborova nemarnost se posveti, če njegovo delovanje primerjamo delavnosti svetoje-ronimskega društva. Pred sabo imam knjige, na ogled mi poslane od prijatelja, k društvu, letos četvero knjig izdavsemu, vabečega me pristopiti. „A, istina knjig!" poreče vsak vshitjen. Lep papir, krasen tisek, pošteno vezane, broširane. Osobito prijetno odlikuje se „Danica" (koledar i ljetopis za god. 1877) z imenikom poverjenikov, doživotnikov, vse na 10 straneh — naš pa se vleče in zaspi po 148 ih! Nehote moramo vzklikniti: „Sem naj pride odbor učit se!" Strmel bode videč, kakova natankost, kak duh navdaja odbornike; spoznavši misli brv. odbora o namenu društva, naj se zgleduje nad točnostjo položenega računa, (ki letos celo ,,slov. Matico" na sram postavi); posluša naj, kako predsednik zbornike zbira skupščine odtvarjajoč, da vsestransko pretresajo društvenosti, določajo nagrade in sklenejo to — <|Uod bene vertat; —zapopadek razgovorov je v letopisu razviden. IdltttO dalje ogledovaje si knjige po odboru nam oskrbljevane najprvo: in genere. Njih zunanja oblika odbora ne pohvali. Kosmate kakor so — dovoljno svedočijo od-borovo fufravost. Jedva skupaj se drže; razrezi je, pa se ti razsujejo, o čemur je letosi uže neki llibničan tožil. Seveda, če je takost dobra odboru, zakaj pa ne bila nam ? — Tisek ! Kolikrat omazan, nepravilen, da vezci pol zlagati ne mogo; večkrat tak, da bi pre-tisnjeue črke lahko ošlatal in po noči tipaje bral kakor slepci. In specie knjige preiskovane, osobito oziraje se na one, koje nam sv. Mohor podari, pokažejo so s opeta mnogake neugodnosti. Molitvenik — lepa knjiga, a v jako ne-ročnej obliki, enakostrokih, prav krasnih knjig uže plus quam dosti — Bog ljudi, da bi je brali. Niso pa ,,do malega vse po enem kopitu osnovane", kakor samohvalnl odbor zametavno sodi. (gl. Besed 1876 str. 187). Občna zgodovina nij povsem primerna. Ni ne šolska, ne ljudska. Naše ljudstvo potrebuje vse drusako pisanih zgodovin, da mu koristijo. Ozirati se moramo na ljudstvene razmere, kakor so; stopnja omikanosti, običaji, lastnosti, potrebe. Kazati morajo ljudstvu slavne čine in ob enem ga za taiste vnemati; kazati pogubne napake in povdarjati kako se ogniti dajo. V zgledih mora dokazov tti ge-nijalen pisec, kako narod postane slaven, srečen, mogočen, kaj ga pa tira v propad. Kaj pomaga nizati suhoparna fakta, kakor da priprosti ljud zvečer pri svetilnici sedi s podprto glavo raziskujoč? Greh so zdi kmetu dangubiti pri takovih prismojenostih, ki zanimajo morda učenjake, a praktične možake nikdar ne. Kaj jo neki na tem ležeče, ali vem ali ne vem, da se je znal vstanovitelj Rima Romulus ali Momulus, da so rimskim velikim duhovnikom rekali pontifices ali pompifices? Zgodovina mora tako sestavljena biti, daje zares vitae magistra! Kdor je prehodil Magjarsko in Prusko in se bavil s sličnimi stvarmi, vedel bodo, kako je ondukaje zgodovina z ma-gjarskostjo in pruskostjo prekvašena. To je ovaj kamen modrinjakov, koji učini, da Magjar fantastično ljubi svojo domovino, da si je pusta in divja ; da Prus od svoje dežele ponosno kramlja, ako je tudi večinoma peščena. Običavajmo z zgodovino ko grški