PHIHDHSKI DHEVH1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE lir - 10 jugolir ♦ 2,50 din TRST torek 22. morca 1949 Poštnina ptačana v gotovini , ,Q /<< ro\ Spedizione in abbon. postale DtSV. 00 \ ilDO J rimo svetovni kongres za mir! P0^a°rt»rei1n izraz sP°n,anega od-vrsti » atičniil množic v celi ska tVropskm drrav kot so Dan-Sovorim>l"VeS*£a’ Francija' da ne mokra^ ° drzavah U“dske de-t Stisko ^ezo na *resk l llcan->e svetovnega kon-‘oslo eIjev miru- ki b° ■e* diuaciunBrila' Mednarodni koor-MeriiJi odb°r intelektualcev in kraticnih -a konfederac‘ia dem°-buao" £"* 5ta da,a za"i Potezni« .,laK0 Praviino tolmačila "jem imi J°nov’ k' se z ogorče-Sietovn pripravam na novo Y*tovno moritev. »ome'°'a“eriŠki ‘mPeriallzem to p°tlk0Dava -ajn° priprav>ia 2 «- mirovrfn anjera OZN’ 2 rušenjem ler s pogocib in dogovorov Vrom naJ novejšim mane- *akt’tr „*a pretls‘avlja atlantski fi dosecoJ‘? S! hoie odpreti P°t ter takrf.. ovnega gospostva Vili m«iiaresničiti na truplih no-blazni sei°n0J fžrtev Hitlerjev Vlade v „ so reakcionarne volji iinriSiameznih državah proti k atlantske množ*c Pristopile 'egniii vanT“ paktu’ tako so podijo in a ^ tudl Trst v opreki z Hokratifno tržaškega de- ^členimn83 preb‘valstva. In če iiko na anglo-ameriško poli* »a je * ,nasera ozemlju, vidimo, teta k t»m in vodi “ polna tri briški edlnernu ciUu. Anglo- slišati vnimper‘allsU niso hoteli ^va j* d -,e tržaškega prebival* njeSovemn naSe mest0 k kar ne hi oaravneinu zaledju, S°spod5 /:amo zagotovilo njegov prePreriil a0bstoj’ temveč tudi lišče nn; : da bl postal Trst izho* "iegove !,VOjne- Tedaj Pa- ho so Pristj,i' demokratične množice nitev sv»f novo žrtev za ohra-Vstano j. ovne£a miru in sprejele * J^rfi« TrŽažkesa ozemlia, v«nja t j*™ 2 odlašanjem imeno* zato, da >?• suvernerja samo Vojno str,?’ 4' ohrmaili Trst kot "■»krati* 0 bazo. Tržaško de-^neni Uudstvo * že ves "im imbn° bori Proti tem tem* 'Hzkriva k^I^tvčPim namenom; trečnj. Pre<1 svetom in pre-Oli. Q(j ph z vsemi svojimi sila* “Pore nih hjegove borbe ga ne tika ViriCf- odvrniti in tudi poli* s' mo?iaa “evega razbijaštva je "P n3šilavreti ’n Preprečiti, da Poti, k. ( znova samega sebe na *, “sPehomm°ra.slediti- če se hoče 5 m “ptrati anglo-ameri- vkim7"0m “Pirati , pon!^PKrialistom. Zticnih ?° sil° v sklopu demo-?2ttt>lia Judskih sil Tržaškega vističn« - voriJo tržaške anti-v°ine, 2®ne- Izkušnja zadnje ln vse f , stičnega gospostva Vojne ;p rp|ienie prve svetovne - c* mi* Val° iz njih odločne !elt)vnep “ ,m borke za pravice *jii na sv C veka’ ki mora no-Voine i„ bJlb p,ečih vse breme i!' Zarnrt e strahotne posledi* h?*#! v 1 tega se pridružujejo >ravahsega sveta v njihovih aviiai‘ za kongres miru. Po-iib ž vsem svojim 7 bod0 zagotavljajo, da Ptjio jn pr!e s svojo še odioč->»tiaii,J?glo.blieno borbo p^oti ^"»»etikJ* ‘n vsem njesovi"1 klb tleh , namenom na trža-itljUčevan- Postajajo prav z «9kt otinr-em Trsta v atlantski ^"■»krah* 7°- Iašistični. Slednji ?arekuio ,,n‘ ženi in antifašistki H^Pptku “iznost, da v sedanjem Soru enBog,obi svoje delo za Nttčnih °,0sti ženskih demo-lačnim dv Povezavi z demo-°Vn'h mn t. anjem tržaških de-Komp P0Z1C-7' so c!emCna .Pr°seku, na ka* h'C* Postav°!fratiine ženske mno-jPsH, in n e zahtevo po enot->sLCoka?a>* pros*ava 8. marca, ki r ^“kratičnega ijud-kn ‘Pteresi zahtevajo od Z P'=.e tnl vefovnega miru. Ta* joCVn(> za ni *s,stke doprinašajo list- PenSstin tako bodo s s'0-b0 'čbo horh,, lv°, protiimperia* sv za .p ,na 'astnih tleh in z °vne»a i st P°dPrle delo *a kongresa za mir. II. ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE v okviru SSovansko-ilalijanske ljudske fronte je bit soglasen sklep glavnega odbora OF - Ostali sklepi: Odobrava se poročilo organizacijskega tajnika OF, s tem da se OF še bolj okrepi v interesu titrjevanja SIAU-ja, v katerem predstavlja glavni steber; odobrava se poročilo o gospodarskem stanju v coni A ter se ustanovi gospodarska komisija; odobrava se dosedanje delovanje Slovensko-hrvatske prosvetne zveze in obsoja se razbijaško delovanje tako imenovanih zaščitnikov TRST, 21. — Včeraj v nedeljo dopoldne je bilo v Ul. Ruggero Manna 29, na sedežu OF, II. zasedanje glavnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje s sledečim dnevnim redom: 1. Politično poročilo pol. tajnika tov. Franca Stoke; 2. organizacijsko poročilo org. tajnika tov. Godine Albina; 3. gospodarsko poročilo tov. dr. Jožeta Dekleve; 4. poročilo o prosvetnem delu SHPZ tov. Draga Pahor- ja; 5. razno; S. sklepi in resolucije. Zasedanju je predsedoval predsednik glavnega odbora tov. Branko Babič. Vsa poročila so bila zelo izčrpna in pri vsakem se je razvila obširna in živahna debata, v kateri so sodelovali vsi člani odbora. Na temelju poročil in diskusije so bili na predlog predsednika tov. Babiča sprejeti sledeči sklepi: I. Odobrava se politično poročilo tov. Franca Stoke in dosedanja linija izvršilnega odbora tudi v pogledu volitev, in sicer: Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje se bo udeležila občinskih volitev v coni A v okviru Slovansko-italijanske ljudske fronte. Pooblašča se izvršilni odbor OF, da v tem pogledu usmeri svoje delovanje ter da sodeluje tudi pri ■izdelavi votivnega programa Slovanskc-italijanske ljudske fronte. Z. Odobrava se poročilo organizacijskega tajnika, s tern da se OF tudi v bodoče vedno bolj organizacijsko krepi ter s tem utrdi HIAU, katere glavni steber predstavlja. 3. Odobrava se poročilo o gospodarskem položaju v coni A ter se pooblašča izvršilni odbor OF, da imenuje posebno gospoda: sko komisijo, ki naj pripiavi gospodarski program Osvobodilne fronte tudi glede volivnega programa upoštevajoč potrebe in probleme našega ozemlja. i. Odobrava »e dosedanje delovanje Slovensko-hnatske prosvetne zveze in se ji priporoča, da nadaljuje svoje delo na dosedanji liniji tudi v odnosu do tako imenovanih «zaščitnikov», katerih razbijaško delovanje se odločno 'bsoja. Vsi sklepi so bili soglasno sprejeti. Nato je glavni odbor soglasno sprejel pozdravno pismo glavnemu odboru Osvobodilne fronte koroških Slovencev, ki ga objavljamo na drugem mestu. Hkrati je glavni odbor soglasno odobril tudi brzoja>;o, ki jo je izvršilni odbor OF v imenu glavnega odbora OF dne 17. t. m. poslal v London na zasedanje štirih namestnikov zunanjih ministrov, v kateri se zahteva gospodarska, politična in kulturna svoboda za koroške Slovence. (Brzojavka je bila objavljena istega dne v našem listu)'. Nato je bila sprejeta tudi protestna resolucija proti vključitvi cone A Tržaškega ozemlja v napadalni severno- atlantski pakt. tr Poročilo tov. Fr. Sloke Od vseh štirih poročil: političnega, organizacijskega gospodarskega in prosvetnega bomo v našem dnevniku v naslednjih dneh objavili glavne misli, nekatera poročila pa tudi v celoti. Za danes se omejujemo samo na politično poročilo političnega tajnika OF tov. Stoke. Tov Stoka je v svojem poročilu najprej orisal mednarodni politični položaj ter pri tem poudaril zasuž-njevalno vlogo imperialističnih držav na čelu z ameriškimi monopolisti in dejal: «Povojna doba ni prinesla obnove uničenega gospodarstva, temveč je zaradi nenasitne imperialistične politike dovedla imperialistične države v krizo. Ameriški imperialisti spreminjajo svoj zasužnjevalni gospodarski plan v vojaški napadalni načrt z namenom zavojevanja Vzhodne Evrope, ki se je odtegnila njihovi gospodarski kontroli. Prvi del tega napadalnega načrta je tako imenovani severno - atlantski pakt, katerega cilji niso več nikomur skriti in vodijo z naglimi koraki v novo vojno. Nato je tov. Stoka orisal politični položaj v coni A Tržaškega ozemlja, kjer se prav tako vodi borba med demokratičnim protiimpe-rialističnim gibanjem in predstav- Borba proti atlantskemu paktu se nadalf^sje v italijanskem segsaiis MM—WrWMB—^BtCTtHM BlMKIC.Iliai—rani IIIIIWtWMPl»WII!— Senatov Scoccimarro zahteva, najvlada objavi uradno besedilo pakta ter naj ga komisija za zunanjo zadeve preuči -. l/pisanih je 4? govornikov -Podpis Italije pa atlantskem paktu bi pomenil kršitev mirovne pogodbe RIM, 21. — Danes p.opoidne se je v senatu začela debata o atlantskem paktu. Frvi je govoril zunanji minister Sforza, ki je zatrjeval, da je pakt obrambnega značaja in da je bilo potrebno ustvariti ta pakt zaradi postopanja Sovjetske zveze, ki da je prva s sklenitvijo pogodb z državamj ljudske demokracije ustvarila «pravi vzhodni vojaški P.akt». Govoril je nato komunistični senator Scoccimarro, ki je zahteval, naj vlada objavi uradno besedilo pakta in senat naj prekine debato o paktu, dokler ga bo komisija za zunanje zadeve lahko preučila, in nato naj se debata nadaljuje v senatu. Scoccimarro je poudaril, da besedilo pakta, ki je bilo objavljeno v časopisih, ne predstavlja uradne objave, vendar pa ustvarja nov položaj, ki ne dopušča, da bi debata v senatu potekala, kakor je potekala v parlamentu. — Ugotovil je dalje, da je vlada zahtevala pooblastilo za pogajanja. Kakor je razvidno iz časopisja, pa vlada nima več možnosti pogajati se, pač pa samo podpisali pakt. Mnenja je, da bi se komisija lahko sestala jutri ter preučiia besedilo, senat pa bi lahko že pojutrišnjem nadaljeval debato. Za ta predlog sta se izrekla tudi socialistični senator Morsndi in komunist Lussu, ki je predlagal, naj bi senat zahteval od zunanjega ministra, naj mu v teku večera preskrbi originalno besedilo v francoščini in angleščini. Vladna večina pa je odbila tako Scoeeimarrov kakor Lussu jev predlog. Senator Terracini se je nato zgražal, ker vlada ni do sedaj smatrala za potrebno poseči v debato. Nato se je začela debata o izjavah vlade glede pristopa Italije v atlantski pakt. Prvi je govoril socialistični senator Sapori, ki je izjavi}. da bo glasoval proti paktu. Poudaril je, da se je vladna večina obvezala med volivno kampanjo, da ne bo prevzela nobene vojaške obveznosti, zato je bila dolžnost večine, da znova razpiše volitve, ki bi pokazale, da je ljudstvo no prot-no sedanji politiki vlade. Govoril je nato demokristjan Ja-cini, za njim pa socialistka Lina Merlin, ki je poudarila, da razne izjave generala Marshalla, Harnma-na in Trumana dokazujejo, da imajo ZDA ekspan?! mis-rčne načrta in hočejo vladati nad evropskimi državami. Senator Labriola je nato predložil resolucijo proti vladni politiki in proti atlantskemu paktu. Seja se je zaključila ob 20.55 in se bo nadaljevala jutri ob 16. Medtem so se vpisali še novi govorniki, tako da je sedaj vpisanih 42 govornikov vštevši 3, ki so govorili danes. Kakor je znano, bo prihodnja seja parlamenta 23. t. m. Na seji od 25. t. m. bodo razpravljali o interpelacijah glede dogodkov v Isola Liri in v Terni. Moskovska «Pravda» piše, Ca bi podpis atlantskega pakta s strani Italije pomenil kršitev mirovne pogodbe, Udeležba Italije v paktu bi neizbežno vodila k tekmovanju v oboroževanju in k ustvaritvi novih vojaških, pomorskih in letalskih baz na italijanskem ozemlju. Kongres partizanov Italije RIM, 21- — V soboto se je v Benetkah začel II, nacionalni kongres združenja bivših italijanskih partizanov. Poleg predstavnikov partizanov drugih evropskih držav sta navzoča na kongresu kot gosta tudi delegata Zveze borcev narodno o-svobodilne vojne Jugoslavije Slavko Komar in Marijan Vivoda. Slavko Komar, ki je kongres pozdravil v imenu Zveze borcev narodno osvobodilne borbe Jugoslavije, je opozoril na veliki prispevek, ki so ga dali jugoslovanski narodi pod vodstvom komunistične partije in tov. Tita zavezniški stva-ri v boju proti nacistični Nemčiji. Jugoslovanski delovni ljudje, je rekel Komar, so že začeli uživati sadove, svoje borbe in napornega dela ter korakajo hitro naprej k socializmu. Hkrati se bore jugoslovanski narodi in njihovo vodstvo skupaj z drugimi demokratičnimi silami na svetu s Sovjetsko zvezo na čelu za pravičen in trajen mir na podlagi svobode, neodvisnosti in enakopravnosti narodov. Nova Jugoslavija in njeni predstavniki so se borili in se bore ob vsaki prilož nosti za omejitev oboroževanja na svetu. Skupno z mirobljubnimi silami na svetu se bore proti vojno-hujskaški propagandi ne samo z besedami, ampak tudi v dejanjih. Nova Jugoslavija je stalno podpirala in tudi sedaj podpira vsa demokratična gibanja ter sile v njihovi borbi proti imperialističnemu zasužnjevanju. Jugoslovanski narodi, je končal Komar, spremljajo pozorno in z velikimi simpatijami borbo italijanskega ljudstva za obrambo miru in neodvisnosti svoje domovine, za pravico delovnih ljudi do kruha in zemije. Nova kršitev sprefetih obveznosti glede Berlina BERLIN; 21. — Trije zahodni vrhovni poveljniki v Nemčiji so danes sporočili, da od danes dalje preneha biti vzhodna marka plačilno sredstvo v zahodnih sektorjih Berlina. FLRJ bo vedno branila pravice koroških SSovr&ncev Suvjetski delegat na londonski kanlerencA poudarja, daje treba v prvi vrsti sprejeti načelo avtonomije za Slovensko Horoško LONDON, 21. — Današnje zasedanje namestnikov štirih zunanjih ministrov je spet pokazalo, da delegati treh zahodnih velesil ovirajo sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Tako je danes ameriški delegat Reber predlagal — in francoski ter britanski delegat sta ga pri tem podpirala — naj bi se ustanovil poseben pododbor, ki naj bi proučil vprašanje gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic Slovencev v Avstriji. Sovjetski delegat Zarubin pa je pravilno poudaril. da je treba pred imenovanjem kakršnega koli pododbora najprej sprejeti načelo avtonojnije za Slovensko Koroško in šele potem bi se lahko govorilo o pravicah podrobno. Predlagal je torej, naj bi se namestniki lotili reševati druge člene pogodbe razen členov 5 in 34, ki se nanašata na obmejna in re-paracijska vprašanja. Ker je britanski delegat Marjoribanks zatrjeval, da ne more opustiti razpravljanja o teh dveh členih, dokler nima zagotovila, da bo Sovjetska zveza spremenila svoje stališče do teh točk Sovjetski delegat Zarubin je odgovoril, da ni nikakšne možnosti za spremembo sovjetskega stališča. Organ KP Jugoslavije «Borba>J je posvetil razpravljanju za mirovno pogodbo z Avstrijo uvodnik, v katerem piše med drugim: »Jugoslavija je vedno branila pravice ljudstva Slovenske Koroške«. «Borba» nadalje