Ktlvarlh Г MFSTNIPARK иншјиииоЖтг /s®##? ulnj***«I STUDENCI M>CD»(lN*«i r#M« J !■ i ST ADI OH* Мшип'ли intim KOROŠKA VRATA a Ш &K' p # Ž Sli V*;* 'Lvhb h&c 'ш{& п> >1 •?* WrtiaJ Letošnje študijsko leto začenjamo v Mariboru kot nova slovenska univerza, štirinajsta v Jugoslaviji. Nedvomno je to zgodovinski dogodek izjemnega pomena ne samo za Maribor in severovzhodno Slovenijo, temveč za ves slovenski prostor. Se tega dejstva zavedamo dovolj, čutimo njegovo razsežnost? Univerza Mariboru ni bila podarjena, ustvarili sojo z vztrajnim in trdim delom ter neuklonljivo voljo In trdno zaverovanostjo v svoj prav delavci visokošolskih zavodov, aktivni študentje in predstavniki širše družbene skupnosti. Zato smemo smelo trditi, daje nova slovenska univerza plod 1S-!etnega prizadevanja, ki je dalo mnoge pozitivne rezultate. In na teh pozitivnih dosežkih bomo razvijali posamezne visokošolske delovne organizacije in univerzo kot celoto, ^ako da bo to sodobna, dinamična visokošolska skupnost - univerza za današnji čas, obrnjena k naši socialistični samoupravni stvarnosti, neločljivi del združenega dela. Saveda se zavedamo, da bi bila vsa naša prizadevanja jalova, če bi delavski razred in drugi delovni ljudje ne ustvarili materialnih možnosti, in če našega dela ne bi pozitivno ocenili. Tako pa smemo reči, da pomeni ustanovitev univerze v Mariboru tudi visoko družbeno priznanje za opravljeno delo, hkrati pa seveda tudi družbeno zahtevo, da univerza ne bo izobraževala le dobrih strokovnjakov, temveč vzgajala tudi aktivne samoupravljalce. Dragi mladi prijatelji — brucil Odločili ste se za visokošolski študij. Hvalevredno dejanje, saj potrebujemo mnogo sposobnih strokovnjakov raznih smeri in profilov. Ste pri tej odločitvi s primerno resnostjo in odgovornostjo pretehtali svoje sposobnosti in nagnjenja, pa tudi potrebe naše družbene skupnosti? Ste pri- pravljeni na trdo delo, kajti učni načrti In režim študija so grajani tako, da zahtevajo od študenta polno delovno zavzetost In kar se da »rnotrno porabo časa. Brez delovne pripravljenosti ni uspešnega študija. Lahkomiselna odločitev in neresnost pri začetku študija se bosta zagotovo maščevala. Za posameznika in družbo bo izgubljeno študijsko leto. Ne strašim, le tovariško opozarjaml Želim vam, da bi se čimprej dejavno vključili v novo sredino. In vam „stare bajte", ki se vam zraven dosedanjih odpirajo letos nove možnosti nadaljevanja študija na drugi stopnji, sporočam hkrati zahvalo za opravljeno delo in poziv, da se novih nalog lotite z večjo resnostjo. Vaš lepi vzgled Je lahko vzpodbuda za mlade, ki prihajajo. Od vas pričakujemo tudi več družbene aktivnosti tako v študentski organizaciji, kot v organih samoupravljanja. Potrudite se in izpolnite pričakovanjal Za resno reformo visokega šolstva smo se odločili. Tudi študentje ste jo vztrajno zahtevali. Pomagajte jo sedaj Izvesti v vašo in splošno družbeno korist. Bodite v prihodnjih mesecih dejavni soustvarjalci novih statutov in drugih samoupravnih aktov. Polno izkoristite dolžnost in pravico, da enakopravno upravljate visokošolske temeljne in delovne organizacije, pa tudi unlverzol S skupnimi močmi gradimo takšno novo slovensko univerzo, na kateri bodo prevladovali pristni tovariški in samoupravni odnosi ter visoka raven raziskovalne ustvarjaInostil Vsem želim ob pričetku zgodovinskega študijskega leta prijetno počutje in uspešen študij. Rektor: . r- prof. dr. Vladimir Bračič /p KAT razvila njegova ,, '■цдаж №«tf^idiWp./^rl ж'ШJ№ ta redovnike. V Vpis v novoustanovlje novil vsakomur kako velik je bil interes za ftfctoil svflžFDrvo bila njf^g^|sta n o vi tev. 1 ' salo 3130 študentov, od nožnost filozof- naslednjih letih se je vpis p i, slovenski del letu 1974/75 vpisanih ka lemški Gradec. Do danes pa se je vpisalo prenesel sedež krog60 % izrednih. 4. oktobra 1859-''" Od vsega začetka so ij v Mariboru. S vseslovenski značaj, pa t ki je postal pcT relativno bolj ugodna ‘kol NE LAŽEJO zavode v Mšribo rstni študij in kake drugem letu delo' ičeval, in tako je bi ijubljanajkbt narodno sre DOBRO JUTRO, UNIVERZA! končno uspelo;/S Pa jo imamo! Novo slovensko univerzo. Po sprejetju novega zakona o visokem šolstvu, v katerem je določeno, da se morajo visokošolske temeljne in delovne organizacije združevati v univerzo, sta zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije 2. julija 1975 sprejela Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o združitvi v univerzo v Mariboru. 3. julija 1975 je svet združenja na redni seji, ki je bila tokrat izjemoma v sindikalni dvorani OZD Impoi v Slovenski Bistrici, ugotovil, da je z odlokom skupščine SR Slovenije Univerza v Mariboru pravno veljavno ustanovljena ter je ob 10.55 sprejel sklep o njeni razglasitvi. A pot do nove slovenske univerze ni bila niti lahka niti kratka. NEUSPELI POSKUSI V PRETEKLOSTI Maribor, metropola severovzhodne Slovenije, ki šteje danes 120.000 prebivalcev, je dolga stoletja životaril v senci nemškega Gradca. Leta 1752 je postal Maribor sedež okrožja za pokrajino med Muro in Dravo, leta 1850 pa sedež okrožja za pokrajino med Muro in Savo. S cestno zvezo Duna/^jTrst in Južno železnico Dunaj-Maribor— Ljubljana —Trst t€ gimi, kasneje zgrajenimi železnicami v 19. stoletjgse jd odprl proti Vzhodu in Zahodu ter postal pom .... sko središče. V kulturnem pogledu se j okolica. Ze v začetku 17. stoli ci organizirali neke vrste vi Rušah pa je župnik J. K, dostopno srednjo šol gimnazijo šele leta V začetku 19. s' skega študija v Maf ^ Štajerske pa je tako O! A. M. Slomšku je lavantinske škofije iz Šent Andraža v Ma(| je bilo slovesno odprto slovensko bi tem pa je dobilo mesto prvi visokošol membno žarišče slovenske narodnos ne misli na slovenskem Štajerskem Med obema vojnama je uspelo srednjih šol, kar je glede na tedanj sem razumljivo, saj seje morala celj dišče vztrajno boriti, da je ogranil$\ . zo' mMa USTANOVITEV IN RAZVOJ V MAF Nova socialistična Jugoslaviji neslutene možnosti razvoja. Kaj kmafu po osvoboditvi Maribor razvil v najmočnejše industrijsko mesto.