. Hochidbl. k. k. Hofbibliotbek, •Wien- St. 43. V Gorici, 26. oktobra 1883 „SoCa" izhaja vs;\k petek in velja po poStiprejemana ati v Gorici n:i iinnt poSiljana: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta.....„ ri.ii) Cetm leta ...... l.m Pri ozuaiiilih in mk.> tudi | it ..po-tunicah" se placuje /.a uuvudno crib top-no vrgto: 8 Mr, ie so tiska 1 krat 6 n 3 Tm$mil. Posamozne Stevilke se dobivajo po 8kti vtobakarnkah v. gospoaki nlici b!i?u, „t.Ph~ krpitf*-.' na«starem:fci#u; in v nunski ufici ier v Trstu,. via Ga-<: sermay 3. Unpin" najso lilagovoljfto po&iljajo uiedtiistvn ..Rof:e" vGoridv Via Aaooli. 8, I., naMunina pa opravniSt^tt „Bo8e" Tia della Crbce St. 4.* II. Kqkopisi se ne vraCajo; d,opisi naj se Wagovoljno fraflKujcyo. — DcJalcem iu drugim neprofjiofcnini se jmroCuina enjiU, akose oglago pri opravm&tvu. Pomoc dezelnemu zalogu. j Omenili srno v zadnji Stevilki, da gori&ko mesto i se je vvrstilo raed naprednja§ka mesta z dolgom, ki ' znasa nekaj ccz pot milijoua, goriSka dozVla pa z manjSim dolgom, ki ne dosega celo 200 tisoe gold. Omenfh" smo tudi, da t& in tarn se prizadevajo modri mozje, kako bi dolg poplacali, da bi ze naSe glavno mesto in dezela izbrisala iz dolzmh knjig. Tako pri-zadevanje je jako previdiw in modro, Dasi namrec" sije novoSegna omika tudi pri nas in dasi tnarsikomu srce moihseje bije, ko sliSi, da mestu upajo pol milijoua in §e vec\ uahajajo se veudar koti po tnestu iu po dezeli, v katere sploSna omika ni Se posijnla, kjer. ; ljudstvo tiiota pojma za cast, ki dohaja inestu ali de- j zeli iz tega, da se imenujeta mcd dolznikt, ki Stejejo ; pasivne kapitalcj (da ne recVino zmirom dolgove) na ; tisofie in tisoCe. To v omenjenem. oziru nuoinikano » ljudstvo iuia volivno pravico za racstui svet ali za de- ! zelni zbor; zato se ijegovo miSljenje no sm« pivzi- \ rati, zato morajo Ijrnhki zastopuiki delati v Ijudskein j duha. — 0 tein nikdo ne dvomi, da goriftkemu ino stu iu goHSki dezeli se morajo dolgovi zmauj&ati. i'u-trebo, da se dolgovi poplaCajo, poudarjajo vai brez izjeme: nekateri h piepriianja, drug; za to, da se od j preprifianib ne lofiijo, lVaAauje pa je: kako se iina to zgoihti? ' Prt'govor pravi, da otroci in norci resnico govo- • rijo. Ce je to re*, zasledtmo kmalu pravo pot, po ka- ! teri nam je hoditi, da sc refiimo dulga. Neki noiCavi j list prinesel je pred nekaterimi tedni slede^i dvogo- j vor: A. svojemu tovariSu: Ali si %G6 metrov visoko nad inorjem, tu v snega tiCim, ki je padel precej visoko. Kako sem pri-Sel isemkaj? Videl sem vlmik botra Spikav kako je naprav-Ijal pot kozam skozi Verebtco ; mikalo me je torej poskusiti, ali je res tako hudo skozi njo ali po njej. Fa zakaj tako pozno ? 'fuiisti ah hribolazci, dijaki in njiliovi predniki so u2e od§li v nizave, za nas pa je §e cas, Iaziti po hribih. Sicer pa: Kedor pozno prihodi, sam sebe §kodi! pravi poljski ptegovor. To sem tudi jaz danes poskusil. Od Treatatske cer-kve do semkaj — po obrezi t. j. po vrhib —je 6q.. 3 ure hoda. Napotim se nad BPaverjemu uaravDOst navzgor — sam, tako sam! Spo5etka grem po stezi, a pozneje me to ni ve6 mikal<>: rajSi hodim „po dol-giC in pocrez", kakor piiUe. Tu Se ni posebue vi.^uve; rJCr«u^L jinajo tu svojq, koje, t j. seao, ki so |a vedenega dvogovora spozuali, da de^elni zalog je ob-seden od trume hudobnih dnhov, so se posvetovali, kako bi pregnali hudiea. Spomuili so se, da o l&m Kristusovem je bilo miiogo obsedenih iu daKristusje obsedene refieval. Hadi bi bdi ssvcdeli, kaj je treba stoviti, da hudie zbezi, pa si oiso upnli pra§ati Kri-stusa, ker so vedeli, da so grefiniki in da jo Kristus apostolom dal oblast Cez Uude dubove, Tedaj se de* nejo za apostole iu prosijo, naj oni praSajo ufienika, kako se hudoba preganja. Ali komaj so izrckli to ptoSiijo, se spomriijo, da apostoli so Kristusa o torn hi prafiali in da jtm je odgovoril, da neka vrsta ilu-hov se ne pro2une diugaCe, ko s postom in z molit-vijo. Na§i poslanci bili so za molitev hitro priprav-Jjeni, to jo : za proSiijo, da bi nas npniki prevei ue pritiskali, da bi imeli z natni petrpljenje kako leto. Ali kako se za&idijo, ko vidijo, tla molitev je bila u^le prig opravIjeiKi, da so bili u^e prej pogojeni obroki, po katenli naj bi se dolg plafieval. Pogojeno je bilo tako-lis: a.) trjiafikuinn magistratu za najtlcnee v 4 letih od 1881 do 1887 20.517 gld. 38 kr. ill 4% obresti; b.) gotiJiki bianilnicl v 5 ali ve6 letih 00.000 gl. in no/o obrt'Kti; e.) za zemljisge pri Sv. Uoku So 20.150 gl. in l<>/() obresti; d.) Istriji zagluhonuinnico v 6 letib 13.312gl. 08 kr. in Q0/0 obresti; e.) obftini Gerovo 10.020 gl. 91 kr.; f.) vkup 100.900 gl.OOkr. Obresti za uaStete glavnicc v omenjenib lctMi bi zna-Sale okolo 23.408 gl.; obresti in glavnica vkiip 184.314 gl. 00 kr. Skoro je bilo alovonskim poslaucem 2a1, da niso imeli prilike vcliko moliti; loliko vestneji hoteli sp biti gk:«l6 posta. Nameravali so, da nalolijo pri vsa-kem litru na drobuo puto^cnega viua ali molta in pri vsakem kilu mesa ne celo pol solda davka, oziroma posta, tor da zvisajo naklado na davek od ^ganja in piva. To bi bfl post za eelo de)5olo, ki ne bi bit pre-tezek in ki bi bil ost