zavrača vesti nekateriii inozemskih agencij, po katerih želi Jugoslavija zavlačevati sklenitev pogodbe. Te vesti imajo ta namen, pravi «Borba», debi zmanjšale važnost in pa utemeljenost jugoslovanskih zahtev. Z navajanjem nesoglasij z ljudskimi demokracijami in SZ pa hočejo tudi poglobiti ta nesoglasja. Dejstva dokazujejo, nadaljuje list, da jugoslovanske zahteve za osvoboditev Slovenske Koroške niso «manevri), podpora, ki jo daje sovjetski predstavnik pravičnim jugoslovanskim zahtevam, pa tudi ni od včeraj. Te zahteve, zaključuje »Borbav. Jugoslavija vedno brani, tako v tisku kot na mednarodnih konferencah ter po svojih predstavnikih. niki imperialistov ter njihovo hlapčevsko domačo reakcijo. Poudaril je vlogo, ki jo je v preteklosti in ki jo še sedaj igra v sklopu tukajšnjih demokratičnih sil naša Osvobodilna fronta. Nato je prešel na naloge OF v zvezi z bodočimi upravnimi volitvami v coni A. ^ Pri tem je poudaril, da se je vse slovensko in italijansko demokratično ljudstvo že za časa osvobodilne borbe opredelilo in se po končani vojni organiziralo v SIAU, ki je postala izvor prave demokratične zavednosti in bratstva vseh demokratičnih sil našega ozemlja. Poudaril je, da pri tem ne misli zlasti glede slovenskega življa delati nobene razlike v zvezi z resolucijo 1U, ker smatra, da se je slovensko demokratično ljudstvo opredelilo za tisto politično linijo, ki temelji na borbenih tradicijah iz krvave narodnoosvobodilne borbe, na slovansko-italijanskem bratstvu. Zaradi tega je le od naše aktivnosti odvisno, da bo med našim ljudstvom prišlo ponovno do tiste strnjenosti, ki je mod njim vladala v najtežjih dneh protifašistične in protiimperin;islične borbe. Tov. Btoka je nato posebej poudaril vlogo, ki jo igrajo gospodje iz tako imenovale slovenske dolarske zve-ze, ki bi hoteli v sedanji predvo-livni kampanji varati naše ljudstvo in cepiti njeogvo enotnost v Osvobodilni fronti z nekakšnimi paro-ia.mj o slovenski nacionalni listi in s tem razbiti v borbi uresničeno bratstvo me.d tukajšnjimi Slovenci in demokratičnimi Italijani. Poudaril je, da so V tem dolarskem tabo-vu. ibjuje, tu, sq slovanski narim v najtežjih dneh njegove zgodovine izdali, ki so sodelovali z italijar.-skim ih nemškim okupatorjem pri moritvi slovenskih borcev za svobodo ter pri požiganju slovenskih vasi, česar jim naše ljudstvo ne bo nikdar pozabilo. Omenil je nato vlogo skupine tako imenovanih sredincev z dr. Tončičem na čelu, ki so bili že od vsega začetka hlapčevsko razpoloženi napram anglo-ameriškim imperialistom in v najboljšem primeru sprejemali edino pravilno politiko slovansko-italijan-skega bratstva kot nekakšno nujno zlo, ter so danes na liniji istih parol že omenjenih dolarskih demokratov. Nato je govornik omenii, da je vojaška uprava izbrala za volitve ravno sedanje razdobje, ko je prišlo v demokratičnem taboru Trsta do spora, ker smatra ta trenutek pač kot najugodnejšega, v katerem bi reakcionarne sile, katerih se VU za izvajanj^ svoje politike v civilni upravi poslužuje, največ profiti-rale. «Da bi preprečili vse namene tukajšnjih imperialističnih predstavnikov in tukajšnje italijanske in slovenske reakcije, je ob koncu svojega poročila poudaril tov. Stoka, moramo združiti in trdno povezati vse demokratično slovensko ljudstvo v naši Osvobodilni fronti. Podvojiti moramo naše sile, da OF utrdimo, da bo postala resnično takšna organizacija, ki bo našemu ljudstvu čuvala vse pridobitve narodno osvobodilne borbe. To pa bomo lahko dosegli le v primeru, da se bo Osvobodilna fronta čvrsto vključila v SLOVANSKO - ITALIJANSKO LJUDSKO FRONTO ter v njeimm okviru nastopila tudi na botftičih upravnih volitvah v coni A». Poročilu tov. Stoke je sledila živahna diskusija, katere so se udeležili .tovariši Pernarčič, Sancin, Bole, Jelinčič, Godina. Novak, Grgič in številni drugi. Iz njihovih besed je sledil en sam zaključek: da je 'namreč nastop OF na bodočih volitvah mogoč le v okviru, ki ga je predložil tov. Stoka, t. j. v okvi-ru Slovansko - italijanske ljudske fronte, ki je hkrati izraz tradicij naše slavne borbe proti fašistom in proti imperialistom. (bnki>j u“if“,dios°», ki v svojih z(tP“cia taki-1 Ha'>ck n, • VO’ jn svoi lcr„ 3avljtn 12■ m.. r; ta“»0 it vorremmo dJ^oTt0 ^ SU)V°- tet; ,s,1Ue S(.,.n, che 1 "°stri ar-sPtrito 4' non Virong rlet-,le d i fCOncetto uči ri- j4rnt° rul„ ,n Prejšnjih na- * V^"CL°7niii-da * *°Ist'ua ^ *0ura^°r pr°°lasiti 7 .C k0t ^ ?ret>r i ‘e ših ^,Icah. Ze v "uzrejo “ enem prejšnjih na- j Omnrs; i*- j te*0” tak ‘ da nima ,cot ddo ' n td0 slove"tkega b° kdo aa "stddiosa«, ‘ n?LnekV Ver'ie'- ‘amenu sluii trdi. c Predsodkoo pro- ti Slovencem, ki jim celo «priznava» pravico do šol. Mi odgovarjamo resnično brez predsodkov, ker nam na kraj misli ne prihaja, da bi kateremu koli narodu oporekali pravico, da šola lastne otroke v svojem lastnem jeziku. Ce primerjamo položaj našega šolstva s položajem italijanskega, potem ne delamo to iz kake škodoželjnosti in iz kakšnih predsodkov, nego prav zato, ker imenovani vSludiosov trdi neprestano, da je slovensko šolstvo v privilegiranem položaju pred italijanskim. V svojih člankih vzdihuje: «Ce bi v Italiji urejevali šolstvo po takem ključu, kot je slovensko, potem bi 30 milijard, ki jih Italija uporablja Za šolstvo, narastlo na ISO milijardi). Zadnjič smo našteli nekaj italijanskih šol na Tržaškem ozemlju, ki imajo še manj otrok kot one slovenske, ki nam jih je uStudioson očital. Pa tudi z onstran meje smo zvedeli, da so v Doberdobu odprli šolo za celih sedem italijanskih otrok, italijanskemu ljudstvu resnično privoščimo še več šol, kot jih ima, in mu želimo, da bi kmalu prišel do vlade, ki bo spoznala, da ni v korist ljudstva, če je le 1 odst. državnega proračuna namenjen šolstvu (leta 1948) in bo pozvala iz Trsta vse odvišne učitelje, ki jih itak plačuje, in bo tako prišlo brez posebnih novih stroškov še kakih 15.090 italijanskih otrok do pouka,! če vsakemu učitelju poverijo samo j 30 učencev. To bi bila resnično tu-\ di gesta pravega in ne potvorjenega patriotizma. Sicer uStudioson v svojem članku priznava naaštevil-nost italijanskega učiteljstva v Trstu, a opravičuje to kot — posledico vojne, vendar bi bilo treba to »posledico)) štiri, leta po koncu vojne končno likvidirati, kajti stari časi se ne bodo vrnili, četudi so bili tako — «lepili. Ona italijanska učiteljica, ki še veruje, da se bo vrnila zopet v Šmarje nad Koprom, bo morala končno le razočarano priznati, da ona, kot učiteljica v Šmarjah, ne bo imela nikdar več posla. «Sludioso» se zaganja v razdeli- tev didaktičnega ravnateljstva do-Iinsko-miljskega okraja v dve didaktični ravnateljstvi. Ne bomo se spuščali v to ali je bilo to potrebno ali ne: to je stvar, o kateri naj odloči šolska oblast čisto s stališča strokovne potrebe. Mi hočemo navesti le nekaj primerjave, da si bo «Studioso)) le ohladil malo svoje predsodke, ki jih ima kljub zanikanju. Didaktično ravnateljstvo Dolina-Milje, ki je bilo letos razdeljeno, obsega trinajst šol in je imelo lansko leto 45 učiteljev z 825 učenci. Letos ima dolinsko ravnateljstvo 8 šol s 27 učitelji in s 499 učenci (po slzvest jun), miljsko ravnateljstvo pa. pet šol z 19 učitelji in 326 otroci (tudi po ((Izvestjun). Oglejmo si pa sedaj italijanski didaktični ravnateljstvi na Opčinah in v Nabrežini. Openski italijanski didaktični ravnatelj nadzoruje vsega skupaj le tri šole, ki so v lanskem letu imele vsega skupaj 138 otrok 2 16 učitelji (povprečno torej 8,6 učencev pa učitelja/). Njegov nabrežin-ski tovariš pa je imel lansko šolsko leto pod nadzorom štiri italijanske šole s 130 učenci in 11 učitelji (povprečno torej 11,8 učencev na učitelja). Mislimo, da bi se «Studio$ai>, če bi seveda ne imel predsodkov, moral tudi tu iz čisto varčevalnih razlogov zavzeti za združitev obeh didaktičnih ravnateljstev. Sele tedaj bi mu verjeli, da ni šovinizma v njegovem vsa jan ju zaradi razdelitve dolinsko-mlljskega slovenskega didaktičnega ravnateljstva v dve ravnateljstvi. Na članek, v katerem se zaganja aStudioson v slovenske srednje Sole, pa se še povrnemo. PROTEST za Tržaško proti vključitvi v atlantski pakt Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje kot predstavnik vsega slovenskega ljudstva tega ozemlja OGORČENO PROTESTIRA proti vključitvi Tržaškega ozemlja, cone A, ki je začasno pod anglo-ameriško vojaško upravo, v atlantski pakt, pakt, ki ogroža svetovni mir in predstavlja dejansko samo orodje imperialističnih krogov ZDA in Velike Britanije, ki si hočejo ustvariti tudi iz tega ozemlja vojno bazo in izhodišče za napad na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije. Ta korak kot sam atlantski pakt predstavlja očiten napad na svetovni mir in ponovno kršitev vseh obvez mirovne pogodbe z Italijo, ki bi jih morala tukajšnja začasna anglo-ameriška okupacijska oblast spoštovati in se po njih ravnati. Glavni odbor Osvobodilne fronte pozdravita iniciativo mednarodnega koordinacijskega odbora intelektualcev in Mednarodne zveze demokratičnih žena za sklicanje kongresa za mir, kateremu že v naprej izreka vso solidarnost in izjavlja, da bo slovenski narod tega ozemlja preko svojega vodstva Osvobodilne fronte vložil vse sile v borbi proti vojnim hujskačem in v obrambo miru, za katerega se bori ves demokratični svet s Sovjetsko zvezo na čelu. Smrt fašizmu — Svoboda narodu ! GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST Solidarnost tržaških Slovencev s koroškimi Slovenci OSVOBODILNI FRONTI ZA SLOVENSKO KOROŠKO, CELOVEC Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje vam s svojega II. zasedanja, dne 20 marca 1949, pošilja » imenu vsega slovenskega ljudstva borbene pozdrave. Te dni, ko se odloča vaša usoda, smo bolj kot kdaj z vami. Poznavajoč večstoletne krivice in bridkosti, katerih smo sami bili in smo še deležni v borbi za človečanske, narodne in demokratične pravice, se zavedamo, da je vaša borba — borba napredka in demokracije. Z vami je ves demokratični svet z Jugoslavijo in veliko Sovjetsko zvezo na čelu. Le pravilna rešitev vaših življenjskih zahtev bo velik doprinos k mirnemu sožitju med narodi. To naj vedo vsi oni ki bi hoteli iz vojnohujskaških namenov spet rezati v živo naš narod, Krivice, da vas trgajo od nove Jugoslavije, za katero ste krva* veli, mora biti prej ali slej konec. Smrt fašizmu — svoboda narodu/ GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA %RZ. OZEMLJE Tovariš Giordano Luxa aretiran Tržaško demokratično ljudstvo zahteva, da oblasti takoj pojasnijo, zakaj tov. Luxo zadržujejo v zaporu Včeraj zjutraj v zgodnjih urah so organi tržaške civilne policije aretirali nsšega tovajriša Giordana Luxo, znanega antifašističnega borca za detno-kia< ine pravice tržaškega delovnega ljudstva. Kakor smo izvedeli, je tov. Luxa še vedno v zapore, s tem da je tam »na razpolago Speclal branchun. Znani tržaški italijanski klerDfaši-stični popoldnsvnSk je pisa! sinoči o nekih aretacijah v zvez! s «quaranta giorni 1945». V zvezi z gonjo, ki so jo io ki jo vodijo razni šovinistični in fašistični italijanski časopisi v zvezi s tistim razdobjem pred štirimi leti, ko Je tržaško ljudstvo imelo oblast v svojih rokah, si lahko mislimo; s kakšnim namenom je sedaj civilna policija aretirala tov, Giordana Luxo. Kljub temu pa zahtevamo v imenu tržaškega demokratičnega ljudstva, da oblasti takoj pojasnijo vzroke aretacije, ki tako očitno sovpada v razdobje, ko se začenja predvolivna kampanja za bodoče upravne volitve. Ali pa je ta aretacija tudi v sklopu volivne kampanje same ? II. KONGRES kovinarjev Jugoslavije da tli se pozabila LJUBLJANA, 21. — Delegate na II. kongresu kovinarjev Jugoslavije, ki je včeraj pričel svoje delo v Ljubljani, so pozdravili predstavniki Centralnega komiteja KPJ, Zveze Enotnih sindikatov ter vojske. Centralni komite KPJ s tovarišem Titom na čelu je bil izvoljen v častno predsedstvo kongresa. V imenu borcev, podčastnikov in častnikov jugoslovanske armade je kongres pozdravil generalmajor Peter Stan-te, ki je dejal, da vojska z živim zanimanjem spremlja delo kovinarskih delavcev ter izgradnjo težke industrije, Nato je imel predsednik Zveze sindikatov kovinarjev Corko-vič poročilo o delovanju v preteklem letu, ko je proizvodnja kovinarske industrije narasla za 48.5% nasproti prejšnjemu letu. Težka kovinarska industrija ’e prekoračila plan s 3.6%, industrija aluminija in bakra pa s 5%. izid kantonaiRin volitev v Franciji PARIZ, 21, — Včeraj so se v Franciji vršile kantonalne volitve, toda ne za vso Francijo, tako Pariz z obširno okolico ni volil. Kot posebno značilnost navajajo vsa poročila, da se mnogo volivcev volitev ni udeležilo. Danes zvečer je izdalo notranje ministrstvo sledeče poročilo o izidu volitev: komunisti so prejeli 1.689.764 glasov (23.54%), socialisti 1.206.895 (16.81%), republikanska levica 799.581 (11.12%), republi- kansko ljudsko gibanje 579.390 (8.07%), neodvisni radikali in drugi desničarji 855.252 (11.91%), neodvisni socialisti in drugi 185.431 (2.58%), republikanska stranka svobode 42.281 (0.58%), degolovci 1.821.021 (25.34%). Ni še znana razdelitev mandatov, ki bodo pripadli raznim strankam, gotovo pa je, da ta razdelitev zaradi nemogočega volivnega zakona nikakor ne odgovarja dejanski moči le ali one stranke med ljudstvom. Tako je namreč možno, da dobi stfanka z manjšim številom glasov neprimerna več mandatov kot stranka, ki je pri volitvah dosegla mnogo večje število glasov. za začeten pomladi - sneg BEOGRAD, 21.