Leto lil., štev. 142
t IMI&nf, sobote dne 17. fnntfa 1922	Posamezna Številka 75 par - 31
Ishaj« ob 4 »|gtr«|.
Slane mesečno 7-50 Din za inozemstvo 18'— ,
Oglasi po tarifu
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernov« uL št. 54. Telef. št 38
Podružnice:
Maribor, Barvarska ulica
št 1. Tel. st 22. Celje, Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. cekorv zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 16. jnnija. j
— c Profesor na vseučilišču'* —j
*Da. na vseučilišču svetega Simplici-ja!» — <Kaj predavaš?* — »Učencem svojim razlagam teorijo blaženega Antona. od KaSa ... Sicer imam pa postranske dohodke. O velikih praznikih tvoaim v stolpu svetega Nikolaja...»
Ko nam je Tavčar napisal to duhovito persiflažo na stremljenja Mah-aie - Useničnikova, so je pisalo leto 1891. Takrat še nismo imeli svojega vseučilišča. Vedeli pa smo, da ako ga 'jobimo, na njem ne bo komaodiral episeopus iahacensis ter da se na njem ne bo predavala teorija blaženega Ari-toua od Kala. Sanjali smo o svobodni univerzi, o nacijonalni univerzi. na kateri se bodo združevale tradicije Primoža Trubarja, liceja Napoleonske Ilirije, Andreja Čopa, barona Zoisa, Josipa, Juraja Strossmayerja, Dositeja Obradoviča, pa .Jana Husa, Jana Amo-?.a Komenskega, Tomaža Masarvka, F ran tiska Drtine in njihovih učencev. N*ismo imeli svoje univerze, a na svojo- bodočo univerzo smo bili ponosni.
Danes imamo svojo mlado univer-eo. S skrbio glodamo na njen razvoj. Tako gleda mladi posestnik na svojo njivo, ki si jo je sam krčil sredi zapuščene šume in poeejal z zdravim srnom- Ko pa pride čas prve žstve, se je v mlado klasje zarinila snet in med prvo bilko ljuliki.
Dovolj univerzitetskih «afer» smo fmeli, ena je bila bolj neumestna od rlruge in vedno so klerikalci v ozadju pihali v žarjavico, da zanetijo nes;>o-razume in da zanesejo nezaupanje in obrekovanje. Našli so se zastopniki '.vohodoe znanosti, ki so v nepojmljivi duševni zmedenosti — to je edina razlaga za njihovo postopanje — za-fielt hoditi zvonit k svetemu Nikolaju ...
Vztrajno delo je razvila klerikalna propaganda med akademsko omladi-no. Separatistični hujskači so spretno »I o rabil i vsak nedostatek mlade univerze, da zapeljejo akademike v svoj j iaboj; fanatičnemu hujskanju se je pridružila, materijalna vaba. Nikdar »e ni slovenski akademski naraščaj dal klerikalizmu toliko referatov, kakor danes.
Klerikalna ofenziva proti naši univerzi zaznamuje uspeh za uspehom. Teološka fakulteta je postala po obili-tn svojih ordinarijev pravi jagoslovan-s!d unikum in medtem, ko posvetne fakultete svojim najvažnejšim stoli-cam ne morejo poskrbeti titularjev, bo imel na teološki fakulteti kmalu vsak svetnik svojega zastopnika. Sc-rJaj vidimo posledice one popustliivo->H-. ki je dopustila, di se je šola za duhovnike in propagatorje klerikaliz-rca v Ljubljani preko noči pretvorila v vseučiliško fakulteto ter kot enakopravna vrinila v družbo zastopnic svobodne znanosti.
Klerikalna ofenziva, slavi danes svojo prvo očitno zmago na univerzi. Večina profesorskega zbora se je podvrgla teoriji turnusa. ki so jo klerikalci nastavili kot zanjko za vse one, ki še vedno ne vidijo jasnega cilja boj?-vitega klerikaJizma: polagoma spremenit: na«3 vseučilišče v katoliško univerzo, v Tavčarjevo universitas lit-teraj-um saneti Simplicii labacensis, la.?<jre rektor bi naj bil škofu to. kar je bil pred davnimi desetletji šoma-šier gospodu fajmoštru ...
To ni kruta šala, temveč kruta resnica. Večina profesorskega zbora se ni le uklonila teoriji, da je letos teološka fakulteta na redu. da postavi univerzi rektorja, temveč je povrh še volila tistega gospoda teologa, ki ga .jo ljubljanski škof kot cerkveni poglavar praentiral ket svojega izvoljenega kandidata! Tako je iz rektorske volitve nastala sramotna farsa in ljubljanska univerza ima danes najvišjega predstavnika ki ga je dejan-ko imenoval prevzvišeni knez in škof Anton Bonaventura. Rector magnificus je postal gospod dr. Aleš Ušeničnik. predstavite!j najreakcijonarnejše stru-jo v slovenski kulturni zgodovini, dedič kulturnobojtuh idej Rimskega katolika, obenem pa do nedavnega časa glasnik onega, črnožoltega klerikaliz-nia, ki je skonstruiral neko posebno princevgensko kulturno in politično poslanstvo Avstrije roti racijonali-stieni pravoslavni SrbiJ* ...
Zaman je svarila manjšina profesorskega zbora pred opasnim in žalostnim eksperimentom, ki ogroža kultur-do misijo naše univerze ter izpostavlja našo akademsko mladino novemu pritisku klerikalne projaerande. Naša visoka šola je zmožna življenja in napredka le v najožji zvezi s kulturo naprednega jugoslovanskega naroda. Ali se sosDOdie volilcL ki so vreli
Seja narodne skupščine*
INTERPELAČNI DAN. - PRAZNOVANJE PR VEG AMAJA. DEMA -GOŠKO ZLORABLJANJE BEGUNSKEGA VPRAŠANJA.
Beograd, 16. junija. (Izv.) Danes i« bil v skupščini interpelacijski dan. Prva je prišla na dnevni red interpeL*-cija posl. Etbina Kristana radi prepovedi praznovanja 1. maja. Interpelant je naglašal, da, je zadeva še vedno aktualna, čeprav je 1. maj že minul, ker je potrebno, da se dosna, zakaj je vlada prepovedala praznovanje. Notranji minister dr. Marinkovič je v svojem odgovoru poudarjal, da_ prepoved ni bila naperjena proti socijalnim demokratom, ampak proti komunistom, ki so nameravali izrabiti praznovanje 1. maja za izzivanje narodov v državi, za katere vodstvo socijalne demokracije ne bi moglo nositi odgovorjosti. Sicer pa jf bilo komunistom tudi treba pokazati, da se zakonski predpisi o zaščiti države izvajajo strogo. Posl. Kristan se z odgovorom ni zadovoljil in y zahteval, naj se preneha z dosedanjim policijskim režimom.
Posl. Moskovljevič je istotako govoril nroti "prepovedi. Za njim je govoril klerikalec dr. Hohnjec, ki je nastopal za dovoljenje proslave 1. maja po delavcih, ker je to že vkoreninjen mednaroden običaj. Delavci imajo še bolj pravico protestirati in demonstrirati proti kapitalizmu, če vlada daje podobne svoboščine fašistom. Tudi narodni socijalist Deržič se je zavzel za ^mednarodni običaj* in jo naerlašal, da je letos celo italijanska vlada dovolila delavcem r>raznovati 1. maj.
Seja jc bila ob 3/41. prekinjena in se je nadaljevala ob 5. Na popoldanski
sej je razpravljalo o interpelacij dr. Hohnjeca glede pomoči primorskim beguncem. Zastopnik ministra za. so-cijafco skrb. minister Krstelj, je izjavil, da je vlada za begunce vse storila, kar je Ml o v imenih močeh in kar so dopuščale finančne možnosti, in je določila za pomoč beguncem znatne vsote Dr. Krstelj je mnenja, naj bi se poizkusilo rešiti to vprašanje ▼ sporazumu z ostalimi nasledstvenimi državami avstro - ogrsko monarhije.
Za de. Krstljem jc govorilo več >po-zicijonaLcev in za njimi poslanec doktor Kukovec. ki je obžaloval, da nekateri opozicijonald tako nerjsno in nestvarno razpravljajo o tako važnem in nujnem vprašanju, kakor je vprašanje naših beguncev, vsled česar obstaja nevarnost da se niti javnost niti skupščina ne bosta veliko zanimala za to vprašanje. Obsodil je izvajanja nekaterih opozicijonalcev, ki najdejo pri razpravljanju o vsakem nacijona.1-nera vprašanju povoda, da uganjajo demagoštvo. Izjavil je, da se .ie za časa, ko je bil on minister za socijal-no skrb. mnogo storilo za begunce in prečita] v dokaz zahvalno pismo raz-pušoene pisarne za zasedeno ozemlje, katero je sprejel še kot minister.
Seja je bila končana ob 20. Jutri ne bo imela seje skupščina, pač pa zakonodajni odbor. Na pondeljkovi seji parlamenta bodo na dnevnem^ redu interpelacije, na torkovi pa bi se imelo začeti razpravljanje o volilnem zakonu.
Definifivni razkol
med muslimani.
ZMAGA SPAHOVE SKUPINE. — SPAHO PREDSEDNIK STRANKE. — DESNIČARJI OSNUJEJO SVOJ KLUB.
Sarajevo. 16- i mita. (Izv.) Včeraj se jc začel v Sarajevu z velikim zanimanjem pričakovani kongres muslimanske jngoslovenske organizacije, ki ie imel rešiti spor med desnico in levico v parlamentarnem kluba. Medtem ie glasilo dr. Spahe na nekvalificiran način napadlo desničarje, vsled česar je skupina Magla-iič-Karatnehmedovič po podpredsedniku Hrasnici poslala kongresu dopis, da tako dolgo ne bo sodelovala na kongresu, dokler za nekvalificirane napade ne dobi primernega zadoščenja. To pisno sta podpisala tudi muslimanska ministra. Spahisti so desničarjem pismeno izjavili, da omenjeni napadi niso bili naperjeni j proti njim.
Ob treh popoldne se je kongres nadaljeval in je bila sprejeta resolucija, v ka-
Opozicifa obsirulra volilni
zakon.
INTERESANTNA SEJA KLUBSKIH NAČELNIKOV. — OPOZICIJA ZA-HTEVA PRORAČUNSKO RAZPRAVO PRED RAZPRAVO O VOLILNEM REDU.
teri sc iziavija, da stoji organizacija na stališču avtonomije iu da obsoja desničarje, ki morajo v 14 dneh zopet pristopiti klubu, ali pa odložiti mandate. Desničarji so natJ zapustili dvorauo ter sklenili zaupnico ministroma Omeroviču 'n Viloviču ter obvestili ministrskega prea-sodnika PaSiča. da desnica ue odpokliče svojih članov iz vlade. Desničarji osnujejo svoi klub in posebno organizacijo ter bodo ustanovili v Sarajevu svoj list.
Skupščina ie danes brez desničarjev nadaljevala svoja posvetovanja . Bil je izvoljen novi odbor osrednjega vodstva. Za predsednika ie bil ponovno izvoljen dr. Spaho, za podpredsednika pa dr. Hra-snica in beg Bukvica. Dr. Spaho je dobil glasov 91, to je vse razen glasov Mac-lajličeve skupine.
Dr. Šušieršič se vrača
v domovino.
PROŠNJA ZA VIZUM BO V PAR DNEH REŠENA. J	JAVA RADIKALNEGA VODITELJA.
Beograd, 16. junija. (Izv.) V političnih krogih se je v zadnjih dneh razširila vest, da je neposredno pričakovati po-vratka dr. Šusteršiča v Jugoslavijo. Dr. Šusteršič da je že dobil dovoljenje, da se vrne pred koncem tega meseca v Liuhlia-ne. Pripoveduje se tudi, da se morda še poprej za začetek nastani v Zagrebu. j
ZANIMIVA IZ-
movino. Odgovor se je glasil: »Radikalna stranka ni sicer ničesar ukrenila v prilog skorajšnjega povratka drja Šnster-šiča v domovino, vendar pa radikale! zlasti z ozirom na preokret klerikalne stranke na levo že v naprej toplo pozdravljajo Susteršičevo akcijo, ako b* res streraila za tem, da odvrne del ko»-
Beograd, 16. .junija. (Izv.) V parlamentarni situaciji Je danes nastal intere-senten preokret. Opozicija je doslej mi vsa usta dolžila vladne stranke, da zavlačujejo rešitev volilnega zakona. Sedaj pa se je pokazalo, da opozicionalne stranke nikakor ne žele, da bi novi volilni red bil kmalu uzakonjen.
Danes se je vršila seia klubskih načelnikov, na kateri naj bi se določil dnevni red za prihodnje parlamentarne seje. Zastopniki vladnih strank so predlagali, naj parlament najprej reši vprašanje volilnega reda, kar ne povzroči nobene zamude, ker se vrši razprava po skrajšanem postopku in ker se za volilnim redom prične takoj proračunska debata, ki bo potrebovala nekaj tednov parlamentarnega dela Zastopniki opozicije pa so zahtevali, naj bi se najprej končala proračunska debata, in šele po sprejetem
proračune na] bi prišel votlini red na vrsto. Zastopniki vladnih strank so ugovarjali, da znači ta zahteva odgoditev volilnega zakona za dolgo dobo, mogoče ; celo do jeseni, ker bo parlament po spre-: jetju proračuna hotel prav gotovo na po-jčitnice. Narod pa ima pravo, da se : vprašanje volilnega reda končno reši in da se tako vsak hip omogočijo nove volitve. Opozicionalni zastopniki pa so zagrozili z obstrukcijo, ako bi se ne ustreglo njihovi zahtevi Konferenca se je zato razšla brez rezultata.
