o
POSEBNA IZDAJA - Leto XV. - štev. 16 (616) ■ Trst -17. aprila 1963	30 lir
Scedli. In abb poat. - Grappo I
i /
trp
atn
Samo glasovi oddani kandidatom KPI bodo
politično dejavni in za slvar
slovenske manjšine zares koristni
ivit Cas volitev se naglo bliža, pred-prO v°lilna kampanja političnih strank prir Se razvija in postaja bolj razgiba-iljti aa. O pomenu in važnosti teh vo-istf\ ‘'tev v splošnem, a za slovensko pCc Manjšino še posebej, smo na tem ,0sl' biestu že pisali. A če to ponovno $1 Storimo, še vedno ne bomo dovolj \.ei Podčrtali, kaj na teh volitvah lahko j Pridobimo aii tudi izgubimo.
0 Naš človek je za to priliko pri-soti Vukoval-*U*ltìétiuo' jasno, sUvčhho iti c uit1 neSL'bično besedo najkoristnejšega fC napotila od strani vseh, ki jim je f)l stvar naše manjšine v Italiji iskre-no pri srcu. Mesto tega pa smo Pnča dogajanju, ko se politična ,[kti nerazsodnost in nestrpnost povezu-fifitt je.ta 2 neko slepo strastjo nerazum-
rtl 0" . Cf
r/
•M.
/f
I0
nit
ue»| ul, UU1CJ, (Hip
jgtt ^'šljeniki in volivci SDZ v Go-,r" Tdaj še enkrat podprli kandira —'v Krščanske demokracije! Mor-■* c*a v znak priznanja za njeno «iz-
..... ailU^)LJU J Iv l tlZ.LU ii-
Jive mržnje, ob popolnem preziranju in nerazumevanju vsega, kav 'ahko predstavlja resniče narodne koristi.
Toda komunisti nismo bili zelo presenečeni nad sklepom, ki ga je Pred kratkim sprejela goriška SDZ ®ede usmeritve svojih volivcev v ^ezi s tem, komu, oziroma kateri ,. franki naj 28. in 29. aprila oddajo A |^(,ie glasove. Že prej je vse kaza-j > da bo tako končalo. lost i *n. tako naj bi, torej, pripadniki, ^mišljen" ‘
f> date Zdaj
id
'i redn° skrb», ki jo je pokazala pri 'oševanju najbolj perečih vprašanj i; slovenske manjšine v Italiji?! Ali ' d (a «velikodušne ukrepe», ki na nji-.A,	. 1 osnov i lahko danes z zadošče-
v njem ugotavl jamo, kako so vse na-
Sl! zah!eve1 P° enakopravnem rav-nan-iu izpolnjene? !
S raMar Za noriško SDZ obstoječe t razmere, v katerih je danes slo-P' rj,nska manjšina primorana života-r|,iZarCSx.Že Podstavljajo najpopol-0 li' ° rešitev, oziroma izpolnitev ; pl ako ustavnih določil?
litin j, ,ares ^o težko našim ljudem, naj bdi:?”0 takšnega ali drugačnega ponili večnega prepričanja, pogoltnili ta-;tcif' ? °Sromen in grenak zalogaj sra-ji( >e! SDZ v Gorici pa jc s Lcm ■aA gazala dve stvari : prvič, da sta idèi kaa Privrženost in odvisnost od “(0 ^.rščanske demokracije tako popol-0 v ',n brezpogojni, da ji sploh ni do-yr le.nv° razmišljati s svojo glavo in, tC]U8ič da so ji lastne strankarske ;nik ^ Prestižne koristi, tesno povezani aa ,z nnimi vladne stranke, daleč lij1 vsemi drugimi tudi, ko gre rpasPjnšne koristi vse slovenske Sjjvl^*ne' 1,1 še nekaj je dokazala r<>g v Gorici : dokazala je nam-it,al '*enem tudi neki skrajno o-°važujoč odnos do svojih last-
nih pristašev, poštenih in zavednih Slovencev, ki gotovo ne bodo mogli enostavno preko dejstva, da jih s svojim stališčem praktično navaja na neko vrsto narodnega izdajstva. Zakaj, samo to in nič drugega ne more predstavljati pred dnevi v prid Krščanske demokracije sprejeti sklep goriške SDZ.