ујј£, se vzpel med prve v Jugoslaviji. Z leti pa je sv<^>ii(gf$| polagoma izgubljal, druga mesta so ga pjj luje nad 65.000 delavcev, od tega nad Posebnosti razvoja severovzhovghgčf! prispevale, da so ti predeli zaostali, Maribor pa je dobil vzdevek ,,meti Eden najpomembnejših vzrokov zaostajanje v razvoju1^ nedvomno pomanjkanje strokovnih kadrov na vseh področjih. Dotok strokovnjakov z univerze v Ljubljani je bil minimalen in kadrovski deficit je postajal vse bolj kritičen. Tako je leta 1959 v gospodarstvu manjkalo 1800 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo, v višjih razredih osnovnih šol pa 1000 predmetnih učiteljev. Zato ni čudno, če seje iz gospodarstva vedno glašneje slišala zahteva, da je v Mariboru potrebno ustanoviti visokošolske zavode, ki bodo vzgajali strokovnjake ustreznih profilov. Pobude iz Maribora so tedaj naletele pri izvršnem'svetu in v skupščini LR Slovenije na polno podporo. V resoluciji zvezne skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov iz leta 1960 so bile podane celovite zahteve o vsebinski reformi visokega šolstva in tako je v letih 1959 — 1961 nastalo več visokošolskih središč (Niš, Priština, Split) pa tudi Maribor je dobil pet višjih in eno visoko šolo (višja komercialna šola, višja tehniška šola, višja pravna šola, višja agronomska šola, triletna višja stomatološka šola in pedagoška akademija kot 4-letna visoka šola). Kot prvi visokošolski zavod v Mariboru, ki je prebil led tradicionalizma, je bila ustanovljena višja komercialna šola. Republiška skupščina je 2. julija 1959 sprejela zakon o ustanovitvi te šole, a brez navedbe kraja sedeža šole. Čeprav so imeli v Ljubljani za šolo pripravljeno vse: učni program, učiteljske kadre, prostore, je izvršni svet s posebnim odlokom in na jezo mnogih določil sedež šole v Mariboru. Premagana je bila ozkost, vzvišenost in samozadovoljnost nekaterih — tudi zunaj Ljubljane je nastal visokošolski zavod. Po sprejemu zakonov o ustanovitvah šol v Mariboru v letih 1959—1961 je skupščina LR Slovenije 25. maja 1961 sprejela sklep o .ustanovitvi Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru, ki jfe imelo do vkljtSčefnh visokošolskih zavodov v Mari- boru povsem podobne pra' vključebiblfdkultet. boru je bilo tatrfe' fof^ah^ razvoja. Kasneje jezdr ustanoviteljske pravice nad nove.lfl.y visokošolsko ih štu olžnosti kot univerza do Iškega središča v Mari-ačrtana je bila smer aribor prevzelo še ki se je preime- ru je pokazal, utemeljena je anja se je vpi-88 izrednih. V lo v študijskem nih študentov, tov, od tega o- ii visokošolski zavodi v Mariboru idi socialna struktura študentov je ugih središčih. Po večletnem nti 43,6 % iz družin de-'® % iz družin v družbenih službah, iz kmečkih družin in 8,5 % iz družin upokojencev, ok odstotek izrednih študentov je še danes posebna zna-visokošolskih zavodov v Mariboru, kar dokazuje, da so šole uvidele izredni družbeni in socialni pomen izobraževanja u. V preteklem letu je imelo šest (v mariborsko združenje tnih) Šol 33 sekcij in centrov za izredni študij, ki pokrivajo > ozemlje SR Slovenije (Maribor, Murska Sobota, Dravograd, Revne, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje, Celje, Brežice, #rsto, Trbovlje, Ljubljana, Kranj, Postojna, Koper, Pi-ova Gorica). tevilo diplomantov narašča. Od ustanovitve do sedaj je -est visokošolskih zavodov, vključenih v združenje, Okrog .antov, kar pomeni 28 % diplomantov od vseh, ki 5 dali vsi visokošolski zavodi (sedaj jih je 26) v ed dosedanjimi diplomanti je blizu 3000 eko-g 2200 tehniških inženirjev, 1400 predmetnih nženirjev agronomije, 900 pravnikov in 2000 la. Diplomanti visokošolskih zavodov, vključenih v mariborsko združenje, so nedvomno pomemben prispevek k hitrejšemu razvoju celotne Slovenijte, še posebej severovzhodne. Prav tako pomembno pa je tudi njihovo delo, saj so v svojih diplomskih nalogah mnogi obdelali praktične probleme iz svojega okolja ter poiskali rešitve zanje. PETNAJST LET NAPOROV Ob ustanovitvi je na naše visokošolske zavode prišla večina učiteljev iz gospodarstva. S seboj so prinesli dragocene izkušnje in praktična spoznanja, večina od njih pa ni bila seznanjena s pedagoškim delom, niti se niso doslej ukvarjali s sistematičnim raziskovalnim delom. Mnogi so to kasneje nadomestili s trdim delom, ko so poleg redne delovne obveznosti še štu- dirali in pridobivali magistrske in doktorske naslove. Vztrajali so nd tem, da je treba pedagoški proces povezovati z raziskovalnim delom in rezultat tega je, da imamo sedaj na šolah 