rotorji, kojim je služila za podnožje lepoti in vzvišenosti njihovih govorov. Tako je delal Tuki-dides in kdo ne občuduje njegove pisave? Tudi mi obdelujmo zgodovino tako, kakor treba narodni obstoj in domovinska ljubezen. Ne bojmo se, da kaj skazimo; nij mogoče. Goditi se zna na pruskih univerzah, a ne kod nas, niti narodnih šol imajo-čih, kjer bi se jecljati učili — smo prono-dolžni. Zatorej je pa tudi zgodovina izmej najkrasnejih predmetov in mladine za njo pridobiti, da se je srčno oklene. Nekdo, ki pri vsakej priliki slovenstvo skruni, rekoč, da jezik ta je lep v ustih kmeta za oralom, konje in vole poganjajočega: hi, bjo, bistahor — ve ga nemčurstvo tako navdušiti mlade kaline, da ga na krilih v vis dvigajo. Istina! (Konec prili.) Politični razgled. ftocratiaje dežele. V Ljubljani 5. februarja. Iz i9nniij*i se poroča, da je tja prišel nemški poslanik carigradski \Wrther in imel celo uro trajajoč razgovor z Andrassvjem. Dobil je mej potoma v Trst od Bismarka nalog, naj se vstavi na Dunaji. Proti c. kr. dalmatinskemu namestniku generalu iS •.»• v*» narodna stranka, ali takozvana mladočeška zdaj ne bode z ozira na zdajšnje politične razmere nič kandidatov postavljala. Znani baron Ilelfert je o imtftutIti z Ogerako izdal novo knjižico, v katerej svetuje odbiti neopravičene terjatve Magjarov glede banke, celo vprašanje za dva ali tri leta odložiti, mej tem pa s ČJehi pobotati se. Ali nemški listi se le posmehujejo temu! Buttftovo vprašanje še zdaj nij nič naprej prišlo. Ogerski ministri so brez vspeha dogovarjali se v soboto na Dunaji, odšli domov, a v nedeljo so se zopet imeli vrnili, da nadaljuje poskušaj, do kacega resultata priti. VlltAt-sJe «lrjfc*4*e. Iz B*rte»•!»§!»'!/it se brzojavlja: Gorča-kov je izdal okrožnico, v katerej pravi, da prodno bode Rusija sama odločila, kaj ima storiti v orijentalnih vprašanjih, ukazala je svojim poslanikom pri druzih dvorih, naj pozvedo, kaj mislijo druge vlade storiti. S tem hoče Rusija dokazati, da namerava še vedno v zvezi z drugimi delati — če bo moči. Iz Srbtfe poročajo ruski listi, da nijso vsi ruski prostovoljci odšli, ampak da je več ruskih oficirjev v srbskej vojski ostalo. Iz Belgrada se poroča „Pol. Corr.u, da se je po mir je van je Srbije s Turčijo uže popolnem razdrlo, ker Turčija zahteva garancije, da Srbija kasneje ne bi zopet vojske začela. — Osem bataljonov prostovoljcev je šlo v Kladovo. Iz Kliinu poroča telegram, da je papež &e 2. t. m. deputacijo sprejemal, torej vesti o njegovoj bolezni nijso istinite. Dalje je izdal papež 2!». januarja pismo do katoliških društev v Italiji, naj se ne udeleže političnih volitev. Dopisi. I 'M. p«Ml Xi*ii4»*il na Notranjskem 1. febr. [Izv. dop.] Nij ga imela, niti ga nema zemlja modrijana ali učenjaka, katerega nasveti ali čini bi bili brez izjeme vsi pametni in koristni; „sam Bog ne more vsem ljudem ustreči," pravi resnična prislovica. Tako i naši gg. državni ali deželni poslanci ne morejo vsem državljanom ali deželanoni pri vsej svojej dobrej volji ustreči, paziti pa morajo, da se vsaj večini ustreže, kar tudi činijo pravi ljudski zastopniki. Zato se vsi čudimo, ako so pravični