Obstaja pa trdno upanje, da bodo prav zaradi tega ti zdravo razsojajoči in zavedni slovenski ljudje katoliškega prepričanja odrekli svojo podporo vodstvu, ki jih, ne da bi upoštevalo njihova razpoloženja in čustva ter ob žaljivem podcenjevanju njihove politične zrelosti in narodne zavesti, skuša speljati na pot, katere bi se morali prej ali slej globoko sramovati.
S svojim dosedanjim postopanjem je Krščanska demokracija v odnosu do naših manjšinskih potreb in zahtev vseskozi dokazovala svojo najpopolnejšo brezbrižnost, ob mnogih priložnostih še kaj hujšega, a pri tem naj še posebej o-menimo njene napore v Slovenski Benečiji, kjer se na vse pretege trudi, da bi slovenski jezik ne samo ne prodrl v osnovne šole, marveč, da bi bil pregnan celo iz cerkva.
Zato se postavlja vprašanje zakaj, na kakšni osnovi bi slovenski katoliško usmerjeni volivci po vsem tem morali glasovati za Krščanske demokracijo, ko jih ta v resnici dvakrat tepe: kot Slovence in kot slovenske katoličane?!
Naj bo torej to do volitev predmet zares prizadevnega razmišljanja in poštenega presojanja za vse slovenske, tudi katoliške volivce, ki se hočejo kot takšni izkazati ne samo z besedo, marveč predvsem s svojim ravnanjem. Naj svojih glasov v nobenem primeru ne oddajo v prid stranke, ki se je doslej s tolikšno brezbrižnostjo in nerazumevanjem poigravala z našo narodno usodo.
Slovenski skupni listi na Tržaškem pa, dasiravno je v njej prisotna tudi Slovenska katoliška skupnost, ne moremo pripisovati vloge ki si jo ju prevzela goriška SDZ, se pravi zveza med Slovensko katoliško skupnostjo in Slovensko demokratsko skupnostjo, v kateri ie pretežno zagotovljen vpliv prve. Vendar je — posebno, če upoštevamo goriški primer — omenjena njena prisotnost v okviru Slovenske skl*Pnc l'ste slabo jamstvo za uresničitev namenov, iznešenih v programu te liste. A poleg tega je potrebno še enkrat poudariti tudi to, kar smo prav na tem mestu že
povedali: da jc namreč njen nastop še posebno na teh volitvah — kljub lemu, da od svoje strani nočemo nobenemu odrekati demokratične pravice po polnem političnem uve ljavljanju — za stvar naše narodne manjšine docela nekoristen, da ne rečemo škodljiv. Zakaj nekoristen in zakaj škodljiv? Nekoristen, ker gre za očiten nastop izključno v svrho uveljavitve določenega političnega, oziroma strankarskega prestiža, brez vsakršnega praktičnega političnega rezultata v korist manjšine. A škodljiv, ker je vloga omenjene liste na teh volitvah objektivno omejena samo na to, da odteguje glasove tržaških slovenskih volivcev slovenskemu kandidatu na komunistični listi, ki jc od vseh slovenskih kandidatov edini lahko izvoljen. Okrog 6 tisoč glasov, ki jih je ta lista enkrat že prejela, namreč, še daleč ne dosega števila, ki ga zakon predpisuje za izvolitev državnega poslanca.
Nestvarno, skoraj bi rekli otroško, pa je razpravljanje «Novega lista» o nekakšni «možnosti» izvolitve slovenskega parlamentarca na tej listi, če bi slovenski volivni u-pravičenci na Tržaškem vsi kompaktno oddali svoje glasove v njegov prid.