168 rednih in 79 pogodbenih učiteljev ter 69 rednih in 29 pogodbenih asistentov. Med rednimi učitelji je 50 doktorjev znanosti, 37 magistrov in specialistov, 37 učiteljev pripravlja doktorsko disertacijo, 29 pa jih študira tretjo stopnjo za dosego naziva magister. Pričakujemo lahko, da bo že letos med učitelji nad 55 in leta 1976 nad 70 doktorjev znanosti in 50 magistrov oziroma specialistov. Eden temeljnih pogojev za nastanek in razvoj visokošolske dejavnosti so ustrezni in primerno opremljeni prostori. Začetek je bil v tem pogledu dokaj težak. Prostori so bili premajhni, stari, brez prave opreme in le s težavo so si šole pridobivale nujno potrebni življenjski prostor. Še danes je zadovoljivo opremljena le visoka ekonomsko-komercialna šola, začeli so z gradnjo nove pedagoške akademije, medtem ko so ostale šole še zmeraj v starih, delno adaptiranih, a še vedno neustreznih prostorih. Razvoj šol za prihodnje obdobje nujno terja nove investicijske naložbe, sicer bo trpela kakovost pedagoško-raziskovalnega dela ali pa bo potrebno celo omejevati vpis. A vera v nadaljnjo rast visokega šolstva v Mariboru vsekakor ostaja. Premagani napori in težave le še podžigajo želje in hotenja, usmerjene v prihodnost. V 15 letih so se potrdile besede pokojnega Borisa Kraigherja, ki je ob otvoritvi višje tehniške šole dejal: ,,Višja komercialna šola in višja tehniška šola pomenita zametek bodoče samostojne univerze v Mariboru." ZDRUŽENJE POSTANE UNIVERZA Za ustanovitev univerze je bilo treba vložiti mnogo dela in truda. V 15 letih je mariborsko visoko šolstvo nedvomno dokazalo, da je dozorelo za vstop v novo obdobje, da si je zaslužilo univerzo. To kažejo podatki. Razvoja nekega področja in celotne republike si nikakor ne moremo zamisliti brez dovoljnega števila strokovnjakov. Vse dosedaj opravljene analize kažejo, da v Sloveniji močno primanjkuje prav strokovnih kadrov, ki se šolajo na naših visokošolskih organizacijah. Dokazano je tudi, da univerzitetno središče v Ljubljani s sedanjimi zmogljivostmi te naloge ne more izpolniti. Nujno je torej treba razširiti in izpopolniti visokošolske zmogljivosti, če hočemo uresničiti plan dolgoročnega razvoja SR Slovenije, v katerem je zapisano: ,,Do leta 1985 bo višji in visokošolski študij postopoma zajel okoli četrtino prebivalstva med 19. in 24. letom starosti... Slovenija naj bi do 1985. leta imela dvoje univerzitetnih središč po 12'do 15.000 študentov, pri čemer bomo upoštevali potrebe, načelo racionalnosti in smotrno delitev dela. Razen v Ljubljani in v Mariboru naj bi v prihodnjem obdobju razvijali posamezne oblike visokošolskega izobraževanja tudi v drugih središčih." Podatki o številu in usposobljenosti učnih kadrov kažejo, da je bilo v Mariboru,s trdim delom ustvarjeno solidno jedro učiteljev, ki se bo v prihodnjih letih brez dvoma še povečevalo. Ustvarjene so tudi osnovne materialne možnosti — učilnice, knjižnice, laboratoriji, študentski domovi. Res da povsod ne zadostujejo, a stiska s prostorom je problem v vseh visokošolskih središčih. Narašča tudi število vpisanih študentov, saj se vse več mladih, pa tudi že zaposlenih ljudi odloča za nadaljnji študij. Samoupravni organi združenja vključno s študenti so po teh ugotovitvah že leta 1972 začeli pripravljati preosnovo združenja v novo slovensko univerzo. Izdelani so bili razvojni načrti in projekti, usmerjeni v zagotovitev univerze, pedagoško znanstveni in drugi delavci ter študentje pa so bili pripravljeni prevzeti nalogo organizirati univerzo. Razvojni programi so bili dobro in progresivno zastavljeni, tako da jih ni bilo treba spreminjati, saj so kasneje sprejeti sklepi X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, ustava in zakon o visokem šolstvu samo potrdili pravilno zasnovanost načrtov. Treba jih bo le še dopolnjevati. Vsi ti dokumenti, ki so dali smernice za reformo celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema in še posebej visokega šolstva, mariborskega visokega šolstva niso našli nepripravljenega. Nasprotno. Učitelji in študentjp so se že dolgo zavedali, da je to nujnost razvoja in napredka. Zato je bil tudi samoupravni sporazum o združitvi v univerzo v Mariboru lahko sprejet in podpisan v rekordnem času. S tem da se je Združenje mariborskih visokošolskih zavodov preimenovalo v Univerzo, se ni dogodilo nič nepričakovanega. Ta kvalitetni preskok je samo nujna posledica in kontinuiteta 15-letnega dela in rasti visokošolskega središča. Morali pa bomo napeti vse svoje moči in strniti naše napore, da bo nova slovenska univerza zares socialistično samoupravno organizirana. Da bo vzgajala strokovnjake, ki se bodo poleg strokovnega dela borili tudi za boljši jutri. Univerza mora postati nosilec in žarišče naprednih idej, le takšna bo vredna petnajstih let vloženega dela in naporov. MIK REBERNIK OPOMBA: Pri obdelavi tega zapisa sem dobil podatke iz publikacije, izdane ob ustanovitvi univerze, ter iz razvojnih in raziskovalnih projektov Združenja. MVZ. PRIJATELJICE, PRIJATELJI -11 V3T Danes, včeraj ali jutri — vseeno kateri pojem si izberete, vedeli smo, da boste naši, da ste naši in da boste naši tudi ostali. Kot BRUCI ste prepričani, da se boste s študijem na visokošolskih zavodih v Mariboru rešili zaostalih razmer v srednjih šolah — koliko tega