bi bil iu zarad svoje dolgpsti huj§i od slednjega. Take §pekulacije my se delajo, kadar je kaka dcZela uie ua zadnjem konci, ali kader potrebuje kdo priliko, da bi svoj denar staluo, varno in dobro posodil, drugace je bolje, dasedr^imo navadnega posta; na§a de^elaje U §e toliko mocna, daplaca od litra viua ali od kila mesa l/4 kr., iu 6e je treba celo % kr. davka za de* zelni zalog. Po uasera mnenji ni treba, da dezelaup-uike redi inbogatine podpira; otrese naj se z malim postom dolga brez Belcebuba, pa naj se krepko in Cvrsto raavijal ,_______ na2eli po ten strraalih. (Brez derez ali krampelev td po nikodi ni prav varno.) Grem dalje. Kaj pa to? vze sneg je pobelil tudi tu; a ne posebuo na debe-lem. Izpod njega ti kuka tu modri svedrec, tarn divja vrtnica, oude kolesuik, pa zopet Cruivje, pa belo sicje. Uze hodim dobro uro. Zdaj sem „na olsji* (jel§je), »nad starim la-zom" ali „na konci" ; a za me, ki sem od dolenje strani zafiel na vrh lezti, je to §e le zadetek 1 Odtod dalje se hnb veitao bolj vzdiguje, na mesto gozda stopi priilikavo vrbieje in gaberjevje ;• posabno pa se oblastno Sopiri rusje. ZaCeujajd se jarki m doli, jeden tak kakor dtugi ; v te je idu naneslo precej snega, in skozi to rus> in po teh jamah pot ni prav lahka, a zato terabolj zaaimljiva. Kaj pa ta sto2ec ta gori ? Tjagori moram. Veter za^viiga — adijo klo-buk 1 Le pojdi, te u2e dobim, a potem, pa treb6 ga privezati; saj §e Ipavci — ali po novem Lioavci — zuajotako. Pridem na vrh. To je MMala tiCarica". Veter pa ne dovoli obstauka — poredui ali neporcdni veter — tudi prav, hajdi napiej! Trebe* doli pa spet gori; zopet isti prizori --jarki in zameti iu to veCuo in vedno rusje. Td in tatn v zatisji pod kako skalo 2edi §e kak grintovec ali zvezdoglavka, Seabiosa, (pa ne Scab. Trenta; §e Dr. Kugy je ni mogel zaslediti v 8mih letih svojega tukajSajega plazeuja in lazeuja, kamo li jaz, ki nisem dr.) im W ^Qr»9 to** •* n?otobja ?8enica*j |a kak- §en nvazdaziv", kipa je zdaj precej mrtev, — kame-nika ali kamnokreC: a vse to le redkokje. Pridem na drugi vrh; to je Velika tiCarica, imenitna tudi zato, ker sluzt Trentarjeoi na gorenji strani tudi za uro: kader ta vrh solnce obsije, trebe se odpraviti doli za Soe> ,k maSi." Omeniti Se moraPAi da treb^ loLiti ti dve tifcarici od dveh takih na apodnji straqi proti So§kemu kraju. «- Pa. doli pa spet gori: isto delo! To lazenjju ob takein casa ni prav brez vse ne-varnosti; sneg je odtod da|je ule trd4 da stopiujo dizi; treb6 jepa, dastopinje vaoj zasekuje§. Za take poti trebe nesti saboj vse potrebim posebno pa vedro glavo, drugafie je laoreda ue prineael aazaj. Trebe*, da lezoS in se plazis v. praveju ppmenn bess4e, 2gor di se vdasi tndi, da ti je plazenje po, jedni str,ani brezuspeSuo; trebe se vrniti ter poskuSaU sreCo dru-god. Kugyjev wPradec PickeX" $ izvrstno slu2i; §e bolje pa roke in nog€v Kaj dobro, ustreza tudi po-samezno rusje, ki se tu ovija okoli skalovja. Hvala Bogu istinoiuu ipak sem prilezel do, 4ega vrha, do mojegaali bolje: na§egipieSastega Piesivca. Star mora uze bid, da so ga tako krstili; sedaj mu ,'e pa §e sneg pobelil glavo. In sedaj stojim tn: kak lep razgled po tel* sq-sedih velikanihl nTriglay kipeC" je uprav, pred ine-uoj, velicastuo ponosno dviga svoje vrbe v, vi.Savo. To je res iepo, sttaino lepol In njegov bli^aji stjsed — Vrfiac VwJnikQvj t^|ori^ m*Y W$ 0>m§ W« Narodno politidno stanje v Istri. Iz Istre, 20. oktobra 1883. Ni je deiele v obiirnem naSem cessrstvu, ni je, misHm, ˇ celej Evropi, — izvzemSi gnilo Turfiijo, ~~ ki bi bila tako vsestransko zaneniarjena, kakor je Istra, — po vsej pravici z naslovom „tn2naa. Uie vse jainoslovanske dezele oase drzave imeooyali so prejSnji in tui!i §e sedanji voditelji nase politike pa-shrne dezele, t j. lake, katere drzavi ranogo ne ko-ristijo. A gospoda z uaoeoiki na visokih stolih videla je pogosto vse poveksaaoin v takih barvah, kakor-Snih so bili njih naocaiki t Dunajski ustavoverni listi, zagrizeiii nasprotniki slovenskega piobujajocega se naroda, smatmH so juine Slovane in njib dezele za moteo kravo, katera pa oi mogla dajati povoljue mere mleka, kertndi giede oje velja izrek „krava pri gobci motet*. PrifiakoTali so protinaravno prikazen, da bi BjuinotIoTanska krava* brez zadostnc knne polnila drlavn© Magajoieo. Ker to ni §lo, zato so raznpili naif delete kot pasivne, trpae, oedelujoCe! Med temi je scveda t prvi vrsti Istra, V Istri je, Je todi jo Labi prvo in najbolj trdno med neodreSenimi defekmi Stejejo, 3/4 Slovanov. Na-pacito pise veciua naslh easopisov, da je v Istri le 2/3 Slovanov; toliko so nas meada nasteli nam neprijazni popisovald. Kako se je tukaj sililo, da naj se vsake-do tpiie z laSkim obeevalniio jezikom, je malokorau zuaoo. Kedor ni tega videl ali skusil, te2ko verjaine. Zato pa ne smemo vzeti onega porocila kot nezmot-Ijivo, ampak resnieno je, da nas je Se 3/4 in nas tudi oatane, ako bi nas ne stiskali dan za dnevom v laski, neodreSeni ,tareti." Tega pa se ravno bojimo, kajti tu imajo Lahi prosto roko. DeMno gospodarstvo je vse v njih rokah; obCiue ao tako urejeoe, da sc vceinom pod njih ko-raaudo. Solstvo po polzevo oapreduje in se to v