— Po nekaj vročih dneh je na prvi dan pomladi pričel padati sneg. V Beogradu je dosegel 20 centimetrov. Sneg še pada, temperatura pa je le malo pod njčld grozodejstva nacistov v SZ PARIZ, 21. — Današnje zasedanje Kravčenkovega procesa se je pričelo ob 14. uri. Govoriti je pričel odvetnik Nordmann, ki je v začetku svojega govora dejal: »Ali je dovoljeno v Franciji kritizirati politično propagando? Krav-čenko je oseba, čigar propaganda je orožje. Taka propaganda je nevarna za našo državo in za vero. Vaša odločitev, gospod predsednik in gospodje porotniki, bo odmevala v svetu, ki ga znova pretresajo glasovi in grožnje o vojni. Ali imamo pravico obtožiti Kravčenka in njegovo vojno propagando? V tem ie prav za prav bistvo procesa. Znana vam je preteklost Krav-čenka». Govoreč nato dlje časa o Krav-čenku kot propagandistu za vojno, omenja odvetnik Nordmann, kaj vse smatra za Kravčenkove laži. Ko je naštel, v čem je Kravčenko lagal, pravi, da bo dokazal, kako Kravčenkove trditve v knjigi predstavljajo popolno potvarjanje sovjetskega življenja. Ko zavrača Kravčenkove trditve o Sovjetski zvezi v vojni, pravi Nordmann: »Deležni smo bili ne. nadkriljivih sovjetskih vojnih naporov in zaradi tega dobro vemo, kaj nam je misliti o človeku, ki trdi, da je bila Rdeča armada brez poguma in brez materiala«. Govoreč o «neredih v Sovjetski zvezi med vojno«, ki jih opisuje Kravčenko v svoji knjigi, pravi Nordmann. da tvorijo člen v menj-ševiški propagandi. Namen te defetistične propagande je pripravljanje nove vojne. «Laži v podrobnosti, laži v celoti«, poudari odvetnik Nordmann. »Vse, kar piše Kravčenko«, je dejal Nordmann, «je propaganda, ki naj bj preprečila, da bi se vedelo, da je sovjetsko ljudstvo gospodar v svoji hiši, gospodar svojih proizvodnih sredstev«. Glavni cilj knjige je po Nordmannovem mnenju ta, da hoče predati pozabi nacistična grozodejstva. Nato odvetnik našteva zločine nacistov v Sovjetski zvezi, pri katerih je sodelovala ukrajinska oborožena milica, katere člani so bili tisti, ki so pričalj za Kravčenka. Tega seveda Kravčenko ni povedal. Nordmann bo končal svoj govor jutri, nakar bo govoril Boissac, namestnik glavnega državnega tožilca- Potem bodo še odgovorili predstavniki obeh strank. Smatra se, da se proces ne bo zavlekel preko popoldneva v sredo. 22. marca 1949 Radich, Slavec in Grbec grobo Kršili sta.ut ts Pred dnevi smo obl.ubili, da bomo osvežili spomin Vidalijevim frakcionašem, ki so se polastili vodstva ES in s svojim delovanjem škodujejo delavskemu gibanju na našem ozemlju. Osvežiti hočemo spomin Radichu, S!avcu in jih seznaniti s pravili statuta ES, ki so ga ob priliki "kongresa» Kmetijske strokovne zveze grobo kršili. Začnimo kar od kraja in po vrsti, da nas bodo tudi omenjeni «voditelji» in pisuni pri «11 Lavo-ratorcs in "Delu« lahko razumeli. Pod 1. členom so navedene naloga sindikalne organizacije. Prva med temi je: enotno organizirati v svojo sredo vse delavce ne glede na narodnost, veroizpoved in politično prepričanje. Vi dali je vi podrepniki pa delajo ravno narobe in odbijajo od sindikalne organizacije vse one, ki se z njihovim razbljaškim delom ne strinjajo. To so pokazali tudi pri izberi svojih "delegatov» na "sestankih», za katere vaščani sploh niso vedeli. Prav v nasprot-stvu s to prvo nalogo sindikane organizacije so odklonili sodelovanje delegatov iz cone B in tako prekršili najosnovnejšo nalogo sindikatov. O poraznih posledicah take politike pa bomo še podrobneje pisali. Mimogrede naj omenimo še točko f) 2. člena, ki pravi, da je ena o snovnih nalog organizacije vzpostaviti uspešno sodelovanje s sindikalnimi organizacijami sosednih držav, posebno z Jugoslavijo in Italijo. Sedanji Vidalijevi pajdaši pa sploh prezirajo in 'blatijo jugoslovanske sindikate. Nočejo vedeti, da se ES Jugoslavije še vedno včlanjeni v Mednarodni sindikalni zvezi in da je tov. Salaj, predsednik jugoslovanskih ES, še vedno član izvršilnega odbora Mednarodne sindikalne zveze. V členu 21. poglavje 3 pa so označeni organi strokovne zveze: a) kongres ali skupščina zveze; b) upravni odbor;c) revizijski odbor. Najvažnejši je torej kongres ali skupščina stroke, katero tvorijo (člen 22) zbrani delegati delavcev iz podjetij in krajev iste stroke z vsega ozemlja. Clen 23 ge torej jasen. Za kongres stroke morajo biti prisotni delegati vsega ozemlja. Ce so ES STO-ja, pomeni, da vključujejo celotno Tržaško ozemlje, torej cono A in cono B. Kongres zveze velja torej za celotno ozemlje, ali pa sploh ga ne moremo imenovati kongres strokovne zveze. Radich in Slavec nista hotela upoštevati tega osnovnega pravila statuta ES in sta ga kršila v svoje podle razbijaške namene. Njihovo delovanje pa je še bolj ogabno, ker sta se v ta namen posluiila civilne policije, največje ga sovražnika demokratičnega gibanja na našem ozemlju. Radich-Slavčevo razbijaštvo enotnosti je s tem dobilo svoj uradni pečat in bo prešlo v zgodovino tržaškega proletariata. Jasno je torej, da Radich, Staiff in sedanje vodstvo ES grobo kršijo osnovna pravila statuta ES. Zaman so vsi izgovori', češ da so se sindikalne organizacije cone B same izločile. Ta trditev sploh ne drži, saj in isti obstajajo še vedno eni in isti sindikati, kakor pred enim letom. Laž je tudi trditev, da v coni B niso hoteli priznati in poslati delegate na drugi medstrokovni kongres ES. ki je bU lanskega decembra v Trstu. Naj Slavec priobči dokumente. ki dokazujejo, da je centralno vodstvo ES sploh opozorilo tovariše iz cone B na kongres in povabilo delegate! Sindikalne organizacije v coni B so še vedno v okviru ES za Tržaško ozemlje in hočejo, da se ohrani in utrdi enotnost delavcev in kmetov obeh con, ker vsi se dobro zavedajo, da je vsaka drugačna politika samo v korist imperialistov. Iz vsega tega sledi, da se zadnji ek ongres« ne more imenovati redni letni kongres Kmetijske strokovne zveza ES za Tržaško ozemlje. Zato je tudi proti statutu izvolitev novega odbora, ki nikakor ne predstavlja vseh kmetov Tržaškega ozemlja niti same cone A, ker so smeli na «kongres» le "izbrani delegati« vidalijevske razbijaške grupe. O nepravilnosti in nedostatkih skongresas pa bomo še pisali, ker nas ta zadeva zelo zanima in ker nam so najbolj pri srcu enotnost našega delovnega ljudstva vsake cone posebej in obeh con skupaj ter obramba njegovih interesov proti vsem izkoriščevalcem. TRŽAŠKI DNEVNIK Proslava obletnice lonlersklh žrtev OB 3. OBLETNICI MUCENISKE SMRTI S svojimi dejanji bomo pokazali, de smo zvesti svojim tradicijam, da smo predani velikemu demokratičnemu bloku s Sovjetsko zvezo na čelu „Rio Gallegcs" izročena argentinskim oblastem a nas ne bi po,.ubili, to te um tjeiu proste luke uradno predali /.a-stopstvu argentinske državne trgovske mornarice novo ,2637 tonsko ladjo ledenico na motorni pogon, ki nosi ime «Rio Gallegos#. Kot je znano, je bila ladja izdelana v Ja dranskih ladjedelnicah v Tržiču že lani. Opremili so jo z stroji izdelanimi v Trstu v Tovarni strojev Sv. Andreja. Nedeljski ceremoniji sta priso st-.ovala prof. Palutan in župan M'ani. Malo prej pa so v ladjedelnici Sv. Marka splovili neko drugo 3.800 tonsko mo orno lad o. Podrobnosti o niej smo že objavili v nedeljo Sve anost se je vršila v strogo intimnem ozračju zaradi smrti ravnatelja ladjedelnice. Včeraj ob 4 popoldne je bila v Lonjerju na kra.u zločina proslava štirih padlih borcev, katere se je udeležilo okoli 300 i. udi. Med temi smo O;,azili veliko štev J o domačinov, vsi ostali pa so bili stari borci za časa narodno-osuoboddne borbe. Iz srede vasi so se vsi, ki so prišli na to proslavo, uvrst il v sprevod, na čelu katerega sta biia dva venca, ki so ju nosili sclcvanši padlih žrtev. Pri spc-me.it/cu so pevci najprej zapeli "?.rtvam«, nakar je to. variš Stoka pozval vse navzoče, naj počaste spomin padtih borcev z enominutnim molkom. "Nikdar se ne bi nadejali«, je dejal tov. Stoka, "da bo ljudstvo j o 4-letni borbi proti imperialistom razdvojeno. Stojan, Radlvoj, komandir in Dre.a so dali svoja življenja za boljšo bodočnost tuluij-šnjega ljudstva, da bo to Ijud-tvo lahko v miru, svobodi in v bratstvu gradilo lepše življenje. Srce bi nas prav gotovo ne bolelo, (e bi nam sovražnik zadajal težke udarce, kajti teh smo bili vajeni in smo znali z njim obračunavati. Colotli-jeva banda in nacijašlsti so se nas za časa narodno-osvobodilng borbe bali in se pred akcijami partizanov skrivali v bunkerje. Danes pa se borimo bed seboj tisti, ki smo vse do včeraj stali v skupni fronti proti zakletemu sovražniku. Ceniti moramo našo borbo, ki je terjala naše najboljše tovariše in, da si bomo pridobili novih sil za nove preizkušnje in za težko borbo, ki je še pred nami. Naši možje in žene, vsi naši borci se s ponosom ozirajo na našo bogato zgodovino, ki je zgodovina borb in zmag, spominjajo se dni, ko smo vsi, kot en mož, stopili v. mogočno proti-faši-stično armado, ko je bila Sovjetska zveza v nevarnosti. Takrat se nismo bali žrtev, nismo se bali preganjanj, marveč smo čutili svojo dolžnost, da kot zavedni antifaš.sti strneno naše vrste ter izženemo iz naše zemlje okupatorja. V tistih dneh smo prepevali lepe partizanske pesmi: "partizan je junak kakor ruski vojak...«. Kakor smo sp v dneh narodnoosvobodilne borbe borili proti na. cifašistom, tako smo se po osvoboditvi Z vso doslednostjo borili pro-I tl imperialistom in bomo nadalje-I vali borbo proti vsem netilcem no-i ve vojne, ki hočejo pognati člove-j štvo u novo, ie strašnejše klanje. j Ob tem spomeniku obtožujemo vse j tiste, ki blatijo narodno osvobodilno borbo in ki računajo na razdvo-I jenost našega ljudstva. Tov. Stoka' še 'je spčMViil na to i . *T» 1 ! Hadjvojem, Stojanom in s komun, dir jem koval načrte v bunkerju za nove podvige, ko smo delali na lem, da bo slovenski narod postal iz naroda hlapcev narod svobodnih in neodvisnih ljudi, ki bodo na svoji zemlji svoji gospodarji. Izvršili bomo naročilo, ki so nam ga dali ti naši btrrci iti se bomo zato borili za vse človeške in demokratične pinvice tukaj živečega ljudstva, da ne bo nikdar nikogar sram, ki se je boril proti o-kupa tor ju; če bo treba, borno ponovno s svojimi delanji pokazali, da smo zvesti svojim tradicijam, da smo predani velikemu demokratičnemu bloku s Sovjetsko zvezo na čelu. Nikdar ne bomo odnehali v borbi proti imperializmu, ki skuša spremeniti načo zemljo v navadno kolonijo in vojno oporišče proti vsem demokratičnim silam. Z vso odločnostjo pa se bomo borili tudi proti vsem onim, katerim je danes laž, licemerstvo in ščuva/ije >uij-večje orožje, ter bomo branili in zagovarjali resnico, ki je edini porok naše zmage. Delali bomo na tem, da se še bolj utrdi bratstvo med tukaj živečim a narodoma, da se utrdi enotnost vseh demokratičnih vrst. da si bo tukajšnje ljudstvo lahko samo kovalo svojo usodo in da mu je ne bo delil ne frak ne talar«. Za njim je spregovoril v italijanščini tov. Laurenti, ki je poudaril veliko misel, za katero so padli tudi 4 borci; bratstvo in enotnost tukajšnjih demokratičnih množic v borbi proti imperializmu. Dopisnik lista «11 Lavoratore#, ki se je sam pripeljal v avtomobilu in se drzne to očitati drugim, se je v svoji zagrizenosti in sovraštvu spozabil tako daleč, da se je drznil napisati, besede. da sta »govorila Jov. Stoka in Laurenti policistom* in «da se je proslave žrtev v Lonjerju udeležilo 15 Lonjercev in okoli 30 prišlekov«. Lonjerci so s svojo udeležbo n» tej proslavi najbolje dokazali, kakšen odnos imajo do svojih žrtev in komu zaupajo. Na včera šnji dan je civilna policija obkolila v treh obročih majhno vas!co Lonjer in marsikateremu, ki se je udeležil te proslave, se je vrinila misel na 21 marec 1948, to je pred štirimi leti, ko so Colottijevi pajdaši v treh obročih obkolili Lonjm-ce, in so pri tem zločinskem napadu padli štirje najboiiši borci proti fašizmu. ProB komu na je danes C. P. postavila svoje ljudi? njenega Boleta in Lorenzija je bil zapleten v posel še Stanislav Mait-zen. Kazensko sodišče je včeraj zjutraj obsodilo tri od omenjenih mož. Dodich je bil obsojen na eno leto in 15 dni ječe ter na plačilo 1500 lir globe, Mazzarol na eno leto in šest mesecev ječe ter na 1600 lit globe, Bole je bil obsojen v odsotnosti na 6 mesecev in 1000 lir globe zaradi nakupa ukradenega blaga. Ker je bila tatvina izvršena leta 1944, je sodišče obsojencem odpustilo kazen. Maitzen, Furlan in Lorenzi so bili oproščeni. Predsednik sodišča je bil dr. Arbanassi, državni tožilec dr. Rosano, zapisnikar Clarich, zagovorniki odvetniki Ber-ton, K. Ferluga, V. Bologna in Verri. tov. Alojza Furlana Ob priliki tretje obletnice mu teniške smrti v protiimperialistični borbi padlega tovariša FURLANA ALOJZIJA se ga člani OF VIII. okraja spominjajo in vedno postavljajo kot vzgled doslednega antifašista v borbi za uresničenje demokratičnih idealov. SLAVA MU 1 Resolucija upokojencev na zborovanju v Nabrežini V i-cuC-ijO j%j iiii V Ci-lili ooč- ni zbor upokojencev. Razpravljali so o zelo slabem položaju nad 33 tisoč v upokojence v, ki zahtevajo nujno rešitev svojega vprašanja. V to svrho so sprejeli resolucijo in to poslali pristojnim oblastem z vabilom na skupni sestanek za obravnavo in čimprejšnjo rešitev. Podrobneje bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk. Živahen promet ProH Palestini brez Lloyda EMU Torek 22. marca Katarina, Tuga Bonče vzhaja ob 6.06, zahaja ob 18.19. Dolžina dneva 12.14. Zadnji krajec vzhaja ob 2.57! zahaja ob 10.45. Jutri sreda 23. marca Pelagija, Slavo Pričakovati je bilo, da bo promet z Palestino Pc prekinitvi sovražnosti med arabskimi državami in Izraelom znatno narasel. Zlasti Češkoslovaška, Madžarska in Avstrija razvijajo preko n-šega pristanišča živahen premet s Palestino, kamor izvažajo surovine in razne izdelke v vse večjih količinah. Na podlagi novih informacij, ki napovedujejo nove močne trgovinske izmenjave z državo Izrael, so plovne družbe, ki opravljajo službo med Trstom in palestinskimi pristanišči, izboljšale svoje zveze, pridobile nove ladje in pripravljajo nove vožnje. Promet vrše sedaj tri družbe: beneška »Adriatica«, pakstinsko-angleška kombinacija «Atid» in družba «Balducci». Prva družba, ki spada v kompleks Finmare in ja glede tega prometa najresnejši in S TISKOVNE KONFERENCE NA PREDSEDSTVU CONE Hišo bivše družbe „Austro-ungarica“ mislijo spremeniti za postajališče izseljencev O odpustu uradništva mestne občine - Anagrafski urad, gimnazija „Dante" in pojasnila glede izplačevanja vojne škode delavcem • Dajalci krvi so postali »prodajalci" krvi «11 Manifesto« je vprašal ali odgovarja resnici vest, da bo te dni odpustila mestna občina izredno in redno uradništvo. Odgovor je pojasnil, da v tem času jnestna občina odpušča izredno, začasno najeto osebje, zaposleno pri izdajanju osebnih izkaznic. Redno osebje pa odpušča ie takrat, kadar to določa čl. 5. zakonske odredbe št. 205 od 4. aprila 1947, ki