Vlada ho sedaj v sporazumu s pred-sedništvom parlamenta sama predložila dnevni red, ki bo brez dvoma z veliko večino odobren. Opozicionalne stranke | sklicujejo za jutri sestanek, na katerem se bodo dogovarjale o svojem nadalj-| njem postopanju. Poedini opoziclonalci i napovedujejo svoj ezodus.
Stališče demokratske stranke v tej za-1 servativnih katoliških Slovencev od podeli je znano. Interesantno pa ie, da se i gubonosne politike, ki k> vodi današnja radikalski politični krogi povsem odloč- SLS.»	, .
no izjavljajo za drja Šusteršlča. Vaš do- , Kakor je Vaš dopisnik nadalje .zvedel, pisnik ie danes vprašal enega prvih ak-1 se nahaja.na zunanjem ministrstvu pro-tivnih radikalnih politikov, kakšno stali- šnja za potno dovoljenje iz Avstrije v I šče zavzema radikalska stranka napram j Jugoslavijo. Prošnja bo, kakor se zats-! vprašanju povratka drja Šusteršiča v do- i juje, v najkrajšem časn oozrtivro resen*
Haag v stopinjah Genove.
KOMISIJE IN PODKOMISIJE ZA RUSKO VPRAŠANJE. - RUSE BG VODIL ZOPET ČIČERIN.
Haag, 16. junija- (Izv.) V današnji seji haaške predkonference je predlagal vodja belgijske delegacije Cattier, da naj se imenujejo ena splošna komisija in tri i podkomisije za proučevanje ruskega j vprašanja. V salta podkomisija naj bo ' sestavljena, iz 11 članov in sicer 5 čla-j nov iz Angleške, Francije, Italije Belgije i in Japonske, enega zastopnika Holand-ske in 5 Članov drugih delegacij. Člani onih narodov, ki niso direktno zainteresirani na ruskem vprašanju, bodo izključeni.
V drugi seji bo prečitan zapisnik, ki je bil sestavljen v vili Alberti v Genovi in po katerem jo bila sklicana konferenca v Haaga. Splošno prevladuje
Sscsrssam s 9fa9iIo.
Beograd, 16. junija- (Izv.) Kakor doznava naš dopisnik, je Italija pristala na to, da se odreče konvenciji o šolstvu in konvenciji o takozvani zadrski železnici. Posehna komisija, ki se še sestavi, bo imela nalogo, da skrbi za promet z Za-drom.
2sp©Ms prsnsa PzvSs?
Beograd, 16. junija, (Izv.) Iz Bukarešte se poroča, da se bo vršila te dni svečana zaroka princa Pavla z rumunsko princesinjo Ileano. Baje je bila ta zveza dogovorjena že pred dogovorom o poroki kralja Aleksandra.
MINISTER NINČIČ PRIDE DANES NA BLED.
Beograd, 16. junija. (Izv.) Danes popoldne ie odpotoval zunanji minister dr. Ninčič na Bled, da referira kralju. Vrnil se bo početkom prihodnjega tedna.
PAŠIČ ODPOTUJE V PRAGO?
Beograd. 16. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič namerava prihodnje dni v svrho podpisa podaljšanja vojne konvencije s Češkoslovaško odpotovati v Prago.
ReaSiss^ia ameriškega posojila.
Beograd, 16. junija, ilzv.) Današnja. : ^Politika* javlja, da so glede posojila v i znesku 100 milijonov dolarjev na&tale ] nove komplikacije. Po obvestilu ameri-| ške vlade je sicer s 15. junijem že pričel razpis prvega obroka 25 milijonov, 1 toda na?a vlada je sedaj nenadoma zahtevala, naj se ta obrok poviša na 30 ! milijonov. Tozadevni telegram pa je prispel prepozno, ker je ameriška, vlada med tem že odobrila razpis samo za 25 milijonov. Ameriški poslanik v Beogradu je obvestil našo vlado, da mora dobiti njegova vlada najprej natančne informacije o uporabi tega- zneska.
Beograd, 16. jnnija. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš dopisnik, je prejela naša vlada iz Amerike dve brzojavki glede 100 milijonskega posojila. V prvi se obvešča naša vlada, da je ameriška vlada dovolila- da Ee na račun prvega avansa izvozi iz Amerike 25 milijonov dolarjev, ostanek r znesku 5 milijonov pa tri dni po izvršitvi nekaterih formalnosti Druga brzojavka pa javlja, da so ameriške banke že prejele včeraj razpis o posojilu.
mnenje, da imenovanje komisij ne znači morda konca konference, temveč ravno olajšanje ogromnega dela,
RUSKA DELEGACIJA.
Berlin, 16. junija- (Izv.) Ruska, delegacija za konferenco v Haagu je sestavljena tako-le: predsednik Litvinov in 4 člani: Krasin, Rakovski, Krestinski in Sokolnikov. Poleg teh bo dodeljenih še 11 sodelavcev in izvedencev. Delegacija bo potovala preko Berlina, kjer jo bo počakal Cičerin- Sokolnikov odide z zrakoplovom v Moskvo, da se še pred i začetkom konference posvetuje s svetom .ljudskih komisarjev. V pondeljek se vr-I ne v Berlin, odkoder bo takoj odpoto-j val v Haag.
Rekonstrukcija madžarske
vlade.
GROF BETHLEN OSTAL PREDSEDNIK. — OPOZICIJA BOJKOTIRA OTVORITEV PARLAMENTA.
Budimpešta, 16. jnnija. (Izv.) Rekonstrukcija kabineta je končana. Novi kabinet je sestavljen tako-le:
ministrski predsednik grof Štefan Bethlen;
minister za notranje zadeve Ivan Rakovskji finančni minister Tibor Kallajr, trgovinski minister, bivši državni sekretar Tvao Valko;
minister za zunanje zadeve Ivan Banffy;
prosvetni minister grof Kuno Klebels-berg;
| jnstieni minister, bivši kabinetne ! pisarne Daruvary;
poljedelski minister Szaho Nagvatad; minister za obrambo Konrad Beliczka,-minister za socialno ekrb Julij Va«; minister za prehrano Bela Vertty. Vsi člani novega kabineta so razet* ministrskega predsednika Bethlena, finančnega ministra Ka Slava in po! jedel skega ministra, Nagvatada obenem tudi člani narodne skupščine. Kakor poročajo, se člani opozicije demonstrativno ne bodo udeležili na torek dopoldne določene otvoritvene seje.
svojo kroglico v škofovski klobuk, niso zavedali, da so jo oddali proti najvišjim interesom vede in znanosti, katere svobodo braniti so oni v pni vrsti poklicani? Pot, na katero so krenili, vodi naravnost v «4000», v dobo, ko bodo svoja dela tiskali z aprobr.cijo visokočastitega knezoško fijskega ordinarijata in ko bo slovenski dijak postal akademik in promo-viran lo z odobritvijo domaČega pro-častiteia gospoda zupniKa..^
Z včeraj šno izvolitvijo gospoda Uše-ničnika se je javno odprlo vprašanje bodočnosti naše univerze in postavljena je alternativa: aH v reakcijo, pod klobuk prevzvišenega gospoda škofa ali v svobodne višave onega kulturnega dela, B je historični poklic in eksistenčni pogoj vsake, posebno pa še ljubljanske univerze. Pred to alternativo so sedaj postavljeni profesorji Ln dijaki naše almae ma-tris. Odločitev je neizogibna.
FRANCOSKI URADNIKI IZGUBE PASIVNO VOLILNO PRAVICO.
Pariz, 16 junija. (Izv.) Kakor poročajo, namerava vlada v kratkem predložiti zbornici osnutek zakona, po katerem je vsak aktivni uradnik pri vseh volitvah izključen od izvolitve. Če ie izvoljen,! mora podati ostavko na državno službo j predno sprejme mandat.
BILANCA DONAVSKE PARO-PLOVNE DRUŽBE.
Dunaj, 16. jnnija. (Izv.) Letni zaključek donavske paroplovne družbe izkazuje za leto 1921 382,920.266 K čistega dobička. Na občnem zboru dne 30. junija bo predložen predlog, da se izplača j za akcijo dividenda po 2100 K, preostali | dobiček v znesku 7,788.144 K Da Drene-,
se na novi ractm.
USPEH EKSPEDICUE NA GAURISANKER.
London, 16. junija. (Izv.) Ekspediciis na Mont Everest (Gaurisanker) ie, kakor javlja pred 14 dnevi v Pheri-Tzong oddana brzojavka, pod vodstvom gene-lala Bruce znova napredovala. S pomočjo kisikovih aparatov je ekspedicija dosegla višino 8268 m, tako da ji manjka do najvišiega vrha M. Everesta le šc 571 m.
V PRISTANIŠČU POTOPLJEN PARNIK.
Hamburg, 16. iunija- (Izv.) V tukajšnjem pristanišča se je radi neprevidnosti kapitana potopil potniški parnik Ker je trajala katastrofa le 2 minuti in je večina potnikov spala v spodnjih ladiinifa prostorih so člove&ke žr&e sterilne.
Komlfska afera v Skopiiu.
Dne 12. junija je započela v Skop-Iju razprava proti 175 osebam, obdol-ženim, da so se udeleževale razboj-stev ali podpiranja bolgarskih komite ških čet. Ze dolgo pričakovana razprava vzbuja ogromno senzacijo v celi Južni Srbiji in posebej že v samem Skoplju, ker so v afero zapletene mnoge osebe, iz Skoplja in okolice, ki so doslej uživale ugled dobrih državljanov.
V Južni Srbiji, posebno v obmejnih krajih ob bolgarski granici so na <inevnem redu vpadi organiziranih bolgarskih komitaških čet, ki stojijo vse pod direktivo macedonske komit-ske orgmizaoije v Čustendilu. Glavni revirji teh tolp so okrožje kumanov-sko, bregalniško in skopljansko, kjer \TŠijo komitaši na/l tamošnjim prebivalstvom, osobito nad inteligentnejšimi in premožnejšimi sloji, barbarska divjaštva.
Oete so oblečene v naše vojaške uniforme, nosijo pa bolgarsko. orožje in opravljajo celo akcijo očividno v imenu macedonskega bolgarskega komiteja, a pod firmo borbe »za avtonomijo Macedonije=. Za propagando svojih orga.iizacij se poslužujejo nešteril-nih letakov, v katerih ;»oživajo naše prebivalstvo na upor proti naši državi. Poleg tega se poslužujejo nasilnega terorja in je med obtoženci mnogo takih, ki so bili od komitov prisiljeni za vstop v njihove hajduške čete.
Ker so se to pomlad vpadi na naše ozemlje silno pomnožili in je bilo življenje tamošnjih prebivalcev dan za inem v večji nesigurnosti, je naša policijska oblast pojačena z žandarme--ijskimi oddelki započela energično ikcijo. Spopadi so zelo česti ob celi naši meji. Naša odelenja so vjela pro-■f-j komunistov, rodom Macedoncev. iu" preiskava je izdala mnoge zveze T-aših državljanov s komitašL katerim -o nudili pomoč bodici direktno kot i lani organizacij, ali so pa, mnogi tudi pod pritiskom nasilja, podpirali celo vstaško akcijo. Na temelju preiskave in najdenih dokumentov in pisem je doslej aretiranih 175 kompromitiranih oseb, ki s« vse nahajajo v skopljan-s,kib zaporih.
Interes skopijanskega in vsega juž-nosrbskega prebivalstva je razumljivo velik. Ker je razpravna dvorana premajhna. je vsled silnega navala publike zgrajena posebna velika baraka, v kateri so sc pričela zaslišavanja. V procesu so angažirani vsi skopi janski advokati.
Razprava bo trajala gotovo preko 10 dni in bo odkrila mnoge stvari, ki bodo -vrgle dovolj svetlobe na vse ro-varenje bolgarsko komitske organi-sacije.
Vsi so Redteilrs!.
Dunajska laška vojaška misija pred sodiščem.
nr. Rim, 16. junija. <Jutrovi» bralci se bodo še spominjali, koliko prahu je dvignila avoje-oasno afera »dunajske italijanske vojaške misije*. Vse avstrijsko časopisje je tedaj planilo pokoncu in obsipalo vodjo te misije, generala Segreja. in njegove dodeljene častnika z najhujšimi očitki, da so si kopičili denar na račun ubogih Dunajčanov in italijanske vlade. Škandal je bil velikanski.
Rimska vlada, ki bi bila gotovo naj-rajše pokrila vso to nesrečno stvar s plaščem nacijonalnega navdušenja, končno vendar ni mogla drugače in je uvedla sodno preiskavo proti obdolžencem. Aretiran je bil tudi gone-ral Segre, a prav kmalu zopet izpuščen na svobodo, češ, da ga ne zadeva nikakršen očitek. Po daljši preiskavi so se izmuznili državnemu pravdni ku, po naše »generalnemu odvetniku*, skoraj vsi člani misije, tako da jih je ostalo samo še pet, proti ka-
| teran se je končno vršila nrpnvz
i pred višjim sodiščem v Pistoji. Obto-Iženi so bili svoječas-no potom dunajske javnosti jim očitanih malverzacij: major čPenaglia, kapitan Valdottaro, Di Palma in Cibelli ter podporočnik Penna.