naso narodno skodo, kajti §ole brez laSkega jezika so pri nas skoro beie vrane — izvzeni3i nekaj kopiskega in volovskuga okraja — gorenjo latro, tostran UCk«, kateri okraj Labi ne priStevajo ved 0CcvIjaK. Ta del varuje namreS ,Kras, bnrja in GtC — posebno zad-nji, (Ne misHte, da meuim gotiSke ^eiae" I) — Tako ae nam godi od dezelnih gospodarjev, katerim je naj-vt-6 in skoro Ha jedino na tern Iezece, da si napolaijo 2epe ter da dirijo laski, nam in dizavi Skodtjivi zivelj. Kaj pa storimo sami, da ob varuje mo svojo na-rodnost in da si pomorenio do bntjSega naroduega stanja? — Malo, jako malo se je storilu; v omenje-nih okrajih se je uze nekaj zavarovala na§a narodnost s tern, da je bilo nekaj l.aborov ter da se je ustano-vilo nekaj Citalnic; v ostalej Istri, kjer je nevarnost najvecja, §e vse spi iu JLa';om je potje odprto, da nemoceni izvr§ajejo swje namene. Govorilo se je le-tosDje poletje, da namerava dru§Evo BEdinost" v Tr-stu napraviti velik tabor v sredi Istre — a vse je splavale po vodi, ie tudi smo imeli veliko suso! Ako Bog da, se bode mogoce posrecilo drogo leto, kar se ni ietqs! Caka pa nas zopet httd boj. Volitev treb na§ih slovanskih poslancev v dezelni zbor je Ia§ka vedina brez pravnega uzroka zavrgla in nove volitve bodo v kratkem razpisane. Dan na dan je mogofie in varovati se moramo, da nas sovrazua zvijafa ne piehiti. Ako le jedno mesto zgubimo, smo zopet tain, kjer smo bili prej, nararec da nasi poslanci se predlogov v de-zcluem zboru ne bodo smeli staviti. Cvetorica nima te pravice. Da propademo, je lehko mogoce, ker Labi vse zile napenjajo, posebno v koprskein okraj i, kjer se ima ponoviti volitev obeh poslancev kmeCkih obCtn iu ker se od nase strani premalo stori. Tedaj pozoi t Toliko za danes o nasem uaroduo-politicnein stauji. hajal z bohinjske strani, odtod se oziral po vrhih okolo, pa doli v nilave. Komu bi ne prisle tu na misel uje-gove besede, ki se nekako tako glas6: Sklad na skladu. se vzdigoje To skalovja mo6ni zid, Vefini mojster ukazuje Prid zidar se les ucit! fa pogled na stolpnati Prisenek, Silasti Razor, Pibavcevrog, mogoCni Triglav, kopato trdnjavo Ozeb-nik: to uci res ^loveka misliti. I'a6 prav je govoril isti pesnik: Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit zelim, Ciste sape sred mej krogom Menim. da na neb ziviral In ves ta venec gorskib velikanov, ki te tu ob-daja, kako... Pa okoruo mi je pero — olovka seni hotel re5i, peresa tukaj nemam zato pa... Tu mi uide oko doli v deliuo, kjersevije kakor siebren pas „je-zna*, derofa, deviska Sofia, reka slovenska. Pred aabo zrem se dva vrha v ravnej Srti: Pe-lec (Verebiski) pa Srebrnjak: kako rad bi stopii danes Se tema na glavo. Pa glej ( uze solnce jeralje slovo, prepozoo sem danes ustalj kaHo predadno lego razsv^t- Dopisi. V GoriCi, 24. oktobra. — Letoinjo zimo govorilo se je mnogo o slovenskih otro§kib vrtih, katere naj bi ustrmovili v Gorici, da bi podajali sloven-skim otrokom ono odgojo. katero pri roditeljih pogosto pogresajo. Pozneje je stvar potihnila in zdelo se je, da iz one raoke ne bo nid kruha. Temn pa ni tako. Doticni odbor :md |e to zadevo vedno pred ofi-mi, ali tezave bile so muog'i in razlicne, ki niso pu-stile, da bi se bila namera koj izpeljala. ^a v.setn Slovenskcm niinamo ni slorenskega otroskega vita, ni slovenskc vrtimrice, ni ur.m'ga teLaja ?.n vrln.trice. Odbor moral je tnrej najprej skrbeti, da &i je vrtna-rico odgojil, ki bo sposobna, da bo tudi druge po.iu-ievala v svoji stroki, da se tudi med Slovenci pf) mostih in vecjih krajib u^tauove ti koristni zavodi. PrepriLani smo, da prva slovea^ka vrtnarina bo svoj posel dobro opravijala, kakor se jti do zdaj v svojem solanji vedin* odlikovaia. Jako tc2avno bdo y dobiti primerea proctor za otroSki vrt, kajti postava zahteva, naj bodo proitori, ako je mogoce, pri tlrh in naj bo zravcu huse tudi vrt ali prostorno dvorisfi-.*. Take prostore je tezko dobiti v najem. O.lhoru se je p'jsrvrUo, da je dobil prostore za vrt in za u&tetjico v prvom nadstr«»pji in debtna pri t!ch. Bivsi gimaaziis'ci vodja g. Fr. Schaffenhauer s svojiuia svakitijaraa bit je fako dober, da je z ozitom na obfr> korist. otroSkega vrta prepustil potrebne prostore. Hvala jim ! Priprave de-lajo sa zdaj nemudoma, da bi se vrt kmalu odprl. Roditclji, ki imajo otroke od 3 do G let, naj se. ogla-5ajo, da se sprejmojo otroci v zavod. lltrvnejsi ne bodo nic" plaficvali, premoini dajo vsak mesec nekaj o-l-skodnine. Zavod bo tako uravnan, da nekateri otroci ostanejo tudi fiez poldan v njein, ako roditclji ne u-tegnejo priti po nje. S CerWjanskefla, dne 17. oktobra 18S3. (Na-predek v na§ih gorab.) Pisalo se je ze tnar-sikaj v tvojih predabii, draga ,,Soea," o razaicrab tu-kajsnjega okraja, ao glavui reCi, o uarodneui napredku, pisal ni Se nikdo. Kakor seje muogo pisaio o uapravi ceste z Zcliua v Idnjo in o zidanji Solskih poslopij, tako treba je tudi glede naroduega napredka govort-ti. Bili so casi, ko so nas pnStevali ucomikaucem, ko se omikaaemu svetu skoro nisino smeli pokazatt. Pa sedaj! Ne bodem prevec bvalil, a v vsakej hiSi ze zna cela druzina brati iu pisati, skoro v vsakej hisi razpoMcai so po mizi (iasopisi, ktere