velja za vse javne urade z zakonskim ukrepom od 5. februarja 1948. Družinski poglavarji, ki so bili do sedaj zaposleni kot začasni, izredni nastavljene; pri izdajanju osebnih izkaznic, ne morejo bili sprejeti v druge občinske službe, ker to prepoveduje čl. 6 zakonskega ukrepa 61 od dne 5. II. 1948. Vprašanju «Manifesta», če bi bilo mogoče odpustili iz službe namesto družinskih poglavarjev, katerega drugega člana iste družine, in njegovo prazno mesto oddati kakemu drugemu družinskemu poglavarju, so nagovorili, da je čl. 6' zakonskega ukrepa št. 61 od 5. II. 48 take narave, da prepoveduje tako nastavljanje ali odpovedovanje služb. kVoce liber;;« je spel sprožila vprašanje tako imenovane «Ca3a delTemigrante« ali bivše »AUstu ungarica« znano so diju se nahaja ta načrt za preureditev tega poslopja v sanatorij zi jetične, so v odgovoru navedli, da so merodajne oblasti sprejele ta predlog z zadoščenjem in da o .ijem razpravljajo na uradu za javna dela. Glavna ovira pri uresničitvi tega načrta pa predstavljajo ogromni denarni stroški, ki bi bili potrebni za ta dela. Predvidevajo, da bi ti stroški znašali okrog jnilijar-do lir. Da bi ta načrt laže izvedli, so predlagali, da bj bila dela izvršena v dveh delih. Ce bi oblasti zadevo ugodno rešile, bi se lahko prva dela začeta v -atefku prihodnjega leta. Jasno je. da bi kljub velikim stroškom hiša mnogo bolj koristila onim, ki nimajo strehe, ali za sanatorij/kot pa za razseljene osebe, ki preko Trsta od časa do časa potujejo čez morje. To bi se morale zavedati tudi odgovorne oblasti. Samo malo več volje za rešitev tega vprašanja bi bilo tv- bo. s * s «11 Lavoratore« je vprašal, kara naj se obrnejo za dokončni odgovor oni, katerim grozi, da bi ostali brez nove osebne izkaznice. Od go v. ir j> nav de i. naj se omenjani obrnejo na anagrafski urad v Trstu Odgovor je sila enostaven, toda kdor je imel opravka na ur.aeraf-pod Skednjem. Kot j skem uradu, zaradi sitnosti pri izjede te hiše padli že dajanju novih osebnih izkaznic, in mnogi predlogi, naj bi spremenili j v lem primeru gre /a ogromno ve' poslopje v stanovanjsko hišo ali pa v pomožno bolnico za jetične. Od- j _ , .. govor je navedel, da prav zadnji 12013 JB POVOZI« ga oapeijai v bolnico st( spremenili s pomočjo oraaniza cije IRO (mednarodna organizacij? beguncev) v prehodno postajo za «displacead persons#, ki se v Trstu vkrcavajo na iadje. Ker so v bližnji bodočnosti napovedana mnoga vkrcanja beguncev, bi IRO preuredilo to poslopje za svoje potrebe. Ce bi bil ta načrt uresničen, bi lahko mesečno bilo 20 vkrcanj. Vsakršna druga ureditev omenjenega poslopja je podrejena temu načrtu. Na vprašanje, v kakšnem šta- 8-leuiega Pertoldija Jurija iz Ul. Panorama 8 so včeraj popoldne obvezali na ambulanti tukajšnje bolnišnice. Potem ko so mu obvezali nekaj prask in manjših ran, je fant lahko sam zapustil ambulanto in jo mahnil domov. Fanta je malo prej podrl neki osebni avto na vogalu Ulice Commerciale Sv. Anastasio prav v trenutku, ko je hotel prekoračiti cesto. Šofer Giosa Josip, ki je fanta povozil, ga je takoj tudi odpeljal na ambulanto. Dar mestne občine skladatelju Mersbergu Včeraj dopoldne, je baa v ob~tu-ski palači manjša sovesnost. 2upan odvetnik Miani je v prisotnosti povabljenih predstavnikov tukajš nlth oblasti podelil tržaškemu skla dalelju Antonu IllersbergU star trža Ski pe at kot priznanje za sklada teljevo de'o »Trlttloo#. Po kratkem nagovoru tržaškega župana, ki je poudaril sklad ' "I'co umetniško delo. 'o •o,---- 1- (e neka'ere oseb- isbenega živ Ijenja. Sodnijska beležnica Joidanu in Valeriju Sancinu tei Feliksu Ciacchiju so iz garaže pri Sv. Ani tatovi izmaknili avtomo bliske in kolesarske gume. Čeprav so tatvino javili policiji, so kai sami še hodili okrog po garažah in trgovinah ter iskali ukradeno blaga V Ulici Giulia. v trgovini Benjamina 1-orenziJ, »o naleteli na ukradene kolesarske gume. Lorenzi iim je rekel, da je omenjeno blago nustil neki Josip Bolč. S tem ie bila sled za tatovi ugotovljena. Izkazalo se ie, da so bili v zadevo zapleteni Se Mario Dodteh, Ivan Mazzarol, Rudolf Furlan. Poleg ome- «Tannhauser» v Verdiju V nasprotja s "Prodano nevesto», ki tržaški operi ni napravila časti, je bil Tannhaeuser bolj skrbno pripravljen. Za lepo izvedbo so poskrbeli to pot boljši pevci in boljše pevke. Za Wag-nerjeve opere pa je treba imeti še številen orkester, kar tudi ni manjkalo. Kapelnik Herbert Albert je podal s svojimi godbeniki globoko čustveno interpretacijo znane in lepe uverture pred prvim dejanjem. Vodilni motiu »zbora romarjem# je zaigral precizno in muzikalno. Ešino v nekaterih pasažah je bil nekoliko preveč stu-katiran. Tako je bil takoj ustvarjen konkrat s poslušalci. 4 enakim. zanosom je predvajal orkester uverturo pred III. dejanjem in tudi drugače je bil skozi vse igro skladen in enoten, le tu in tam nekaj preglasen. Naslovno vlogo je pel Giov. Voyer. Pevski part in igra Tann-haeuserja ni lahka stvar. Tu ni ari j običajnih oper z dolgimi koronami, ki ugajajo tako pevcu kot publiki. Tannhaeuserjeva partija pozna največ "deklamacij«, ki ne zvenijo melodično. Edino v «spevu na ljubezen» pri Veneri, dalje na tekmi pevcev, oziroma v lil. dejanju, ko sl želi nazaj k Veneri, se zdi, da oprerira Wagner tudi s starimi muzikalnimi oblikami, ki pa so le u>ag-nerjansko nove. Toda v srečanju s Tannhaeuserjem in molitvi Elizabete in v III. dejanju, ko pripoveduje Tannhaeuser o svojem romanju v Rim Woljramu ter zlasti scena pri Veneri, je prežeta godbe z liriko. Voyer je rešil to težko vlogo kar dobro. Ni izrazit tip ivagner-janskega pevca, k igri je bil preveč turbolenten, nervozno zadirčen. Za "suverenega pevcan to ni potrebno in bi lahko nastopil bolj dostojanstveno. Venns je podala t.ivia Pery. Ta partija ni hvaležna in se vanjo ne uživi marsikatera prvovrstna ve, bo čino sestavljene - iz Slovencev, da na anagrafskem uradu ne našel nobene rešitve, ker vlada »din Slovencem sovražni duh. Vsak, kdor pride na anagrafski urad, ve samo to, da bo imel samo sitnosti in ničesar drugega. Isti je dalje postavil vprašanje, kaj je z derekvi-riranjem poslopja gimnazije ((Dante#. V odgovoru so dejali, da še vedno razpravljajo o predlogu, ki ga je dalo vojaški upravi predsedstvo cone, na podlagi katerega je vojaška policija dobila nov sedež v onem delu palače železniškega ravnateljstva na Trgu Vittono Venelo, ki so ga sedaj obnovili, ker je bil med vojno bombardiran. Dalje je «11 Lavoraiore# vprašal, ali imajo pravico do povračila vojne škode tudi delavci, ki so med vojno zaradi bombardiranja zgubili v ladjedelnicah ali drugje obleke Eli osebne predmete. Vprašanje je bilo postavljeno zaradi tega. ker so nekaterim delavcem, tu so prišli na finančno upravo, odgovorili, da rji-hove prijave o vojni šk< di ne morejo vzeti v pretres. Odgovor je pojasnil, da imajo tudi ii delavci pravico do novracira Vojifc 'kode 2a predmete, ki so jih izgubili vsled bombardiranja v ladjedelnicah ali drugod ter da gre finančna uprava zelo na roko. bodisi p;i prijavi same škodali pri izplačevanju. V primeru, da je finančna uprava odrekla pravico do vojne škode bo vzrok ie. da prizadeli ni z zadostnimi dokumenti prijavil škodo. star tekmec Tržaškega Lloyda, o-pravlja plovbo s štirimi ladjami, štirikrat mesečno iz Trs.la. Parniki «Opatijg» (3752 ton), «Camp,dcgUo» (3702 ton) prezažata tudi pomike in imata vmesni pristanišči v Lar-naki in Pireju. «Diana» (3324 ton) in «i.ovigo» (1800 ton) vozita v podaljšku od Palestine tudi do sirijskih in turških maloazijskih pristanišč. Družba «Borchard-Atid» (nje tržaška agencija jri tem nosi vodstvo LU.vda, pa tudi VU sama, je resna, kajti sedanje ravnanje pomeni kratko malo sabotažo obnove tržaškega pomorstva. Prav malo je vredno, ako bo »Adriatica# pričela vožnje z «Expe-rio» iz Trsta. Dokler ne bodo vozile domače ladje, ki jim je Trst irrvi*-n-» lMh«, SVeviViTi in zaslužki namesto v žepe Tržačanov odtekal; d runa m. Ako bi Llovd pričel z resnim delom tudi na sredozemskih progah, bi inozemski, konkurenca kmalu izginila. pevka. Ob prvi uprizoritvi Tann-haeuserja v Dresdenu je tedaj znamenita pevka Schroeder-Dev-rient dejala Wagnerju. «Mojster, vi ste genij, toda pišete stvari za ponoreti in komponirate tako, da vaših skladb ni mogoče peti«. Li-via Voyer je igrala in pela dobro. Nad vse lepo pa je odpela vlogo Elizabete Renata Tiba/di. Njen obsežen, doneč, topel glas z umerjeno igro je razodeval pravo razpoloženje dekleta, ki ljubi iskreno, ki ne pozna čutnosti, ki od: fclont hladno tVol/rama, ker koprni samo po Tannhaeuser ju. Na enaki višini je bil baritonist Carlo Tagttabue, ki je pel partijo IVoI/rama Eschenbacha. Njegov pastozen bariton je pač tako prikupi:',iv. da osvoji vsakega poslušalca. Tudi v igri je bil Tagllabue prvovrsten. Njemu ni treba iskati« zunanjih efektov, ker ima kvaliteten glas, poln zvočnosti. Njegova izgovarjava je čista in razločna, da ne potrebuješ pri njegovih vlogah nobenega libreta. Zelo dobra sta bila tudi Silvio Maionica v vlogi Biterolfa in Lucian Neroni (basist) v vlogi lu-rinškega kneza. Dobra sta bila Vladimiro Lozzi in Mario Tom-masim v vlogi pevcev Henrika in ZiOetterja ter pastirček Laura Cavallni. Moški zbor je bil ob prihodu na ober «zbora romarjev» nekoliko neskladen, morda celo kričav, kar je kasneje popravil. Scenerija v votlini pri Veneri ni bila posrečena in bi Verdijevo gledališče pri tako globokem odru in številni kamparseriji lahko pripravilo vse lepšo sceno. Na VVartburgu je bila scena maje-stozna, dast nekoliko trda. Kljub krajšavam je bita predstava Tannhaeuserja enotna in občinstvo ni štedilo z aplavzom. Tržaško gledališče pozna to opero že davno. Prvič jo je uprizorilo teta 1HH9, nato leta 1892 in 1898 ter tako naprej do sedanje dobe. Isti čosopis je predlagal, da bi dajalcem krvi zopet podelili izredne ugodnosti, do katerih so imeli nekdaj dajalci krvj pravico. Gre tu za dodatne živilske nakaznice, brez. plačno tramvajsko izkaznico itd, V odgovoru ie bilo navedeni , da je treba razlikovati dajalce krvi in prodajalce krvi, zaenkrat so v Trstu organizirani samo slednji in sj-cer dajejo svojo kri proti odškodnini. Sledijo pravi resnični dajalci krvi, ki brezplačno nudijo svojo kri bližnjemu v pomoč. Tudi tu v Trstu skušajo organizirati slednje. Za to skupino misli pokrajinski odbor za transfuzijo krvi postaviti posebno organizacijo. Zato je bilo v odgovoru navedeno, da bi se vprašanje dnevnika moralo nanašati samo na prostovoljne dajalce krv, za katere bo pokrajinski odbor predlagal dejansko razne olajšave. Res žalostno, da oblasti smatrajo ljudi, ki so leta in leta dajali svojo kri tako rekoč zastonj, kar čez noč za »prodajalce#, namesto da bi ugo SPOMINSKI DNEVI 1S32 Je umrl veliki nemški pesnik J. W. Goethe. Rodil se je leta 1749. UPOKOJENCI Občni zbor upokojencev na Opčinah bo 27. t. m. za Opčine in okolico. Točen kraj in čas ter ostale podrobnosti bomo javili pravočasno. Upokojenci iz tujih držav (Avstrije, Poljske, Češkoslovaške, Nemčije itd), ki se še niso prijavili Zvezi upokojencev pri ES, nai to store čimpreje v Ul. Imbriani 5/1. Lloydovi upokojenci, ki prejemajo pokojnino Lloydovega pokojninskega fonda («A»), naj se prijavijo pri Zvezi upokojencev ES, Ul. Im-briani 5. S 1.0 II) IH K ti iMKeM GLEDALIŠČU za Tržaško ozkujIj? I torek 22. t. m. ob 19. uri gostovanje v BRIŠČIK1H z mladinsko igro M. Surinove »Dedek Mraz“ Krušna doklada vratarjem RCSSETTI. 16: »Večno soglasje#, Muni, Merle Oberon. ,L EXCELSIOR. 16: «V drugem delu s Vsi vratarji, ki niso upokojenci, bodo prejemali mesečno doklado za kruh v znesku 529 lir. Ta odredba je stopila v veljavo 1. januarja 1949. Doklade ne bodo prejemali vratarji, ki prejemajo kakršno koli pokojnino, ker za doklado tem mora preskrbeti Zavod za socialno skrbstvo. IZLETI Planinskega izleta PDT s prostovoljnim udarniškim delom na Nanos ne bo v nedeljo 27. t. m. Vršil se bo v nedeljo 10. aprila t. 1. Vpisovanje le za člane je podaljšano do 31. t. m. Vpisujte se v uradu v Ul. F. Filzi 10/1 dnevno od 19 do 20.30 in v čevljarni Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 2. V nedeljo 27. t. m. priredi PDT izlet na Volnik. Zbiranje pri postaji openskega tramvaja ob 10 dopoldne. DELITEV BIROVEGA DROZJA Vrstni red delitve je naslednji: Danes od št. 191 do 270 in Bazovica: v sredo od 1 do 30 in Opčine; v četrtek od 30 do 65 ter Domjo in Oreh: v petek od 66 do 100 in Pa-driče; v soboto od 101 do 140 in Gropada. Naslednji teden v torek od 141 do 190 in Boršt; v sredo od 101 do 270. * * Tudi iiNavigažione Triestina per il Levante# (agencija Sperco, švedski kapital) bo prihodnji mesec postavila na progo Tist-Port Sairi-Aleksandrija-Beirut nov parnik »Veus«, ki pluje pod holandsko zastavo (3000 ton). Odslej ho torej vozila s štirimi ladjami: »Sarga# (2000 ton) bo v aprilu znova vozi-la na progi Trst-Pirej-Carigrad-Smirna, prav sem spada še «Fan-nv Brunner#. Do Aleksandrija in Bciruta pa poleg »Venu,a# vozi že «Sv. Anton#. Otte delijo po znižani ceni da», Fredrich March. ^,inKa> FENICE. 16: »Jezceci s črnimi »rin mi», Otello Toso. u FILODRAMMATICO. 16: «MobeRW. mesta dečkov#, S. Tracy, M. ney, B. VVatson. ALABARDA. 15. «DvObdj na so«1 cu#, Georg Pečk in Jennifer ! KINO OB MORJU. 15: ((Vlak gr» vzhod«. Sovjetski film. ,tJll IMPERO. 15.30: »Začarana vas#, = Laurel in Oliver Hardy. NOVO CINE. 18: «Kobra», Montez in Sabu. . GARIBALDI. 14: »Modri Jezd' Mauren O'Hara, G. Montgomen-, MASSIMO. 16: »Hudičev o1«1™’ ,„-4 seja v peklu Gvajane. J- CrJf0Jt, IDEALE. 16: «Allahove sanje#, V- ” rieux, J. Marshal. a09, ARMONIA. 15.30: «Plameni na z#«' Mari’ IHiHUiVlA. losu: »riaiucu, ■ «!(, du», Ivonne De Carlo, Rod Čarne )DEON. 15.30: «Ta svet je cuaov morja*1 ODEON. Claudette Colbert. MARCONI. 16: «Kaznjenci na i A. Led, B. Donievy. -a, ITALIA, 15.30: «Hiša naših “A, Myrne Loy, G. Grant M. D°"hor, VIALE. 16: »Kobra#, Maria tez in Sabu. AZZURRO. 17: «Našel sem zvez T. Povver in Sonja Henie. . RADIO. 16: «Obzidje», Stan Laur« Oliver Hardy. , gl VITTORIA. 18: «Ljubica, kaKrs#" predstavljam#, D. Darrieux. ,nj BELVEDERE. 17.45: ((Ko se pretepajo#. SAVONA. 15.30: «Upornik», O. u in Etel Barrimore. VENEZIA. 