Razprava jo trajala kakih 14 dni in so bile zaslišane vse mogoče priče, med njimi general Segrč in general Meomartini, ki je vodil preiskavo na Dunaju. In kakšen je bil konec?
Zadnji dan razprave, 13. t ni., je vstal državni pravdnik Ricci in v svojem »obtožnem« govoru na dolgo in široko govoril o podatkih, ki jih je podala razprava, in splošno o upravi živilskega skladišča na Dunaju, ki je bila v rokah misije. Odločno je zanikal, da bi ta proces imel politično ozadje. Branil je vojaško upravo, ki so jo branitelji precej ostro napadali tekom razprave, in končno predlagal, naj se vsi obtoženci — oproste, in sicer major Penaglia ter kapitana Valdottaro in Di Palma, ker niso zagrešili zločina, čigar so bili obtoženi, kapitan Cibelli in podporočnik Penna pa zaradi pomanjkanja dokazov.
Branitelji so v svojih obrambnih govorih kovali v nebesa hrabrost obtožencev na bojnih poljanah in jih slavili kot narodne junake.
Po poldrugournem posvetovanju jc nato sodni dvor izrekel naslednjo razsodbo:
Oproščajo se: major Penaglia vsled neobstanka krivde, ker ni sodeloval pri dejanju; kapitana Valdottaro in Di Palma vsled neobstanka krivde, ker njima očitana dejanja ne tvorijo nikake krivde; kapitan Cibelli in podporočnik Penna, ker jima krivda ni bila dokazana.
Oproščeni so bili takoj izpuščeni na svobodo in mnogobrojno občinstvo jim je priredilo burne ovacije.
Quod erat demonstrandum! Dunaj-čanje so zopet za eno zmoto bogatejši!
+ Ljubljanske politične organizacije
sklenjene za drjem. Žerjavom. Sinoči se je vršil v prostorih tajništva JDS
sestanek zaupnikov ljubljanskih političnih organizacij. Sestanek je bil izredno dobro obiskan. Posl. profesor Reisner je podal kot načelnik strankine komisije obširno poročilo o ugotovitvah komisije glede uporabe podpor, ki jih je dala »Jadranska banka« na razpolago v demokratske svrhe. Zaupniki so vzeli podrobne račune na znanje ter so po zanimivi debati, ki je pokazala popolno enodušnost v na
kakor znano, uspešno Ljubljani in Trstu na
Politične beležke
-f- V Kamniku je bila potrebna nadomestna občinska volitev za dva odbornika, Klerikalci si sploh niso upali postaviti svoje kandidature. Oba mandata sta zato pripadla JDS, ki je jedina pravočasno vložila svojo listo. Nova občinska odbornika mesta Kamnik sta gg. Franc Vrhovnik, tovarniški mojster, in dr. Trampuž, odvetnik. — Tudi pri volitvah v pridobninsko komisijo ie napredna lista zmagala v III. in IV. razredu z veliko večino.
-f Volitve v oblastne skupščine se imajo po zakorm izvršiti 28. julija in ne 8. julija, kakor je stalo vsled tiskovne napake v našem včerajšnjem uvodniku.
4- Minister Krstelj in sporazum z Italijo. Kakor poroča beograjski »Novi List*, je minister dr. Krstelj, ki je, kakor znano, vodil v Genovi in Rimu ! skupno z dr. Rvbarem naša pogajanja iz Italijo, izjavil, da bo prisiljen odstopiti, ako bi vlada ne sprejela od njega sklenjenega spo-azuma.
4- Vprašanje Trsta v rimskem parlamentu. V posebni interpelaciji je opozoril tržaški fašistovski poslanec Giunta na nevzdržno situacijo, v kateri se nahaja Trst in katere je seveda v prvi vrsti kriva Jugoslavija. Giunta trdi. da Jugoslavija sistematično ovira železniški promet in bojkotira trgovino s Trstom. Odpomoči je po Giuntovem mnenju iskati predvsem v _ ostrejšem nastopu proti Jugoslaviji! Zunanji minister Schanzer je v svojem odgovoru priznal tržaško kala-miteto, ki da jo je zakrivil splošni položaj po vojnL Pri pogajanjih v Ra-pallu je bila sklenjena konferenca držav, ki so intereeirane na Trstu, med n<"imi seveda v prvi vrsti Jugoslavija. Schanzer je napoved izjavil, da je sporazum z Jugoslavijo zasiguran, ker tudi zadnje od Beograda zahtevane spremembe niso take.^ da bi mogle sporazum razbiti.
žorih, soglasno izrekli drju. Žerjavu
in vsem onim funkcijonarjem stranke, ki so razpolagali z denarnimi sredstvi iz kontov pri »Jadranski banki«, svoje neomajno zaupanje. Dr. Kra-mer je nato poročal o političnem po Iožaju in o incidentih, ki so se zgodlili povodom Kamenarovičevega nastopa v stranki sami. Zaupniki so poudarili, da je treba intrige, ki se kujejo proti enotnosti stranke, brezobzirno ra-zči stiti. Iz sredine zaupnikov predložena ostra tozadevna resolucija, je bila na predlog posL Reisncrja in drja. "Kra-inerja odložena. V smislu referata drja, Kramerja je zbor ljubljanskih zaupnikov sklenil, da naj se čirn bolj pospešijo dela za dovršitev strankine oblastne organizacije za ljubljansko oblast, ki bo prevzela enak delokrog, kakor ga ima že poslujoča mariborska oblastna organizacija JDS. Kot najskrajnejši termin za sklicanje oblastnih zaupnikov smatrajo ljubljanske organizacije 2. julij. Ljubljanski zaupniki JDS pozivajo somišljenike, naj se ne dajo begati po intrigah ljudi in krogov, katerih ramen je očitno ta, da se oslabi strankina disciplina in morala v trenutku, ko je treba napeti vso energijo, da jugoslovanska demokracija častno mas topi pri predfitoječih oblastnih volitvah. Sinoč-nji sestanek ljubljanskih organizacij JDS je pokazal, da so se oni, ki tvorijo ozadje gospodu Kamenaroviču s svojim prvoboriteljem vred — grdo zaši»ckuliralL
4- Vesti o d emisiji drja. Žerjava se zopet pojavljajo v beograjskih listih. »Novi List* vč celo že ftnena kandidatov za nafcledništvo- Mi smo povedali, kaj je na teh vesteh resnice. Kakor čujemo, zdravnik še nj oddal svojega končnega mnenja, ali se bo dr. Žerjav mogel 1. julija vrniti na svoje mesto ali ne. V slučaj«, da bo zdravnikovo mnenje ugodno, bo seveda doktor Žerjav zopet prevzel posle svojega ministrstva.
-f- »Stara pravda> v Mariboru. Iz zanesljivega vira izvemo, da v SKS ni bil storjen noben sklep, da bi se naj izdajalo posebno glasilo te stranke za mariborsko oblast..
gmtiorifiera Ja,
delovala tudi ▼ nafti h odrih.
Nova Vecdlova knjiga o nas, ki je ravno izšla, se imenuje »Von Beogiad bii Bakar* in je izšla v založbi fraat-furiske »SocKteu-Druckerei*. Knjiga jo opremljena x »emljevidi in fotografijami, pa kljub temu ni nikak Baedecker, ampak služi bolj upoznavanju razmer.
Občni zbor Filharmonične družbe v LJubljani se vrši v pondeljek dne JL julija ob 8. uri zvečer v mali dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem tr-
Sioorf
gn. Dnevni red: Otvoritev po predsedniku, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, zvišanje članarine, volitev novega odbora, volitev delegatov za občni zbor Glasbene Matice, predlogi in nasveti. — Odbor Filharmonične družbe v Ljubljani.
Lepa Vida, mesečnik lit krožlia «Lepa Vida*. Leto L, št 4—5. Ljubljana 1922. Najmlajši med mladimi izdajajo svoj leposloven list, ki je prav prikup-Ijiv. Zelja po zdravju odseva iz njega. Med sotrudniki in sotrudnicami najprijetneje opo7ore nase Srečko Kosovel, Branko Jeglič, Bina Artačeva in Alfonz Gspan. Jeglič in Artačeva sa že med pokojnimi. Skoda teh dveh mladih bitij, ki sta oba kazali močan talent Gspan jo zlasti dober v svoji »Karpatski noči*, medtem ko se mu pri drugih proizvodih pozna- da dela prve korake. Odločilne
besede za enkrat še ni mogoče reči o ■ ------- - -	■
nobenem »otrudniku. Razvoj in č« bo i raz; premagal ga je »Nuselski* s a : « pač pokazal, kaj je v njih in kam gre- ' Budimpešta: Švicarsko moštvo.
Nogometne tekme na Telovc
(Švicarji v Budimpešti. — Poraz Slavil? in SparteJ Zagreb: Nogometne tekme, ki so 't vršile v četrtek, so končale s sledeči.,i izidom: Hašk : Croatia 5 : 1 (O : H Gradjanski : Viktorija 5 : 2 (2 : 0), Železničarji : Slavija 2 : 1 (1 : 1). Zagrer : Amatcurji 2 : 1, Derby : Poštarji 7 : r (3 : 0), Zmaj : Grafičarii 4 : 1 (2 enajstmetrovki).
Gradec: GAK. I. : Amateure I. 7 : 1 (4 : 0), Sturm I. : AAC. I. 9 ; 0 ( 1 : 0).
Dunaj: Senzacija dneva je bii pora/ praške Slavije, ki jo je dunajski Rapld porazil s 4 : 2 (2 : 1). Cehi so bih v prvi polovici v premoči ter pokaz^i krasno kombinacijsko Igro po tleh, ki jim pa vendar ni prinesla uspeha. Po odmoru prevzamejo Rapidovci vlogo gostov ter dosežejo iepo zmago. 40.000 gledalcev. (Dunajske prvenstvene tckmr > Hertha : Vienna 2 : 0 (2 : 0), Adroira Ostmark 1 : 0 (1 : 0). Po tej tekmi je Ostmark padla na zadnje mesto v prvenstveni tabeli I. razreda in ji grozi neva. -nost, da pride v II. razred V družen razredu ie presenetila neodločna igr;. Slovana z Nussdorfom, ki je končala ;r l : 1. S tem so dunajski Cehi izgubi!! vsako šanso, da še dosežejo prvo mesto.
Praga: Češkoslovaški prvak Spart* je doživel na praznik nepričakovan po-
do. Želimo jim pač mnogo, mnogo uspe hov!
Prosvcta
Ljubljanska opera.
Sobota, 17. junija: »Carmen*. Gostovanje kapclnika g. Lovra Matačiča Iz Novega Sada. Začetek ob pol 8. Izv.
Mariborsko gledališče.
17.	iunija: »Prodana nevesta*. Izv.
18.	junija: »Caričine Amaconke*. Izven
in zadnjič v sezoni.
•
Ljubljanska opera. Sinoči je dirigiral »Madame Butterflv* gost iz Novega Sada, kapelnik Matočič, ki se je izkazal za izredno tankočutnega in temeljitega glasbenika. Imel je z orkestrom, kakor pravijo, eno samo izkušnjo, pa se je vendar precej poznalo sinočnji predstavi. Vse fraze so bile idealno obdelane, vsak drobec je moral dati svojo iskro iz sebe. Takih dirigentov po naših operah ni dosti Jutri dirigira g. Matočič »Carmen*.
Ga. Dragutlnovičeva, članica mariborskega gledališča, nastopi te dni zad-
Sokolstvo
širša seja prehranjevalnega odseka
se vrii v torek dne 20. junija 1922 ob 19. uri v restavraciji Narodnega doma. Vabimo člane, da se te seje udeleže in pripeljejo s seboj nove člane, kateri so pripravljeni sodelovati pri temu odseku.
Sokolsko društvo v Domžalah priredi s sodelovanjem odsekov Brdo, Dob in Moravče v nedeljo dne 18. junija 1922 pešizlet v Lukovico x javno telo-vadbo ob 4. uri popoldne, pri kateri igra domžalska godba. Ker je mladi odsek na Brdu potreben vsestranske pomoči, se prijatelji sokolstva vabijo na to veliko prireditev.
Sokol v Borovnici priredi v nedeljo dne 18. junija veliko vrtno veselico z javno telovadbo, plesom itd. Sodeluje Sokol Vrhnika in Logatec, godba in pevski zbor »Zveze jug. žel. Ljubljana». Odhod vlaka iz Ljubljane gL kol. ob 14.35 uri.
Proslava desetletnice Sokola v Radečah se vrši v nedeljo dne 18. junija, spojena z okrožnim zletom gornje-po-savskih društev celjske župe. Obratno ravnateljstvo južne železnice je dovolilo polovično vožnjo proti izkazu društvene zletne izkaznice na progah Ljubljana^ Zidani most-Št Jurij ob južni železnici in Zidani most-Zagreb. Bratska društva
ga je v nedeljo avstrijska reprezentanc., porazila s 7 : 1, je na praznike igrah
Budimpešti proti madžarski reprezeetar
cL Tekma ie ostala neodločena t. 1 : i
*
Maribor : Ilirija. V nedeljo IS. t. !.--se vrši na prostoru Ilirije nogometu.-, tekma med Ilirijo in Mariborom. Maribor je dosege! v letošnji sezoni mnogo iepiii rezultatov. Pribori! si je zopet prvensr Maribora, v katerem vodi z 19 točkair . torej s 5 točkami pred Rapidom. Smatrati ga je poleg Ilirije za najboljši slovet -ski klub. — Pričetek tekme ob 18. ur Ob pol 17. uri se igra pred tekma w Svobodo, Moste in Ilirijo II.