bo res, pa boste morali presoditi sami. Tako slabo vsekakor ne bo, vendar je prav, če se že pred pričetkom predavanj pripravite na neljuba presenečenja, ki bi vam morda uničila moralo in veselje do študija. Vse, kar slišite o delu študentov, o odnosih študent-profesor, vse sprejmite in potem sami preizkusite. Ne želimo vam obljubljati ničesar, saj upamo, da bomo lahko vaše nove, mlade in sveže moči koristno uporabili in zlili v skupno borbo proti vsem nepravilnostim, ki se bodo pojavljale. UNIVERZA je bruc kakor vi, od nje pa pričakujemo mnogo, morda preveč — toda naša pričakovanja bo morala izpolniti, saj je v njej prav toliko študentskega dela, kakor dela kogarkoli drugega (npr. profesorjev). K nam ste prišli v času velikih sprememb, v času ko se pripravljamo skupaj s profesorji na enotno pot. Ta pot pa ima dva pasova — profesorskega in študentskega — združiti bo treba oba in povezati z zelenim pasom — uporabniki! GIBANJE, ki ga boste zasledili na šolah, vas ne sme prestrašiti. Zahtevajte od starejših študentov, da vam razložijo svoje pravice in dolžnosti, zahtevajte da vas enakopravno vključijo v vse svoje organe in da vam pokažejo smernice, ki so si jih postavili. V pripravi so novi statuti šol, ki imajo osnovo v zakonu o visokem šolstvu, novi statusi na osnovi katerih boste delali tako vi, kakor generacije za vami. NEKAJ pomembnega pa ne smem pozabiti. Študentje, veste, niso vedno tako aktivni, kakor pripovedujejo. Niso toliko napravili. kakor se hvalisajo... verjetno zaradi tega, ker ni bilo dovolj dobrega stika med generacijami, zaradi tega, ker je z odhoddm vsake generacije nastala določena praznina, ki jo je bilo težko zapolniti, priti do enakih spoznanj in nadaljevati delo. Zaradi tega ne smete dovoliti, da vas kdorkoli odrine od samoupravnega in političnega pulta, da vam odredijo vlogo poslušalca in izvajalca. Zahtevajte, uresničujte in še zahtevajte — Katedra vam bo pomagala. Če kadarkoli, karkoli potrebujete — vrata študentskega lista so vam vedno odprta, člani uredniškega odbora so vam vedno na razpolago. Se bolje pa je. če sami postanete naš član. Imate predloge... znate prijeti za pero... znate biti kritični... pesnite... filozofirate... vsi ste nam dobrodošlil Nekaj naših borb. skupnih bojnih poljan na katerih se bomo srečevali v vsakdanjem univerzitetnem življenju je: posodobiti predavanja, oziroma ves učni režim, vključiti v predavanja več praktičnega dela študentov, več skrbi za študentov individualni razvoj, vključiti v pedagoški proces več znanstveno aplikativnega dela, izboljšati delovanje političnih organizacij (ZK, ZMS) jim dati pravo vlogo, pomen in mesto na šoli ter v povezavah med šolami... KATEDRA vam bo pri tem svetilnik, smerokaz pri delu na šolah. Obveščala pa vas bo tudi o izvenšolski — širši družbenopolitični dejavnosti, saj smo spoznali, da ne smemo iskati vedno znova le svojih specifičnosti, obravnavati le naše problematike in se zapirati v ozek študentski krog, pač pa moramo najti tudi svoje mesto v družbi in poiskati vezi, ki nas bodo spojile z družbo. Torej, prijatelji, ZAVIHAJMO rokave, prevetrimo zaprašane vijuge v možganih in napravimo kar zmoremo. Zmogli pa bomo toliko, da niti sami ne verjamemo in upamo, saj smo mladi in mladost je tudi glavni atribut vseh nas. Mladost združena z znanjem in zdravo kritičnostjo pa je nepremagljival Marjan Vešnar vsak bruc mora vedeti vsak bruc mora vedeti vsak bruc mora vtf jAiVOjf n/v ‘ ‘ PA тмем toiitfAi OA L t C I žlAli« } . . f 7 1ЛР0ГРМ(Н*ЈТГ PA .......... Ir Jf гџвт ve№WQLVOMh tosek. J 700 let pred Mariborom En sam razlog je odločal o rojstvu univerze: neusahljiva želja po znanju. In nikoli prej ta želja ni bila večja kot v renesansi. Po stoletni temi je bila svetloba znanja toliko vabljivejša. Obnovljena je bila stara antična modrost, ki seje začela preko Sicilije in Španije pretakati v Evropo. Na eni od teh poti znanja najdemo prvo univerzo in sicer „Hipokratovo mesto" — medicinsko univerzo v Salernu. O univerzi v Salernu vemo zelo malo. Sredi 11. stol. je bila v polnem zagonu in celo Evropi je bilo znano, da seje prave medicine mogoče naučiti edinole tukaj. O njeni notranji zgradbi pa imamo prve vesti šele iz leta 1231, ko so severneje od nje že obstajale druge univerze j ki so jo kmalu zasenčile. Če je bila Salerno medicinska univerza, potem lahko za ono v Bologni rečemo, da je bila univerza rimskega prava. Na njenem začetku stojita dve veliki pravni avtoriteti Irnerius in Gratian. Ko je 1158. Friderik Barbarosa izdal prve privilegije za visokošolsko poučevanje, je bilo v Bologni že nekaj sto študentov, precej takšnih, ki so prišli z one strani Alp — Transmontani. Prav ti so imeli v Italiji velike težave, ker jim univerzitetna mesta že takrat niso izkazovala kakšnega posebnega gostoljubja. Da bi se zaščitili pred odiranjem in pestmi, so ti tuji študentje formirali lastno organizacijo po vzoru gilde, kije bila takrat ravno v modi. Takšna gilda seje imenovala univerza in šele kasneje postane to uglednejša universitas societas magistro-rum discipulorumque. Zgodovinsko beseda univerza nima nobene zveze z univerzumom ali z univerzalnostjo znanja. Zelo preprosto je to označba za vseobsežnost poklicne grupacije. Ali pa gre pri tem za peke, frizerje ali študente — to je čisto