Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. novembra 2020 - Leto XXX, št. 47 stran 2 Dolnji Senik uspešen v »Programu madžarskih vasi« Steu je biti zobar stran 4 Čira čara stran 7 Svoj grob je kopo stran 8 2 Dolnji Senik uspešen v »Programu madžarskih vasi« dostojno uredi njen nagrobni no potrebna,« je razložil Zsolt plasti. Obenem je izkoristil spomenik. »Nagrobnik, ki Monek in dodal: »Vsako leto priložnost, da bi se za izkazasmo ga našli, je bil vzidan v smo morali v vasi popravlja- no pomoč pri prijavljanju na zid nekdanje mrliške vežice, ti udarne jame, na leto smo razpis zahvalil sodelavcem ki smo jo podrli s pomočjo za vse poti porabili 1,5-2 mi- MURABA EZTS. »Že leta in prostovoljcev. Kasneje smo lijona forintov. To pa je bila leta smo povezani z njimi, sodelovali z arheologinjo, le začasna rešitev, prišla je vzpostavili smo dobre delovantropologom, so- zima, potem pa pomlad in ne odnose. Pomagajo nam delavci vodnega problemi so bili spet tu.« pri sestavljanju projektne gospodarstva pa Kakor že povedano, je občina dokumentacije in na koncu so prinesli poseb- za obnovitev obeh stranskih pri obračunu. Tudi v bodoče no kamero. Tako ulic v »Programu madžarskih želimo sodelovati z njimi,« smo identificirali vasi« prejela 27,5 milijona fo- je podčrtal župan. pokojnico. V pri- rintov proračunske podpore. Na Dolnjem Seniku pa kujehodnji pomladi »Tako se nam ne bo treba jo tudi nove načrte. »Vložili želimo povabiti vsako leto ubadati z udarni- smo natečaj za zunanjo s o m b o t e l s k e g a mi jamami. Seveda so ostale izolacijo in zamenjavo škofa, da bi grofi- poti v vasi prav tako potreb- oken na 'vaški hiši’, kjer doco slavnostno po- ne obnove, obe najslabši pa mujejo občinski urad, obe novno pokopali. smo zdaj uredili,« je bil zado- narodnostni samoupravi, Še posebej zato, voljen dolnjeseniški župan in kulturni dom, knjižnica, ker bomo obha- pristavil, da so v obeh ulicah informacijsko središče in jali 200. obletni- najprej uredili bankine, za- patronažne sestre. Radi bi Ulica ob potoku se vijuga med hišami – v »Programu madžarskih vasi« sta se co svoje župnije, polnili udarne jame s toplim tudi omogočili dostop invaobnovili obe najslabši cesti ki jo je leta 1821 asfaltom, nato pa položili lidom,« je o željah spregovobovi pa so bile že dolgo časa uravnati nivo novih poti, ki ril Zsolt Monek in potrebne temeljite prenove. so dobile robnike in tlakovdodal: »VzporedDolnjeseniška samouprava je ce v primerni širini,« je nano s tem želimo do potrebnih sredstev za ob- števal župan in poudaril, da celovito obnoviti novitev končno prišla preko tlakovci ob slabem vremenu strešno strukturo razpisa v lanskem letu, smo niso tako spolzki kot beton. poslopja, to pa izvedeli od prvega človeka Obenem pa je pripomnil, da preko Razvojnega trijezičnega naselja, Zsolta če bi srednjeročno prišlo do programa SlovenMoneka. poškodb na določenem odseskega Porabja. »Leto 2019 je bilo z vidika ku, se bo dalo tlakovce laže Upam, da bomo natečajev zelo uspešno. Na popraviti ali nadomestiti. lahko v kratkem razpisih ’Programa mad- Od našega obiska na Dolnjem z Uradom predžarskih vasi’ smo sredstva Seniku so sodelavci izvajalca sednika Vlade pridobili za tri namene: 3 že postavili tudi železne ograpodpisali listino milijone forintov za nabavo je ob potkah oziroma oporni o podpori. Po napripomočkov za zdravnika, zid s košaricami za rože pred črtih naj bi se ta 27,5 milijona forintov za glavnim vhodom. Nova tlakodela izvedla v priVložili so natečaj za zunanjo izolacijo in zamenjavo oken na 'vaški hiši’, kjer domujejo občinski urad, obe narodnostni samoupravi, kulturni dom, knjižnica, hodnjem letu.