Lahkoalletiini miting med Avstr in Švedsko. Na praznik so se na Duns» vršile lalikoatletične tekme med mošt Švedske in Avstrije. Zmagali so Švedi -9 proti dvema točkama. Avstrijci so premagali Švede le v skoku v višino z zaletom (Hasensteiner 1.75 m) in v skok v daljavo z zaletom (Egger 7 m). V tr ku na i500 m je bi! Friebe (Gradec) drugi (4:2.2) za Švedom Lundgreeaoni
Iz poslovnega odbora L. N. P. (Slu; beno). Verificirajo se prvenstvene tekme Ilirija : Primorje 5 : 0, Ilirija II. : L. A. S. K. 6 : 1, Ilirija III. : Slavija 4 : 2, MAK. : Ptuj 8 : 1, Rapid : MAK 6 : :<■ Maribor : Rapid 5 : 1. Prijavljeni so za S. K. Svobodo Maribor: Štefan Polak: Athlctik-Sportkiab Celje: Janežie Orna-: S. K. Celje: Špindler Edvard, Roman Oberlintner; S. K. Svoboda Celje: Schr-her Leopold, Gril Jožei, Hojmk Štefa-
se naprošajo, da se zleta kar v največ- j Hojnik Gustav, Dobrajc Franc, Zupane
JV	— —------ —	m	i ^ lUJIlin viuolu Vj L/VUI	« *
jem številu udeleže. Predpoldne je spre- pranc. Za v nedeljo dne 18. t. m. se dc-iem članov iz Posavja in skušnje, ob j j0čijo sledeče prvenstvene tekme: o'i
16.30 na igrišču Sparta-Primorje: Slavl-: ja : Hermcs rez. Ob 18. uri istotam Pr,-' morje : Sparta. Na igrišču Svobode Mo-I ste ob 18. uri: Ilirija II. : Svoboda Ljub-I ljana. V četrtek 15. t m. je službujoč
2. uri obhod in nato javna telovadba. Po telovadbi velika ljudska veselica. Pohitite v naš prijazen trg in radujte se z nami ob prvi desetletnici ter nam podajte moč do uspešnega dela v dru
gem desetletju. Pokažite z vašim so- odbornik L. N. P. na igrišču Sparta-Pri-
delovanjem, da znate ceniti delo v prid sokolstvu.
Sokol Jezica priredi dne 25. junija svoj prvi javni nastop na prostoru g. J. Avšiča v Klečah.
Rezultati razkola v kolu. Odkar je prišlo v karlovškem Sokolu do razkola, izdaja odbor stalno svoja poročila o porastku članstva. Iz tega pregleda je razvidno, da je pri .jugoslovanskem sokolskem društvu v Kar-lovcu narastlo število članstva od 28.
morje g. Bašin, v nedeljo 18. t m. službujoč odbornik L. N. P. na igrišču Sparta-Primorje s- Klemenčič v Mostah r. Kos. Tajnik II.
Kolesarski podsavez za Slovenijo
karlovškem So- priredi v nedeljo, dne 18. t m. drugn podsavezno zvezdno dirko v Celje, katere se udeležijo vsi klubi Slovenije to-bratski hrvatski klubi. Cilji v Celju s<v za klube iz Ljubljane, Jezice, KamniP.j Šoštani in Celje pri hotelu »Krona--Ljubljanski cesti, za klube iz strani Mu
februarja 1922 za 166 članov, a svoj iz- ribora pri restavraciji «Wilson* na Mami zad- stop priiavilo samo 56 članov. Te šte- i rlborski cesti v Gaberjih ter za khibr. !'-n:ikrat v Mariboru kot Marta v »Jakobu I vUke bodo seveda razočarale one, ki so | hrvatske strani, to Je Št. Jernej, Zagreb. RudS nakar odide v Split, kjer je an- stavili velike nade v razkol našega So- j Novo mesto in Bjelovar pn gostdn, »P, gažirana za prihodnjo sezono. Ga. Dra- ikoistva._idej* na Bregu,__.
— Luifreeiia Bsrgia
(Dalje.)
*Da. grof Pesarski!* odgovori pri-hajač in" na ozkem, bledem, mladeničem obrazu se kaže neka vznemir-
;enost
-cGiovanni Sforza, grof Pesarski stoji pred vama! Soprog Lukrecije Bor-^ia, zet Svetega Očeta, obenem pa v.rtev one proklete rodbine, ki drži se-iiaj v svojih rokah srečo ali nesrečo toliko smrtnikov!*
»Bernardo, zapahni vrata!* zapove starka. Ko izvršuje Bernardo njeno povelje, spusti grof Pesarski nalahno plašč s svojih ramen, vrže klobuk v kot, pristopi k starki in jej prisrčno
stisne roko.
< H vala bogu, da te najdem zopet / Iravo in Čvrsto, mari Risetta!* pravi rof Pesarski, »tebe in tvojega Bernarda! Pa kje je Giuseppe, moj mlečni brat, s katerim sva skupaj pila tvoje mleko?*	„	x ,
Sivkasto, skoraj upadlo lice starke preleti nenadna senca, potem na se zalijejo starkine oči s solzami m jee-liaje odgovori:	_
»Grof, njega ne najdete vec med živimi! Giuseppe je pod zemljo, ubilo ga je zastrupljeno bodalo neke preklete ciganke, zakrinkane zločinke. za katero nihče ne ve. odkod ie rmžia m kam ie izginila!*
»Ubogi Giuseppe!* klikne grof Pesarski in tudi on se zasolzi. »Tako je tudi on postal žrtev negotovosti, ki vlada v tem prokletem mestu kakor kuga. Umorstva, uboji, smrt in zločin vladajo v papežkem Rimu! Vi veste, prijatelji moji, da sem tudi jp,z posvečen srotovi smrti, če bi me kdo od njih zapazil v mestu. Z vsakim korakon, ki ga storim tukaj, se bližam svojemu grobu. Morda. Name preži tisoč opaznosti, na vsakem uličnem oglu stoje zasledovalci, pripravljeni, da me ubi-jeio kakor psa. Lopovski starec, ki nosi tiaro, in še bolj lopovski njegov sin, kardinal Cezar, ki s kardinalskim škrlatom pokriva svoje nizke nagone in krvave zločine, — ta dva sta se zaklela, da me ubijeta, ...mene, ki sta ga nekoč objemala in nazivala sina in brata!*
«To je živa resnica,* odgovori Bernardo in prinese grofu stolico ter ga s kretnjo roke povabi, naj sede. »Vi bi bogme bolje storili, da se ne prikažete več v tem mestu. Še sedaj se spominjam one noči, ko sem vas v gondoli prepeljal čez Tibero pa doli v morje kjer je že jadrnica čakala na vas, — hudiča, takrat nam je trda predla in malo je manjkalo, da bi nas bili papeževi biriči prijeli!*
«Na kaj me spominjaš, Bernardo,* hrkne grof in temna rdečiea se prikaže na njegovih licih. »S sramoto se spominjam one noči, ko sem morali l bežati kakor »ložinee ali kakor Uuec.
ki ga v mostu ne trpe, ampak preganjajo. No. Borgije so se bili odločili, da ni* uničijo, ker jim ni več bil po -rodu grofovski zet. Nenadoma se je papež Aleksander domislil, da mora za svojo hčer najti kneževskega soproga in sebi kneževskega zeta, zato je moral izginiti siromašni grof Gio-vanni Sforza, in sveta zaveza zakona, ki sva ga pred oltarjem sklenila jaz in moja žena Lukrecija, je pogazena in uničena. Seveda s privoljenjem Svetega Očeta! Sramota za celo krščanstvo, ki trpi in prenaša taksnega vrhovnega glavarja, sramota je pa tudi za mene, da sem takrat zapustil ljubljeno ženo in pobegnil kakor tepen pes! Pa kar je, to je, in sedaj mi preostaja le še. da se osvetim onim, ki so mi jo tako zagodli'.*
cOsveta!* — jekne kakor odmev z usten sivolase Risette. «Ali si slišal govoriti grofa pesarskega, Bernardo.-' Kdor mi izbi je oko. njega oslepim na obe očeii, kdor mi odreže uho, temu iztrgam jezik, da ostane na veke
nem!*	, .
»Oh, mati.* odgovori Bernardo, »bojim se, da grofu Sforzi ne bo uspela njegova os veta, prav tako, kakor midva no bova nikdar našla one tajin-stvene ciganke, ki je izgi lila, ko nam je ugrabila sina in brata. Borgijci so mogočni, bolj ko kdo drugi na svetu! Daleč sega njihova železna roka in kogar se dotakne, je po njem'. Ze se Brioravliaio svečanoeti za svatbo prin-
ca aragonskega z Lukrecijo, kmalu l>odo zazvonili zvonovi in v cerkvi se bo prepevalo, kajti Vaš zakon, gospod grof, je papež proglasil za ničev in neveljaven!*
Tiha kl^tva sikne in grof pograbi za ročaj svojega meča.
»To' je storil, ta bogokletnik, krivo-prisežni papež, sivolas lopov! ln s tem je dal strašen primer, kako ni treba držati dane Sesede, ali prlseire, položene v imenu božjem aH njegovega Sina! Toda krivoprisežnika bo zadela božja kazen! Še 'ni končana njegova zemeljska pot! Ako pa ne najde svojega svetnika in osvetnika tukaj, najde ga tam! Prokleta takšna glava vesoljnega krščanstva!*
Pri teh beeedah dvigne grof Sforza; obe roki v nebo in žuga s pestmi.
»Glej, sin moj!* bodri .-tara mati. svojega malodnšnejšega sina Berr.ar-, da/ »Tako govori pravi možakar, ki še obča ti moč osvete in sovraštva! On ni sesal zaman na mojih prsih, kri dojilje je prešla tudi vanj, plameni moje duše tle v njem. Ali recite, plemeniti gospod,* nadaljuje stara Risetta tišje, »kaj pa Vas je sedaj privedlo nazaj v to mesto, iz katerega ste srečno ush. Ni dobro, da se vračaš v levjo duplino. komaj ko si iz nje odnesel zdravo
glavo!*	. _
»Recite raje. v duplino tisrra »orgije!* odvrne Giovanni Sforza, *ker Bonrijcev ne smete primerjati s ple-j menitim levom, arooak * zavfaunm^,
toda groznejšim iu krvoločnejšim ri-grom. ki iz zasede sxoči na svojo ž" -tev in jo ubija s svojimi kremplji. ."J1-. dar sit njene krvi. Vem. da sem dan:-s svojim prihodom postavil na kocko svoje mlado življenje. Toda ni je sik-na svetu, ki bi me bila mogla zadre.1 ti, da ne bi bil prišel semkaj. Pri?-I sem, da branim svoje pravice in d:-zadam Borgijcem pni udarec. Pa da vama povem vse na kratko, mati R! setta. in ti, Bernardo, odstopita mi v j>ol ure svoje gnezdo, ker pričakuj'"-!:' tukaj-le važen poset Pustiti me mo rate pol ur1 samega.*
»Poset? Bogme.* — odgovori starka začudeno — »bogme, neonrezno pričenjate svoje delo. gospod grof. Tako ga pričenjate, da bost* izpilili "-lavo Vi in z Vami tudi midva! Pa pež ali kardinal Cezar bosta kmalu izvedela. da ste v Rimu in da ste se za tekli v to špiljo. Takrat pa bo nas vseh zapečatena.*
»Le pomirite se, mati Risetta, moj obisk ne bo nikogar izdal. Sicer pa ne pride moški, ampak ženska.*
»Tem slabš'\» zamomlja Risetta ic močno kima z glavo.
»Kaj pa porečeta potem, ee Vam^ izdam, da je ženska, katero^ pričaku jem. — moja žena, sama Lukrecija'.'
Mati in sin poskočita in buljita v grofa Pesar-' ega, kakor da ne veruj -ta njegovim besedam.
(Dalje Driliodniič.)
Domače vesti
*	Za rektorja ljubljanske univerze!
je bil včeraj izvoljen v ožji velitvi pro-1 fasor teologije dr. Aleš Ušeničnik, zastopnik riajreakcijonarnejše katoliške j btruje. Ga-fK>d Ušeničnik je bil pre-zentiran od ljubljanskega škofa Protikandidat onega dela profesorskega zbora, ki je smatral za nedopustno, da pride najvišja akademska čast v -oke zastopnika onili, ki negirajo svobodo znanosti je bil profesor Plemelj. Menda prvikrat v zgodovini jugoslovanskih vseučilišč se je zgodilo, da je škofijski ordinarijat soodločeval pri volitvi rektorja.
*	Otvoritev zagrebškega velesejma. Včeraj je prispel v zastopstvu trgovinskega ministra v Zagreb minister
pravosodje dr. Markovič, ki bo danes svečano otvoril velesejm. V njegovem spremstvu je kabinetni šef dr. Lazarevie.