vseeno. Prva naloga takšne študentske univerze v Bo-, logni je bila, da izbori nižje cene stanovanj. V tem so tudi uspeli in triumfi-rali nad pohlepnimi meščani. Sedaj je prišel na vrsto „njihov drugi sovražnik — profesorji". Z njimi je bilo lažje, saj so bili v celoti odvisni od šolnine, ki sojo plačali študentje. V statutu iz leta 1317. so si študentje zagotovili: „da profesor ne sme učenost. Pariška univerza je predstavljala model za vse severnoevropske univerze. Ko je prečastiti Ruprecht leta 1386 ustanavljal univerzo v Heidelbergu, je izrecno zahteval, da mora slediti pariški univerzi. Mnoge od prvih univerz so padle v pozabo. Med tistimi, ki so ohranile življenjsko silo skozi stoletja so naslednje: Pariz, Montpellier, Bologna, Padova, Oxford, Cambridge, Dunaj, Praga, Leipzig, Coimbra, Salamanca, Krakov in Louvain. O njihovih začetkih ne pričajo nobeni monumentalni spomeniki, saj niti ena od njih.vsetja do poznega 14. stoletja ni imela svoje zgradbe. Povezovanje pojma univerze z veličastnimi fasadami, kar nam je še danes tako milo, je stvar novejše zgodovine. Tudi akademski ceremonial, s pomočjo katerega se identificiramo z izvorno univerzo, s samo to univerzo nima prave zveze. Sam pojem univerze se je sicer ohranil, vendar bi lahko le ob veliki toleranci danes še trdili, da je to „združenje učiteljev in študentov, ki skupaj živijo in se skupaj učijo". Kar pa se že osemsto let ni kaj prida premaknilo — to je dosledna institucionalna hierarhija. Tu smo ostali zvesti prvi univerzi s svojimi stopnjami in nazivi. Uspelo nam je ohraniti misterij oznanjanja resnice in zaščititi konklave odbiranja posvečenih. Kako je bil zgrajen študijski načrt takele pra-univerze? V okviru univer-propedevtike (artes) je študent najprej poslušal tri manj zahtevne predmete, t. i. „trivium" (odtod trivialnost): gramatiko, retoriko in logiko. Potem pa se je lotil ,,quadriviuma": aritmetike, geometrije, astronomije in muzike. Študiralo seje po ekscerptih iz Donatusa, Prisciana, Boethiusa in skozi Renesanso šeTHolomeja, Euklida in Aristotela. Pri tem ni bilo dopustno nikakršno spontano interpretiranje, pač pa le strogo formalno tolmačenje, kot so ga zahtevali profesorji, ki so imeli ta čas kaj pomenljiv vzdevek ,,di-ctatores". Vendar pa se tudi že takrat najdejo izjeme med učitelji, ki so se usmerili v izrazito uporabno smer. Tako je znana ponudba bolonjskega učitelja, da zna vsakega študenta naučiti, kako naj sestavi pismo, s katerim bo prosil domače za denar. Profesorji novonastale univerze v Toulo-use-u so po pariških vogalih lovili študente in jim dopovedovali, da bodo pri njih za manjši denar lahko prebirali tudi take knjige, ki so na pariški teologiji prepovedane. S šolskimi knjigami so bile velike muke, zaradi visoke cene. Na teologiji so poznali samo dva učbenika Sentences Petra Lombarda in pa Biblijo. manjkati, ne da bi se opravičil”, „če zapusti mesto, mora položiti depozit, da se bo pravočasno vrnil", „predavati mora, če je prisotnih vsaj pet študentov" itd. . . . V lastno zaščito so profesorji ustanovili svoje koledže. Njihova pravica je bilo podeljevanje nazivov magister in doctor ter priznavanje licentia do-cendi. Nasprotja med Guelfi in Ghibellini v 13. stol. so bila za razvoj univerz pravzaprav blagodejna, saj so pripeljala do ustanovitve kupa novih univerz. Posebej zanimiva je secesija velike skupine ghibellinskih akademikov, ki so zapustili Bologno in se preselili v Padovo, kjer so ustanovili konkurenčno univerzo. Spor med obema univerzama je trajal od leta 1222 do leta 1922, ko sta si oba rektorja prvič podala roke. V zapadni Evropi je prve visoke šole ustanavljala cerkev. Znane so t. i. „katedralne šole" Lie^e, Rheims, Pariš, Chartesitd. . . . Pariška katedralna šola se je ob koncu 12. stol. (Parižani pravijo, da točno leta 1200) preoblikovala v univerzo. Za razliko od Bologne je bila pariška univerza — univerza učiteljev in ne študentov. Razdeljena je bila v štiri fakultete: filozofska (artistična), cerkveno pravo, medicina in teologija. Rektorja se je volilo za trimesečnp obdobje. Študentje so se delili v štiri „natiories" (Francozi, Normandijci, Angleži in pa študentje iz severnih dežel). Njihova glavna skrb so bile ta-varne in pa „krstitve" novincev, Pariz je vpeljal v univerzitetno strukturo tudi institucijo koledža. To so bila sprva zavetišča za revne študente, ki si niso mogli sami oskrbeti stanovanja in hrane. Kaj kmalu pa je to postala normalna oblika univerzitetnega življenja. Pfvi koledž je bil v Parizu osnovan že 1180. Okoli leta 1500 pa jih je bilo že 68. Tradicijo koledžev je prekinila Revolucija 1789 in od takrat so ostala samo še nekatera imena, kot je konec koncev tudi Sorbonna, ki je spomin na Collčge de la Sorbonne, ki so ga za študente teologije ustanovili pripadniki Alojzijevega reda tam nekje v 13. stol. Pariz je bil predvsem znan po svojih teoloških študijah. V srednjem veku se je vedelo, da imajo Italijani papeža, Germani imperij, Francozi pa Vendar je bila Biblija v nekaj knjigah na roko prepisana, tako draga, da so tudi baronski očetje prepričevali svoje sinove, naj se raje oprimejo kakšnega bolj lukrativnega študija. Pri medicini so dominirali spisi Galena in Hipokrata, tolmačeni skozi Avicenine komentarje. Osnova pravnega študija