16: ((Rokovnjači#, March, Frančiška Gaal. prednji KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU obvešča svoje člane in odjemalce, ki imajo živino, da je prejela te dni pošiljko otrobov in presevk za razdeljevanje po znižani ceni proti izkaznici za živino, ki jo izdaja tukajšnji kmetijski inšpektorat. Člani zadruge, ki nimajo še zadružne izkaznice, naj jo čim prej dvignejo v uranu zadruge. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Tvrdka Tripcovich, ki se bavi z dviganjem in razdiranjem ladij, je j te dni izročila ladjedelnici Sv. Roka ogrodje prekoiitorrika »Duilio#, ki je bil potopljen v Savljah. Dvigalna dela so trajala nad leto dni. Pridobili so okrog 15.000 ton raznega uporabljivega materiala Železo bo prevzela železarna v Skednju, stroje in dragocenejša kovine pa bodo prodali. Kakor vemo, gre denar od takih prodaj v poseben fond, ki ga je ustanovila VU. Po določbah mirovne pogodbe seveda pripada, ta vrednost, — v kolikor ni vojni plrn — STO-ju. P'-av bi bilo, da b dili njihovim vefi kot upravičenim I VU pojasnila, kako višino je fond zahtevam. j že dosegel in kako go upravlja. ——--------------------- j * * * Pristaniška obnova tve napredu- 19., 20. in 21. marca 1949 se ;rl8i v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 18 oseb, porok pa je bilo 9. Cerkvene poroke: vojak ameriške vojske Peed Edison in gospodinja Marvin Zora, kartotehnik Nessi Ferruccio in gospodinja Florjančič Ljudmila, Wheeler Stinnis in Koe-nig Hildegard, mehanik Halcomb Asbel in šivilja Brunello Eva, obrtnik Debelli Alberto Henrik in gospodinja Favrelto Marija, vojak ameriške vojske Pickert Donald in uradnica Giachetti Valerija, agent civilne policije Pikganc Emilij in gospodinja Kocjančič Ana. železničar Copetti Gino in gospodinja Kralj Marija, bolničar Bogneri Marcello in gospodinja Zanini Co-rinna. Umrli so: 22-letna Colja Ana, 69-letnl Smokiva Vladimir. 61-Ielni Ni-gris Rihard, 55-letni Compaeno Anton, 66-letni Rižmond Ivan, 59-letnl Meniš Andreja, 77-letna Polli Viktorija. 67-letna Mayer Ana. 'd. Kralj. 42-letna Trošt Antonija, vd. Dclpiccolo, 44-letni Marampom elemente, 63-letna Trumel Rozalija, vd Corrente. 53-letna Siškovič Dora. por. Tomšič, f>2-letna Tomažič Marija. por. Varin. 71-letni CerViatti Peter, 28-letni Coprič Stanko. 73-letni Millo Nikolaj. 76-letna Kosovel Josipina, vd. Pignolo. 69-lelni Fon-tanella Alojz. RADIO \0 TRST II. Torek 22. marca 1949- s]s;. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranjai = l8 ba. 7.45: Napoved časa in-P° .» jo: # i mi. ('t_r___: i „ 1n i )G. * 11.30: Simfonična antologij8-,, »jjui Novi svet. 12.10: Pester s?llsoro-spored. 12.45: Ntfpoved casa in v čila. 13.00: Pesmi in ples1 ’#■ vanskih narodov. 13.30: Peste beni spored. 14.00: Poročil3-Dnevni pregled svetovnega 14.28: Citanie večernega jv 17.30: Plesna glasba. 18.00: niOc* vc-dež. 18.15: Musorgskl- ja5. z razstave#. 18.43: Zborovs#" jg/jO: ba. 19.00: Angleščina po radiu_ .ved Glasbena medigra. 19.45: časa in poročila. 20.00: sveta romantike. 20.30: Iz “pyj i3 knjižne police. 20.45: SarnosP jer, glas in klavir. 21.00: Ppsi^r„, 21.30: Lahka glasba. 22.00: b kestef-sky: Koncert za harfo in 0 22.20: Orkester Erik VViston3- ved Večerne melodije. 23.15: ‘ . ^ časa in poročila. 23.30: K pjes*i3 nudi jutrišnji spored? 23.3“-glasba. TRST 1. (0.q Torek 22. marca 7.15: Koledar in jutranja .^t. 7.30: Poročila. 7.45: Jutranja * p-12.10: Glasba po željah. i3.3»-dijski spored. 13.00: Poroc* ' Raj/ Orkester Certa. dirigira P|PP jg.Jc-zizza. 14.20: Mešana glasei ■ Komorni koncert orkesti3 paiu sandra Searfattiia. diriSir von JCempen 18.30: Glas jj.Sd-rike. 19.00: Simfonična gl®9 Francoščina, nato ritinlču3 jg.Jf 20.00: Radijska poročil nrkes[% Franc Ferrari in njegov , (jjijl11 21.00: Slušna igra v treh TRŽAŠKA BORZA -(Cf. 1 Liv- .jji Zlati šterling 8900. PaP1’/n«t, Vin ling 2000, telegrafski dola^r jO® lar 665. švicarski frank ^tri)5^ francoskih frankov 16J, šiling 24. Nočna tata ujeta na delu Josip Siiusig in uesiderio Lavrini sta bila v soboto ponoči na ((delu#, ki sta ga našla v neki slaščičarni v Ulici Diaz U, ki je last Narcisa Pensa. Po informacijah, ki sta jih dobila, sta bila prepričana, da je bilo v lokalu veliko denarja, katerega sta se želela polastiti. Pri tem poslu sta si razdelila vlogi, Simsig je najprej prežagal angleško ključavnico rolete, nato pa jo privzdignil in zlezel v lokal, kjer naj bi bilo nič manj kot 800 tisoč lir, skritih nekje med blagom. Ca-vrinl pa je medtem ves čas stal pred trgovino na straži. Simsig je brskal po lokalu in zaman iskal onih 800 tisoč lir. Zalo se je pač moral zadovoljiti z 10 lirami, ki jih je našel v blagajni, nekaj buteljkami in drugim blagom. Ko pa je hotel oditi, je prišla katastrofa. Namesto da bi Sin oddal steklenice pajdašu, katerega je pustil na straži, se je naenkrat znašel v čvrstem objemu agentov CID-a, ki so že dolgo prežali na oba tatova. Nedvomno so policijski agenti napravili zelo spretno past. Njihova akcija je bila bliskovita, saj so Cavrinija tako naglo prijeli, da se ni niti zavedel iu obvestil na kakšen način svojega prijatelja, ki je bil medtem zaposlen pri «čistki» v slaščičarni. Odveč je pripomba, da je policija takoj odpeljala oba moža in ju aretirala. Poleg njiju sta bili aretirani še dve osebi, in sicer 28-letna An-ntmziala Borelli iz Ulice Giuliani. ki je bila v zvezi s prvima dvema, in neki Edvard Doratti. je kaj prida. Kakor izvemo je bil zadnje čase odobren kredit za po. stavitev druge črpalke v žitnem silosu (baje okrog 120 milijonov lir). Napovedujejo, da bodo v kratkem tudi potrjeni krediti 2a postavitev 4-8 izkreevalnih žerjavov za premog na pomolu V. V novi prosti iuki, kar bi bilo nujno potrebno. Po načrtih Javnih skladišč je treba najprej deloma opremiti pchiol V. in nato nadaljevati z obnovo in izgradnjo na ostalih obalah in pomolili. ki tudi čakajo, da jih usposobijo za moderen tovorni pronret-Taka dela so nujna zaradi izpopolnitve tehnične zmogljivosti luke, so trajne vrednosti in se bodo tudi amortizirala. Zato ne vemo, čemu jim oblast ne daje prednosti. Reprezentanca Tržaškega ozemlja Maribor 2:1 Med drugim sporedom .' (udi tekma čez drn in strtl ,„ii tf*5, iuai lenma eez arn m ieii u-L, približno 3 km, kjer 90 P*,j na Ove nesreči na delu Včeraj popoldne ob 15.45 so sprejeli na tretji kirurški oddelek glavne bolnišnice 60-letnega Pisuna Justa, zidarja po poklicu iz Ul. S. Luigi 26. Mož ima zlomljeno desno roko in rano nad levim očesom. V bolniški oskrbi bo moral ostati 90 dni. Ranjenec je povedal, da je di-lgl v ladjedelnici Sv. Marka na račun gradbenega podjetja Adriaca. Med delom je padel s 4 m visoke pregrade. Cez eno uro so prav tako na tret jem kirurškem oddelku sprejeli 52-letnegu Cumpanialija Karla, težaka s Seale Sante 83, ki je prišel precej ranjen Rano ima na obrazu, hujše pa je njegovo stanje, ker zdravniki sumijo, da ima polom'je-ne kosti in sicer golenico in medenico. V nedeljo se je odigrala v Mariboru nogometna tekma med reprezentanco Tržaškega ozemlja in reprezentanco Maribora. Zmago je odnesla naša enajslorica z rezultatom 2 : 1. prioiicnu o kih, kjui -j ški študenti pokal. V ^ lil1^ m je prišel na cilj kot P k®1*) Drlnsche s časom 12 8 ' ,..„eccF remu sta sledila (DSZ) in Dusar (Di)asK Izidi nedeljskih tekem NOGOMET Za prvenstvo ozemlja. SV. Ana - Rojan 5:0. Okrožno prvenstvo. Nabrežina -Koionja 2:0, Col Ilva - Rocol 2:0 (toribit), Trebče - Sv. Marko 4:1. Frvenstvo I. skupine. Glinščica -Magdalena 3:1, Redivo - Nabrežina C 5:2, Opčine - Rojan 4:1, Ko-štalunga - Partizan 3:2, KOŠARKA Za moško prvenstvo ozemlja. Col Ilva - Dijaško FD 37:20. Okrošno moško prvenstvo. Tomažič B - ACEVAT 28:25, Skedenj Barriera 32:8. Tržaški športniki pri razvitju zastave miru v Oervinjanu Sežana-Rakek 3:0 st- ll,,f , e 1“ s’ nf Sežant, ,a nogometu* trio ha Ijivo pripravlja ža n< ^ b0 pri*e vt nstvo Primorske, ki še že prihodnji mesec. n ^ TD o".--1 :.n *- r SP Rakek z resultatom^^ preiH igre je bil v znamenju s 3 Čitajta - . Primorski dm^1 in či sežanske bodisi v prvem >n . vr»ta su neprestano obieg'1 a, iega nasprotnika. prv31I\, # Gole za Sežano S°_ ^no _ V Na iu<.vilje zastave umu v Cer-vinjanu so bili povabljeni tudi tržaški športniki, organizirani pri ZDTV. Bila je to prisrčna športna manifestacija in obenem manifestacija za mir med narodi. Tržaški tekmovalci so se še kar dobro izkazali Častno mesto v sporedu je zavzela tekma v košarki med tržaško sindikalno reprezentanco in Dijaškim FD, ki je zgubil tekmo z rezultatom 13:35. asu zabili v 17 Padove n, v 32 P, ^ 14 Padove n, v M nun* ‘ drugem delu igre Pa eJ is s p Padovan v 25 "lin-. ) nad moštvo še tretji g°l. ^ agitke 't/r ni povzročal y«t*rfiinanjk33iasy III UD»£IW«| ” ~ 'a0r kega posla zar«dl £inj,ni "‘‘‘V vezave med * cj iv oezuutt jv nji, postavi: Pign«t**l< zigon |jf 1 Korboljanovič, ^a7^* Hre?' beja, Padovan. ^ .,'ahof^ Sodil je 01 ka, Januš, iz Sežane. 1 GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V OORICI ■ SVETOGORSKA ULICA 42 . TEL. 749 Slovenci in kolonizacija V lirRilmRStlih Praznik naprednih žena v Revmi a k a j bodo gradili hiše za esule v Štamlrežu ? red nekaj dnevi so prinesli ča-opisi vest. ki jo je župan na zad-Jl seji potrdil, da je že odobrena gradnja hiš, ki jih bu stanovanjski odsek UNRRE sezidal v naši po-T,r^!ni 2a e--de, ki so se zatekli v J, ,. in ,ilh ie italijanska vlada z Političnih razlogov pridržala in aselila v bližini nove meje. Po e vesteh bodo letos začeli z grad-n o prve skupine takih hiš, s pri-iih1° stanovanji, od katerih Jin bodo napravili pretežni del na fcču U s°riške ob6ine in v Tr- -..Kafe’ da 5e sedaj Unrra dolo-v=a -,^e za 2idavo 22 štiristano-njskih hiš, ki jih nameravajo zi-°,U v Standrežu «Na vojcah«. Z ldavo bodo menda začeli že pri-odnji mesec in računajo, da bodo °pe- do honca leta gotove, ri tem načrtu nam prihajajo na misel ugovori, ki so jih iznesli žte-X* /aoričani tudi v italijanskem hH^P!SJU ob zidanju ljudskih hiš v žin&a * topniškega mostu jn v Stra-, • Ostro so tedaj kritizirali po-erJI . ^ine> kl se je odločila za sradnjo hiš daleč od središča me- t)\rU^wmo da bi Prihranila nekaj soeakov pri nabavi zemljišča. Tožen brtbraoek je bil le navide-v s° imeli potem mnogo cie stroške za napeljavo elektri-rinl. P ' vode, ureditve cestnih riati?- ® temi povečanimi iz- ie u ,so postal® nove hiše še draž-jo. kakor če bi jih zidali v sredini stm- jer imamo še dovolj pro-,a1 za stotine hiš ob že urejenih ln kjer so tudi elektrika, m voda bolj pri roki. na ofaoinskih sejah so že »etovano ponavljali, da je treba n Pozidati središče mesta, ki je nrjec razstreseno in raztrgano, ter da bi se ie Povečala sevla 3 cestna mreža in bi se s tem „ Povečali tudi stroški za nje-n Vz?rževanje. Prav tako bi sta-stnn a v B1'edini mesta olajšala ovaicem pot na delo, ker bi na ter Tk,!1 Prihranili čas in denar tii*! abko porabili za stanovanje ti nar' ki bi ga morali potrosi-avtobus, če bi stanovali v Predmestju. t„5aže P0- da pristojne oblasti da na?Vetov niso jemale resno in Vo «°-j° upoštevati pomanjkljivo lci 80 s lako nenačrtno zida-hQ, . ZVe2>- Dokaz temu je tudi, da dat'630 n0VC b’še za hegunce živila* T, predmestju in se bo pono-ž<> i napaka, kakor jo poznamo me»t Sradnje ljudskih hiš v režiji navedr °b^^ne bl k> smo jb 'Zgoraj graiS.° rnam znani razlogi, ki jih t ueiji navajajo za podkrepitev 2tj.sv°ie odločitve, vendar ae.hstn sn«,i Pnmanjkaniu praktičnih go-iSkih razlogov za tako deja-Prprf S0 tukai hoteli upoštevati hai Vs?m. Politične razloge. Zakaj StLBridei° stanovat esuli baš v bj .,rtz? Ali ne morda zato, da nim i ko*onizirali med kompaktna v sl0Venskim prebivalstvom te-raia ter da bi tudi tam vnesli m0 Prepir in nacionalno mrž-in n a 1° glavni cilji revizionistov bosi,,*.., ?Ih organizacij, katere se ciljev ° Za dosego teb svojih Sl0Vpnr»Q«-% v-. . i »Mvuug« ricsuivcii vtj. inari*v^itw rvimors^cl^* rtasti Marcela. 7G- letna gospodinja Cev. sPom< nom* so se prav dobro v * - * - » - - ■* 4* iKti,,'lu Poitalijančevalne metode a. s katerimi smo Predvsem esuiov? mesta. Za tekmo so napravili pro. pagando tudi s posebnimi lepaki, na katerih so stari pokazali svojo risarsko umetnost. Pred pričetkom igre so mlad; podarili starim lep šop nageljnov, kar je stare zelo ganilo in jim je bilo celo malo nerodno, ker niso bili na to pripravljeni in niso imeli kaj vrniti. Po končani tekmi so šopek položili na spomenik padlih borcev, katerim sta se obe moštvi poklonili. Na igrišču so stari nastopili samo z devetimi igralci, medtem ko so bili nasprotniki polštevilni. Čeprav je imela mladina v prvi polovici igre ugodnejši položaj, vendar se je prvi polčas končal neod ločeno- V drugem delu je najprej zabila svoj gol mladina, kmalu potem so stari izenačili ter obdržali to stanje do konca. lako se tudi letos ni posrečilo mladini zmagati celo proti manj številnim nasprotnikom in to morda zato, ker so jih podcenjevali. Vendar pa je že neodločena igra tudi napredek v pri^ meru z lanskim letom. Za načrtno ureditev Gorice Goriškj župan dr. Bernardis je pred nekaj dnevi sprejel stalni odbor za mestno urbanistiko. Seje so se udeležili inž. Vižintin ter dr. Polesl, katerim je v občinskem od. boru poverjena obnova odnosno javna dela. Ti možje so razpravljali na dolgo in široko o vseh problemih, ki se tičejo ureditve mesta. Predsednik odbora za urbanistiko prof. Fabiani je obrazložil nekatere smernice, po katerih se je rav r.al odbor pri preučevanju bodoče ureditve mesta. Dejal je, da predvidevajo poživitev gradbene delavnosti in da je treba računati tudi z bodočim industrijskim razvojem v mestu, kakor tudi s tujskim pro. metom. Vsi ti faktorji bodo pripo-mogli k zgostitvi mestnega središča. ki ga je treba urediti na najbolj praktičen način z umetniškega. gospodarskega in tehničnega vidika. V ta. namen bo potrebno uvesti nekatere spremembe v splošni regulacijski načrt in je izrazil željo, da bi tudi odbor za urbanistiko sodeloval pri takem študiju obenem s prisotnimi izvedenci. Zupan je izrazil v glavnem soglasje s temi predlogi in je obljubil odboru, da ga bo podpiral v njegovem namenu. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo 'Od U. do 19. marca t. 1. 12 rojstev, 16 primerov smrti in 5 vknjiženih porok. Rojstva; Bon Rosa, Krajner Lavra, Belussi Fabjj, Gallo Gioia, ValksAna, Marega Klavdija, Bro ghi Jurij, Cubej Pavel, IClansič Marino, Plesničar Marija in Blažič Kazimira. Smrti; 59-letni mehanik Perko Ernest, sedlar Juh Franc, 57-letni uradnik Vilale Fortunat. 72-letni upokojenec Lutman Jožef. 11-letni dijak Simšič Rajmond, 69-letna go spodinja Plesničar vd. Maretelos ža><>stn 50 imeli sa-e izkušnje. Tudi takrat 1iudiaSt^evab po slnvenskih krajih ’ > ki so bili od njih odvisni po- siljgni I" s°sP°darsko in so bili prisvojil- lah Po navodilih in ukazih nezauo?oSP°dar^ev ter seia,i razdor, bi ijul .* *n mržnjo tam, kjer ibedsehT- živeli 'judje v miru in znalo spoštovanju. Mnogi secih1 _ v zadnjih tednih in mr-krogi a,p kažejo, da se nekateri starim , 0 boli zatekajo k tem breteklostjPre3is!cU*enini nleb>dam iz 'haRo'Slovencem bo zelo ka*ala a ° bh2nja bodočnost po* li Prev« a srno v teh stvareh gleda-u7*. di n°' Ker bB nas izkušnje ^ nau, "ramo bitl Pripravljeni načina tTe’ se tud' *ega novega pač o« TU,r8nin m' bomo ustrašili, hoteli «« Sleda jo tisti, ki bt se bodo naT* U slarih metod, da ne 80 Sa bi istega konca, kakor Vt0rnlkj flelRŽni Pjihovi učitelji in dek vd. Lutman Jožefa. 71-letni trgovec Cosulich de Pečine Pom-oej, 49-letnl kmet Cagnan Gelindo, 2 letni Markovič Jožef. 54-letni u-radnik Candutt; Ivan, 75-letna «o-soodinj« Enlderčič Marija. 67-letni mizar Bruraat. Edmund. 24-letna go-soodinja Fiorelli in Bait Alba, 7 mesecev stara Oarbatto Diana. Vknjiitne poroke; policist Maler-ba Alojz in gospodinja De Nicolo Angela, trgovec Cavol Vladimir in gospodinja Marchesan Marsorita, električar Migliori Teodor in bol ničarka Frankovfč Kristina, trg. pomočnik Rihard Gorjup in trg. pomočnica Catea Mirella, Poroke; trg. pomočnik Barago i Arigo in gospodinj« Marušič Nata- j lija. uradnik Corel. Ruggero in gospodinj« Sfilivoj Norma, vnele saje, kar je povzročilo mno-go dima in tudi nekaj ognja. Takoj so poklicali mestne gasilce, ki so v kratkem pogasili ogenj in tako preprečili, da bi iskre zanesle požar na druga poslopja. Skoda je razmeroma majhna in tudi drugih hujših posledic ni bilo. Nesrečen padec na cesti Včeraj popoldne je moral goriški Zeleni križ prihititi na pomoč 70-letni ženici Idi Bradaschia s Placute, ki je na sprehodu v Škofijski ulici padla na pločniku in si zlomila desni kolk. Odpeljali so jo takoj v občinsko bolnico Brigata Pavia, kjer bo morala verjetno ostati dalj časa. Tatovi tkanin in slanine Pretekli teden so se neznanci vtihotapili v hram 59-letnega kmeta Jožefa Bujatija v Krminu in mu’ odnesli okrog 15 kg slanine in pe-čo tkanin za tri obleke. Bujattj je tatvino prijavil orožnikom in izja. vil, da je utrpel okrog 15 tisoč lir škode. V nedeljo popoldne je Zveza slo. venskih žena v Pevmi, ki tega zaradi tehničnih ovir ni mogla napraviti prej, proslavila svetovni praznik žena. Pri tej proslavi so sodelovale žene iz Pevme in Pod-gore, katerim je pomagala tudi mladina. Pred nabito polno dvorano je neka žena v kratkem in jedrnatem nagovoru poudarila namen in pomen tega svetovnega praznika, ki je obenem tudi manifestacija za mir in proti vojni, kar je še posebno velike važnosti baš v sedanjem trenutku, ko so vse voj-nohujskaške sile na delu, da bi povzročile na svetu novo in še hujšo morijo. Po govoru je bil kulturni spored, na katerem je ženski pevski zbor iz Podgore zapel Ventur.nijevo «2abe» in še dve drugi pesmi. Na splošno željo so morali eno pesem ponoviti. Lep je bil tudi balet, pri katerem so sodelovali otroci iz Podgore. Žene iz Pevme so zaigrale šaljivo enodejansko ter imele tu. di več deklamacij. Vse točke so bile od občinstva, med katerim so prevladovale ženske, zelo navdušeno sprejete in zlasti je žel mnogo odobravanja otroški balet, kar je zlasti zasluga tov- Terpinove, kt ga je pripravila in organizirala. Vsem pa se je zdel program še prekratek ter jim je čas tako hitro minil, da so ob koncu z obžalovanjem zapuščali dvorano. Kakor na drugih, so se lahko oblasti tudi na tej prireditvi prepričale, kako željno je naše ljudstvo domače besede in domače kulture, ter mu ni pri tem prav nič do kakšnih skrivnih hujskaških ali izzivalnih namenov, kakor bi radi dali razumeti tisti, ki jim je tako izzivanje glavni poklic. Zato pričakujemo, da bodo pristojne oblast; to težnjo razumele in ne bodo delale ovir pri organiziranju takih kulturnih prireditev. Za trgovske uslužbence Pretekli petek so se zbrali pri Zvezi trgovcev zastopniki trgovcev in njihovih nameščencev, da bi se porazgovorili glede uvedbe splošnega državnega sporazuma za re-valutacijo trgovske stroke. Zastopniki trgovcev so bili proti temu, da bi se uveljavil ta sporazum tudi v naši pokrajini, čeprav ga je sprejela njihova državna zveza in je v veljavi ie skoraj po vsej Italiji in v Trstu. Zato so sklenili, da bodo nadaljevali la teden razgovore na uradu za delo. Nove zadruge na Goriškem Kmečke obdelovalne zadruge se J tudj na Goriškem naglo množijo in krepijo. Poleg že obstoječih, h ka. terim pristopajo vedno novi člani, potem ko so videli prve Uspehe, ustanavljajo po raznih krajih tudi nove. Tako so v začetku tega meseca ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo v Biljah, ki so jo imenovali «Car» po najboljšem domačem borcu. ki je dal svoje življenje- za svobodo. Člani nove zadruge so se takoj lotili dela in so že prve dni pričeli z obrezovanjem trt, preorali so večji kos zemljišča in posejali 1800 kv m površine z zgodnjim grahom. Vidi se, da so se skupnega dela lotili z zanimanjem in veseljem in zato bodo prav gotovo poplačani z velikim uspehom za sve-je hud. * Cepljenje preti slinavki V zadnjem času se je v naši pokrajini precej razširila slinavka in parkljevka. Zato je Zveza kmetov Julijske Krajine skupno s pokrajinsko živinozdravniško zvezo sklenila. da je treba proti tej bolezni cepiti vse govedo kraja, kjer se ta bolezen pojavi- Da pa ne bodo imeli kmetovalci prevelikih stroškov so za cepljenje določili sledeče cene: za cepitev do 10 glav goveda: 600 lir na glavo; za cepitev od 11 do 20 glav, po 500 lir na glavo; od 21 do 50 glav, po 450 lir na glavo in nad 50 glav, po 400 lir na glavo. Ker je cepljenje nujno, se kmetovalci naprošajo, da takoj prijavijo občinskemu živin ozdravniku vsak nrimer te bolezni, da se s ta. kojšnjim cepljenjem prepreči njena razširitev in večja škoda. Pripranljajo nouo uo\no medtem ko še vedno dopuščajo, da stradajo vdove iz prejšnje V zvezi z izplačilom pokojnin | bolnim vdovam sporoča Delavska zbornica v Gorici sledeče: «Vedno je tako: Vsakikrat, ko je domovina imela potrebo največjih žrtev stotisočev in milijonov svojih sinov (in žal, razen v osvobodilni borbi je bila ta domovina le dom velike burzoazije), so bili zelo radodarni z obljubami- Cim pa so zadostili svojim materialnim interesom, zaradi katerih je bila povzročena morija pod krinko obrambe domovine, je prav tista sebičnost, ki je povzročila vojno, zopet prišla na površje. Tako so matere, žene in otroci izgubili svoje drage in zaman pričakujejo pokojnino, do katere imajo pravico. Vlada, ki pravi o sebi, da je demokratična, ne misli na to, kako bi v prvi vrsti izboljšala po-ložaj teh družin, ki že toliko let čakajo v največji bedi- Namesto da bi rešili tistih 70 tisoč prošenj, od katerih zavisi življenje več kot dveh milijonov ljudi, ki pričakujejo primerne podpore, se ta vlada briga za podpis atlantskega pakta, ki pomeni uvod v novo vojno, ki bo prinesla nove mrtve in nove in. valide. In tudi tokrat to ne bi bila obramba domovine ampak obramba umazanih interesov tujega imperializma. O tem bi lahko še mnogo govorili, ampak da bomo ostali na. področju vojnih pokojnin, se bomo omejili tokrat na to, da opozorimo javno mnenje, kakšni so vzroki, zaradi katerih te prošnje niso bile rešene. V Rimu namreč nikakor ne more. jo najti ene ali več sosednih palač, kjer bi lahko imeli na razpolago kakšnih 500 sob. Zakaj, o prijate-ljce, ki še vedno Čakate, ne preskrbijo pri kakšnem drugem ministrstvu ali izven njega okrog 2000 ljudi, ki bi se hotcii Udinjati pri ravnateljstvu 2a pokojnine. Kaj takega je nezaslišano, vendar trdijo, da je baš tako. V Rimu so velikanske palače Ir* vojašnice, ki pa jih nočejo preurediti v urade za pokojnine; prav tako je v Italiji na stotisoče brezposelnih uradnikov in vendar jih ne morejo najti 2000 za ta urad. 2c trj leta govorijo o rekviziciji vojašnic in poštne palače na Trgu Dante. Prav tako. razpravljajo,če bi plačalj Uradnike pogodbeno ali jim dali mesečno plačo, državne energije pa so vse usmerjene k uresničenju atlantskega Težaven problem pokojnin ne more bit; rešen z besedami, To bi si morali zapomniti gospodje pri političnem vodstvu. Na tisoče vdov živi v najbolj črni bedi, mnogo staršev, ki so izgubili svoje otroke (k; so padli v vojnah, katere so hoteli tisti, ki jih še sedaj branite), so primorani tudi beračiti. Mnoge sirote so prav tako v veliki bedi. Poglejte malo nazaj, kakor pravi katekizem: ob pogledu na materialne in moralne razvaline, ki jih je prinesla vojna, boste odstopili od vaših sedanjih vojnih namenov, Če imate v vašem srcu še kaj vere in zaklicali z delovnim narodom: »Dovolj je bilo vojnega gorja, sedaj hočemo mir!» Š koci jan pri Kopru DeMa ASIŽZ iz na sa v V nedeljo, dne 13. t. m. je delegacija ASIZZ iz Kampel-Salare obiskala kmetijsko šolo s Skocijanu pri Kopru. Hkrati je veljal obisk še posebej dijakom ondotne šole. Delegatke so v imenu krajevne organizacije ASIŽZ v Kampel-Salari prinesle našim dijakom pozdrave z željo, da bi pri svojem učenju dosegli čim boljše uspehe, na kar so obdarovale dijake s knjigami, zvezki, pisalnim priborom in z denarnimi prispevki. Tako so prejeli najrevnejši dijaki podporo po 500 lir. Tajnica ASIZZ je poudarila, da pošiljajo te skromne darove antifašistične žene v znak tesnejše povezave med Kampel-Salaro in kmetijsko šolo v Skocijanu. V imenu dijakov se je zahvalil predsednik njihove mladinske organizacije tov. Možina Miro, ki je obljubil za bodoče še tesnejše sodelovanje med aktivom ASt2Z v Kampel-Salari ter mladinsko organicijo kmetijske šole. Tovarišice delegatke so si ogledale internat, se zanimale za življenje dijakov in se po prisrčnem pozdravu ter ponovni zahvali vrnile domov. Tudi pri tej priliki se mladinski aktiv kmetijske šole članicam ASIŽZ iz Kampel-Salare za obisk in vse prejeto najtopleje zahvaljuje! I S T DNEV NIK Dekani Priprave za 1. maj in lata mladine \ našen kraju se zanima vse za priprave 1. maja. Žene imajo sestanke glede izgotovitve telovadnih krojev in telovadnih čevljev za telovadni nastop fizkulturnikov. Po drugi strani pa mladina vsak večer pridno vadi proste vaje. Največje navdušenje vlada med pionirji, ki prihajajo dnevno iti polnoštevilno k telovadni uri ter pričakujejo že sedaj z veseljem dan, ko bodo lahko nastopili in pokazali svojo sposobnost, In zares, 1. maj je že precej blizu, zato je prav, da so telovadnice polne! Za teden demokratične mladine so si naši mladinci in mladinke sestavili program, po katerem so si razvrstili prevzete naloge. Zato smo prepričani, da bo naša mladina ta teden poživila vso vas- C. M. KINO VERDI. 17: «Fabiola», M. Morgan. VITTORIA. 37: «Dunibo», W. Dis- - . . . ney. njihovi učitelji in j CENTRALE. 17: »Tajnost Man’ Har-rison>>. G. Brent, Y , ~ ” j MODERNO. 17: «Pojledicc poljuba«, V Pevmi neodločena EDEN^^sNensvojena zemlja«. R Za I Div. ^igrali ,(J|nrfcbl° tekmo, ki so jo L in min«- i?vo P°P°ldne statiko z: Ji ,Z. Pevmt'- ie vladal mladi kledat Zanimanie in prišli so jo po- ^vilnSa °ma6ini> amPak Saje povzročile ogenj V soboto popoldne so Imeli na Oslavju majhen alarm. V dimniku Antona Pecorarija so se namreč Izola Izlet SP društva ,.Istra" iNad vse lepo je uspel izlet članov našega Prosvetnega društva «Istra», ki smo ga priredili v soboto 19. marca v Novi grad in Umag. Izleta se je udeležilo 90 članov, V' Novem gradu smo bili zelo lepo sprejeti in smo se po tovariško pogovorili s člani tamkajšnjega prosvetnega društva. Na obeh straneh je bilo veliko zadovoljstvo, ker smo ugotovili, kako vsi delamo in utrjujemo bratstvo s podobnimi obiski. Prav tako veselo je bilo v Umagu. Vračali smo se navdušeni nad lepoto istrske obale tu s sklepom, da bomo bolj pogostoma prirejali take izlete. PODRUŽNICA URSDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Statistika je temelj zadružnega poslovanja, zato ji morajo zadruge posvetiti čim več pozornosti V zadnjih mesecih ianskega leta je bilo pri nas ustanovljenih več kmečko-obdelovalnih zadrug. Ustanovitelji teh zadrug so se opirali na vzgled kmečko-obdelovalne zadruge Puče in na njene uspehe po prvem letu njenega obstoja. Novoustanovljene kmetoze so postavile na dnevni red našega gospodarstva tudi nove probleme krajevnega in splošnega značaja, ki so se morali in se še morajo reševati v okviru predvsem našega kmetijskega in splošnega gospodarstva. Že kmetoza Puče se je lotila manjših problemov, ki so bili iz-vedllivj ravno jate, . ker _so. bili manjšega obsega. Ti problemi so pa ostali kot osnova v našem gospodarstvu za nove zadruge. Bodoči razvoj zadrug pa je odvisen od tega. da bodo ti problemi le v naprej točno določeni za vsako ra-druao posebej Zadruge bodo zaradi tega morale vodili točen pregled o svojih potrebah in med poslovanjem voditi o njih točno statistiko. Vprašanje nastane sedaj, kakšne vrste statistike morajo voditi zar druge, a) ce hočejo dvigniti naše poljedelstvo na višjo tehnično raven; b) če sj hočejo preskrbeti po-voijne dolgoročne kredite in druga materialna sredstva; c) čc hočejo tako razviti svoje poljedelstvo, da bodo vzgled tipičnega naprednega kmetij.