*	VelikoduSno narodno darilo. Po poročilih iz Buenos Airesa je tamkajšnji rojak Josip Kalafatovič, ki se je priselil iz polotoka Peljcšea v Dalmaciji, poklonil našemu generalnemu konzulatu vso tiskarno, ki je vredna več stotisoč dinarjev. Velikodušno darilo je vzbulilo med našimi izseljenci v Južni Ameriki veliko veselje, ker bo sedaj znatno olajšano narodno in prosvetno delo.
*	Naval odmetnikov. Beograjsko <Vreme» poroča: Poslednje dni se opazuje v albanski nevtralni coni ži vahnejše kretanje odmetnikov, ki deloma prehajajo tudi na naš teritorij. V selu Liparu je bil jak spopad mod albanskimi žandarji in odmetniki iz društva Azsm - Berte, od kojih je bil eden ubit, a osem ranjenih. V noči med 1. in 2. junijem je poskušala večja grupa odmetnikov preiti iz nevtralne cone v djakoviški okraj. Oddelek naše žandarmerije in vojske je čvrsto odbil napadalce, ki so pobegnili, pu-Btivši enega mrtvega na mestu borbe.
*	Madžarske čete ob naši meji. Beograjski »Novi List* ]>oroča iz Suboti-ee, da madžarske oblasti še zmeraj vzdržujejo ob naši meji številno civilno opravljeno vojsko. Njen komandant, znani polkovnik Sos še vedno nosi naslov »začasnega in izvanred nega komandanta Segedina in segedin-tke oblasti*. — Nadalje osnavljajo madžarske oblasti s pomočjo Udruže-nja jugoslovenske emigracije v Pešti na naši meji nove emigracijske revolucionarne čete. Doznava se, da je tekom poslednjega tedna dospelo v madžarsko obmejno mesto Zalaeger-ezeg preko 10.000 emigrantov, oblečenih v sportsko lovsko in polvojaško obleko. Nosijo madžarsko orožje. Med temi emigranti je največji del Hrvatov, a poleg njih tudi mnogo Bosancev, Črnogorcev. Arnavtov in Srbov. To so večinoma ljudje, ki so radi najrazličnejših zločinov pobegnili iz Jugoslavije.
*	Iz justične službe. Po odredbi ministrstva pravde z dne 2. junija je sestavljena posebna komisija, ki naj v zmislu predpisa člena 137 ustave dogovorno določi, za katere sodnike v Sloveniji ne "ho veljavna v ustavi zajamčena stalnost Predsednik te komisije je Fran Smekija, podpredsednik stola sedmorice v Zagrebu, člana pa: Ivan Kavčnik. predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, in Makso Čeme, svetnik stola sedmorice v Zagrebu.
*	Z ljubljanske univerze. Na filozofski fakulteti je bil izvoljen za dekana za študijsko leto 1922/23 gospod profesor dr. Fran Kidrič; kot prodekan bo pa fungiral dosedanji dekan gospod prof. dr. Artur Gavazzi.
*	Moško učiteljišče v Ljubljani Vpisovanje v L letnik je v petek dne 30. junija od 8. do 11. ure. Učenci, ki so dovršili -4. razred srednje ali meščanske šole (nastavni razred), se sprejemajo brez izpita, za druge bodo sprejemni izpiti dne 11. in 12. septembra. Predložiti ie treba krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
- Iz »Uradnega lista». »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 64 z dne 16. junija »Zakon o ženskih obrtnih šolah*.
*	Dohodnina od službenih prejemkov zasebnih nameščencev za 1921 in 1922. Prejeli smo: Z zakonom o proračunskih dvanajstinah za meseca maro in april 1922 se je uveljavilo načelo, da ne plačajo zasebni nameščenci dohodnine za leta 1921 in 1922 od onega zneska, ki se pri državnih nameščencih izloči iz odmerne osnove. Pri primerjanju prejemkov se vpošteva edino le višina skupnih službenih prejemkov brez ozira na kategorijo, čin ali druge okolnosti. Edino kar je poleg višine skupnih prejemkov važno. Je družinsko stanje, katero je presojati po načelih, po katerih dobivajo državni nameščenci draginjske doklade. Zaradi tega bodo davčna oblastva v najkrajšem času obnovila priredbo dohodnine za leto 1921 in kolikor je ta za leto 1922 že izvršena, tudi za leto 1922. Ako bi v tem oziru rabila davčna oblastva glede ugotovitve družinskega Stanja in drugih razmer nameščencev sodelovanja službodajalcev, se ti v interesu nameščencev vabijo, da pozivom davčnih oblastev čimpreje ugode. Izka-fci vsled obnovitve priredbe predpisanih davčnih zneskov se aznolože na vpogled pri občinskih uradih iti pri obrato-vališčih, Ri zaposlujejo večie število zasebnih nameščencev.
*	Radič na Bledu. Z Bled* nara poročajo: Danes zjutraj bo se razširile neutemeljene govorice, da se je Stipica Radič nenadoma pojavil na Bledu. Iz Bohinja se je pripeljal s prvim jutranjim vlakom Radiču podoben gospod, kateri se je tudi baje na jezeru podpisal za Eadiča. V vlaku se je pa zgražal nad upravo države, kar je dalo povod za osumničenje. Detektivi so pridno zasledovali, kam da je izginil U Radič, ki se je zjutraj mudil kratki čas v hotelu »Triglav*. Niso ga pa mogli izslediti, ker je baje že s vlakom ob desetih odpotoval proti Jesenicam.
*	Ženska moda si lahko oddahne. Klerikalci so jej topot še prizanesli in so shod, ki so ga nameravali obdržati v Unionu, odpovedali. - Vsa javnost je namreč odklonila bedasto hinavščino, da je naša ženska moda pretirana ali nemoralna. Takšai trditvi enega ali drugega živčno omajanega gorečneža se mora vse smejati! Nekateri ljudje v »Prerodu* so uvideli, da poskušajo to društvo klerikalci izrabljati za svoje politične namene, in so zato izstopili i* odbora, shod je pa bil preložen in občinstvo je prikrajšano za zabavo. Mnogi so si namreč obetali, da bo prizor za bogove, ko bodo misionarski gorečneži Ljubljančankam priporočali, naj bi se ne nosile po culukairsko. ker ta noša škoduje duši in telesu!
*	Direktna avtomobilna zveza Ljub-ljana-Bled. Od 10. junija naprej vsako soboto in dan pred praznikom vozi salonski avto-omnibus i* Ljubljane na Bled. Od Ljubljane (Jadranska banka) ob 4. uri popoldne. Povratek z Bleda od hotela Petran v nedeljo in praznik ob 11. uri zvečer. Vozna cena 60 Din, tja in nazaj 110 Din. Prijave za sedeže sprejema telefonično Jadranska banka »Avtomobilna*.
*	Zdravstveno stanje v LjubljanL V dobi od 4. do 10. junija se je v mestni občini ljubljanski narodilo 33 otrok, med njimi dva mrtvorojenca, umrlo pa je 8 moških in 11 žensk, skupaj torej 19 oseb, in sicsr 5 za jetiko, 3 za rakom, 2 za zastrupljenjem rane, 2 za. srčno hibo, 1 za pljučnico, 5 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 moški pa je izvršil samomor. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen samo 1 slučaj daviee. Bolnik je bil oddan v bolnico.
*	Vojaški koncert se vrši danes, soboto zvečer v hotelu štrukelj v Ljubljani.
*	Posojila za poglobitev Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Prejeli smo: Glasom že objavljenega razglasa z dne 1. marca 1922 št 7 se vrne letos ves od pokrajinske uprave znižani ostanek posojila, danega posestnikom barskih zemljišč za. poglobitev Gruberjevega kanala in Ljubljanice. Tozadevni razdelni izkazi in izvlečki posestnih listin so 8 dni pri županstvu na javni vpogled razgrnjeni. Morebitne pritožbe proti vpisu v razdelni izkaz ali proti visokosti odmerjenih doneskov je podati na pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo, v 14 dneh po preteku prej označenega 8 dnevnega roka, in sicer potom Glavnega odbora za obdelovanje barja v Ljubljani
*	Zahvala. Odbor podmladka »Rdečega križa* se najsrčneje zahvaljuje g. dr. M. Ambrožiču za strokovnjaška pred a-vanja pri zdravstvenih kinematografskih predstavah v kinu »Tivoli*. Ljubljanska ljudskošolska mladina, ki je prisostvovala tem predstavam, je sledila z velikim zanimanjem otroškemu razumu dostopnim izvajanjem g. dr. Ambrožiča.— Odbor podmladka »Rdečega križa*.
*	Smrtna kosa. V četrtek je umrl v Ljubljani znani krakovski ribič, Franc Novak, p. d. Srebrnjak. Blag mu spomin!
*	Mariborska elektrika je pravi uni-kum. Mesto je kar nenadoma v temi, ker nekaj ne funkcionira. Kolikor smo informirani, pa tega ni kriva falska elektrarna, ker je električno omrežje mestna last in je samo priključeno fal-skemu omrežju. Zato je že skrajni čas, da občinski gospodarji poskrbe, da prenehajo že enkrat dosedanje šikane.
*	Iz celjskega občinskega sveta. Na svoji zadnji seji, ki je trajala do ene ure ponoči, je občinski svet celjski razpravljal o mestnem proračunu za leto 1922. Primanjkljaj v mestnem gospodarstvu je proračunjen ra okroglo pet milijonov kron. V pokritje primanjkljaja se bo pobirala zvišana vžitnina na pivo in vino in sicer 1 K za vsak liter piva ter 3 K za vsak liter vina. Gosti, ki se nahajajo po 22. uri v gostilni, oziroma po 23. uri v kavarni, bodo plačevali po 1 Din mestne davščine. V nadaljnjem poteku seje se je funkcijska pristojbina za župana zvišala od 2-1.000 na 48.000 kron letno. Občinski svet je končno sprejel celo vrsto predlogov. Županstvu se med drugim naroča, naj prouči primerno izpremembo mestnega uradništva; naj se prodajo vse hiše, izvzemši mitnico ob Ljubljanski cesti, magistrata, šolskih poslopij in stare gimnazije. Prodajo naj se tudi vojašnice, v mestnem gledališču pa se naj uredi kino. Policija naj izprazni poslopje otroškega vrtca v Gaberru, da bo to poslopje moglo zar dostiti svojemu namenu.
*	«S!i!;e iz Belokrajine«. Nova knjiga ! Slike iz Belokrajine*, spisal dr. Franjo | Ogrin, je izšla. V prvem delu opisuje ! Belokrajino v zemljepisnem, zgodovin-| skem in narodopisnem oziru, drugi del ! pa, prinaša razen resnih dogodbic, veči-j noma šaljive črtice. Kdor bo bral n. pr. i »Belokranjska rodoljuba v Zaflrrebu*. ee
te gotovo od «re» ««m«j*L iliijiga im-1
di na 76. straneh (stane 8 Din) dovolj
podučnega in kratkočasnega čtiva. Do IZREDNEMU ZBORU NARODNE! bi se v vseh knjigarnah.	« x pavkf <;H<s
• «V boj za staro pravdoU je rniadin- i	OAIMVC ans.
»ka igra, ki jo predstavlja šolska mla- O izrednem zboru delničarjev Narod-
Gospodarstvo
dina v Cerkljah pri Kranju dne 18. ju- i ne banke SHS, ld se je vršil 11. t. m., nija ▼ 3 ari ▼ proslavo kraljeve poro- | sme, kratko že poročali. Na dnevnem reke. Snov ie povzeta iz tisočletne borbe | du sla bili. kakor smo poročali, dve važ-
*	• «	i • j t 1 ■	_______L. J/tr/iflimin nfOUll
slovenskega naroda in sestoji i« 5 delov. Sv. vira, sv. Ciril in Metod; umešče-vanje slovenskih knezov; kmečki upor; Birija; po ujedinjenju (epilog). Igro jeza kmetske odre spisal g. Josip Lapajne.
4 Iz Trbovelj smo z ozirom na poročilo »Predvečer kraljeve poroke* prejeli pojasnilo, da se je bakljade udeležilo tudi prostovoljno rudniško gasilno društvo v Trbovljah.
•	Razid društva. Podružnica »Slovenske straže* v Cerkljah na Gorenjskem se je prostovoljno razšla.
*	Samomor. Dijak VI. razreda nekega ljubljanskega zavoda Klemene se je v četrtek okrog 7. ure zvečer ustrelil na svojem stanovanju v Mostah. Nesrečni mladenič je bil svoječasno že v kadetnici, pozneje pa je menjal svoj študij. Bil je tih dijak, je srednje dobro napredoval in ni imel nikakršnih šolskih konfliktov ali težav. Pač pa so bile težav-nejše rodbinske razmere, zlasti mu je bilo težko učenje, ker se je cela rodbina, obstoječa iz 6 oseb, morala zadovoljiti z eno samo stanovanjsko sobo.
ni točki: sprememba dosedanjih pravil tet voliti.v upravnega in nadzornega odbora. O tem bodo zanimale čitatelje še sledeče pourobnosti:
Glede pravil se je razvila zelo živahna diskusija, ki je trajala celo dopoldne, tako da se je moralo zborovanje popoldne nadaljevati in je trajalo pozno v noč. Največjo debato sta izzvala v načrtu pravil točki: o prenosu delnic in o za-brani, da bi bančni ravnatelji mogli postati člani upravnega odbora Narodne banke.