Menimo, da bi, nasprotno, bilo mnogo pametneje in za slovensko manjšino neprimerno koristneje, kar bi obenem tudi dokazovalo njihovo zares iskreno slovensko zavest, če bi ob priliki teh volitev raje glasove svojih volivcev usmerili v prid tistega slovenskeaa kandidata, ki ima najboljše iz-glede, da bo prodrl. Mnenje, češ, da je njegova (namreč slovenskega kandidata na naši listi) izvolitev tako že zagotovljena, ni sprejemljivo, zakaj to dejstvo še nikakor ne more opravičiti namena, oziroma stališča, na osnovi katerega bi o-krog 6 tisoč slovenskih glasov bilo praktično vrženih v vodo. Račun, po katerem — če smo dobro razumeli «Novi listi» — naj bi, med drugimi, tudi okrog 18 tisoč slovenskih volivcev, ki so doslej volili za našo stranko, tokrat oddali svo-ie glasove kandidatu Slovenske skupne liste, da bi tako mogel biti izvoljen v parlament «izrecno» slovenski poslanec, pa je brez vsake resne podlage.
Mirne vesti lahko, zatorej, po vsem tem rečemo, da bodo samo slovenski glasovi, oddani kandidatom Komunistične partije, politično dejavni in za stvar slovenske manjšine zares koristni glasovi.
DUŠAN FURLAN
StovcttU!
Glasujmo kompaktno
proti raznarodovalni politiki DC in njenih zaveznikov,
glasujmo za KOMUNISTE!
Že davno smo bili mnenja, da so noriški esdezejevski prvaki navadni priveski Slovencem sovražne demo kristjanske stranke. To so tudi sami že večkrat dokazali s svojim zadržanjem v goriškem občinskem in v pokrajinskem svetu. Zato nas ni presenetila niti vest, da so sestavili resolucijo, s katero vabijo Slovence, naj podprejo kandidate demokristjanske stranke, ne da bi jim ti kandidati dajali kakršno ko li jamstvo, da bodo v hodoče menjali svoje zadržanje do Slovencev. In prav s tem dejanjem so še enkrat neizpodobitno izpričali to kar v resnici so in za kar jih tudi mi smatramo. Poziv naših goriških tovarišev goriskim prvakom SDZ in SKS, naj javno izjavijo, da so v resnici demokristjani, je zadel na njihova gluha ušesa. Formalnega odgovora niso dali, toda z dejanjem so na to pritrdilno odgovorili. Odgovorili so s tem, da so povabili Slovence, naj glasujejo za lastne raznarodovavce.
Do nedavnega so se prav ti ljudje bahali s svojim «slovenstvom». Kaj vse so pisali in govorili o nas! Slovence so rotili, «naj ostanejo Slo venci in naj ne tonejo v morju italijanski strank». (Po njihovi logiki, po tisti namreč, ki je za njih veljala samo do včeraj!, ostane Slo-
venec lahko samo kdor odda glas njihovi skupini.) Sedaj za njih oči-vidno to ne velja več. Ne velja za to, ker nihče ne more trditi, da demokristjanska stranka m italijanska stranka. To, kar so prej govorili in pisali o drugih, so sedaj sami naredili s tern, da so povabili Slovence, naj glasujejo za demokristjanske kandidate, naj «tonejo v italijanskem morju». Tu se postavlja vprašanje: ali naj Slovenci verjamejo tistemu kar so goriški esdezejevci govorili do včeraj, ali pa tistemu, kar govorijo danes?
Kljub temu, da danes eno trdijo goriški esdezejevski in klerikal-ni prvaki in da drugo trdijo njihovi tržaški kolegi, v resnici ne vemo, kje je prava meja med njimi. Le za nekaj vemo in to je, da so vsi zagrizeni protikomunisti ter da de tujo kot jim narekujejo demokristjani. Zato nas ne začuduje niti pisanje njihovih glasil. «Katoliški glas», ki je za številnimi članki proti nam, prejšnji teden povabil Slovence, naj podprejo demokristjanske kandidate sedaj ponovno vabi Slovence, naj vo 'ijo SSL.