« obnovo dveh stranskih ulic vana pot je bila položena že informacijsko središče in patronažne sestre oziroma 5 milijonov forin- pred vsemi svetimi, občinski Župan Dolnjega Setov za ureditev poti na po- svétniki so od tedaj dobili ponika Zsolt Monek je kopališču,« smo izvedeli od zitivne odzive od domačega ustanovila prav grofica Bat- izravnalno in obrabno plast. za konec še povedal, da bi bilo Tudi pokrove jaškov je bilo po- »pika na i«, če bi obe naložbi župana, ki je dodal, da je do prebivalstva. V prihodnje na- thyány.« izvedbe vseh treh projektov črtuje samouprava še izgrad- Če se od pokopališča napo- trebno spraviti v isti nivo. uspeli zaključiti v prihodnjem prišlo v letu 2020. njo sanitarij in parkirnih mest timo nazaj proti središču »Prebivalci v drugih ulicah letu. Kakor pravi, bi večfunk»Notranje poti med grobovi ob pokopališču oziroma teme- Dolnjega Senika, lahko tik zdaj zavidajo tukaj žive- cijska »vaška hiša« odtlej smo nekoč uredili s pro- ljito prenovo zunanje ograje. pred mostom nad Seniškim čim. Le-ti so morali nekaj ustrezala zahtevam sodobnestovoljnim delom, erozija Med popravljanjem poti so potokom zavijemo na levo v dni potrpeti, ko se niso mog- ga časa. in vreme pa sta napravila izvajalci naleteli na kripto, Ulico ob potoku, na desno pa li voziti z avtomobili. Bil svoje. Po poteh so težko ho- ki je bila v napoto. Po krajši v Ulico Sončni žarek. »Dve pa je nekdo, ki je celó rekel, (Kejp na 1. strani: »Tlakovce dili predvsem starejši, med raziskavi so s pomočjo znan- poti smo imeli, ki sta bili v da bi pešačil tri mesece, je v mrzlem vremenu lažje drugim na dan vseh svetih. stvenikov ugotovili, da gre za groznem stanju. Bili sta ne- če bi v zameno dobil tako soliti kot pa asfalt,« pravi žuŽe pred leti smo se odločili, ohranjeni grob grofice Terezi- varni za kolesarje, matere cesto,« se je nasmehnil Zsolt pan Dolnjega Senika Zsolt da se prijavimo na razpise, je Szapáry Batthyány. Zara- z otroškimi vozički, po njiju Monek, ki pravi, da je bilo Monek.) k sreči smo bili tokrat uspeš- di plemenitega porekla pokoj- smo s kombijem razvažali gibanje omejeno pravzaprav -dmni,« je svoje zadovoljstvo izra- nice se je občina odločila, da kosila. Prenova je bila nuj- le med polaganjem obrabne Pokopališče na Dolnjem Seniku se nahaja na gričku tik ob mejnem prehodu z Avstrijo. Tamkajšnje terenske razmere povzročajo preglavice vzdrževalcu pokopališča, lokalni občini, notranje poti med gro- zil prvi mož vasi in opozoril, da je bilo potrebno zaradi terenskih razmer obnovitvena dela izvesti ročno. »Razbiti je bilo treba obstoječe betonirane poti in jih odstraniti. Potrebno je bilo Porabje, 19. novembra 2020 3 Seja podkomisije za šolstvo 12. novembra je v Dvorani za delegacije madžarskega Parlamenta zasedala podkomisija za javno šolstvo, kulturo in verska vprašanja, Komisije za