Po novem zakonu o Narodni banki se morajo delnice glasiti na ime. Prenosi so dovoljeni samo po odobrenju upravnega odbora. Prvotni načrt pravil je bil takšen, da je upravni odbor pridržal sebi
Ob začetku tega meseca se }e skorc
v vseh nasadih prikazala — pa le v ir,a lem številu — aphis — muha, to je po-, zročitcljica hmeijskih uši: danes je le-teV tudi še videti, vendar pa le v malem ite vilu in se po enak: dnevni in nočni ter, peraturi ni bati. da bi prišlo do kakes< opasnega napada. Povprečno se lahk-reče, da je stanje hmeijskih nasadov ts ko neenako, kakor že dolga leta ne. Ob lo dežla in zopetna poletna vročina hmelj ski rastlini bila nujno potrebna.
Hmeljska kupčija ie zopet oživela je hmelj po kakovosti, kakor tudi po ceni napredoval. Cene se pomikajo <;.i 2900 — 3300 Kč za 50 kg. Razpoloicnj.-na trgu prav čvrsto m cene rastoče.
— Izvoz naše živine v Avstrijo. Ka-kor poročajo z Dunaja je vsled pa<bv avstrijske krone, skoro popolnoma po nehal uvoz naše živine v Avstrijo. N-tržišču St. Man na Dunaju naše živino Zadnje zopetno
en, da Je upravm oanor P™"« ~ j SšaS^vsTrijlke6^'krone. 6e se bo dr bi velike pravice m!e moge! odob„U	\ ^ u avstrijski trr
dovoljen e za prenos delnic, ne da bi dal; onel? 1,„Ftnd; ^v n« sto komu kakšno pojasnilo za svoj sklep. naš. ž.vrni, zlasti ker tod. din*.
Proti temu načrtu je nastopilo večje število govornikov. Zlasti s strani bančnih zastopnikov se je trdilo, da bi takšne prestroge odredbe o prenosu delnic slabo uplivale na vrednost delnic. Banke
voljiti z eno samo stanovanjsko sobo. jma.o ve,jko 5tcvi|0 deInic in njihov j„. Mladenič je kazal v zadnjem letu znake j ter£S ^ da se te de!nice morejo iahko živčne prenapetosti m neurejenosti, bil jn hitn) vnovčm v s]uČ3ju potrebe in da je včasih ▼ nasprotju z običajno svojo j Je trgovina z delnicami na borzi omo-mimostjo nenadno hudo razdražljtv fn ! gočena v najVečji meri. Ne samo, da je je tudi svoje nesrečno dejanje izvršil j tak?no ^anje na dovoljenje prenosa bržčas v takšni hipni živčni motnji. Ves ; zanludn0i pomeni to tudi. izpostaviti se popoldne je namreč risal, naenkrat pa j možnosti šikaniranja s strani uprave. Na ostane od dela, odide iz sobe in spro- j u po^ednji očitek se je odgovorilo, da ži strel v se. Dogodek je zbudil precej- > so v uprav} ljudje, ki vživajo zaupanje šnjo pozornost in obče sočutje. Prizade- J delničarjev. Končno so se v tej točki zeti rodbini naše iskreno sožalje!	1 dinili tako, da se prvotni tekst nekoliko • Atentat na učitelja. V šempolaju na j ui,|a?i_ Stavek, ki je predvideval, da Goriškem so doslej neznani zlikovci iz- j uprava ni dolžna dajati pojasnil, zakaj vršili atentat na učitelja. Ob treh zju- I je odbila prenos delnic, se je črtal. Ra-
traj se je Blišala močna detonacija, ta- j zen tega se je dodalo, da se more v slu- —	---------- _
ko da so prebivalci v celi okolici sko- ! £aju odbitja vložiti pritožba na pristoj- nji trgovinL Iz Prage nam poročajo: ' čili pokonci Neznana roka je izvršila, j M nadzorno oblast.	j zadnjem času je nastopi! v lesni trgovin
atentat na učitelja in njegovo rodbino. j Ravnotako živahno diskusijo je izzva-: zopet zastoj. Anglija in Francija ne P'-1 Zažgala je eksplozivno snov, ki je raz- i vprašanje o točki, da bančni ravna- : vprašujeta mnogo po češkoslovaškem le.
1 telji ne morejo biti izvoljeni) v upravni j su. ker ga dobivata cenejše iz Hnsije :?• odbor Narodne banke. Ta zabrana le bi- i Finske. V Nemčijo zadnje dni sploh w la vnešena v besedilo, ki je bilo prečita-; pre več les. ker je marka padla. Le no na zboru, dočim v načrtu, predlože- j Madžarsko se trgovina vzdržuje prece. tej točki ni govora.'
r več tako trdno.
= Naša trgovinska pogodba z Nem čijo. Po privatnih vesteh iz Beograda sta bili baje že 10. junija izmenjani ratifikaciji o trgovinski pogodbi med -'n goslavijo in Somčijo Veet še ni potr jena.
= Gradnja ladjedelnice v Jugoslaviji.
Listi poročajo, da je delegacija pariške ladjedelniške firme Barlusson Freres prt gledala budimpeštanske ladjedelnice * svrho proučavanja ia osnovanje !ad.:<* delnice v Jugoslaviji.
= Udruženje konzervnih tvor oltarje-v Jugoslaviji O priliki Zagrebškega zbora se bo vršila med našimi konzerv-nimi tvorničarji konferenca ▼ svrbo o-novania zveze teh industrijalcev. na ši državi se nahaja okrog 20 konzervnih tvoraic.
Zastoj v češkoslovaški iesni zoftj
rušila učiteljevo kuhinjo in balkon ter ' mu povzročila občutno škodo. Sreča v nesreči je, da so učitelj in njegova družina ostan nepoškodovani Vzrok atentata ni znan.
*	Nasilen snubač. V Pliskovici na Goriškem je delomrzni postopač Henrik Žerjav snubi! gostilničarjevo hčerko Ivanko Petelinovo. Hčerka kakor tudi njen oče sta snubitev odklonila, kar je Žerjava tako razkačilo, da je prišel naslednji večer s puško na rami pred Petelinovo gostilno ter začel streljati skozi okno. Ko jo 70!etni gostilničar stopil na prag, pomeril je Žerjav nanj ter ga zadel v celo tako nesrečno, da se je starec zgradil takoj mrtev na tla. Nato je pobegnil t bližnji gozd. Morilca še niso prijeli
*	Vojaškim beguncem. Prejeli smo: Povodom kraljeve poroke je izšel ukaz o amnestiji kaznjivih dejanj, izvršenih od vojaških oseb, a zlasti o amnestiji samovoljnega oddalienja in begunstva podoficirjev, kaplarov in redovov naše vojske, izvršenega v času od 5. aprila 1920 do 8. junija 1922. Ta amnestija velja samo za one vojake, ki se do 1. julija 1922 sami vrnejo in javijo svojim komandam ali oblastim. Občinstvu se to-
: rej priporoča, da svoje pobegle sorodni-ke in prijatelje doma in v tujini opozo-re na ta ukaz- da se morejo poslužiti amnestije.
Marfb&rsHa oorsta.
Nevaren soprenočevalec.
Posestnik Anton Ploj je prišel dne 21. marca v Sv. Lenart po opravkih. S seboj je imel 20 tisočdinarskih bankovcev. Ostal je v neki gostilni tudi čez noč. Menjal je samo en bankovec, ostale pa je imel v pripravljenem zavoju. V Plojevi sobi je spal tudi 481etni kolar iz Setarovega, Matija Lešnik, ki mu je bilo dobro znano, da ima Ploj s seboj precej denarja. Tekom noči se je polastil 19 tisočdinarskih bankovcev, nato pa. takoi izginil. Ploj je šele zjutraj opazil, da je okraden. Naznanil je zadevo oroZnikom, ki so tatu kmalu izsledili in ga izročili sodišču. Našli so pri njem
tudi še večji del ukradenega denarja i —.........— --	... ,. ,.
Matiia Lešnik je bil obsojen na 4 leta « in izdatne padavine M htneisk. rast-'	'	: 1 ni pri tvorbi panog in cvetnih popkov
t<S£ke je6e-	,	, „ j prav dobro došle.
Uboj na dan cerkvene slavnostL , 2atec (Češkoslovaška), 12. junija. Tu-
V Spodnjih Hočah je bila dne 29. apri- ji v prvi tretjini meseca junija je bilo la cerkvena slavnost, po kateri so se < ze[0 vroče in brez posebnih padavin. Sia-fantje po stari grdi navadi, razšli po go- ; »,a tretjina s hmeljem zasajene ploskve, stilnah. France Lešnik iz Sv. Miklavža • t0 so rano obrezani nasadi, se kljub su-i na Dravskem polju in Anton Ogrizek i y dobro razvija in je trta dosegla že dve j sta se ga že močno nasrkala. Ogrizek tretjini, tu pa tam tudi celo visokost ži-| se je v pijanosti pričel bahati, kako je ce; rastlina v teh nasadih dobiva obilo
nem delničarjem o Ta odredba ie izzvala zelo buren nastop bančnih zastopnikov. Na pojasnilo s strani uprave, da se ie ta določba vnesla na željo finačnega in trgovinskega ministra, so bančni zastopniki povdarjali, da takšna uslužnost upravnega odbora napram vladi ni umestna v času. ko se z vseh strani zahteva čim večjo neodvisnost Narodne banke od iinančnega ministrstva.
Razen tega so bančni zastopniki povdarjali potrebo, da pride čim večje število strokovnjakov v upravo emisijske banke, ker bi njihovo delo bilo uspešno za banko in državo. Vendar večina ni bila tega mnenja. Povdariaia je, da taka praksa ne obstoja niti v drugih državah in da so bančni ravnatelji zainteresirane osebe, ki bi za gotova vprašanja zahtevale takšno rešenje, ki bi najbolj odgovarjalo interesom njihovih bank. Večina je končno sprejela predlog uprave, da more član uprave postati vsak naš državljan, ki nI ravnatelj ali nameščenec kakšnega denarnega zavoda.
Druge točke pravil niso vzbudile toliko viharja in so bile hitro sprejete. Po sprejetju pravil, so se vršile volitve novega upravnega in nadzornega odbora. O izidu volitev smo že poročali.
V. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STA-NJU HMELJSKIH NASADOV.
Žalec (Savinjska dolina), 15. junija. Stanič naših hmeijskih nasadov se je od našega zadnjega poročila za nekaj malega popravilo; v mnogih nasadih je trta zrastla že do vrha drogov in žic in tudi črez, v drugih pa komaj 3 do 4 metre visoko.
Vkliub temu. da že več kot mesec dni nismo imeli izdatnega dežja, je rastlina vendar zdrava in krepka; bolhačeva nadloga se javlja le še iz krajev, kjer se nahaja peščena, lahka zemlja vendar ponehava Povprečna jutranja temperatura (pred soinčnim vzhodom) je znašala v po-ročilni dobi le 11 stopinj R. Toplejše no-
živahno. V Madžarsko sp izvaža večino ma les za kurjavo. Izgleda, da so cen* češkoslovaškemu lesu nekoliko prekora čile svetovno pariteto, zato se prece občuti konkurenca Poljske. Rusije in Thi ske.
nekoč nekemu tovarišu vrgel kozarec v 1 glavo, nakar se mu je Lešnik pričel po-| smehovati To je Ogrizka tako ujezilo, i da mu je zabrusil kozarec v glavo. Mo-; čno okrvavljen si je šel Lešnik izpirat ; rano na bližnji potok. Kar opazi, da se mu približa Ogrizek. Razjarjen zgrabi ; za nož, skoči proti Ogrizku in ga za-I bode parkrat v prša. Ogrizek je pričel I bežati, Lešnik pa za njim in ga sune • še enkrat v hrbet. Težko ranjeni Ogrizek I je tekel še kakih 85 korakov do kapla-| nije, kjer se je potem zgrudi! in izdih-! nii Porotniki so na včerajšnji razpravi ; zanikali vprašanje glede umora in potrdili vprašanje o uboj«, nakar
panog in je zdrava in krepka; ako ne pride še kaj nepričakovanega, obetajo ti nasadi prav dobro letino. Nadaljna
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.415 — 0.4?. Berlin 23 — 23.75, Budimpešta 7.50 --7.65, Bukarešt 48-25 - 49.50, Milan 36-_ 375, London izplačilo 323 - 330, det-. 320 — 326, Nevvyork 72.50, Pari.r 640
—	655, Praga 142 — 143.25, Švica 136"
—	1390, valute: dolar 70 — 72.50, češke krone 137 — 140, 20 K v zlatu 235, marke 24.25 — 25, le i i 46 — 47.
Trg. obrtna banka 62.50 — 65 Brodska banka 85. Hrvat, eskomptna banka 176 176. Jadranska banka 400 — 450. Jugoslovenska banka 105 — lOb. Ljub. kreditna banka 240 ?60. Slavenska banka 112.50. Praštediona 1170 — 1180. Rečka pučka banka 120 — !2? Srpska ban'-:a 172 — 175. Našička industrija drva 117 Eksploatacija drva 123. Goranin 140. Gutman 300 — 315. Slavonija 121.50 — 124. Ljub. strojne tovarne 217.