je bil Justinianov Corpus Juriš Civilis, vendar v formi izvlečka, ki je predvsem vzpodbujal k sholastičnemu artizmu. Tisti, ki so se posvečali kanonskemu pravu (in teh ni bilo malo, saj je bilo v srednjeveški cerkveni mašini dovolj dela za njih) so se morali predvsem oprijeti Gratianovega „Decretuma". » Znameniti Odofredus iz Bologne nam sporoča, kako je treba voditi univerzitetni študij: „V pogledu metode učenja sem tako od starih, kot od novih doktorjev, posebej pa od svojih učiteljev prevzel sledeče: prvo vam bom podal povzetek vsakega poglavja, še preden.bom pristopil k tekstu; drugo, vas bom seznanil z eksplicitnimi stališči, ki sledijo iz vsake pravice; tretje, prebral bom tekst in ga istočasno korigiral (to je bilo zelo pomembno, saj so se pri prepisovanju z roko delale številne napake); četrto, kratko bom ponovil osnovne teze; peto, pokazal vam bom kontradikcije z ozirom na splošne pravne principe imenovane „Brocardica" ter odkril razlike in probleme, ter označil njihovo rešitev, kolikor mi bo to dopuščala Božja previdnost." ! Na koncu študijskega leta, je bil običajen takle nagovor: „Sedaj gospodje, smo predelali knjigo, kot je znano tistim, ki ste hodili na predavanje. Zato se imamo zahvaliti Bogu, njegovi brezmadežni materi in vsem svetnikom. Star običaj je, da ob zaključeni knjigi posvetimo mašo Svetemu-Duhu in ta običaj velja spoštovati. Toda še pred tem je navada, da doktor nekaj malega reče o svojih načrtih. Jaz vam ne bom povedal velikb. Prihodnje leto bom zopet redno predaval — dobro in pošteno, kot to vedno delam. Toda ne za študente, ki niso dobri plačniki, ki se nočejo učiti ne pa plačati kot pravi rek: vsi bi hoteli znanje, nočejo pa plačati njegove cene. To sem vam hotel reči, preden vas razpustim." FRANCI PIVEC (NEKOČ, MORDA DANES, JUTRI NE VEC) Zadnja seja, v četrtek, 4. septembra. Neuradna, brez zapisnika, pogovor o možnostih rešitve doslej najtežjega in brezizhodnega položaja ŠTUDENT. Slavko Cimerman (dosedanji predsednik KUD): „Glede na situacijo (glej faksimile finančnega stanja), ki nam je vsem še kako znana, tako predsedstvu VK ZSMS kakor tudi drugim visokošolskim zavodom, predlagam predsednikom posameznih sekcij, da poskušate najti rešitev iz tega položaja in da nadaljujete z delom ali pa se priključite drugim KUD v Mariboru. Za ta predlog se ne počutim čisto nič moralno odgovornega, čeprav delam v društvu že 6 let, od tega 3 leta kot predsednik in leto dni kot sekretar aktiva ZK v KUD. Dolgo časa smo opozarjali predvsem predsedstvo VK ZSMS, katere specializirana organizacija smo, na kritično stanje, pa tudi vse druge kompetentne organizacije. Menim, da je današnje stanje posledica večletnega neodgovornega odnosa do študentske kulture, tako visokošolske konference, kakor tudi z Združenja visokošolskih zavodov, v katerem kot predsednik kluba ne vidim prave vloge njihovega odnosa do nas. Kratka navdušenja in lepe besede, ki smo jih prejemali od Združenja visokošolskih zavodov, so n^m zelo malo pomagale, več so nam škodovale,'saj smo se zanašali na mačka v Žaklju. To nas je bodrilo, več da smo poskušali dvigovati raven predstav, razširiti društvo in omogočiti vstop čim večjemu številu študentov med nas. Oboje smo z velikimi napori tudi dosegli, vendar pa se finančna pomoč in višina dotacije nista prav nič spremenila. Zato menim danes, da bi bilo bolje, da bi ostali pri dveh sekcijah (folklora in pevski zbor). •Ponovno opozarjam, da sem prisiljen prenehati z delom v klubu zaradi redne zaposlitve in izrednega študija, čeprav ni kandidata za novega predsednika. Le-tega pa ni, ker nihče noče, niti si ne upa prevzeti funkcijo društva v takem stanju." Burna debata je izoblikovala naslednja mnenja: - Dramska skupina: nima možnosti za normalno delo. Vse, kar potrebujejo, je vezano s financami (prostori, vodja, izposojevalnica rekvizitov — davne želje, da bi imeli svoje, so že pozabili). - Pevski zbor: sicer ima možnost za obstoj, tudi kvalitetno ne bo utrpel škode. Prostor za vaje bo tudi letos brezplačno odstopila pedagoška akademija. Hvaležni so Stanetu Jurgcu, da je pristal na te nemogoče pogoje (plačilo njegovih honorarjev) in bo še naprej vodil zbor. Potreben mu je samo pokrovitelj, skratka novi dom. V nasprotnem primeru pa sledi razpad zbora (morda je izjava predsednikov teh dveh sekcij vse ostale predsednike tako prizadela, da so bili njihovi'govori „samo nemogoč obstanek". — VelikPplesni orkester - ? — Folklorna sekcija — ? - Sportno-plesna sekcija — ? Legenda: ? = (če človek ne vidi več izhoda iz nekega položaja). Vsi potrebujejo denar, da dobijo prostore, da sploh lahko začnejo z delom. V tem primeru bi bila v najboljšem položaju le športno-plesna sekcija, ki bi z ustreznimi prostori pripravila plesno šolo; in to bi bil zanjo vir dohodka in možnost obstoja. Končni dolgovi, ki jih imajo: 3.9689,00 din, to so honorarji strokovnih sodelavcev, najemnine, vse iz let 1973, 1974 in 1975. Vsi pa vemo, da je denar bistvena stvar za delo. Dotacije, ki jih društvo dobi za leto 1975, so izčrpane. Upajo še na 10.000 din od Zveze kulturno-prosvetnlh organizacij Maribor. Vidimo, da se nova sezona v deficitu ne more pričeti. Da bi se delovanje društva lahko pričelo, potrebuje minimalno 90000,-din. Resje, da toni majhna vsota, resje pa