narodnosti Parlamenta, ki ji predseduje slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss. Člani podkomisije so prisluhnili poročilu o narodnostnih vsebinah prenovljenega nacionalnega šolskega kurikuluma. Razpravljali so tudi o smernicah narodnostnega šolstva, o pripravljenih okvirnih učnih načrtih ter o preskrbljenosti z narodnostnimi učbeniki. Po- vabljeni gostje so poročali tudi o štipendijskem programu za ških smereh v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021. študente, pripadnike narodnosti, ki študirajo na pedago- Povabljeni gostje in referenti so bili: državni sekretar za javno šolstvo pri Ministrstvu za človeške vire, Zoltán Maruzsa, predsednica Centra Klebelsberg, komisarka, odgovorna za obnovo nacionalnega šolskega kurikuluma, Agota Kállay, vodja glavnega oddelka narodnostnega pedagoškega centra pri Uradu za šolstvo, in József Weigert, vodja šolskega centra in pedagoškega inštituta Nemcev na Madžarskem. F. Sütő Zasedala je Zveza državnih narodnostnih samouprav 3. novembra je v Bolgarskem kulturnem centru v Budimpešti zasedala Zveza državnih narodnostnih samouprav. Predsedniki državnih narodnostnih samouprav in narodnostni zagovorniki kot povabljeni gostje so prisluhnili poročilom na različnih področjih. Eksperti s šolskega področja so poročali predvsem o možnostih finansiranja narodnostnega šolstva, predstavnik Narodnostnega sklada Gábor Bethlen je navzoče seznanil z novimi razpisi, član madžarskega RTV sveta je govoril o tem, da v narodnostnih ure- dništvih nimajo podmladka, kar bo pomenilo prej ali slej velik problem. Slovensko skupnost sta na zasedanju zastopala predsednik DSS Karel Holec in slovenska zagovornica Erika Köles Kiss. F. Sütő Pod Srebrnim brejgom … … so najbole naprej twiti prišli. Zaprav eden od nji, steroga je slovenski premier Trumpi v Merko prejk poslo. Ali prejk kompjutera ali čednoga telefona njemi je piso, ka njemi gratulejra, ka znauva de tadale Merko prejk emo. Pa tau že na drugi den po volitvaj, gda se eške sploj nika nej vedlo, steri od dvej možakarov gvine. Zvün toga pa je eške kcuj djau, ka Biden nede dober za Merko, ka un de najbole slab od vsej, steri so v Bejli ram nut prišli. Na, znauva je Janša twit afero zaküjo. Depa zdaj nej domanjo, gda je novinarkam prostituke talo. S tejm pisanjom je internacionalna afera vövdarila. V EU-ni so se zgaslili, nešterni v Merki tö. Indašnji agent CIA-e, steri de Bidenova prava rauka za varvanje, njemi je nazaj twit poslo, napiso njemi je: »Shut up!« ali po naše: »Tiüma boj!« ali pa malo ovak: »Zapri!« Tak se zdaj tau vse vküper vleče že več kak eden cejli teden, politični analitiki pišejo od toga, ka tau za Slovenijo znamanüje. Tö zatoga volo, ka premier eške Bidni nej gratulejro. Tak so volitve z drugoga kraja maurdja v Slovenijo prišle. Na ipe se od toga skur telko guči kak od korone. Ranč zavolo nje, zavolo korone, so srejdnje šaule doj zaprejte, viske nika ovak delajo, najbole mlajši šaularge pa tak, kak je na sprtolejt se godilo, na daleč se včijo. Brezi tehnologije tau nika nej bi šlau. Kak pri twitaj so zdaj računalniki pa čedni telefoni tisti, ka so zmejs med školnikami pa mlajšami. Depa brez starišov nikak néde. Uni vekše nevole majo. Zazavajo školnike, kak zdaj tau, kak