Beograd, devize: Berlin 24, Budimpešta 7.50, Bukarešt 48.50, Rim .368, London 332, Pariz 650, Nevvyork 72. Prag 142, Soiija 49. Švica 1370, Dunai O.š Dunaj, devize: Zagreb 5522 — 55.2' Beograd 220.88 — 221.12, Berlin 55/v
—	55.70, Budimpešta 16.77 — 16.83, Lor. • don 757.25 — 757.75, Milan 844.70 845.30, Newyork 16.944 — 16.956, Pr.: i-: 1489.50 — 1490.50, Praga 324.90 - 325.1': Sofiia 109.95 — 110.05, Varšava 3.82 -3.86, Curih 3223.75 — 3226.25. valu:,-: dolarji 16.844 — 16.856, levi 106.95
107.05,	marke 55.55 —- 55.65, funti 755.7-
—	754.25, franki 1479.50 — 1480.50, ii-834.70 — 835.30. dinarji 220.38 — 220.6.' poljske marke 3.78 — 3.82, leji 110.94 -
111.06.	švic. franki 3128.75 — 3201.25. c-. ške krone 324.40 — 324.60. madž. kr -16.87 — 16.93.
Praga, devize: Berlin 16.40 — 16.5!. Curih 9.91 — 9.95, Milan 261.25 — 273.2 Pariz 457.50 — 459.50, London 232-37 234.37, Newyork 5285 — 5345. Beogu 171.25 — 72.25. Sofija 35.225 — 36.02.= . Dunaj 028% — 0.34",, Varšava 109 -129, Budimpešta 500 — 540. vaiute: marke 16.40 — 16.80, švic. franki 9.86 9.90, lire 258.25 — 260.25, franc. frank 454.50 — 456.50. funti 23131 — 233.3-. dolarji 51.80 — 52.40, dinarji 7J.25
slaba tretjina, to so tisti nasadi, ki so i 72.25. levi 32.85 — 34.65, avstrij. žigo
trpeli po bolhaču, ima trte, ki so zrastle do ene tretjine, deloma do polovice vi sokosti žic: tudi ti nasadi so precej krep-
ne krone 0.28 — 034, poljske marke — 129, madžarske krone 500 — 540. Curill, devize: Berlin 1.66, Nevv-voi
ki in obljubljajo precejšnjo letino. Zadnja j 525, London 23.49, Pariz 46.10, Mila:
tretjina s hmeljem zasajene površine i 26.37. Praga J0.05, Budimpešta 0.51, Z
morda bi se tudi lahko reklo polovica trpi pa še danes po bolhaču in je skoro izključeno, da bi !e-ti nasadi tudi pri naj-
greb 1.80, Sofija 3.65, Varšava 0.126 Dunaj 0.03, avstrij. žig. krone 0.03%. Berlin, devize: Italija 1570.50
bil
ugodnejšem vremenu dali le približno . 1574.50, London 1390.75 — 1394.25, Neu normalno letino. Trta v teh nasadih ne ! york 31.086 - 31.164, Pariz 2751.35 -bo dosegla cele visokosti, ker je preveč | 2758.45, Švica 5927.5o — 3942.4s, Duns oslabela in bo, kakor izkušnja uči dala; 1.73 — 1-74, Praga 597.25 — a9S./o, Bn
! France Lešnik obsojen'na dve leti tež-i fe prav slabo letino. Mnogi nasadi te j dimpešta 3U.71 -- 3u./<^ Bukarešta 202, ^	i.L-euine. ozir polovice, so danes še soli.1 Zarreh 4Zv Sofita 214./0 —
BKANTSL3V NOSIC:
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda«
Prizmi » srbske sanje, čarobna legenda. Onamo, nanio, tam za onimi brdi so razrušeni dvori našega carja- Tam spomeniki naše .veličine, pogosti a prošlost naroda. Tja gremo, tja smo vsmerili naše želje in naše težnje. Ko se je dvoje mladih vojsk, dveh vstajajočih državic, podalo druga drugi nasproti, so vojskovodje upe rili svoje meče proti vrhovom Sara ln Pn-zren je bila tista beseda, ki je lajšala smrt junakom.
Nemilostmi razrešeni sen sc je zopet vzbudil in odSe so vojske na pot. ProbudSI se je Marko nad Prilepom, zazvonili so zvonovi v Ohridu in Peči, vstal ie Marko z morskega dna tam pod Dračem nad Prizreoom, nad Dašanovim gradom je zaplapolala srbska trobojnica. Glej jo, tam vihra pred nami, onamo name. Čeprav so naše oči oslepele od solza, .vseeno io vidimo in kaže nam pot, kakor zvezda k božjemu grobu.
Proti Prizrenu odhajamo, glave povesamo. utrujeni smo od pota, prezebli od zime, vsi ubogi in skrhani se podajamo v brezbrižnih vijugah proti svoji Meki in Medini, prod Jeruzalemu, svetim grobovom naše preteklosti.
Ne prihajamo, da se poklonimo. Tam med razvalinami sve-:ega gradu, kjer je shranjena naša slava, tam bomo zakopali tudi naše poslednje nade-
«Onamo, namo za brda ona,* tam leže razrušeni dvori, razrušena srbska preteklost- Od vseh strani vre zopet na razvaline razbita srbska država- Tja odhajamo tudi mi, katere jc usoda pregnala od lastnih ognjišč in iz lastnih domov-
»Boš Ii odprlo slavno carsko mesto svoje veže, boš sprejelo in podelilo nteho pregnanim brezdomovincem v svojem azidju, kamor se podajajo poslednji ostanki srbskega naroda, kjer se je skril poslednji de! srbske svobode?*
Polom.
Vsa Srbija se je tiste dni valila po vijugastih, tesnili in tuna-zanih prizrenskib ulicah. Gneče so preplavljale ceste, kakor narasle vode prostrana, opustošena polja. Zdelo se mi je, da stoka in se šibi pod njimi zemlja. Kralj, skupščina, vojska,
vlada, wluwp ptrveJjrtBtro, ostanki stavnih borcev, ranjen- j na bleščeči slog Ljadovika XIV. Voz ie zabredel po čudnem ! cev so se Tlačili izgubljen} tjavendan, nevedoči, kam bi se' naključju med množica Svoje čase so ga vozili izbrani kerui, i obrnili. Med nje so se pomešali ujetniki, za katere se uihče; s vihrajočimi perjanicami na čelu in blestela je s srebrom oko-yeč ni brigal. Prihajali so regruti, tuje misije, ženske, otroci, vana pripre ga. Za vozom sta stala livrirana paža, s snežnimi
starci, oblasti, arhivi, blagajne, poveljstva brez vojske, tovorni konji, vozovi, avtomobili, baterije brez municijc in nešteto živine. Pestre množice so vrele iz različnih stran potic na glavno cesto kjer se duši, pretaka, drenja, stiska, krha in preplavlja ulico, da ne moreš preko ter moraš čakati po cele ure, da se zredčijo vrste konj, vos m storiš lahko kakih 300 metrov svojega pota.	] vrveh razvalino. Kovčeki, vreče s konzervami so razmetane
Ob ulicah, pod strehami se je drenjalo nemo opazujoče; po vozu in se valjajo po blazinah, kjer ie nekoč sedel kralj, ljudstvo kakor pri požaru. Od jutra do večera so stali ter sli-Čili potapljajočiin se, ki so se srečno privlekli do obale, pa se
barovkami, spredaj in zadal pa je jahal eskadrcn garde v zelenih bluzah, okrašenih z rumenimi vrvicami, in težkimi kožuhi čez pleča. Skozi okrašeno okno je odzdravljalo veličanstvo ljudstvo. Čudno naključje je privleklo voz do Prizrena, umazana so njegova kolesa, stekia razbita, mesto posrebrenih oj-nic in izbranih žrebcev, vleče troje parov vo!ov na navadnih
še ne zavedajo, da so že prestali silno nevarnost ter se neprestano še ozirajo nazaj, v kalno vodo, ki jih je že požirala. S svojimi možgani ne morejo objeti, kar se je zgodilo.
V tej gruči si srečal in našel vse, kar je še ostalo v rešetu. Angleški admiral je zabredel po čudnem slučaju v Srbijo,
1 Zadaj, nad ulico kamor vlečejo voz, se dvjguje hribček, k' i nosi na svojem hrbtu prizrenski grad, jasno zarisan na obzor-' ju. Kakor bi nekdo nalašč postavil za zaledje ta Dušanov grad, simbol moči in srbske sile, tako sc mi zdi, ko gledam I pred seboj to žalostno sliko. En sam pogled lahko objame 1 vso prošlost in vso sedanjost. Razpadlo in razrušeno kamenje ' gradu slavi narodovo preteklost, s konzervami natovorjen
kjer ga je zagrabil vrtinec dogodkov ter ga zavrtel z nami! voz govori jasno o tragediji istega naroda. Nebo je izpopolnilo vred po cesti. Razgovarja se s francoskim avijatikom, ki je j sliko. Kakor mračno čelo visi nad Prizi i-nom, v globokih še pred mesecom plul čez Savo in Donavo ter pregledoval j brazdah so zarisane skrbi in obup, na zapadu pa, kjer sloni Srem in Banat. Članice ameriške misije stoje v živahnem po- < na temni pokrov na vrhovih planin in se dviguje ponosni Pa-
govoru z ruskimi zdravniki; živo se pričkata srbski minister in francoski artilerijski oficir; med njima se preriva ruska bolničarka, oblečena v kožuh, sem ter tja ženska v vojaški
obleki, zopet naš oficir, neobrit, brez sablje utrujen, da se ko-; razumel, a semkaj?«
štrik. se pode tolpe zbesnelili oblakov
»Bože moj» nadaljuje gospod pod streho,' pameten, da vleče s seboj ta paradni voz
• kdo jc bil toliko ? Do Niša bi še
maj vleče. Pred njim zapenja tesno svoj plašč polizani oficir vrhovnega poveljništva ter skriva Karagjorgievo zvezdo pred pogledi prihajajočih iz fronte. Mimo njih se vrste, ženske, blatne do pasu, otroci zaviti v raztrgane cunje, vojaki brez pušk, torb in pasov, napol goli ranjenci, gladni begunci.
»Najbrže Prizren še nikdar ni videl toiiko ljudstva v svojih ulicah kot danes,* spregovori majhen človek,
»Tako je bilo najbrže v tistih časih v Prizrenu, ko so kronali Dušana in danes zopet, ko propada srbska krona.*
Da potrdi svojo misel, pokaže s prstom v ozko ulico, kjer se odigrava zelo žalosten prizor. Trije pari voličkov se upirajo, da izvlečejo po strmem klancu dvorski voz spominjajoč
nri, vse drugo Je bilo pod normalo, deloma gorostasrrib oblik. Ušesa pri večini prevelika, oblika nepravilna
V detalje se nočem nadalje spnSčati, ker upam, da se bo na prihodnji razstavi že poznal napredek v naši kynok>giji.
'.vajanj zanimiv tndi za Sirie občinstvo, j & celo ooo pseto. ki ga Je za^reSJti-,	! skarski škrat na razstavnem katalogu.
Razstava psov
v Ljubljani.
; Sestavek se nam je zaradi pomanjkanja prostora zakasnil. Priobčujemo ga
vseeno, ker bo vsled svojih splošnih
7.V
— Uredn.).
j upam, da bo zginila in ne bo kvarilo este-i t »enega okusa »eksterijerista*.
Kakor omenjeno, je hfla to naša prva
to
prireditev. Velika zasluga in pohvala gre ! klubn ljubiteljev ptičarjev, ki le napravil
Za binkoštne praznike ie priredil klub
ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani razstavo	_____
, _ t ___ .___- _,,„ I razstava psov m pozdraviti moramo
psov vseh pasem. Ta razstava 5e poka- j ^^^ ^	~ »m,
zala, da je pri nas kynologija šc prav v
začetnih pov-ojih in zato moremo to raz-!	$e
stavo tudi kot prvo s tega vidika preso-1	H
jati. Bil je začetek in npajmo, da bo rodil sčasoma uspehe. Namen te prireditvej je bil v prvi vrsti vzbuditi v naši domo-i vini zanimanje in smisel za odgojo psovj po načelih modeme kynologiie — to je • reja po strogo začrtani smeri na osnovi j splošno priznanih pravil.
Kaj lahko doseže umna reja, se vidi najbolje pri koniiii, n. pr. pri angleškem ali arabskem polnokrvnean plemenu, kjer se že skozi stoletja skrbno vzdržuje izborila kakovost, ki je nekak rezervoir za izboljšanje vseli lahkih pasem.
Pri nas še malo poznamo posamezne pasje pasme in nimamo nikake kynolo-■iične literature, zato ne smemo šteti v >:lo, če smo videli na razstavi toliko psov, ki so bili naravnost karikatura svoje pasme ali celo prav navadni vaški potpuriji nedifirane pasme.
Vendar pa je bilo razstavljenih tadl . liinogo lepih lovskih psov. zlasti plemen- j sl<ili ptičarjev, kratkodlakih nemških in resastih nemških; dolgodlaki so manjkali. Pri resivcih sc jc opazilo v par slučajih »rece.i krvi francoskega griffona. Tndi angleški ptičarji-poinicrji in seterii, četudi v j uiuiem številu zastopani, so bili iw mesni. posebno en pointer je bil lep. (stranskih brakov je bilo dovolj — do- j
| lotil orati ledino in čistiti plevel na na-| šera k yn otoškem polju.
Drž. veterinar Stanko Ar ko.
Objave
*	Društvo Vodnik v Zgornji Šiški priredi vrtno veselico v nedeljo IS. junija v gostilni pri Kamniti mizi v Zgornji Šiški. Začetek ob 4. uri popoldne z bogatim sporedom. Ples se vrši na velikem odru primorskega sistema. Vabite se k obilni udeležbi.