gospodar vsak vefier marljivo bere svoji dru^ini. To ni se vse. V na-§em okraji iraamo celo dve Litaluici in sicer: v Cer-knera in v Sebreljah. Cerkljanska CitaSnlca deluje ze muogo let; ko so po uekateiih krajth to krasuo iine komaj sliSali, imeli so Cerkljani ze svoje dusevno ognji^ce, kteremu so bili iu so s sreem udani. V nje-nih prostorih razveseljevala je uiuetna godba ze mar-sikterega gospoda in gospo; vrSile so se z njenim sodelovanjem razIiCne veselice iu zabave. Druga Litalnica osuovala se je §e le letos in njeni udjc pokazali so 0. septembra dovolj, kaj raorejo sto-riti. Castuo ime so si pridobili — zasraraovani od svojih bratov — lebreljci. Prva citalnica ponaSa se s krasno godbo, druga pa z lepim petjem, kakorSno se malokje dobi. A tudi po drugih obciuait ne spijo mo^je, tudi drugod so zvesti siuovi majke Slave; posebno morajo se omeniti Jager§cauje iu pa Kavnanje, ki radi Casopise prebirajo. Danes uoCem datje govo-riti, a irael sem zeljo dokazati, da kakor se hvaiijo mo^je drugih vasij, tako stne se tudi ua§ okraj po-na^ati, akoravno uekoliko od drugih odstranjea. Kakor smo bili do sedaj vueti, bomo, upam, tudi v pri-hodnje, ker to spozoavamo kot naso sveto dolznost. Mirko. ljujei poljublja te snezens vt§ave, lepe Lope in sosede iu Triglav, — ki je skoro s tretjim delom v snegu, — in tarn dalefi za VrSiCem ueboticne viso^iue — Karavauke. Ura kaze 5 iu nekaj fiez, pozno bo; treb6 se loSiti od teh ljubih prijateljev gorskib : Se caka me precejsnja pot. Nu, doli pojde inari hitreje; po-skusim, pogledam, povem. Sploh je to res; a ipak treb6 vLasik plezati se po skalovji, prijemati se doli po cuklah. S pocetka bi raislil, to kar preskociS; pogledaS pa bolje, pride§ do srede: tu trebe se vruiti, a drugega prehoda iskati. Nu v dobri pol uri sem pa doli pri hramih za Vere-bico. Da bi kaj zalozii, se odpocil — na vrha ni bilo za to pravega prostora ? Mudi se. A res, tu ue-kje „cvete Sac,* bi-li pocakal. bi-li pogledal? Tu blizu mora biti za „trctjiui storom od starega utra." — Ne budali I saj zdaj se mu ne vidi evesti; iu pa v takem cadu, ko uze sueg sili v dolme. Pndem pa rajSivdrugo, ua kresni vefier; oade demo vidit bites li Stogod. Luua uze kaze svoje rozico, ter gleda nekako uagajivo — ta poreduica — aoli ua samotuega hribovca. • , ^B ^ H M ~ v m^ dol; Tam hi^a mala j — bode mi pokoja dala! Iz PIa5, 7. oktobra. — Kaj da uteguejo biti PlaCe, uze njih ime nekoliko oznaci"? Kje pa da so, ue ve kateri si bodi, ker so preneznatne. PlaCe so priprosta vas ali boije selo v okro^ji inesta sv, Kri2a. VaSCani so deloma poljedeki, deloma pa tovarniSki delavci po ajdovskih tovarnah. Kot take jib svet le malo pozna. Cloveku je pa prirojen neki pouos, kateri ga naganja, da za drugimi ne samo ne zaostaji\ mar-vec da se od bliznjega na eden ali drugi nafcn od-likuje. Take narave so tudi na§i Plascani. Pozabljenim biti od sveta jim je tei&ko. — Da bi ae svet i njimi seznanil, priredili bi radi kako javuo veselico, najraji seveda pies. Ali kako?! VeseliCarji —plcsalci kakor gledalci— potrebujejo pijace, hruue in k temu treba imu take dopi.se sprejeuuS? Saj se nam vze studijo vedne prito^be o javuih pk'sih, o denariii in moralni propasti naroda, kateri se ue more priti v okom 1 Objavljam ta dogod-jaj, ne da bi slavuemu obciu.itvu ztvee dra^'l, temvec radi tega, ker navudeui dogo.ljaj je nov neovrgljiv dokaz, da v«i razglasi c. k. glavarstva, ki priporocajo zupanstvom, naj ne dovoljujejo pogostih javnih plesov, bodo dothj le glas upijoCega v puicavi, dokler si slavua glavarstva sama ne pridrzijo oblasti za dovoljenje javnih plesov, ker Jia dezidi so le redki 2upanif kateri bi se ne uklaujali yurovinskej maSccvalnosti Ijudstva in mogoCuosii kmeckih velikaSev. PosluSatclj javnih plusov na duitdi. IZ Bolca, 20. oktob. J 883 —V „Triester Tag-biatt-u" od 7. okt. t. 1. Lt. 9B7 je brati neki odgovor gosp ilusmau-a na dopis z liolslcega v stov. a7. „So-ce," ki jeomenjat bolski aSclitttzeiiuwid.- — Q. Eos-man pravi, da nameti „Scliutzenbuudutf je, vaditi se v pruvilnem strcljanji, povisati brumbeiio inoc Bolca-nov in pospesevati avstrijski patnjotizem, ocemeriiua in muogo uspehov navesti. O lepe busede! Da bi si? s tern itlejalom le nekohko ujeiiiiio delovanje; —- ali glavuih faktorjev v doijgo tega idejala popoluoma inanj-ka v Bolci. B-jicau je poljedelec ah kupec. Zarad brambo zo-per divja6ino se BolCunom s strelslvoin ni treba pe-cati, ker divjacine je Je toliko, da kak pohujkovalec svoj cas zavoijo nje zapravija. To lahku pripozna vsak ptujec, ki pride kedaj mod bolSke bribe. Mimo tega imajo nekateri gospodi ffSehiitzia stare zarijavele pusKe sredujega veka, s katenmt se kaj lauko kaka ue^reca pripeti. Kako mare tako oruzje povisati braiubeao mo6, ue razumem. Da se pri kaki slavuosti „aut'uurStratt ; Bkaptakt, reiisum, koit" in sledujic kak „koh komau-dii-a", s tern se gotovo ne more brambeua moc po-spesiti. Zadostuje omeuiti, da gospod liosuian uiti ni bit vojak niti se ne ve, da bi se bil privatuo voja-stva uCil. Najbolj smeSua pa se mi zdi zaduja, z a B o 1-Cane tudi raz^aljiva tocka odgovora: probu-diti avstrijski paiiijoiizeia. Mar niso bill Boicani