^kega gospodarstva. Najprej morajo imeti točen pregled osnovnih ali temeljnih fondov in potrebnih sredstev, če hočejo pravilno izvršiti postavljene si naloge. posebno v proizvodnji. Sem spadajo: 1) podatki o obdelanem zemljišču; 2) podatki o goveji živini; 3) podatki o poljedelskih strojih; 4) podatki o poljedelskih zgradbah; 5) podatki o delavnicah in podjetjih. Ti pregledi morajo sloneti na točnih in vsakemu razumljivih predpisih, ki jih letno napravijo kmečko-obdelovalne zadruge in ki služijo kot temelj celotnemu njihovemu poslovanju. Jz tega izvirajo tudi načrtni pregledi, ki se istočasno naslanjajo na statistiko iz prejšnjega leta. Kakor je raznolična proizvodnja v poljedelstvu, tako mora biti raznovrstna tudi evidenca, ki mora objeti vse proizvodne veje kjnetij-sko-zadružnega gospodarstva in tc: kmetijstvo kot tako. sadjarstvo, vi-nogradništvo, živinorejo, ribarstvo in deloma domačo obrt, v kolikor se ta v zadrugi izvaja. Vsled tega je nujno, da za dose- go uspeha zadruge vodijo točno statistiko, ki se nanaša na: a) podatke o globokem oranju po končanem delu; b) podatke o jesenski setvi in uresničenju postavljenih si nalog po končanem delu; c) podatke o pomladanski setvi po končanent delu; d) podatke o živini in živalskih proizvodih v vsakem trimesečju; e) polletni pregled o izvedenih nalogah, v katerem so zajeta vsa predvidena deuf kakor tudi uspehi in ocena dela; f) letni pregled, kakor zgoraj, t izčrpno razčlenitvijo doseženih u-spehov in morebitnih propustov. Zbiranje izkustev iz poslovanja v preteklem letu za izkoriščanje teh v naslednjem letu. V-e skupaj je prav za prav kontrola opravljenega dela in zbiranje izkušenj, kar služi za izpopolnitev poslovanja v naslednjem letu. Vsi ti podatki morajo biti absolutno točni in se naslanjati na knjigo-vodstvene podatke. Drugi podatki se pa zbirajo dnevno iz poročil, ki jih podajajo brigadirji in to se imenuje pregled dela ali operativna evidenca. Ta poročila so najstvarnejši pregled. Vodstvo zadruge mora ta poročila dnevno preučevati in na podlagi tega nuditi potrebno pojnoč, tehnično ali organizacijsko, vsaki brigadi, da bi lahko uspešno izvedla postavljene si naloge. Točen pregled bo v mnogih primerih povod za sklicanje raznih sestankov ali pa celo izrednega občnega zbora zadruge, kjer se bodo razpravljali Uspehi ali neuspehi poedinih brigad ali delovnih skupin in njihove izkušnje prinesle na druge. Zauru-ga, ki nima dobro organiziranega pregleda, ne samo. da ne bo mogla pravočasno nuditi odgovarjajoče pomoči, marveč tudi ne bo mogla meriti učinka brigad, skupin in posameznikov, kar je zelo važno v odnosu razdelitve zadružnega dohodka na delovne dneve. Iz gornjega je torej razvidno, da je bodoči uspeh zadruge odvisen od ločnega pregleda njenega poslovanja in točne statistike. Naše nove zadruge, ki so komaj v svojem začetnem razvoju, se morajo z resnostjo oprijeti vodenja statistike, ako bodo hotele imeti prihodnja leta točne podatke za uspešno izvedbo svojega poslovanja. Statistika je torej temelj, na katerem se gradi zgradba zadružnega poslovanja kmečko-obdelovalnih zadrug: in kakor mora biti vsak temelj trden, tako mora biti tudi statistika ločna in zato ji morajo zadruge posvetiti največjo Dažnjo. C. S. ASIŽ3E xa prvi maj V vseh množičnih organizacijah Istrskega okrožja vlada vneta delavnost za izvedbo priprav prvomajske proslave. ASI2Z noče zaostajati za ostalimi organizacijami; tako se je vrgla z vso vnemo na izdelavo telovadnih krojev za naše mlade .telovadce in telovadke. Kot vsako leto, čaka to delo naše požrtvovalne žene, ki ga bodo izvršile tudi v najkrajšem času. Njihova naloga seveda ni lahka, če pomislimo, da je treba pripraviti nad 5000 telovadnih o-blek. s katerimi bodo nastopili deč. ki in deklice od 6 do 10. leta, dalje eni od 10. do 14. leta, potem mladinci in mladinke od 14. do 18. leta ter ostali odrasli cd 18. do 30. leta. Za izgotovitev vseh teh oblek bodo mobilizirane vse žene iz vseh krajev okrožja, skupno s šiviljami, ki bodu krojile itd. Blago, potrebno za te delovadne obleke, je že deloma. prispelo. Obleke bodo napravljene V več barvah, S tem bo orno-gočtno, da bo telovadni nastop čim lepši. Vsa mladina, ki bo sodelovala na tej proslavi, bo manifestirala svojo voljo, nadaljevati že pričeto pot za dosego boljše bodočnosti. Z mobilizacijo žen, ki bodo napravile za telovadce in telovadki-nje potrebne obleke za nastop, bo ASIZZ izvedla zopet eno tistih težkih nalog, ki tvori samo majhen del njenega obširnega delovanja. Zavednim antifašistkam Istrskega okrožja, ki so naš? najboljše tovarišice, izrekajo vsi pravi demokrati svojo iskreno zabvalo! Pomen udarništva in udarnikov Za vsakogar, ki se proglašen zh udarnika, pomeni to veliko čast. To so spoznali že noži najboljši delavci. Na žalost imamo pa še vedno take, ki se nesmiselno smejejo, ko slišijo govoriti o udarnikih ali pa o prostovoljnem delu. Pri tem go. vorijo, da ne bodo za druge garali ter da njim ni za častne naslove. Kdor govori na ta način, je pač omejen in s svojimi nespametnimi besedami prikriva samo svojo nesposobnost za tekmovanje, ali pa je lahko zavesten neprijatelj ljudske oblasti. Meščanska reakcija hoče svojim privržencem dati namreč razumeti, da ljudje v državah ljudskih demokracij delajo do onemoglosti, ker da so primorani. Resnica pa je ta, da zastarelo meščanstvo ne more pojmovati, da imamo delavce, ki se zavedajo svoje delovne sposobnosti, kakor tudi, da delavci nimajo nobenega interesa, da bj delali in producirali zn gospode! Toda tu pri nas bodo samo oni, ki jim je na srcu ljudska oblast in ki pojmujejo, da ni dovolj, da so se med vojno borili, temveč da se je treba tudt v času miru boriti za okrepitev in izpopolnitev ljudske oblasti, uspeli v prekoračenju delovne norme ter tako postali u-darniki. Naj živijo udarniki! Ves prezir pa lenuhom, prisilnemu delu in saboterjem! Ciril. SIAU bujskega okraja za prvi maj Slovensko italijanska antitašistic. rta zveza okraja Buje je izdelala obširen delovni program, ki se nanaša na priprave za veliko proslavo 1. maja 1949. Ta deiovni načrt vsebuje ustanovitev skupin telovadcev, ki se pripravljajo za ta dan na telovadni nastop. Priprave vodijo vaditelji, ki so se udeležili v Bujah in v Kopru posebnih, v ta namen ustanovljenih tečajev, V ALI SI ZE NAROČNIK •PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Uradih, obratih itd. posvečajo telovadci in telovadke eno in tudi yec ur, v telovadbi v uvezbajo vaje, ki jih bo3o izvajali 1. maja. Dobra volja ne manjka in tako bodo člani SIAU, ki sestavljajo skupino telovadcev od 18. do 35. leta in ki bodo 1. maja sodelovali pri tem nastopu, pokazali svojo sposob. nost, Telovadnega uastopa tega dne Se bo udeležilo 663 te-ovadcev, ki so člani SIAU, poleg tega bo nastopilo nekaj tisoč mladincev in mladink iz bujskega okraja, pri pro. slavi 1. maja bo sodelovalo okoli 20 pevskih zborov. Za izvedbo del za tekme 1. maja so se že deloma ustanovile, oziroma se še ustanavljajo delovne brigade, ki bodo štele nad 700 članov. Vsi sektorji bodo polnoštevilno sodelovali pri tej proslavi. Nu ta način bo l.-majoiška proslava zopet pokazala svetu, da dela istrsko ljudstvo za mir m blagostanje! Matcrada Poštenost nad vse. Brata Fabris Blaž in Anton Sz Buroli Št. 19 sta imela namen preveriti setveno komisijo. Pustila sta za seme 11 stotov pšenice in od te posejala le pet stotov. Setveni komisiji sta zatrjevala. da sta posejala velike površine. Ta je na mestu ugotovila, da njiva, ki sta jo v prijavi označila s 5000 m2, v resnici meri le 1500 m2. Tako sta hotela prevarati komisijo tudi drugje. Pri pregledu so našli vseh šest stotov pšenice, ki bi jo bila najbržc prodala po špekulativni ceni. Pšenica je bila zaplenjena ln prepeljana v zadružno skladišče. Ljudje so bili zelo zadovoljni nad tem in pravijo, da je vsakemu poštenemu človeku, ki sam prideluje pšenico, določeno več kot dovolj pšenice za lastno uporabo. Ni potreba, da bi se danes še pojavljala špekulacija, ki je ostanek prejšnjega suženjstva, katerega se nekateri še ne morejo otresti. Korte Na našem sektorju je bilo jzvoi ljenih za kongres poljedelske stroke ES dvanajst delegatov. Ko so prišli nazaj iz Trsta in povedali, kako so jim tam zabranili vstop v dvorano celo s policaji, so ljudje ogorčeni govorili: «Kuj nismo vsi eno?! Se vidi, da «voditelji» ES v Trstu prav nočejo, da bi bili skupaj«. Kaj bodo na tako zdravo ugotavljanje istrskih kmetov dejali Ra-dich. Slavec in drugi? Zdi se, da je nekaj podobnosti med današnjimi «voditelji» ES v Trstu, ki se poslužujejo celo civilne policije, da meče dvoran prav tiste tovariše, ki so veliko žrtvovali tudi za osvoboditev Trsta, in med napisi: «Terrcno controllato dai partigiani«, ki so jih nacifaži-sti stavili za časa borbe nad Vidmom in Čedadom v Slovenski Benečiji. Takrat eo se jih zelo bali in so I« v večjih ofenzivah prekoračili tisto ozemlje, Danes je isto, bojijo se dobre in zdrave misli. Pa so se morali pod zdravimi silami u-makniti vsi. In se bo tudi tisti v Trstu. Prej ali poslej! Ni mogoče ustaviti napredka s policijo in ostudnim obrekovanjem, ki tako zelo diši po tistem jeziku, ki smo ga morali poslušati dolgih petindvajset let. Nismo več ne hlapci in ne «sc’invi» m ne »banditi«, ampak svobodni ljudje. Ce hočete m«, iikovati sultanove sandale, jih lahko, mi jih ne bomo. Delegat Tri /ulivale Okrožni odbor vojaških vojnih invalidov se v imenu vseh invalidov in pripadnikov te organizacije za koprski okraj zahvaljuje «NA-PROZI«, t. j. Nabavni in prodajni zadrugi v Kopru, za njeno velikodušno darilo v znesku 100.000 lir. V.v. invalidi bodo znali ceniti ta človekoljuben čin NAPROZE v Kopru. Ves znesek bo razdelil odbor med najbolj potrebne invalide koprskega okraja. , Rdeči križ za T.O je prejel od NAPROZE v Kopru nepričakovano darilo v znesku 100.000 lir. Uprava RK ne najde besed zahvale 2a to gesto koprske NAPROZE, ki je S tem priznala velik pomen in važno funkcijo, ki jo zavzema RK v našem občestvu. Darovalki izraža Rdeči križ za TO naj toplejšo zahvalo! Naproza — Nabavna in prodajna zadruga — v Kopru je naklonila Mladinskemu domu Grisoni v Kopru darilo 100.000 lir. S tem bo delovanje mladinskega doma v obilni meri gmotno podprto. Vodstvo imenovanega Mladinskega doma, kakor tudi vsi njegovi gojenci in gojenke se NAPROZI V Kopru za ta veliki dar najprisrčneje zahva-ljujejo! ^nia iet"fa g*mnazija v Kopru °ddelki r razredov s sedmimi Koma' n- ” 2a letom s*°Pa po-Je- iiijair p? Popolne ginniazi- bl°ških tt|V lhs ?12 in sicer 107 s° s teca „ ,zensk. Skoraj vsi , buje v' največ jih sta- Ska oblast dnmu in Nud- bpjžnosti ‘da 'tnajo vse fLdemo tako *a Sturtii' da r Krt° inWi™. ki Vz“oj0 in i JU|t' s Pravilno V* burili bomo nam- b° Prevzet b°d0*e*a kovčka, v lelr,- vr>dstvo v družbi. b«13.ži’ ic uspeh že , oljši, kot j V i« uspeh že iz več rtfzlno Pr*IžnjB !eta »n d,fcov Prva 'rtu so Rl rn borili h ans,tp> mle Cf ? 5e vpliv ita’ t Se Siovencl leM dnP'Jifa1. da senn.em iezik , n k° uet’i v ms. niso zng,, .’ rav zaradi tega di n’so rnoT 1 ^vhno ,n m°Vi' ProfoT'’ tak°j dojemati bil dosežen lani že precejšen u-apeh in napredek, še bolj pa je to vidno letos. Naše dijaštvo je že takoj v za. čelku vzelo vso stvar resno. Sedanji profesorji jih vzgajajo v zavedni discipljni. Tudi mladinska organizacija je prispevala svoj delež k vzgoji. Danes se dijaštvo že zaveda vloge, ki jo bo imelo v bodoče v družbi. Mladina si želi znanja in zato si tudi v svojem prostem času u-stanavlja krožke, da se bo Izpopolnjevala v predmetih, ki jih je treba poglabljati. Poleg tega irtia svoje redne sestanke, kjer obravnava političen položaj, lite-rama predavanja itd Šolska mladina se pridno udeležuje tudi prostovoljnega dela, ker čuti potrebo, da tudi ona neka i prispeva. Čeprav kaže prvo poletje še neko nihanje plede pozitivnih in negativnih redov, vendar je srJo-šen uspeh 52% pozitiven. Mladina pa si je zadal« nalogo, da bo ta odstotek do konca Še dvignila! |ll!!l!linil!!lllllll!ininillMllll!l!!l!||!linilllll!llllll!!l|lhlllllll!IIIIIIIIIIIllllt!lllllllllll||j|lllUllllllllllllllll!i||||||||||||!|||i|||||||||||!||||ll|||||||||)j|||illtllll|||||||ltllil|||IWIIIIIIIIIIIIIIIII11llll!llllllllllllllllilllllllllllllllu Med razredi se vršijo tekmovanja in je najboljši uspeh pokazal 5. razred, ki je dosegel 68%, za njim 3 b s 55% uspehov. Najboljši učenec 5. razreda je Leban Iztok, poleg tega so se odlikovali še Jakomin Anton iz istega razreda ter Cepak Klavdij in Djurdjevič Marcel oba Iz 3. razreda. T; dijaki so dobili tudi Prešernovo nagrado v obliki knjig. Osem dijakov iz raznih razredov je dobilo pohvalo za napredek v ioll. V pogledu discipline v šoli smo lahko zadovoljni, saj ni bilo izrečenih nobenih večjih kazni v tem letu. Tudi šolski obisk je bil zelo dober; povprečno 3% je za-beležnih zamud zaradi bolezni, dočim znaša komaj 1% neopravičenih izostankov. Pred kratkim je bilo cepljenje dijakov z BSG, ki ga je izvedla posebna zdravniška ekipa. Vse dijaštvo se je temu cepljenju odzvalo. S tem je pokazala mladina smisel za najnovejše izsledke medicine v boju proti jetiki. Mladina se zaveda, da mora biti takšna zdravstvena akcija, če hoče biti skupnosti zares koristna, izvedena množično. Posebno je treba pohvaliti koprsko mladino zaradi njene discipline, saj je znano, da je jetika nevarna ravno mladini, ki v razvojni dobi tako rada podleže tej zahrbtni bolezni. Pouk poteka redno; dopoldne traja v šoli reden pouk, popol- dne pa je v istih prostorih učenje, h kateremu prihajajo tudi profesorji in žrtvujoč svoj prosti čas pomagajo dojemati šibkejšim učencem snov. Pri tem je treba izreči prefesorjem vse pri-nanje za njihovo skrb, ki jo kažejo ravno v tem, da ne vzamejo vzgojo mladine kot uradno, marveč kot eminentno socialno dolžnost in ljubezen, ki jo Čutijo za splošen dvig ravno istrske mladine, ki je bila v prejšnih režimih tako zapostavljena! Srednješolsko dijaštvo se udejstvuje v svojem prostem času prosvetno. Tako ima recitacijski zbor, ki se vadi za kulturne nastope, dalje pevski zbor. ki je lani gostoval z uspehom po Sloveniji ter je bil priznan kot eden najboljših dijakov pevskih zborov sploh. Letos ima ta zbor v načrtu turnejo po Sloveniji, kjer bo navezal stike z ostalo mladino Slovenije in kjer bo pokazal, da je tudi istrska mladina navezana na svojo širšo domovino. Hrati bodo naši mladi pevci spoznali lepote slovenskih krajev. Seveda bodo ti pevci ponesli slovensko pesem tudi v vasi Istrskega okrožja, da bodo njihovi starši spoznali koristi šolske na-obrazbe. Sorazmerno s porastom, števila šolske mladine in z