tudi, da je KUD v svoji dolgoletni tradiciji to zaslužil. Vsi se zavedajo tega, da do popolnega propada ne more in ne sme priti, toda enoletno latentno stanie je še slabše. Vsi se spominjajo naporov, ki so bili potrebni, da so se pririli na zaslužena mesta. Ne verjamem, da se bojijo ponovnih naporov, bojijo se le tistih, ki so jih nekoč težko premagali. Vsi se moramo zavedati tega, da novo univerzitetno središče še kako potrebuje enotno kulturno študentsko organizacijo. Zato se čudijo navdušenju nekaterih za univerzitetni GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA MARIBOR VABI VSE V — ki dobro smučajo (vozijo aki čoln) — ki imajo čas tudi med tednom — ki imajo smučarsko opremo — ki radi obiskujejo gore — ki so študentje na Univerzi še dve leti — ki opravijo po predavanjih izpit iz prve pomoči k sodelovanju! Javite se 25. 9. 1975 ob 20. uri ali 2. 10. ob 19. uri v sobi GRS, Partizanska 14/111 (vhod z dvorišča za Lesnino). KATEDRA izdaja visokošolska konferenca zveze socialistične mladine na mariborskih visokošolskih zavodih V. d. glavnega urednika: Marjan Vešnar Odgovorni urednik: Mik Rebernik UREDNIŠKI ODBOR: Milan Erič, Drago Gumzej, Marjan Hani (tehnični urednik), Lojze Klemenčič, Darko Koren, Bojan Kovačič, Drago Pišek, Taras Poljanec, Ferdo Rakuša, Mik Rebernik, Jani Siranko, Marija Šuta (sekretarka), Marjan-Vešnar, Mario Vetrih. Katedro sofinancirajo: Združenje visokošolskih zavodov Maribor, VK ZSM MVZ, Kulturna skupnost Slovenije in SO Maribor. Uredništvo in uprava Ob parku 5, 62000 Maribor, telefon 22-004, tekoči račun 51800-678-81846. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena izvoda je 2,00 din (letna naročnina 25,00, za ustanove in podjetja 30,00). Tiska ČGP Mariborski tisk, Maribor. FINANČNO STANJE KUD "ŠTUDENT" NA DAN 13.6.1975 Dolgovi (1973, 1974, 1975): .Honorarji: Vodja FS Samec VaBja (leta 1973 , 74 in 75) ....................................... 9.500,00 Plačilo seminarja v Badji za vodjo PS (sklep upravnega odboru) 2 x 800 din ............................................. 1.600,00 Pomočnik vodje PS za mesece 3»,4. in 5. ........................................ 3.000,00 Korepetitor PS za mesece 4.,5., in 6. 75 ........................................ 1.200,00 Dirigent PZ " 1.500,00 Dirigent VPO " 4.500,00 Režiser dramske'skupine " 4.500,00 Vodja ŠPK " 2.100,00 Tajnik in administrator za mesecu 5.in6.75 ............................. 3.000 00 Čistilka 150,00 Ostali dolgovi: Potni stroški za obisk plesnih seminarjev za tov. Kozarju v sezoni 1974/75 4.400,00 Založba Borec (leto 1975) 123 60 GP Turist hotel (leto 1975) 2.034,00 Stadion Maribor (1975) 5.000,00 SNG Jlaribor (leto 1975) 56o,00 Hotel Orel (leto 1975) 800,00 VEKŠ Maribor (leto 1974) 450,00 Pergola Jože (poprayilo harmonike - 1975) .•................................. 770,00 Mladinska knjiga (leto 1975) 110,25 Kompas Maribor (leto 1975) ' 325*00 Zabavni anaambel Petovia (leto 1975) 2.750,00 itudentski domovi (leto 1975)..............................................(plaČauoJ. 952,00 TTO Ljubljana (opomin pred tožbo) .....(plačaue^'.....................13.319,60 SO Maribor (1973. 1974. 1975) 6.810,00 Študentski servis (1973. 1974 in 3 975) 1.380,10 SKUPAJ 72.834,55 Stanje blagajne 300,00 Stanje žiro računa 9.906,55 SKUPAJ 11.207,35 zbor, ki bi nastal iz zbora KUD Študent, ko pa so ti isti ljudje že lani trdili, da je KUD preokoren in da se mora razširiti. Jasno je, da nova univerza mora imeti univerzitetni zbor, mora pa imeti tudi vse ostale sekcije. In ne verjamem, da se bo katerikoli študent, še manj kudovec pritoževal, če se bo odslej KUD Študent imenoval KUD Univerze. Se manj pa se bodo pritoževali, če bodo v tej organizaciji sodelovali profesorji. Vsi poznajo primere, da študentska kulturno-umetniška društva vodijo kot častni člani predstojniki univerz. In da so častni člani upravnega odbora tudi dekani posameznih šol (Skopje). V Beogradu imajo še poleg tega redno zaposlenega tajnika, ki se ukvarja z organizacijo in problemi društva (akademski KUD Zikica Jovanovič-Spanac). Popolnoma nam jo jasno, zakaj tem KUD nikoli ne primanjkuje denarnih sredstev, da imajo svoje prostore in da tudi lažje uspevajo. Nihče v Mariboru ne zahteva, da kopiramo Skopje, zahtevamo pa finance, kajti te so osnova za vse uspehe. Ni mi potrebno poudarjati, da iz malega raste veliko. Toda da bi iz nič ali v našem primeru celo iz dolgov zraslo kaj pozitivnega, je nemogoče. Sem optimist in sem prepričan, da bo prišlo do rešitve tega stanja. Žalostno je, da na svečano proglasitev univerze ni bil povabljen KUD Študent. Lojze Klemenčič VESTI NEPLAVALCI Od meseca oktobra pa do maja 1976 bodo organizirani tečaji za neplavalce, študente višjih letnikov. Kopalke, plavalne kape si boste lahko sposodili v kopališču Pristan. Tečaji bodo brezplačni pod strokovnim vodstvom prof. telesne vzgoje. Spremljajte objave na oglasnih deskah po šolah o začetku tečajevl TENISARJI 17. septembra se začne na igriščih v Ljudskem vrtu teniška šola za začetnike in izpopolnjevalni tečaj. Trajala bo ves oktober, in to dvakrat tedensko. Upajmo, da ne bo slabega vremena. Študentje morajo obvezno imeti svoj lopar, copate in žogici. Vse stroške organizacije teniške šole in strokovnih vaditeljev krije komisija za šport in izvenarmadno vzgojo pri univerzi Maribor. Študentje, imate enkratno priložnost, da se naučite igrati tenis zastonj. ŠTUDENTJE —PLANINCI POZORI Planinska sekcija komisije za šport in izvenarmadno vzgojo pri univerzi Maribor organizira pohod čez Pohorje. Izlet bo od 2.