*	Akademski dan PDJA. Za krasno uspeli akademski dan PDJA., ki je prinese! lep znesek 44.867 K, se tem potom «Kol ti jugoslovanskih sester* v Ljubljani za njegovo požrtvovalno sodelovanje najtopleje zahvaljujemo. Predvsem pa moramo za njih trud na tem mestu izreči svojo iskreno zahvalo ge. Liudner-
ge. prol Šanilievj in ge. Medičevi. Istotako se najsrčneje zahvaljujemo tu-j di onim maloštevilnim gospodičnam, ki | nc prihajajo samo na naše zabave, tem-\ več so nam priskočile tudi pri resnem de-iti na pomoč. V ostalem še omenjamo, 1 da sc vrši nabiralna akelia v Celju in : Novem mest« 18. t. m., v Mariboru pa j 55. t, m. _ Odbor za akademski dan i PDJA.	i
*	Vse one osebe in podjetja, ki smo jim te dni poslali prošnje za podporo, prosimo najvljudneje, da jih v kar največji meri vpoštevajo, ker se nahaja »Podporno društvo* v obupnem stanju. — Odbor za akademski dan PDJA.
*	Ustanovni občni zbor Slovenjebistri-ške podružnice SPD. se vrši dne 24. t m. ob 8. nri v gostilni g. Petra Novaka v Slovenski Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo sklicatelja 2.) Volitev odbora. 3. Raznoterosti.
*	Zavod za slepce v Ljubljani priredi s svojimi gojenci v ponedeljek 19. t m. ob 20. nri v Rlharmontčni dvorani javno produkcijo. Prijatelji ra dobrotniki! slepih, udeležite se potaoštevilno produk-! cije! Prepričajte se sami o lastnotvor- j nosti in žlvljenskih silah naših gojencev! J Pokažite jim z obilnimi prispevki svoje ' sočutje v dejanju! Čisti dobiček je na- j tnenjen za zgradbo bodočega zavoda za; slepe, ki po njem tako željno hrepeni slepcev a duša. Fiat luxl Da, prižgite jim luč v njihovi temi. žrtvujte, kar ie v vaši moči, da čimpreje postavimo slepi deci nov dom, najlepši pomnik na kraljevo poroko. Vstopnice dobite v predprodaji v tobačni trafiki v Prešernovi ulici nasproti pošte, na večer produkcije pa pri vhode v dvorano.
*	Zgubila jc zlato zapestnico ( z biseri) ruska dama ali v »Kinu Ideal*, ali v kavarni »Zvezda* ali pa po poti ▼ Šiško. Najditelj, ki jo vrne, dobi nagrado. Naslov: Sp. Šiška, Knezova ulica 254.
*	IzgnbUa se je na Vodnikovem trgu knjiga »Kraljevi vitez* II. del. Kdor jo je našel, se naproša, da jo odda v »Atneri-kanskem baru* istotam.
«V Prizrenu bomo šele spregledali, koliko stvari smo odveč privlekli s seboj?*
»Kaj hočete? Tako je iu tako mora bili. V najtežjih momentih izgubi človek glavo. Spominjam se svoje tetke, ki je hranila in kopičila vse svoie življenje nakit in akcije. Drhtela H za sleherni vinar.
Nekega dne je požar upepelil njeno hišo in šlo je tako hitro, da ni vedela, kaj bi rešila. Vse je hotela odnesti, vsako najmanjšo stvarico, toda kaj se je zgodilo. Nič druzega kot majhno vezeno blazinico ie pritiskala na svoje grudi ter gledala v plamene, ki so ji pohlepno požirali denar, nakit in akcije. Vidiš, tako približno se mi zdi tudi ta katastrofa.*
poročilo
Ljubljana 30n m nad morjem
Vremensko
Ljnbiana, 16 junija 1922._
1 Kraj 1 opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine | mm
Ljnblj&na . Ljabljana . Ljabljana . Zagreb . . , Beograd . ; Dnnaj . . Prags . . ] Inomost. • V Ljubljani ba	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. rometer	760*9 7686 760*0 755-5 7509 759*8 7605 769-1 stanov., temp	14*6 25-3 20-1 20*0 13-0 17-0 16-0 14*0 eratnra nizka.	vzhod jng brezvetra u n sever »» rapen Solnce vxh	deL obL več obl. več jasno oblačno več obl. več jasno jasno yi aja ob 4'5, zab.	aja ob 19 56
1 Ali steže poslali na-
I
ročnino za „Mro"
?
Kaz, da imamo izvrstno domačo pasmo,'. ________
ki je razširjena tttdi izven mej naše «3r- j odgovorni urednik Fr. Brozovič. avc. Treba pa jo jc radfcoetao pleme-	}zdai-at0}j Konzorcij-Jutra*,
m. da obranimo dobro ,n izločimo slabo.j	d.(Lv Ljubljani.
_.J d« 80 M Ste. 3*—, mU MdalM* B beM<* 1 Ota. - Trgov*« »S*«*1. <!opl«w«n)», m-
praaUfelM do 80 bM*dl 5 Ota, rakih Md«Qi>!th S bend 2 Oh. — Pls4« •• ojpro]. (Lahko fcJ » — taarakah.) •Fiiu!* M »dgov«)« !•, «1« I« vprsJ»«Ju prllotM* *««m!c» n odgovor.--

▼ službo m ■prejmejo:
Klavir
i »ravnikom in oralom jafcr. dobre lemlje tudi takoj pro-. dam. Več se izve v upravi «Jutra». 186Ž
Kuharica, služkinja tata |	j	^ '
i daj« na Bledo trafika poleg i P®} minut oddaljena od *o-1SM ;	slavne pošte. 1863! lodvora. Ceaa po dogoTom.
kavarniška učenca.
kavarna.
Pojasnila daje Lotto
Ota. 185i
Ooapodlioa 1848 j Dve moUnl kosi, ; Celje, Zavoiui št. 4.
z znanjem nemškega ia slo-' enoletni , sta naprodaj: Tr-1 Trgovska vengkega jezika,. dobro ljud- j	»rika cesta 8. 18fo ■ ^ ^	^
skošolsko izobrazbo želi priti kot začetnica v raanafaktnrno
Banjo a pečico
| prometni ulici, z dvema l»v ,. , .	-	i	kaloma, je naprošaj. Itter-
ali galanterijsko trgovino, kjer , (Sit^rarinej prodam. Nailov ; e=entje pošlejo svoj našlo v bi imela stanovanje in hrano. • ^ npraya <Jutra*. 18S5 ; npraTI,ižtvu »Jutra* pod » i>-Cenjene ponudbe na opravo*	,,--_- v covska hisa*. 180S
»Jatra* pod »Poštena*. '	■ ■ «
nit
Imponirali so balkanski braki, ki se morejo smatrati kot izvorna pasma za srednjeevropske brake v splošnem. Pri nas v Sloveniji je ta pasma še mak) znana, in nisem imel prilike spoznati nje vrline. K;t pa se sliši o njej, je samo dobro, hi / uo lipajmo, da bodo skrbeli ljubitelji za n-nesen razvoj te lepe domače pasme.
Oddelek jazbečarjev ie bil zastopan s ; r lepimi eksemplarji, pretežno večino f, .rikodlakov so tvorili pa takozvani «sa-iondake.Iniv, degenerirani po bivanju v
-	:-.ui. Barvarii (ScbveiBhnnde) so bil! .iobri; le škoda, da se ta pasma pri nas
• rcmalo goii. Beseda barvarji zveni vsa;
-	■ inoja ušesa nekam čudno, mogoče bi \ ' iio bolje sledilci.
Zukaj so se terijerji uvrstili med ne-; lovske pse, mi ni umljivo. Od ioks-terl- i Ki jev je bilo razstavljenih par kratkodlakih z bujnimi ušesi, pod vsako kritiko, dočim so bili resasti veliko bolii, nekateri j ,\'c> prav dobri. Edini cksemplar kolija,!
Suhe gobe, lipovo cvetje, bn-olfe in poljsiie pridelbe
plača najbolje tvrdka 1802
SIRC-RANT, KRANJ,
telef. int. št 9, in nudi po najnižjih cenab na debelo sladkor, rti, olje, kavo lttL
Pozor pred nakupom «»bakrene žice.
Tehnik
9 perietno prakso v iužinar-ski, livarski in strojni stroki, samostojen, energičen delavce, vešč občevanji s strankami in delavci, z znanjem slovenske in nemške kore-. gpondence, zaračunanja, akor-
j:__:_ 1 — II— K .. .*» ■ ■
Bes ugodno1.
Stara, tovarna, 1864 j Velika vogalna, enonaistropna
,. laosko poletje prenovljena pripravna za. vsako obrt, tudi, tik asajjborskega kore-sa strojarstvo. sa proda, lo-1 škega kolodvora, z 30sobami, rama Grize pri Cejja. . ^^^^ preko jgoO m3 vrtom
i (ob ulici etavbišče), primerna za. trgovino, obrt ali
Prodam
5 oralov prrorrstne posajene j
industrijo, so vsled drogc«-
pod »<r!eoo>. poštni predal o, f^lje. 1796
Vsa slikarska in pleskarska dela
sprejemam ter jih izvršujem lepo, trpežno in po najnižji ceni
Ant. Stiplošek,
slikar la pleskar, 1873 i LJubljana, Rožna ulica 13.
diranja in' kalkuliranja, išče ; zemlje na jako lepem kraju i strwske vporabe kapitala za primerne službe. Ponudbe v Sloveniji. Primeren svet za ; S 60O.OOO - proda. Ponudbe „	, . . .	Pod »Tehnik* na npravništvo ! &tavbo kake hise. Itrugo
; Ker se dogajajo pn elektrarni /Ss^raaec , t	«Jntra>. 1823 I celo: lep gozd s šestimi omli,
; številne tatvine bakrene žice, prosimo, da se i _ i ista ne kupuje od sumljivih ljudi, temveč i ' naj te take ljudi takoj prijavi policiji ali, i orožništro.
Kdor tatu zasledi dobi nagrado K 10JJ00—.
Elektrarna Zagrsdec v Višnji gori.;
izvsžbane nabnpovaice In prejemata'-a jajca io perotmna
s prvovrstnimi izpričevali in referencami,. M katere naj ponudniki vpošljejo z enako na-1 H vedbo zahteve plače na 1845 H
Ed. Supanc, Rogatec
Velik pisarn
se proda.
Poizve se v upravništvu__
TTtTtiiininti riTI7I]5rržm^aJčxiIxIIII^
Binkoštne književne novosti"
, Jutra".
_tudi z rodovnikom, ni reprezentiral svo- j _ pasme v zadostni meri. Izmed dog je • se iščejo z*, takojšen v-to p in pod cajuged-ena izvrstna. Od drugiii pasem naj J nejsimi pogoji za stalno delo. — Pismene ,ritnim šc enega kodra, ki jc bil dober y i ^547 ' ponudbe na
Spretni sodarji r(|i.nA
s iščejo za takojšen vstop in pod cajugod-	^SpJ^fl H S i&gp
..... ......__J-l.	»	W -
Tiskovne zadrnge.
di.iki. kazile so ga delno le 1'inči so bili povprečno slabi
bradavice., razen
petrolejsko, 6.
pa: j Anglo - Jngoslovensko
mlajših. Pozornost so" vzbnjali* pekinšk! j d. d. Zagreb, StrossnsayerJeva nI
dvorni psički, importirani iz svoje do- i
movine.
Izmed pasme, ki je sedaj pri nas nai- J 1'oli v modi, to so »ovčaki*. je bilo mno-.1 psov na razstavi. V splošnem so bili ^e dokaj propisni. četudi bi se pri tolikem številu moglo pričakovati več lepih ko-!. madov.
Dobermani: najnovejša moda. Mislim, t!a se ni nikjer toliko grešilo kakor pri tej lepi pasmi. Zgrešene ie precej slabe zalegs — seveda brez rodovnikov. Ti do-berinatri, kar smo jih videfe, absolutno ne odsovarjijc, še celo rahitične pse so raz-stavffi. Cdmo dva komseoa	v
z3 jiioiiiinstos In športne obleke i kosati izbiri
A. & E. Skaberne,
Ljubljana, Mestni trg it. 10. sica
1 Din več. P več-
£ tM
M »-( M
d
M
ppodam *<
sčjo irraožino tt
do OO cm dolge
po 35«Jo nizki ceni od SO	_
I^JLN SAVNIK. KRJOTa-
H. lhsfcn -V. M«le: Oo»pa z mor.ja. 15 Din, po pošti A. Strag-V. Maii: Jntri... Novela. S Diu, po pošti 75 Andrejev-Vidmar: Plat zvona. Novele. 12 Din, po pošti 73 p več, Milčinski: Tolovaj Mataj. K. natis. 12 Din. po pošti 1 Din več. Zakon o obči upravi. Zakon o oblastni in srezki samoupravi. 5 Din, po pošti 35 p več. Občinski volilni red. 4 Din, po pošti 35 p več. Sienkiewirz-Mole: Z ognjem in mečem. Roman. Z ilustracijami 1. snopič 7 Din , po pošti 50 p več.
Knjige se naročajo pri Tiskovni zsd^^^i v Ljubljani, Prešernova ulioa 54.
M M M
H H
a
H H H
H
M g
■Ht...................................