od nekdaj vueti avstrijci, da jitn je treba ^e s tukt mi potratijivim, neizdatuiiui atedstvi avstrijski patrijo-tizeui vbijatt / i'n tacih avstnjauciii avatryski dub vzbujati, to je se „hoherer Peter-, ko iz mjrja vodo uapravijati. Gr. Bosmanov nimbus zadel je ze zdavna ottjio* nevati. Ker je gospod stopii v pokoj, 2eleli bi mu, da bi pokoj tudi uiivai, da^bi se4ue brigal za bolske prepire. BolCani so sami dovolj razumui in ne potrebujejo, da bi jih kdo imel ua Spagi. Bolcaui, bodite saui'jstalui, uarodui mozje! Politidni pregled Avstrijsko-ogerske delegacije sesie so se v torek 23. t. m. na Duaaji. Predsednik avstrij-skim delegacy am je kuez Czartoryski, podpred-seduik grof Hohenwart, kateri je dobil pri vo-litvi 28 glasov, doeim je prislo na grofa Coro-nint-ja 24 giasov. Za predsedoika ogerski dele-gaeiji zbrau je kardinai nadskof Hayuald, pod-predsedaik h. Tisza. Predlo^il se je delegacijam ze raeun skupnib stroSkov iu dohodkov, s katerim se bodo delegacije pecaie. V eetrtek 25. t. m. je bil obicajni aprejem pri cesarji. Doha dezeluozborskega posiovauja je kon-cana. Vsi se zborujoei zbori zakljueeui so bili Y soboto 20. t. m. Galiski bo uadaljeval svoje zborovanje prve mesece priliodajega leta; trza§-&, kateri je i«ei le itiri seje, je aekojilco po* ropotal zoper odstranjenje proste luke v Trstu j in poudarjal zopet zgodovinsko pravo trzaskega | mesta, zahteval za Italijane na drzavne stro§ke ceio vseufuliSfie, do&rn ne privosdi slovenskim me§eanom niti ijudske sole, nagia§al je, da se mesto boji nazadnjaStva, ki mu preti po v dr- | Lavnem zboru sprejetem nacrtu solske postave in obrtnijske novele, ter je nazadnje priporocal j vladi zidanje zelezniee iz srednje Istre do lieke. V moravskein zboru je sker ustavoverska stran-ka, ki iina veoino, vse zile napela, da bi razpor I raed obema narodoraa netila; veadar si je nadu- | jati, da oni stranki kmalu za vedno odklenka. j V kranjskem dezelnem zboru sti se stranki tudi deloma priblizali; glasovanje za putrjenje volitve ? veleposestvu pauzroCilo je pri uoinski stranki, da se »i odstrauila iz dvorane pri pre- I tresovanji volilnc premeuibe za Kranjsko, in ie tako je bilo mogoCe, da se je volilni red za Kranjsko preuaredil. Ljubljansko mesto je jiia-meravalo predrugaciti voliliii Statut za mesto, toda zacetkom leta 1870. pod ranjkim dr. Oosto je bil tak prenarejeni statut v mestnem zboru sprejet, a tedauja vlada ga ni niti predlo&la cesarju v potrjeuje. Vsled tega ne more mesto do drugega voliluega reda priti, dokler se prej-&uji cesarju ne predlozl. Veeina dezelnega zbora | je tedaj skieuila, da se zadnje zgodi. Prineipi-! jeJne vaziiosti bilo je v tern dezelnem zboru glasovanje o podpori 000 gl. za pouk v uemsketn jeziku v ljudski Soli. Veeina je teh 000 gi. pri-volila, protivil se je temu jedini dr. Zarnik, Iz zbornice odsli so pred glasovanjem o tej svoti dr. Dolenee, lludez, Svctcc in dr. Vosnjak. Dr. Zarnik je svoj niandat vsled tega odlozil. JSo veino, kaj se godi v iijubljuui za kuiisami, a javno priznavamo, da nus je to zelo osupnilo. Da ni hotel dr. Vosnjak ah Svctec v javuej seji protiviti se temu predlogu, nam ni razumljivo, naj prciuidljujcmo stvar na vse straiii, kolikor Uofiemo. Za Boga, pedagogicuo uacclo, sveto vsem narodom v vseh easib, da v ljudski soli ni mesta za drugo nego za poduk mladine v razlicuih prcdmetih v lnaieriuem jeziku, to nacelu bi se ne smelo prebiti za uobeuo ceuo. Hrvasko-ogersko vprasauje miruje sedaj. Baron Kamberg mudil se je par dui v Budapest!, kjer je muogo obeeval z miuistrom Tiszo. Krestid in Miskatovifi odpeijala sta se na Dunaj, I kjer je sedaj tudi minister Tisza, najhitreje na 1 poziv zadojega. Cuden utis nareja nova izjava bivsega bana Fejaceviea zoper ogerskega liuaue-nega miuistra Szapary-a v zadevi dvojezicnih J grbov, iz katere se razvidi, da ni minister re- j snice govorii. Turski musir in iz zadnje vojske zuani general Muktar pasa bival je dolgo easa v Bero-liuu in na Duuaji. 21. t. m. se ie je odpoto-val v Carigrad. 0 njegovem pohodu se je veliko pisaio in ugibalo. Vaa poroeila pa sogiasijo v tem, da je imel priobeiti zaupauje sultauovo v mirovno zvezo sreduje-evropskili drzav, ne da bi se sam v njo usiljeval. 22. t. m. odprl se je zopet francoski par-lament, stalisce sedanjega kabineta je zopet utrjeuo. i Na Fortugalskem imajo ministersko krizo. Uzroki so ji deloma obena nezadovoljnost vsled j vednih kmeckib. uporov, deloma nesporazumljenje med ministri samimi o reviziji portugalske ustave iz 1.1826, ki je bila prvie predrugacena 1. 