-4. oktobra. Prvi dan bo pohod do koče na Pesku, drugi dan do Pungarta ali Partizanke. Tretji dan pa z vlakom iz Slovenj Gradca v Maribor. Komisija za šport je odobrila prispevek 150, - din na osebo za nočnine in potne stroške. Študentje, ki so že planinci, naj vzamejo s seboj planinsko izkaznico. Kdor še ni član PD, se lahko včlani. Članarina je 30,— din letno. Za člane PD so stroški trikrat nižji. Študentje, udeležite se pohoda v čimvečjem številu. Sproščenost in družabnost sta bili vodilo na vseh podobnih srečanjih. Prijave sprejemajo športni referenti po šolah. Taras Poljanec Brucovski slovar Akademska četrt — ponavadi traja pol ure, in sicer so za prvo četrtino krivi študentje, o krivdi za drugo pa je bolje molčati. Akademska vzvišenost — je tedaj, ko študent noče govoriti s profesorjem. To se v praksi zelo pogosto dogaja. Bruc — nekaj zelenega, plazečega se po stopnicah naokoli in iščočega kabinet št. 4. Brucka — za stare bajte .... na brucovskem plesu. Čimer — je človek, s katerim živiš, ki pa gre včasih spat v sosednjo sobo, da tebi ni treba spati sam. Cukrček —' še ne posebej razvozlan samostalnik. Čir - dobiš, ko hočeš imeti v študentskem domu vsaj malo miru. Dekan - je sicer ravnatelj VEKS, ki pa mu je delovna skupnost podarila učeni naslov, da bi lahko enakopravno občeval z ostalimi ravnatelji ekonomskih fakultet. Enakost — je kadar študent in profesor pijeta za istim šankom enak rum. Finta — uspešna ali neuspešna: vrsta prepričevanja profesorja o nečem. Gogolj — ime, ki nima v tem slovarju kaj početi. Gimnastika - v študentskem domu najbolj razvita vrsta kulture, High Šociety — prvih deset v naši občini po osebnih dohodkih (en zdravnik, en obrtnik, osem profesorjev mariborske univerze). Indeks — poleg lastnega grla edina reč, ki jo študent želi napolniti. Jedilnik — povsem neznana stvar v študentski menzi. Kateder - kraj, od koder lahko kričiš na mnočico. Kdnkurs — stanje študenta tri dni po štipendiji. Ljubljana — do nedavna edino univerzitetno mesto v Sloveniji. Letnik — stvar, za katero je treba imeti pogoje. Magisterij — sanje vseh asistentov. Neumnost — je asistenta jemati resno. Osveščanje — brezupen poizkus nekaterih prepričati študente, da jim gre pravzaprav zelo dobro. Predavanja — pojem kvalitete. Svinglcetl — rabiti ga ni lepo, ampak koristno — dokler te ne dobijo. Študent — biti ali ne biti. Študij — za penzijo zgubljena leta. Vaje — če pride na vaje manj kot pet študentov, vaje odpadejo. Združenje MVZ — bilo je, ni ga več in nobenejnu ni žal. Žežljati — najmanj rabljena slovenska beseda. Pomeni: sširhaklom štora-ti pošporhertu. Slovar je samo za interno uporabo. JANI SIRANKO KUD „ŠTUDENT" VAS VABI — Če radi tulite, kričite, prepevate — za vas je mešani pevski zbor KUD „Študent"! — Če je za vas najlepše skakati, zvijati se, plesati — takoj se prijavite v folklorno sekcijo KUD Študenti — Če ste dober blefer, če mečete na finte svoje bližnje, znate igrati — priigrajte si kariero v dramski sekciji KUD Študenti — Če osvajate s svojo gracioznostjo, ljubite klasične plese, veste, kaj je plesni korak — priplešite v plesno sekcijo KUD Študent! — Če ste že kdaj slišali za višaje in nižaje, polovinke in četrtin-ke — pridivjajte s svojim glasbilom v veliki plesni orkester KUD študenti ' KUD Študent vas pričakuje v svojih prostorih Ob parku 5 vsak dan od 12.30 do 14.30. Pa tudi reklamnih plakatov ne morete zgrešiti. Uprava študentskih domov Maribor skrbi za rekreacijo študentov, da ne bi telesno zakrneli. Ob vselitvi so bile nekatere sobe tako čiste, da so študentje in študentke porabili ves dan za čiščenje in urejanje, preden so se lahko koliko-toliko kulturno vselili. Pohvale vredno — vsaj enkrat na leto imajo tako študentje, prebivalci študentskih domov, ob-vezni celodnevni čistilno-športni dan. Rasna diskriminacija na VEKŠ se nevarno širi. Najptej so v šolskem bifeju ločili prostore za študente in profesorje, zdaj pa so zaklenili tudi dvigala v novi stavbi VEKS in ga lahko uporabljajo samo profesorji in asistentje, ki imajo ključe. V kratkem pričakujemo še ločene predaval- nice. Ene za študente, druge za profesorje. Nekaj zadnjih let se jugoslovanske univerze v septembru soočajo z istim problemom: kako vpisati na fakultete vse abituriente, ki želijo študirati. Kot po pravilu je dirka za indexom vedno najbolj razburljiva na beograjski univerzi, kjer se je že udomačil izraz ,,pre-koštevilni kandidati”. Letos je teh „prekoštevilnih" že 5 tisoč, verjetno pa jih bo še več. Kadar pride do razgovora o njihovi usodi na univerzi celo najbolj poučeni in ugledni skomigajo z rameni. Najpogostejši odgovor je, da vse kaže, da družba še ni sposobna definirati svojih potreb po kadrih. V OPOMIN BRUCOM IN BRUCKAMI List sarajevskih študentov NAŠI DANI poroča o uspeli finti stare bajte, ki je brucki prodal stara skripta, lepo vezana in sploh še dobro ohranjena — na zunaj. Ko pa je brucka hotela pričeti svoj študij je opazila, da je med platnicami vstavljen star obrabljen telefonski imenik.