V resnici ne vemo, ali ima sploh pomen pisati o vsem tem. Kako ne ki more nekdo, ki se hote odreka svoji samobitnosti, pozivati Sloven
(Nadaljevanje na 2. strani)
uoouooooooooooooooooooooooooooo uoooooooooooooooooooooooooot
Partizanskosrečanje
v Steverjanu
Preteklo nedeljo je bilo srečanje bivših partizanov goriške pokrajine. To srečanje so organizirali komunisti. Uspelo je zelo dobro. «Na Dvoru» v Steverjanu je kar mrgolelo tovarišev, ki so se pozdravljali in stiskali roke ter obujali spomine na lepe in bridke trenutke, ki so jih preživeli skupaj. Zato je bilo ozračje lahko bolj veselo in prisrčno, zlasti ker se mnogi niso videli že vrsto let. Med njimi je bi! Mario Lizzerò - Andrea, komandant grupe osmih divizij «Garibaldi-Friu-li». Lizzerò je danes sekretar deželnega komiteja KPI in na sedanjih volitvah kandidat za poslansko
V soboto 20. aprila ob 19.30 bo v Ljudskem domu v Trstu
(ul. Madonnina 19)
o temi :
Politične stranke in slovenska narodna manjšina v deželi
Govoril bo
Dr. Karel Šiškovič
Sledila bo diskusija
zbornico. Nadalje so bili v Steverjanu: Fantini Mario - Sasso, komandant divizije «Garibaldi-Natiso-ne», komisar iste divizije Vanni, Ciril Klanjšek iz števerjana, Ladi Dornik , doberdobski župan Andrej Jarc, Jože Pahor iz Jamči j in še mnogo drugih partizanov in komunistov iz vse goriške pokrajine.
Zbranim partizanom je govoril najprej tovariš Vanni, ki je med drugim poudaril, da se nahajamo v zelo važnem trenutku ter da je zato nujno, da se partizanska borba nadaljuje v političnem življenju, čeprav z drugim orožjem, to je z glasom za ohranitev enotnosti demokratičnih sil. KP je tista sila, tako je nadalje poudaril tov. Vanni, ki se bori za to enotnost delavcev in za enotnost med Italijani in Slovenci naše dežele. Prav zato, je zaključil svoj govor tov. Vanni, je nujno, da na bližnjih volitvah oddamo svoj glas KPI, ki je obenem siguren glas za dejanski preokret na levo.
Tov. Lizzerò je imel daljši govor, v katerem se je med drugim dotaknil tudi skupne borbe slovenskih in italijanskih partizanov, ki ni bila samo borba za osvoboditev izpod na-cifašističnega jarma, ampak tudi borba za odpravo diskriminacije in izkoriščanja delavskega razreda in slovenske narodne manjšine. Tov. Lizzerò je vse prisotne povabil, naj aktivno sodelujejo v sedanji volilni borbi, naj glasujejo za KPI in tudi druge prepričajo, da bodo oddali svoj glas tej stranki, ki med drugim jamči tudi za izvolitev slovenskega poslanca v parlament kakor tudi za izvolitev slovenskih predstavnikov v bodoči deželni svet.
JOŽE JARC
Komunistična partija se je vedno dosledno zavzemala za pravice slo-S venske narodne manjšine v Italiji in ni nikoli delala »taktičnih potez“s
KPl je bila v preteklosti in je še danes najbolj dosledna in borbena politična sila za prijateljstvo med Italijani in Slovenci, za svobodni razvoj slovenske manjšine in proti asimilacijski politiki K D in njenih vlad.
Govorili o potrebi borbe za obstoj slovenske manjšine in dejansko, kol to dela SOZ odv. Sfiligoja, podpirati politiko KD in glasovati zanjo, ne ust rezu potrebam sl o ve n s k e m anjšin e.
Taka stališča so v očividnem nasprotju z interesi slovenske manjšine, ker sprejeli politiko KI) v državnem merilu pomeni konkretno za naše kraje sprejeti njeno raznarodovalno in nacionalistično politiko.
GLAS ZA, KPl JE GLAS PROTI RAZNARODt) VALNI POLITIKE JE GLAS V OBRAMBO PRAVK NARODNE MANJŠINE, JE GLAS ZA SOCIALNI NA PRED E K IN ZA DEMOKRATIČNI RAZVOJ REPU BLIKE, KI TEMELJI NA DEMOKRATIČNI IN ANTIFA ŠISTIČNI USTAVE JE GLAS ZA SOCIALIZEM!