1852. Domade stvari Presvitli eesar je podelil obcinama Bergioj in Sedlo v koboriskem Kotu 800 gld. za napravo ceste od Robica v Logje. Zares lep dar velikodusnegu vla-darja. Rotarji naj skrbijo, da si ta deaar aami z de-iom prisluZijo, ker ujiai je natnenjen. Milostljivi knezonadSkof sklical je bil pre* teklo sredo, 24. t. m., svoje uubovne svetovalce prvifi po svojein prihoda v uradao posvetovaaje, v konzi-storg. — Zajatra ob 7. uri tistega due ma§eval je v domaCi kapeli tukajSnjifa usuiiljeuih bratov, ki so praz-novali god &vojega pokiovitelja, nadaugelja Rafaela. Lotejn se je peljal y samostaa 46. oo, kaDu^i^oy, ka- terim je gvardijan 5. o. Biifael. — Vfieraj je bil kne-zouadgkof z doma, zuuaj §kofij« in celo znnaj naSega cesarstva. Sal jc hil obiskat svojeg\ Wij5 j-^a aoseda, j nadSkofa videmskega, Andrcja.QasassjI.i, s katerim sta J uaslednika oglejskih patrijarhov. Sesla sta se na graj-§iai videmskeg.i nadSkofa v Rosacu (H»s:izzo)'bli/u'l avstrijske ineji*. NarlSkof Casasola bil je iuiunovan od ua§ega cesarja, ker takrat je bil Videm §e pod Av-sttijo, ko je skof postal. Z ranjkim nadSkofota gori-Skiin b:la sta dobra prijatelja. Vzvi§eni grof Ooronini odfiel je pretekli po-nedeljek na Dunaj, kj-f so zaccle 23. t. m, delega cije. Kan lidovan je bii za podpredsodnika, a dobil je le 24 glisov, 28 pa grof Hohi'inv.ii't. Za njcgove ne-navzocnosti nameatovul ga bo pri sejah dezelnega od-bora iu v odbom sploh dr. J. Tonkli. V slovenskem oddelku dc^eiun kmetijske i Sole v G()iiei bo skuSnja ueeneev za tukofie Solslco I polletje prihodnji torok, 30. oktobra, od 9. do 12, tire I predpoliidne. Mo2je, ki se ijnuimrtjo za naprcdck v kmctijstvu, so uljudno vabljeni, da pridojo posluSat, kako se uei mladi narasfiaj, ki sprejine nekdaj posest-va iz rok avojih ocetov. IUor ni zadi^an, naj ne opu-sti lcpc prilike, ki mu je dana pri javiii skuSnji, da se prepri&i o sedanjem stanji kinctijslcega uceiijii, Tudi kmet mora se uctti, ako no(e, da ga drugi prchi-tijo iu da zaostanu m svojitni sosedi. Stati delavnosti treba je pridru^iti uovo zuauje, da bo zemlja raj&i in vo6 rodila. Imamo uove potrebe, katerih i»a§i dedje niso poznali, monuno rabiti tudi nove pripomoeke, da jiin zadostimo. j Porotna sodnija snide se v Goriei zopet 5. dceu'iibra. GoriSki zupaii je uazuanil, da v mestui pi- sarnici je pripravljen prvotni imenik porotnikov m , prihodnje leto 1884, to jo Uatili mo2, izmod katerih I se i/irebajo bodoei porotuiki. Vsakdo inia pravieo I pregledati imenik in zabtevati, da ga spriymejo *ranj, [ ako ui uotre iu inisii, da iina pravieo bit! med dru- gimi, ali pa tirjati, da naj ga i/.briSejo h iuieiu. , I ako meat, da niina pravice do Castucga mesta v iijuin. Stolni dekau, monsignor Fe. Mercina, pusvutil je svojo novo (dingo) inu$o nMiasa j ubila r i s" inilostlj ivciuu k u e /, o-ii a d S k o i' n d r. A o r n-u. l'ti zudiijej vuselici v zavudu solskih sestut* pul se je tc mase „Benedietu«" v slovenskem prevodu, katuri je bil v zadnjej flSoci" |>o pomoti zainenjen z neko tirugo skladbo. „Missa jubilam" postavljena je tri-glasno, priprosto in prinienio puvokim eerkveuiin /boron! na de^eli. l'o njej veje po neko like eeikve-ni dub eecilijanski. Da se varuje v tern obzivu stro-gosti, dela jo prijetno in ljubcztijivo — dopadljivu tuui ae-cecilijaucem. Piihodnjo nedeljo pela se bode pri velikej maSi v stolnej cerkvi. nGecilijaiiskemu druStvti" piistopil je kot ustauovmk prec. g. Jozet Kragelj, dekan v Toltninu ; kot uavadui ud prbtopil je 6. g. Fr. Kodtifi, duhovni pomoeuik v Deviuu, in uekateri drugi, ki nam mso bili nazuaujeui. DruStvena pravila so u2e dotiskana. Kodoljube opozarjemo, naj se krepko poprimejo va-znega druStva. Odbor je he vedao te misli, da sklifie meseca novembra obeni zbor in da oskrbi pri tisti prihki pevsko produkcijo. Pripravc k temu se ie de-lajo. Rodoljube v isesta in po deMi prosimo, uaj se blagovoljno spomnijo prvega sloveuskega otroSkega I vita, kt se zdaj suuje v iionci. Prvi zaCetek je telek in potrebe mnogovrstne, zato ni se Cuditi, da se od- I bur sklicuje na radodarnost clovekoljubih rojakov v namen, da bi dobil potrebae pomofii. Upamo, da vsak- y do pnskoCi radovoljno na pomot velevalnemu podjetju. Za opravo sob potrebuje se uekobko podob ver-Ekega m svetuega znacaja; kdor jib iuia Cez potrebo, naj podad kaj otroSkemu vrtu. Potrebna je tudi ve-I lika ura za na steno, ki kaze in bije; ee koga sten-| ska ura mod, naj jo podari vrtu, ki mu bo za njo | hvalezeu. Za stole, unzo, tablo iu omaro rabile bi se I smrekove deske; ce jib iina kio v zaiogi vec, nego I jih potrebuje, naj se spoumi, da otroSki vrtjih nima, da jib pa z veseljem sprejme, ako mu jib kdo da, 8e bolje bilo bi vrtu ustre^euo, ako bi kdo podaril uze gotovo opravo: staio omaro s popreemmi polica-mi za otroSke igrace in uene pripomodke, malo mizo za uCiteljico, par stolic za vrtnarico in odraSene, ki bi vrt obiskovali, in morda celo uene pripoutoCke: podobe i/ iivalstva, rastliustva, pohi§tva, rokodelstva, kmetijstva, vrtnarstva itd. Kdor ne more zavodu dru-gace pomagati, naj mu nakloni dar v denaru, ki se vseiej sprejme z najvecjo radostjo. Rojaki, pokazite da pozuate, kaj vam je v koristl I Tolminski misijon, ki je bii 2e dvakrat od- I lozeu, zaOne se I. novembra, na prazaik vseh svetui-I kov, ob 6. uri zajutra pod vodstvom Cc. oo. jeznitov 1 Doljaka in Toinazetica, ki sta sedaj v emwein opra-I vilu v zupniji sv. Leuarta na Beneskem. I Za koritnilke pogorelce so darovali: mon- J signor Jozei" MaruSiC, Castni kauonik v Goriei, 7 gl. j — vikarija Bate 3 gl — ^upuija Solkaa 6 gl. — I Stefan Kerkoc, vikar v Lokavci, 5 gl. — iznala 21 j gl. — Prenqsek 15 gl, Ykao 36 g|," Za Kociandifiev spomenik so darovali: Ivan Kumar, kaplan pri Sv. Luciji, 1 gl. — Auton Sfili-goj, vikar v Kostanjevici, 5 gl. — iznaSa 6 gl. — Prunesek 238 gl. 50 kr. Vkup 244 gl, 50 kr. Kvartira§i peSpolka vojvoda Lndovik bavarski St. C2 do§5i'so preteklo sredo opoludne v Gorico, da pi ipnivijo stanovanje svojim t07ari§em, ki so u2e na poti in ki pridejo dancs.v Gorico. Delalsko podporao drultvo v Trstu na-pinvi na praznik vs.ll->»,g*W.JH'.