gg. poslanci denes proti kaki stvari, katero so pred leti s težavo in trudom v veljavo spravili, ker je skušnja dokazala, da to ali ono nije koristno ali potrebno. Evo naše velike občine, katere smo s takim veseljem napravljali, misleč, da te nam bodo v veliko korist v vsakojakem obziru. Pa kako bi morali inače o tem misliti, kar so sami naši narodni poslanci tako gorko priporočali, in gotovo ne zaradi tega, da bi nam škodili, nego koristili, kar smo popolnem vsi prepričani, kajti korist in blagost deželanov jim je gotovo vedno sveta stvar. Zato so v lanskej sesiji deželnega zbora naši narodni gg. poslanci proti postavi od 1869. leta bili, ker iz-poznali so, da ta ne koristi narodu, nego nasprotno. Uvideli so, da se ta postava ne da tudi tako lobkt uvesti, kakor se je mislilo pred leti, uporabiti bi morali silo, prisiljena reč je pa malokedaj dobra, tako tudi ta ne bi bila. Skušnja je pokazala, in to mislim povsodi, kjerkoli so se velike občine uvele, da te našej blagosti in koristi čisto nič ne hasnejo. Tako na primer je imela naša velika občina 28. pr. m. občno sejo, katere se je udeležilo 23 odbornikov. Ko so se letni potrebni stroški pregledali, vzbudila se je občna nejevolja, ter pričelo se je takoj poudarjati, ne bi li bilo mogoče priti v okom tem velikim stroškom, kateri nam nijso v nobeno korist, torej le v izgubo in ali bi se ne dalo zopet to, veliko občino, katero so pred devetimi leti napravili, v prejšnjih deset razdeliti. Skle-neno je bilo jednoglasno, da se v ta namen izvolijo trije odborniki, katerim naj bode naloga, vse potrebne pota poskusiti in činiti vse, kar se njim zdi potrebno, da se le ta želja izvrši. (Ali pa so se preudarile tudi d o-bre strani velikih občin na vse strani V Prenagljeno naj bi se velike občine, kjer u/e s o, ne trgale. Ce je zdaj težavno, bode v prihodnje boljše. Ne sme se izpustiti višjih obzirov iz vida. „Svoboda je draga", dejal jo velik državnik, ali s v o b o d a je. Ur.) DomaČe stvari* — (Slovensko gledališče.) Dencs se bode predstavljala izvrstna iMosenthalova igra v 4 dejanjih „Deborah". — (V o d u i k o v a besed a) v ljubljanskoj čitalnici je bila v nedeljo sijajno obiskana, kakor gotovo nobena predpustna veselica na Kranjskem letos ne. Več prihodnjič. — (Skozi Ljubljano) seje pred si-nočnjem na Dunaj peljal ruski carigradski poslanik, general Ignatiev. — mrl o) je meseca januarja LS77 v Ljubljani 36 možkih, in 35 ženskih osob, vsega skupaj torej 71. — (Požar.) V nedeljo zjutraj sta dva strelu z grada naznanjala, da nekje v predmestji gori. Vnel se je bil dimnik v Kurji vasi, pa je vse potihinilo, predno je kdo začel resno gasiti. — (Iz Trsta) se nam piše 2. fehr.: Magjarski študentje, ki so bili šli Turke čestit v Carigrad, so z Llovdovini parobrodom v Kotor dospeli, a bili so od ondotnih prebivalcev zopet — po tržaško sprejeti. Ljudstvo jim jo napravilo jednako ovacijo, kakor mi v Trstu: žvižgali so jim, da nij bilo konca, klicali žu-ganja .... Enake sprejeme jim delajo, kakor tukajšnji listi pišejo, tudi v drugih dalmatinskih mestih: v Spletu, Dubrovniku, Žebeniku in Zadru, (pa bodo uže oblasti zabranile). Ali pridejo skozi Trst ali Reko nij še znano. Danaj3ka borza 5. februarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih ti3 gld. — kr. Enotn1 drž. dolg v srebru f18 60 J860 drž. posojilo HO 75 Akcije narodno banko 843 .