vsakoletnim spopolnjevanjem gimnazije za en razred, se vsako leto poveča tudi število učnih moči. Ljudska oblast je za splošen dvig naobrazbe posameznikov upeljala tudi ve- černo gimnazijo, ki jo obiskujejo večinoma tovariši in tovarišice. Na ta način se jim nudi prilika, da nadoknadijo potrebno znanje, za katero jih je prikrajšal zatl-ralni sistem fašizma, ki jim je v prvi vrsti odrekel šolsko vzgojo, da jih tako čim hitreje razna-rodi in poitalijanči. Ti dijaki ln dijakinje večernih gimnazij kažejo kljub svojemu dnevnemu delu izredno zanimanje ter ljubezen do znanja. To dokazujejo njihovi uspehi pri izpitih, ki jih redno polagajo. Tudi v tem progledu kažejo profesorji vedno hvalevredno pri-pravljenost, duhovno dvigati širše plasti našega ljudstva in s tem širiti znanje onih, ki danes že javno delajo in ki bodo svoje znanje koristno uporabili na svojih službenih mestih. Razume se, da igra pri naši mladini šport veliko vlogo. S nemočjo šoorta se naš dijak bratsko druži z dijaki ostalih narodnosti ter r. njimi tekmuje. Tako smo imeli nedavno tekmo med dijaki slovenskega dijaške ga doma in dijaki italijandceg; dijaškega doma. Za dosego čim večjih uspeho’ se vršijo roditeljski sestanki, n katerih obravnavajo vprašanj nove vzgoje mladine in tn dlaci pline dijakov v odnosu do stat šev in šole. Pri teh sestankih, kje pride vedno do diskusije, ki se j' udeležijo pedagog; in starši, pri de do marsikatere pobude in skic pa glede izboljšanja mladinsK vzgoje- Tako vidimo, da so napori; k jih vlagajo oblasti, pedagogi ii starši, res plodonosni, ter upamc da bodo naloge, k! si so jih zada li, v celoti rešili. Uspehi prvegi poletja naše mladine nam dajej< jamstvo, da b0 zaključek šolske ga leta tako za mladino, kot tud za profesorje nad vse uspešen Brez strahu verjamemo mladini da se bo držala gesla, ki st ga j< napisal« na vidno mesto v šoli «Ljudstvo nam je dalo šole, ra vračamo z učenjem in znanjem!) TAKO UTRJUJEMO I Nai ne ve levica, IGOSPODARSTVO NASO LJUDSKO OBLAST Ljudska oblast je nedvomno osnovna pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe in sad ogromnih žrtev vsega našega ljudstva. V tej borbi je naše delovno ljudstvo razbilo oboroženi odpor bur-žoazije in se polastilo vseh komandnih položajev oblasti. Uničilo je staro družbeno in politično ureditev ter si zgradilo novo, ki je tako po vsebini kot po svoji obliki popolnoma različna od prve. Ta nova družbena in politična stvarnost, ki so ji pogoji in posledica demokratična načela ljudske suverenosti, nacionalne enakopravnosti itd., je zadobila svojo pravno potrditev in oblikovanje v novi, naprednejši ljudski zakonodaji, konkretno v našem okrožju n. pr. v raznih odlokih, odredbah in uredbah, izdanih po organih ljudske oblasti. Braniti, utrjevati in razvijati naše ljud-ške zakone in s tem revolucionarne pridobitve, ki so v nji vsebovane, to je prva in na j večja dolžnost vseh naših oblastvenih ustanov, uradnih oseb in poštenih, resničnih demokratov. V to svrho si je naše ljudstvo v okviru svoje oblasti ustvarilo posebne organe: ljudska sodišča in javna tožilstva. Njim je poverjena častna in odgovorna naloga, da čuvajo naše zakone in nadzirajo njihovo točno in pravilno izvrševanje. Tako ona utrjujejo naš novi pravni red, ki je najboljši porok, da ge ne povrnejo več krivice, ki jih je bilo nekoč deležno naše ljudstvo, krepijo ljudsko oblast in omogočajo tako našemu gospodarskemu kot kulturnemu in vsesplošnemu razvoju krepak razmah. Ze samo iz tega je točno razvidno. kako važni in potrebni sta ti dve ustanovi. Da bi ju torej mogli še bolj okrepiti in izboljšati, moramo podvzeti vse mere, ki nam bodo kakor koli že omogočile dvigniti njihovo organizacijsko in vsebinsko kakovost. Predvsem zaradi našega odločnega prehoda na pot, ki vodi v načrtno gospodarstvo po eni in zaradi vse večje občutljivosti političnega in državno - pravnega položaja tukajšnjega ozemlja po drugi strani se je pojavila potreba po okrepitvi ustanove javnega tožilstva. Omenilo se je že, da je javno tožilstvo organ, katerega naloga je, da z doslednim nadzorstvom nad pravilnim izvrševanjem in prilagojevanjem naših zakonov brani in utrjuje ljudsko oblast, . t. j. našo novo družbeno, gospodarsko in politično stanje. S tem nam seveda pomaga ustvarjati vse tiste pogoje, ki so nam potrebni, da bi se mogli na vseh področjih naše dejavnosti razvijati tako in v tisti smeri, ki nas bo postopoma gotovo pripeljala do takšne duhovne in materialne blaginje, kakršne si vsi žeiimo. Javno tožilstvo bo to svojo nalogo lahko dobro in uspešno izvrševalo samo, če bo v stalnem in najtesnejšem stiku z ljudskimi množicami, ki bi morale biti o-shovni in množični čuvar naše zakonitosti. Zakaj? Zato, ker so prav te ljudske množice nosilec novega ljudskega pravnega reda, ker so ga one ustvarile iz sebe in zase ter je zaradi tega pri njih izredno močno razvit čut pravne zavesti. Brez neposrednega živega stika ustanove javnega tožilstva z najširšimi ljudskimi plastmi bo ta ustanova vedno ostala pri kabi-netskem in birokratičnolormal-nem načinu poslovanja ter reševanja svojih nalog, ki prav gotovo ne more dati uspehov. Ta stik pa se bo vzpostavil z tov., ljudskimi tožilci. Prav v teh dneh se vršijo potrebne prve priprave za izvolitev teh -omožnih organov javnega tožilstva v vse gospodarske objekte, ♦aciruge, javne ustanove, urade, Ver po vaseh in mestih. Ce se vprašamo, zakaj bomo postavljali, odnosno volili te ljudske tožilce, bi se odgovor glasil: Zato da bi javno tožilstvo z nji- hovo pomočjo laže odkrivalo razna družbeno škodljiva in protizakonita dejanja ter jih moglo pravočasno preprečiti in odpraviti. Naše ljudstvo ceni in spoštuje svoje zakone, v katerih so vsebovane vse njihove težko priborjene pravice. Ono je najnatančnejši aparat, ki natančno registrira vsako protizakonitost, t. j. vsako dejanje, ki bi bilo v nasprotju z pridobitvami naše narodnoosvobodilne borbe. Dolžnost novo izvoljenih ljudskih tožilcev bo v tem, da bodo — ne po službeno - oblastveni, pač pa po družbeni liniji — pravočasno in objektivno signalizirali razne prekrške, nerednosti in pomanjkljivosti, ki sg. bodo pojavljale v naših proizvodnih, trgovskih in upravnih ustanovah, tako da bi moglo javno tožilstvo tozadevno pravočasno posredovati in te napake popraviti. Na ta način bomo v veliki meri pripomogli k utrditvi našega dela v splošnem, še posebno pa našega gospodarskega in političnega stanja. Pri tem je potrebno poudariti, da ljudski tožilci niso nikakšni službeni organi, temveč samo neka vrsta množičnih aktivistov, ki bodo javnemu tožilstvu v pomoč pri njegovem delu. Razume se, riščanje Drave tisti veliki interes, kj ga je kazala hitlerjevska Nemčija za časa okupacije, ker niso več lastniki celotnega toka Drave. Zdaj kažejo samo še interes za čim brezobzimejše izkoriščanje hidrocentral v ZvabekU in Labodu, ki sta še pod njihovo oblastjo. Jugoslavija ima vso pravico, da prepove vsak enostranski poseg v vodni režim Drave-Zato so zahteve Jugoslavije P0 skladnem izkoriščanju Drave * gosnodarsfcih vidikov docela utemeljene. V krogih Evropske ekonomske komisije poudarjajo, da bo prišl° do znatnih izprememb na lesnem trgu. Opaža se namreč, da d°se~ danji izvoz lesa iz Nemčije tna*' no in naglo upada. Se 1. 1943 3* Nemčija od vseh evropskih drža izvažala največ lesa, v preteklem letu je bila pa na tretjem mestih za Švedsko in Finsko. V prihod' njih 'mesecih bo i sprememba t°~ likšna, da se bo Nemčija iz voznice izpremenila e eno 0lal" n ih uvoznih držav za les. S tem se bo seveda položaj glede rnz' položljivega lesa v. Evropi zel° izprcmenil. Lesni strokovnjaki P’v komisiji pa menijo, da bo Pr0 vodnja lesa v FLRJ, Češkoslovaški, Finski, Avstriji in Poljsk* toliko napredovala, da bo na *. mičin izravnana razlika, ki •nastala vsled nemške preobrazbe• FLRJ, CSR, Finska in AvstnP bodo končno prejele že pred me seci oznanjeno posojilo od narodne banke v višini 3 (Prv° . no S) milijonov dolarjev, ki bo uprabljeno za nakup stroje1^ in opreme, ki bi izpopolnila U-T® jenost. lesne industrije teh držam Razen tega bo tudi pridobivam lesa, na Poljskem zelo zvišan • ker bo Poljska v kratkem Pre}.a la podobne angleške dobave * izboljšanje svoje lesne proizvo nje. .BILO JE. V LENINGRADU LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA 44 «Stvar je v tem«, je rekel, «ona je bila pri meni za bolničarko .. Prišla je pios-tovoljno. Ne vem. če vam je to znano. Ko je prišla, smo utirali led. Bil je še tenak. Dihal .je, ko si hodil po njem. Lida mrle z nečem spominjala na mojo ženo.« Govoril je suho in brez vsakega nrizvoKa, kakor da bi narekoval zgodovino bolezni. — «V treh smo bili: jaz. Smimov in ona. Spali smo na teh pogradih Dobro ie opravljala svoj pasel. Postala bi dober zdravnik. Toda vi veste, kako je zdravnikom na ledu. Morala je delati vse. In delala je vse. Vztrajna je bila. Vedno je šla povsod, tudi kamor ji ni bilo treba. Nekoč je padla v luknjo v ledu. Mislil sem. da bo dobila pljučnico, pa je prešlo. Spočetka je hodila z raziskovalci. Zdaj, ko se je vse več ali manj uredilo, je hotela v armijo. Nisem je mogel pregovoriti. Po njej boste lahko poizvedeli v sanitnem upraviteljstvu. Zelo težko sem se ločil od nje. Toliko toplote je bilo v njej.« — Snel je roke z mojih ramen, obrnil ce je in se sklonil k peči. »Ali imate kakšno vprašanje?« — je rekel. Nisem ga imel kaj vprašati. Sedela sva, ne da bi se ozrla drug na drugega. On je pripovedoval o njej tako, kot ni pripovedoval nihče. Besede niso bile važne, važen je bil glas, s katerim jih je izgovarjal. »Se nekaj lahko dodam«, je rekel. «Marsikaj mi je povedala, Toda mnogokaj je tudi zamolčala. Vedel sem, da nekoga pričakuje. Tega mi ni pravila, toda uganil sem. Vedela je, da bi mi bilo težko, ker jaz ne pričakujem nikogar. Na ledu je treba prizanesljivosti.« Nasmehnil se je. «Ko ste vprašali po njej, sem razumel, da ste vi tisti...» Sedel sem, poslušal in se trudil, da bi mi ne ušla nobena beseda. ((Koliko časa je preživela tu?« ((Mesec dni.« «Tu je živela?« «Da, povedal sem že. Spala je na teh pogradih.« «ICako je z njenim zdravjem?« «V redu je. Leningrajčanka vse prenese.» «Zakaj ni ostala tu?« «Povedal sem vam že.» Čutil sem, kako ga to vznemirja, «Ko si je vse uredila, je hotela oditi v operativno edinico.« «Ali ni imela drugih vzrokov?« sem vprašal trdo. «Vi bi radi zvedeli, če se ni hotela izogniti mene?« «Da,» sem rekel. Vstal je. «S kakšno pravico me to vprašujete«, je tiho rekel. »Od začetka vojne je niste videli. Niste bili pri njej, ko ji je umrla mati in otrok ...» Umolknil je. Tudi jaz sem molčal. Tako se dogaja. Sediš v sobi in se dolgo pogovarjaš s človekom, /.di se ti, da ga že davno poznaš in vsega se navadiš: stvari, ki te obkrožajo, svetlobe in tega, kako zveni v tisti sobi njegov glas. Iz-govorjena je ena beseda in zamre vse, v kar si se vživel. Vsi predmeti se zaostrijo, svetloba reže oči in zdi se ti. kot da si na postaji in da bo vlak zdaj pa zdaj odpeljal... »Cernu molčite? Ali se hudujete?« je nenadno vpraša! s svojim prejšnjim dobrohotnim, nekoliko ironičnim tonom. «Ne», sem odgovoril. ((Ponos«, je rekel in trznil z rameni. «Vi živite lam v »veliki deželi.« »Prebivalec Marsa«, sem se spomnil hripavega ženskega glasu. «Labko vam povem«, je pričel. «Ni treba«, sem vzkliknil. Nenadno se mi je zazdelo vse ntvo. V vsakih drugih okoliščinah bi hotel postaviti vse pike na 1.. V teh se mi ni zdelo važno. Stopil sejn tik zraven njega, »Imeli ste ženo?« sem vprašal trdo kot preiskovalni sodnik. »Rekli ste, da vas je Lida spominjala nanjo.« Zdelo se mi je, da ga je za hip spreletela bojazen, a takoj se je zopet obvladal «No, zdaj govori dopisnik«, se je pošalil. «Ne šalite se«, sem rekel. ((Pripovedujte mi o sebi. Dolžni ste mj pripovedovati. Imeli ste ženo. Umrla je. Ali je umrla od laicote ali od bombardiranja ... ali vas je zapustila?« «Ne, tudi ona je bila zdravnik. Nemci so jo ubili«, je rekel z nekim tujim glasom. »Toliko gorja je sedaj in, če kdo najde srečo, jo je dolžan deliti z drugim ...» Najrajši bi se bil zjokal. Stopil sem k njemu m mu dal roko. ((Vesel sem. da sva se srečala«, sem rekel. «Ali ie res?« je vprašal in mi pogledal v oči. Komaj sem opazil, da ni več mlad, na njegovem obrazu je nenadno ostro izstopila vsaka guba. «Ali je mogoče sedaj govoriti neresnico?« sem vzkliknil. Vzel je mojo roko in pomaknil se je k peči. »No, kaša se je prismodila«, je rekel. Pnčela sva jo jesti. Tisto noč itak nisva legla k počitku. Jutro je že bilo, ko sem zlezel iz šotora, da bi umil s snegom krožnike. Vihar je utihnil in zrak je bil čist. Povsod, kamor koli je segal pogled, je bila mirna ledena površina. Vse je bilo belo. Teda sneg še ni prebadal oči, ker sonce vzšlo. ledu so že vozili kamioni in škripali z verigami. Vozili s posamezno in v kolonah. Vrnil sem se v šotor. Sjnimov je še ved'1 spal, a zdravnik je čepel pri peči in gledal v ogenj. «Vse je v rodu«, sem rekel in postavil krožnike na polico-«Zdaj grem.« »Da, čas je, da greste... Obljubite mi«, je rekel tiho, «da, J° ne spomnite name, ko bosta skupaj.« Zdelo se mi je. da težko govori. Obrnil sejn se k njemu. «Du», sem rekel, ((obljubljam vam.« Dal mi je roko in molče s jo stisnil. Stopil sem i2 šotora in zavil na led. Cim sejn prispel v Leningrad, sem odšel uredništvo časopisa, napisal dopis o Ladoikeir jezeru in ga odnesel na urad. Zdaj sem bil prost. Sanitetna uprava jp bila na drugem ko-mesta in dan je bil že, ko sem prišel tja. V majhni sobi kadrovskega oddelka je sedelo dekle s P.odp0' niškim činom. Povedal sejn Lidin priimek in jo prosil, da hi izvedela, če je prišla zaradi dodelitve na novo službeno mesto- ^ Pričakoval sem, da bo dolgo brskala po papirjih, toda odgovo mi je takoj, čim je pogledala v mapo na mizi. , sko «Bila je«, je rekla, »in dobila je dodelitev. Poslana je v N armijo.« v Sonce je sijalo. Iz snega izoblikovane kupole so se tisočih iskrah. Duša mi je bila radostna. Čutil sem, da sem jp našel. Zdal je bilo samo vprašanje dni, ur celo. Stal sem na nem sneženem trgu. Siva, granitna poslopja so me obkrožlila’nj* ib tam je stal poprej »Bronasti jezdec«. »Kam drviš, ponosni '