^''"^ - TrSao p&b&lo V Gorici, od 16. do 23. oktobra 1883. Kava: Moka kvintal 174 do 178 §1. — Sk Jagu 1^5 da 156 gl. — Cejlon, plante 155 do 164 gl — Cejlon peris (biser) 170 do 174 gl. — Porto Rico, sredoje in fino 144 do 156 gl, — Malabar 117 do 125 gl. — St. Domingo 112 do 116 gl- — Jara 116 do 124 gid.— Bio fino 106 do 109 gl. — Rid; srednje in pol fino 100 do 104 gl. — Santos, navadno io fino 106doll2gld. — Sladkor, o5i§€en doinacl 48 do 40 gl.— Melis 43 d043 gl. 50 kr. — Pest* 41 do 42 gl. — kr. 01 je na k vi ntal: iz op najfineje 89 do 100 gl — fino 78 do 84 gl. — pol fino 60 do 66 gl. — s Kmrfti (Corfu ©tok> 52 do 56 gl. — iz Dubrovnika (RagiSi) 46—49 gl — izlstrije 46 gl iz pavole au-glefiko 41 do 44 gl. — Petrol*} v sodih 24 gl. 50 kr, do—gl. — f zabojih 24 gl. 50 kr. do —gl—kr. Maati, na kvintal Kuhano maslo 92 do 96 gl — Mast (sate) dornaia —.— ogtraka 72 do 74 gl. — §p«li doma* in ograki 64 do 74 gl. — araerikanaki —.— S i r placentinski star 140 do 150 gl. — prestar 170 gl. — ov6ji (pekorin) 130 do 135 gl. — domafii boKki star 95 do 100 gl. — nov. 62 do 64 gl. — Grojerjev 78 do 82 gl. Zi t a, na h e k t o 1 i t e r. P§enica8gl. 30kr.do 8 gl. 80 kr, — Turlica 5 gl. 50 kr. do 6 gl. — kr. — M 5 gl. — kr. do 5. gl 50 kr. JeJnien eel gl — kr. do gl. — kr. — pehan 8 gl. do 8 gl 50. kr. — Oves 3 gl, 20 kr. do 3 gl. 60 kr. FaM9 gl do 11 gl. — Ajda gl. — kr. do gl. — kr. — Raji, na k v i n-tal: fini 24 do 26 gl. — novarski naravni 22 do 23 gl, — mutisk 19 do 21 gl. — indyski 15 gl. — kr. do 16 gl. — Vina in Spiriti, na hektolifc er. Zga-cje doraafe 42 do 48; Spirit preLi§Len 39 gl. — kr. do 39 gl. 50 kr. Yino crao 17 do 22 gl. 50 kr. — beio 14 do 16 gl. Moka na k?intal, St. I. 18 gl 90 kr. — St H. 16 gl 80 kr. — St. III. 15 gl 60 kr. — §t. IV. 14 gl. 30 kr. — k. V. 12 gl. 70 kr. — St. VI. 9 gl. 10 kr. — 01 ro b i drobni z zakljem 5 gl 60 kr. — debeli z Jakljem 6 gl. — kr. — Krompir 2 gl. 50 kr. do 3 gl. 50 kr. kvintal. V Trstu, 21 oktobra 1883. Kava, na kvintal. Moka 116 do 123 gl.— Cejlon, plants 90 do 135 gl. — pcrla 120 do 132 gl. — Portorico 94 do 116 gl. — Malabar — do — gl. — St. Domingo 52 do 67 gl. — Rio 47 do 66 gl. — Santos 45 do 67 gl. — Sladkor 28 gl. 50 kr. do 34 gl. — Olj e, na k vi n tal. LaSko pol fino in fino v sodifa 72 do 87 gl. — jutrovsko in albansko v sodih 40 do 42 gl. — s Karfa (Corfu) v sodih 40 do 45 gl. — dalmatinsko v sodih 43 gl — v posodah 44 do — gl. — Olje iz pavole, angleslo 39 do 41 gl. — Petrolje v sodih io gld. 50 kr. do 10 gld. 75 kr. — v zabojih 11 gl. do 11 gl. 25 kr. — Mast, na kvintal. Mast (salo) angleSka 58 do 59 gl. — ogerska 66 do 76 gl. — speh 62 gl. Zita, na kvintal. PSenica 10 gl. 40 kr. do 11 gl — TarSica 7 gl 25 kr. do 8 gl 50 kr. — RL 7 gl. 50 kr. — Jeemen —.— Oves 6 gl 50 kr. do 8 gi. — Fizol 11 gl. — kr. do 15 gl. — Grab 10 do 15 gl. — Rap laSki 14 gl — kr. do 23 gl. 50 kr. — iadijski 13 gl. do 16 gl. 50 kr. — K o z e. Podplati kvintal 140 do 175 gl. — Te-IeLje koze kvintal 357 do 616 gl. — 100 jariSjih koz 70 do 130 gl. — Volna kvintal 100 do 130 gl. V Ljubljani, 20 oktobra. PSenica hektoliter 7 gl. 80 kr.; re2 5 gl. 20 kr.; jeCmen 4 gl. 23 kr.; eve* 2gl 76 kr.; ajda 4 gl. 87 kr.; prpso 5 gl. 20 kr.; koruzaSgl. 40 kr.; lee a 8.50 gl; gran 8.504 gl. fizol 10 gl. —] Krompir kv. 2 gl 50kr. — Maslo kilo 96 kr.; mast 88 kr.; Speh frigen 70 kr.; speh povojeo 78 kr.; surovo maslo 85 kr.; goveje meso 60 kr.; teleeje m. 64 kr.; svinj-sko m. 62 kr.; koStrunovo m. 32 kr. — Seno k v i n-tal 1 gl. 96 kr.; slama 1 gi 78 kr. — Dcva trda, 4 §tirja§kimetri 6gl. 60 ki-.; drva mehka, 4gl. 40 kr. Poslano. Podpisani se pripo.oCa slavnemu obCinstvn in Cestitej duhoyScloiv izdelovanjeraznib oavadain ia nmetnih kamnarskih del, kakor nagrobnih spo-minkov in naj si bo za vsakd dvorano lepih miz, mi-zic in drogih plosC, garcitur za uraivalaike, evetlicnih posodic na vrtih, altarjejv, obnajilnikov vsake vrste i. tit vseiz najboljegakraSkegamarmorja pozelo niz-kej ceni. VOIiGJIGRAD PRI KOMNU; FRANC REBULA, VaSe Magorodje! Stejem si v sTeto dolznost, da se Yanrzabvalim za mo> ozdravljenje. Mhogo zdravnikoV je bilo nad menoj ie obupalo: tedaj sem se na zadnje zatekel k Vasemu dr. Rozovemu zirljenakemu balzamu in ze. po dragi steklenici sem se fiutil popolnoma zdravega. Trpel sem namrec za zelodcnim kreem in slabostjo, ,posebno glava me je bolela in omotica se mi je delala, in sicer tako hudo, da ni bilo urft v dnevu,- dat bi ne trpel-na teb boleznih. Ko sera ps zatel jeniati Yas dr. Rozov zivljeu^ki balzam, se je bolecina koj zmanjSala in zilaj sem popolnoma zdraT in upair, da sa boleHna ne povrne, ker ze 2$ dnij sem je pfost. Dr. Rozgv zivljenski balzam morem v resnici vsakema najtopleje priporo^ati in ga tudi res pripojofiam vsem TOojitn zuaneem, ki t pijo zaenako