__ ' Kredi ne akcijo 148 ' 80 * London . . 123 — Napol. ... 9 B 84 J C. k. cekini . • . 5 84 Srebro 115 25 VgeH bolnim moč in zdravje brez Iek» in brei stroškov po izvrstni ReTalesciere k Barry 30 let i».< je uij bolezni, ki bi Jo ae bila sidra- »iia ta prijetna zdravima hrana, pri odraščenih i turocih brez medicin in stroškov, zdravi vso bolezi. v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žloz i naduho, bolečine v ledvicah, jeuko, kašelj, nepre »avljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, z\n: t<\o, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo inmcnje v ušesih, slabosti in blevanie pri nosečih otoinoBt, diabet, trganje, shujšanje, bledicico in pr ilijjenje; posebno se priporoča za dojenee in je boljo cirt^o dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprič •al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi ipr ■•lin profesorja Dr. Wnrzerja, g. F. V. Beneka, pr; f{jra profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, pravilnega svetnika Dr. Angclsteina, Dr. Shorelan , Ur. tampbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Castb naarr, Markize de Bruhun a mnogo d nizi h imenitni': iH-ii, se razpošiljava na pouobuo zahtevauje laato . kratki izkaz it SO.OOfl spričnvalov. Na Dunaji, 13. • prila 1872. Treslo je iže sedem u>es cc, od. ar sem bil v brezupnem Btanji. Trpel sena vslod prsni-i iiču nb-nih bolečinah, in sicer tako le s ra od dno dO dnu . iuno g niL in to zuprećilo je dolgo čb; moj ht oje. Cul stm od Vašo čudapolne Revalesc'e pri el stm jo rabiti in ma^otovim Vas, da ae čuti -i po memči.ini t.žitku V*šo tečue in okusno lio. -lesciere popo min zdrav, tako, da brez naima . ie,.; tres nja morem /.opet pinuti. Za adi tegu priporočam vBcin bol im to p'imemo prav c. • o m oku*' u hrano kot ajboljši pridni čuk, ter ostanem Val udani Gabriel Teschner, iilušatelj javnih višjih trgovskih šol. 1'ismo visoko plemenito markize de Biehan. Ne apel, 17. aprila 1862. OoBpod! Vslod neke bolezni na jetrah bilo j. moje stanje hujsanja in bolečin sako vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogl niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vodno nespanje, ter Bom trpela vedno na ra/.dražcnji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vaio Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet umivati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Bre han. St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepio-bavljeiiji, nespanji in hujšanji. Št. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolekanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. ttevatesciere je 4krat teenejsa, nego meso, v tu pri odraščonih in otrocih prihrani 50 krat voo •■-coui, ko pri zdravilih. V pioh.'iatiti pusiot pO pol renta l gold. 50 h 1 vuz 'J goid oO krt] 2 fanta * gold. 60 kr., 5 fon tov J. ^old, LSI fantov 20 gotd., M fantov 36 go u-iiiCin.io.. • .'iset. v in Rovalosciere Chocolatee v prahu ik; ta« l gld. 00 kr., 24 ia» z ■,, u t c, 48 ia» i gl. t-Oii^r., v prahu ca 120 tat Prodaje: D u 3arry t C o m p. nt. Dn tafli Ws»l ■ . '.u«i*n.