(Iz resolucije konference slovenskih komunistov v Doberdobu )
Poslanec Vidali se je v letih svojega parlamentarnega delovanja vedno zavzemal za priznanje pravic Slovencev. O tem vprašanju je mnogokrat govoril v poslanski zbornici ter ga obravnaval v raznih interpelacijah in vlogah, naslovljenih na vlado ali na razna ministrstva. To vprašanje je med drugim obravnaval tudi med razpravo o proračunu notranjega ministrstva za finančno leto 1961-62 in med razpravo o proračunih drugih ministrstev. Obširneje je o njem razpravljal tudi med razpravo o zakonu za izvolitev tržaških senatorjev in med razpravo o posebnem statutu za deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Poslanec Vidali se je zavzemal za Slovence tudi ob raznih drugih prilikah, kot n. pr. takrat, ko so oblasti prepovedale dvojezični volilni shod na tržaškem Velikem
slovenščini, zahteval spoštovanje pravice do slovenskega tolmača ob priliki procesa proti odgovornemu uredniku «Primorskega dnevnika»; mnogokrat je posredoval v korist slovenske šole, slovenskih šolnikov, posameznikov, bivših političnih preganjancev itd.
Februarja 1959 je poslanec Vidali skupno z drugimi poslanci KPl prvi predložil zakonski načrt za pravno priznanje slovenske šole. Drugi zakonski predlogi so bili postavljeni mnogo kasneje in zakon za slovensko šolo je bil po dolgih razpravah dokončno sprejet ter je stopil v veljavo 19.7.1961.
Navedli smo le nekaj primerov, toda že ti kažejo, kako je naša Partija vedno imela živo pred očmi vprašanje pravic Slovencev. Dejstva potrjujejo, da naša Partija ni nikoli «delala taktičnih potez» ter
trgu, ko je karabinjerski podoficir ^a se^nc spominja Slovencev samo svojevoljno prepovedal slovenščino
na neki športni prireditvi na Proseku, ko so oblasti osporavale Skupni slovenski listi slovensko besedilo na svojem volilnem znaku itd. Nastopil je proti šovinističnemu pisanju fašističnega glasila, zahteval objavo uradnih razglasov tudi v
ob volitvah.
Danes ta Partija kandidira tudi slovenske tovariše in daje možnost, da pride v pogansko zbornico tudi slovenski poslanec. Zato pa je potrebno, da Slovenci kompaktno oddajo svoj glas Komunistični partiji !
Borba za narodnostne pravice slovenske manjšine mora težiti za tem, da odstrani sleherno oviro, ki se postavlja na pot razvoju manjšine same na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, s perspektivami, ki ne smejo omejevati njenega razvoja v zaprtem krogu temveč s perspektivo svobodne uveljavitve narodne skupnosti v okviru italijanske demokratične države. Zato je potrebno zavrniti politiko Krščanske demokracije in se boriti proti njej, ker la zavira slovensko manjšino v cilju, da bi izginila kot narodna skupnost.
(Iz dokumenta vodstva KPl o slovenski narodni manjšini v Italiji)
Kolonkovec
Prali razlastitvi zeoilllšč
Tajništvi Zveze malih posetnikov in Kmečke zveze sta poslali tržaški občinski upravi svoj ugovor proti sklepu občinskega sveta o razlastitvah zemljišč na Kolonkovcu. V svojem ugovoru omenjeni zvezi poudarjata, da razlaščanje obdelanih zemljišč na Kolonkovcu ni v duhu zakona, ki hoče preprečiti špekulacijo z gradbenimi zemljišči ; da na omenjenem področju živi precejšnje število kmečkih družin, katerih e-dini vir dohodkov je kmetijstvo; da je bilo zemljišče na omenjenih področjih s številnimi melioracijami, intenzivnim gnojenjem, z namakalnimi napravami postopoma valorizirano; da je to zemljišče zaradi uničenja drugih vrtnarij v o-
kolici mesta ostalo dejansko edino, ki je usmerjeno na tržno produkcijo in da ta produkcija znaša letno od 500 do 600 milijonov lir dohodka ; da so za gradnje stanovanjskih hiš primernejša druga področja v neposredni bližini mestnega središča, ki pa niso primerna za vrtnarstvo.
Kot smo že v prejšnji številki lista poročali, so kmetje-vrtnarjl na Kolonkovcu in v Rovtah zelo vznemirjeni zaradi sklepa o razlastitvi zemljišča. To so prizadeti demon strativno pokazali tudi na sestanku, ki sta ga prejšnji teden sklicali Zveza malih posetnikov in Kmečka zveza in katerega se je udeležilo mnogo kmetov-vrtnarjev.
OOOOOOOOOOOOÒOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooo
Trebče
Strašna nesreča : Dva fanta mrtva
V soboto zvečer sc je zgodila huda cestna nesreča pri Ključu nad Ricmanji. Dva trebenska fanta, 25-letni Marino Cuk in 22-letni Dor ko Pahor sta z motornim vozilom zadela v obcestni kamen, ter se prevrnila. Pri padcu sta oba dobila zelo hude poškodbe. Marino Čuk je že med prevozom v tržaško bolnišnico umrl, Dorko Pahor pa je preminul v torek zjutraj.
Vest je zlasti Trebence močno pretresla ter jim skalila velikonočno praznično razpoloženje. Pretresla jih je tembolj, ker sta bila oba nesrečna fanta zelo priljubljena v vasi in ker je spomin na tragično
UOUOOOOOUOOOOUOUOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
preminulega Julijana Colauttija še tako živ in rana še tako boleča.
Težko prizadetima družinama, zlasti neutolažljivim staršem izrekamo naše najgloblje sožalje.
Koncert Beograjčanov v Trstu
V torek 23. aprila ob 21. uri bo v tržaškem Avditoriju koncert slušateljev Glasbene akademije iz Beograda.
Vabila bodo na razpolago od sobote dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Avditorija.
Glasujmo kompaktno za KPl
(Nadaljevanje s 1. strani)
ce, naj pokažejo da so tu, da tukaj hočejo živeti in da se vrste zavednih Slovencev večajo?!
«Demokracija» je bolj v zadregi in se sedaj skuša opravičevati, do nima ničesar skupnega z goriškimi esdezejevci in klerikalci. Toda dejstvo je, da so prvaki obeh omenjenih goriških skupin v vseh minulih letih imeli dovolj prostora za članke tudi v tržaški «Demokracip». In na straneh tega lista zaman iščemo odkrite obsodbe početja goriških prvakov. Ali ni to zelo značilno?!
Toda tu ne gre za polemiziranje.
Ne gre niti za to, da bi komur ko- | interese golemu strankarstvu in li odrekali pravico do politične iz- protikomunizmu. In prav to ne mobile. Toda v tem trenutku je bila | re roditi nič pozitivnega za Slo■ izbira tržaških skupin, ki so sesta- j vence! Sedaj je odvisno od Slo-
vite svojo skupno listo Slovencem škodljiva, izbira goriških esdeze-jevskili in klerikalnih prvakov pa še trikrat boli škodljiva. V končni analizi stt obe izbiri taki kot sta po volji demokristjanom. Obe imata za cilj onemogočili izvolitev slovenskega poslanca. In ker samo kandidat slovenske narodnosti, ki nastopa na listi KPl, ima možnost izvolitve, je ta izbira tudi v službi protikomunizma. Zato povsem lahko poudarimo, da iz.bire vseh omenjenih prvakov podrejajo narodne
vencev, kako bodo sprejeli te izbire. Ali bodo sledili tistim, ki jih tirajo v lastno pogubo, ali pa bodo sledili tistim, ki jim hočejo dobro in ki med drugim delajo za to, da bi naša narodna skupnost v Italiji dobila svojega zastopnika v najvišjem državnem predstavniškem domu. In če hočejo dobro sebi in vsemu narodu, naj obrnejo hrbet vsem tistim, ki jih vabijo na Zgrežena pota ter naj kompaktno oddajo svoj glas KPl in njenim slovenski kandidatom!
■ nam
POi
Četrtek 18. aprila
ŠKOLJET (ul. Zanella) ob 17-1 uri, govori Marija Bernetič —I BORZNI TRG ob 18.30, govori Arturo Calabria — TRNOVCA ob 19 uri, govori Jelka, Gerbec — KRIŽ ob 20. uri, govorita Arturo Calabria in Dušan Furlan — SKEDENJ ot> 20. uri, govori Vidali.