bokznijo'. Zahvaljujem se Vam praf* sreno. Z naJTecim sposto^anjem Znojem fZnaim). ______ ____ 1 Miha Spririger; zasebnik. Temeljita pomoc vsem, ki so v zelodci all tebuhu bolni. Ohranjenje idravja npslanja se Te«ji del na iiMeqje ia snaienje sokrovice in krvi in na pospeSevatije dobrega prebavljanja. Naj-boljse sredstvo za to je dr. Roza xivljouski balzam. Zivljfnski balzam dr. Rozov nstreta popolnem vsem tem zahtcvam: ozivlja prebavljanje, nareja zdravo inrfcto kri, da dobi zopet stojo prejlnja mod ia zdravje, odpravlja te«ko' prebavljanjo, gt)ju§ do jcdl, Kislo zdr» govaoje, napeto.t. bljevanje, krf v/elodii, zu.slinenost, zlttto zilo, preohtezettje ielodfta z jedill ltd., je gotoroin sku5ana domace sredstvo^ ki se je ? kratkem zarad srojo izvvnttw mix*i obce ruzsirilo. 1 velika sklenica 1 gl, pol sklenice 50. kr. Na siotine piaem Y priznanje je na razgled pripravljehih. Razposilju sc na l'rankirane dopise na V«e kraje proti poSlnemu poirzetju. ....... IT SVARJENJE ! ^g Da se izogne vsakdo neljobim pomotam, prosim vs© p. n. gg. narounike, naj zahtevajo povrfod izreCno dr. Rozov Zivljeiiski balzam iz lekarne B. Fragner-ja t Pragi, knjti zapazil Rem, da ho narothiiki na ve5 krftjih do-* bili zutes brez vse modi, ako ho zahtevuli samo zivljcn.-ski balzam^ in tie \ivw\w &v. llozovega zivljunakegi* Iml/ania, Pravi dr. Rozov zivljenski balzam dobi se samo r glami zalogi izdeloTalca B. Fragner-ja, r lekarni „k Crnoniu orlu" , I'rugi, Kiiko dor Spor-nergasse Sr. 205—3. — V tiORICI: fc. tristofolctti, lekarniCar; (i. B. Pontoni. lekarnifar; R. Klirner, lekar-nii-ar. V OOLRII: Bamaso d'EFia. — V TKSTU: p. Prendini, lekarnicar; G. Forabost'hi, lukanrtar, J. Ser-ravallo; Ed. de leitenbnrg, lekarnifiar. — V ZAORKBU: €. Ara/.irn, lokarni^ar. Vse lekarne in vedje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Praiko rtomaee niazilo zoper bulc, raiie in vnefjc vsakc vrste. Ako se zenam praa vnamejo, ati strdifo, pri bulnh vsako vrste, pri torili, gnojnih tokih, pri Lmi r prstu in pri nohtanji, pri zfezab, oteklinab, pri zmaSeenji, pri moraki [mrtvi] kosii. — Zaprte bulo in ot#kli»e se hitro «•> zdravijo ; kjer pa ven tete, potegne.mazilo V kratkt-m ve.*» glioj tia^e, in ratio ozdravi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam z a u li o. Preiskofan in po mnogih poskuiib kot najssanesljivejSe sredstfi tudi popolno uze zgubljen slab. I sklenica I gl. a. v. odAtrani nagluhost, po njem hq d'dd Gotov pomodek. Vsadko dobi placilo hitro nazaj, ako bi ostal moj gofori ROBORANTIUM (pomotek, da brada raste,) brez uspeha. Ima tadi gotov ospeb pro-ti pleai, izpadanju. las, iuski-nastiglarf inositljenju las. Uspeh je goto? po nekatcrem drgnenji. Deluje hitro. Izyirne steklenice razposi-Ija po 1 gl. 50 kr., sfceklcnico za poskn-gnjo po I gl. I. Grolieh ˇ Brnu. Zalogo : r Gorici: Cristofoletti, lekar; v Trstu: Pavel Rocca, lekar v mestni palaci; v Ljubljani: Ed. Malre; v ___ Zadru: N. Androvich. Roboraiitium rabi se pogosto z uspebom tadi proti slabosti spomina in bolesti v giavi, kar se Iahko dokaze so spricevali in zahvalarai. NB. V imenovanih zalogah dobi se tudi ustna karpaska voda Orolichova, gotora pomoc zoper vsakorsno bolenje zob, neobhodno potrebnn, da se ohrani njih lepota, izvrstno sredntvo, da se obrantjo in ci-stijo zobje, usta in lusna, sestavljena iz zdravilnih korontk moravskih Karpat; prare steklenice po 60 kr. Na prodaj PuHo posestvo na Hrvaškem, ne daleč od Zagreba, 200 oralov veliko, obstoječe iz njiv, travnikov, vinogradov in gozda. Lega je prav pripravna ob glavni cesti, da se pridelki lahko spečajo. Taršica posebno dobro rodi in se lehko celo doma dobro proda. Vino ima dobro ceno, živinoreja se dobro izplačuje. Proda se enemu kupcu aH pa tudi več družinam, če se skupno zavežejo, 4a bodo I« f!«„» ;«, twvo«„~i;_____ @ Lffj *,ua,"> tvs ae sKup"" zavezejo, aa Doao [¦! B»» plafcevale. Gena je postairljena na 60.000 m4 m gL, kdor biponudil dobre pogoje, njemii fy »i bi se kaj odpustilo. Knpcr naj se oglase ^^ pri opravni§tm ^Soce.a Anton Hoitololti, kamnosek v Goriei, ulica Tre Re, U. St. 12 (Lorisoni), priporoCa so sJavaemu obcinstvu v napravo lepih nagrobnih sponiinkov in vsakovrstoih kamnitili izdelkov po [ako nizki ceni. Splosne toibe. Pogosto siisimo Ijudi toziti: „n'i mi dobro, mi ne vlede jesti, kaj mi jo storitiV* Vzemi nektvj svlcarskih kroglic le-karja R. Brandta. in kmalu poneba vsa tczara v prebavljanji. Dobitrajo se v skatlah po 70 kr. v lekarnah. Ljudi in blago spravlja AMERIKO najbolje ia najceaeje ARKOLD REiF, na Dunaji, I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1. (preSe) najnovejse sestavo, potre-bajejo malo prostora, tis» kajo dvakrat hitreje ko preilnje tiskavnice, ae Iahko gonijo, moCne iu trdne, t vsch velikostik za posa-meznike in za najvece po-sestmle kot posebne vred-nosti. PoroStvo, spricetala .0 1000 ze narejeoih tiskav-pieab. Nadrti in ceniki po zelji brezplacno in poltnitie presti. GrozdRi mlini najnovejse iznajdbe. Zgodnja naro5ila os nan vied. PR. MATPARTH & Co. *z2=3L\ Praterstrasse 66*. Tovarna t Frankfurtu a. JI. foOajateJj iR odgOTOrg mtook} M. KOEpg. -^ Ttsk*; ^aaarijaaskft tislam^ r Oorici.