-ii/'i it, 3, kakor v -.tmn aoiuh pri dobr. ■ - 1-7ih ir 'ipocerijakih arirovoih' idi razpošilja 4-.. «ajakt hiia na vse kraje 00 poitnih -lakasnioah ali povnetj h. V LJubljani Ed 1ihr, J. 8vob od», lokar pri ,zlatem orla", t Rettl pri lekarjn J. Prodamo, v Celovca pri lek*rju Birainoherja, 7 Bpljetu pri lekarjn A Ij i novica, v Trsta pri lekarjn Jakoba 9errii"allo, pri drotreristu P. Bo^oa i'i J. Hirscliu, v Zadru ,>ri Androviću. (.71) V knjigovodstvu in korespondenciji C**-l) d Jedino pravo dobiva so pri ♦ riel I*iecoIi, ^ Uhurju, )ui (iioutjulcij cesti v Ljuhljani. Samo 80 kr. 1 par nožev z vilicami iz pravega, vedno belo ostajočega britanskega srebra, '/* 'h'«. 4 .Ni. Žličice za kavo, ona kr. 15, 20, 30, 40. Žlice za jed, „ „ 80, 40, 50, 60, 70. 1 zajemaleo za mleko, kr. 6Q, 80, gl. 1, 1,2 , 1.60, 1 zajemaleo za juho. gl. 1.20, l.oO, 2, 3. 1 par vel|kih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, 6. 1 tasa, velika, kr. 90, gl. 1.20, 1.50, 2, 2.60, 3.:»0. 1 okvir z i fotografijo, lin, kr. 80.__ HlRH Vse drugo jako cono. KB Naslov: Jfl. fiSa-rs^icr. ^Itfttf/i: Štifti* I ŠH*f/*1 hicifjtt* Wien, Neuliau, llurggasse 2, Hotel Bttilur. Oeuilnik zastonj. Naročbo iz provincije takoj a postnim povzetjem. (25—2) I w O«) o «2, o N 3 c £ St iS « P8 S r I -i hI H — M =1 B — e' m' — o" a a - w »" ni ti _ -S C? Od S F p v. Cd 5 o er o S« ^1 cr M Jedina trgovina na Dunaji! katera je ugodna za tako slabo čase, sklenila jo cone blaga šo za 30°/0 znižati in ta jo K ine.skega »srebra fabrikna naloga 11. It« < Krili 4* i m .1 Al (O., ZCmnaj, Karntnerstrasse 3.^=, -v "toeizisirj-uL- ■B Veljalo je na primer. — ~ 6 žlic za kavo 6 navadnih žlic t; Dožev za obed . , 6 vile „ . , 1 vel. žlica za juho , 1 v p p mleko 1 moka skledica z žlico prej sedaj prej gl. 8.60, gl. l.BO 1 posodica za turški „ 7.50, „ 2.75 tobak . . . . gl. 4.—, „ 7.50, „ 2.7S b mal. tas ža slatlkor „ 51.50, „ 7.60, „ 8.7(5 1 posodica za ina>lo „ 3.—, B 5.—, „ ii.SO 3 korke s podobami n 8.—, 3.—, „ 1.50 1 par svečnikov . „ 6.—, 6,—, „ S.— 1 majolka za čaj . „ 8.—, 1 posoda za olje i oset „ 8.—, 1'<».-.«-im<> xn dojrlla i>i-iji>x-jiA-iio 1 sedaj gl. l.SO „ i.*o kr. UO gl. «— - 5-- 6 nožev, 6 vilic, ti žlic ti žlic za kavo, vseh 24 komadov v elegantnem etnija namesto gl. 24 samo 0 gl. 50 kr. 6 desertnih nožev, »vseh 21 komadov v 6 B vile, (elegantnem etuija namesto gl. 20 I samo gl, 0.75. 6 „ žlic, 6 poBtavcov za nože,] Najuov<>jNii~]»iiKlu za čiščenje zlatnine, srebrnine in kineskoga srebra, škatljica 25 kr., ti škatljic gl. 1.20. Jako lepo taso, majolke za kavo in čaj, servico za čaj, Btojaloa za pogrnene mize, girandole, posipale! za s'adkor, čašico za jajca in garniture za jajca, posodico za zobotrebce, spotiko za servijeto itd. itd. Na vzuuaj razpošilja so točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtovanje dopošilja se tudi razločeni cenik brezplačno. (142—'23) Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina m ubk .Narodne tiskarne".