Petek 19. aprila
TRG GOLDONI ob 17. uri, govti rita Marija Bernetič in Jole Buril
—	KATINARA ob 18. uri in Ld| NJER ob 19. uri, govori Franc Gombač — TRG SV. ANTONA ob 19 uri, govorita Vidali in Ton el --FODLONJER ob 19. uri, govori Calabria — VIŽOVLJE ob 19. uri, govori Vera žužek — KOLONKO VEC ob 20. uri, govori Calabria MEDJAVAS ob 20. uri, govori Dolfi Wilhelm — KONTOVEL ob 2»-uri, govorita Rogassi in Padova1”,
—	BORŠT ob 20. uri, govori Duša"! Furlan.
Zborovanje v Sovodnjah
Li
ttio
Mi
0 Vc
filo
lap
Iz Sovodenj pri Gorici smo pr£' fec jeli sledeči dopis:	''itv
Prejšnjo soboto je bilo v Sovo» n j ah volilno zborovanje KPl. Gov<> L rila sta kandidata Jože Jarc iz Dfj ) Va berdoba in Raffaele Franco *’ Van;
Tržiča.	•---
Prvi govornik je v svojem gov» ru poudaril načelnost borbe Kom1” U/ nistične partije za pravice sloveni V l ske narodne manjšine v Italiji. De)| stvo, da bo KPl, tako je poudam govornik, edina izmed strank, ki s‘ predložile svoje kandidate za paf iament, izvolila Slovenca, je zada sten razlog, da oddajo Slovenc glas tej stranki, ne glede na lastm politično ali nazorsko opredelite' Govornik je prikazal tudi kako d1" mokristjanska politika teži za teif da bi v čim večji meri raznarocF
našo narodno manjšino, nato P? je močno kritiziral goriško SDA
ker poziva slovenske volivce, n* '°bo glasujejo za Slovencem sovrag Vi; demokristjansko stranko. Pouda”J ra ži je, da je naloga volivcev, da s?0voi
in odpravijo demokristjanski vr} 'lovai
ni monopol ter podčrtal, da je &Vot
dosego tega cilja nujno potreb1)?
enotna borba vseh democratici1’ f[t
ji db
sil. Ožigosal je tudi zgrešeno za£? C*11' žanje tistih socialistov, ki pravir a da se je v teku enega leta več *) °Ve seglo kot prej v celem desetletb1 '°dni Tako govorjenje, je dejal, pome)! ^ča podcenjevanje pridobitev enoto’ >ede ljudskih množic ; kajti znana s tv* je, da so bile pridobitve izbojeval’ ufo v skupni borbi komunistov in Sv ROJI cialistov, in da brez enotnosti ne "kovoi bila niti danes mogoča vlada lev ^ ga centra.	,sv ^
Poslanec Franco je obravnav'” izovq, probleme, ki so združeni s takoiflMkan novanim «ekonomskim čudežen1 IQ Poudaril je, da ta «čudež» ni	,,
nesel delavcem in kmetom nube1! koristi zaradi povišanja živi j en j s»1. c." stroškov. Pridobitve, ki so jih 1, ar,.i lavci izbojevali, niso rodile p00'la; kovanih učinkov, ker ni bilo F )9) 0 politične enotnosti med stran"
mi delavskega razreda, kakršna t"r
u:i~	___i:..	-	-*1
bila na sindikalnem polju. GoV0' w nik je citiral primer socialistov, a so glasovali proti predlogu kolF h ' nistov, da bi se pokojnino kme’1,) h r,o zvišalo na 15.000 lir mesečno. Ob ^ he* ključku svojega govora je 1° ;'"H Franco razpravl jal tudi proble1^ h° Se
i i cu ivu lazpravijai iuui	h
miru. Napadel je Krščansko deiri kracijo, ki porablja milijarde FVl
milijarde v nepotrebne namene, ■ ■. t mesto, da bi ta.denar služil za ač )orj
i iti

življenjske ravni najširših ljudšj*! T0r . množic. Ob koncu svojega go''0	-
je pozval vse prisotne, naj glfj
DP LO — GLASILO KPJ. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
| V | ; V/. V tl I VOW poivzuiv,	C' > tl T)
jejo za listo KPl, ker je od oK’, Sq pitve te stranke odvisen demoj). lični razvoj in napredek ter o*1 v J0;
nitev miru.	L'f1
h, „
-------------------------------^2- »
MCI
KAPELJ —