tisto, zakoj tau nej tak, zakoga volo je naš nej tau razmo, zakoga volo naša ne vej tistoga pa tak naprej pa tak tadale. Če so v »zdravi« časaj školniki pa školnikojce od sedme pa do druge vöre v šauli bili, zdaj doma za tejmi mašinami več kak dvanjaset vör delajo. Zmejs gesti pozabijo, za svoje partnere časa nemajo, nisterni stariške pa se čemerijo, ka nika ne delajo. Eni eške kesno vnoči zazavajo, ka neka so pitati pozabili. Neje pa pozabo kaulak Zemle prvi slovenski satelit kraužiti. Vsikši vöro pa pau kaulak naše krugle pride, tak je je že več kak gezerokrat naredo. Un tam 550 km visko svoje delo dela, mlada športnica Alenka Artnik pa nejde tak visko. Una globko nut v maurdje se spiščava. Tak je nej dugo nazaj v Sarm el Sheiki v Rdejčom maurdji nauvi svetovni rekord postavlala. Na sapo se je 114 metrov globko pistila. Ena ženska je eške tau nej naredla, s tejm je za eden cejli mejter stari rekord vöpopravila. Alenka pravi, ka go nauvi rekordi v drugi disciplinaj eške čakajo. Tö Primož Roglič je nika takšnoga povedo po tejm, gda je drugo paut za redom La Vuelto, dirko po Španiji, daubo. Kak smo že pisali, je že tak vögledalo, ka se tau ma zgoditi. Za njega pravijo, ka je stari-mladi biciklist. Tresti eno leto je star, pedale pa je par lejt nazaj začno poganjati. Najprva je na smučaj skako, se malo vküper potro pa kuman po tejm si na potač gor vseu. Eške dobro, ka je tau naredo, znauva so ga za najbaukšoga na svejti vözglasili. Tam na vreji sta se z ranč tak Slovencom Tadejom Pogačarom vöminila. Duga sezona se zgotovila, druga se marca mesjeca začne. Leko, ka v bole normalni časaj, gda de publika znauva leko od blüzi svoje ase gledala. Tak, kak na stadionaj, na steri se tadale labda brše, lidi pa nin nega. Nika vcejlak nauvoga pa so si zatoga volo pri Muri iz Murske Sobote vözbrodili. Gda doma bršejo, se leko čüje, ka njivi Black Gringosi na velko za nji navijajo. Znauva smo pri tehnologiji. Gor CD dejejo, tam se vsefele popejvanje pa vse takše čüje, kak uni šegau za svoje junake navijati majo. Ja, virtualno, bi se tomi prajlo. Tak je tö velki filmski festival Liffe v Ljubljani samo virtualno leko videti filme prejk interneta. Tau se najbole tistim ne vidi, steri so radi na vse takše pa ovakše festivale ojdli, tam kaj spili, nika malo v lampe djali, šenki, ka se razmejmo. Ka na vse tau Srebrni brejg povej? Zagnauk nika nej, ka ga že dugo, preveč dugo niške nika nej pito. Miki Roš Porabje, 19. novembra 2020 4 Tomaž Kuhar – zborovodja varaškoga komornoga zbora PREKMURJE Frišek luft Ob tom ka naša vlada, tak kak dosta drügih vlad po sveti, v zadnjom cajti dosta cajta nameni rešavanji problemov, povezanih z epidemijo nauvoga koronavirusa, vseeno proba sprejemati tüdi drüge odločitve. Tak je po dopisnom djileši vödala tüdi tri odloke (v sküpni vrednosti 63 milijonov evrov), povezane s kakovostjo lufta na območjih trej varaških občin, mariborske, celjske in soboške. Na območji Murske Sobote naj bi ponücali 9,4 milijona evrov, od toga za segrevanje v zimskon cajti 3,7 milijona evrov, za promet pa 5,7 milijona evrov. Peneze naj bi daubili iz več virov, od Evropske unije, rosaga, neka pa do prispevale tüdi občine, v sterih je bila kakovost lufta v zadnjij lejtaj najbole lagva, vej pa so mele dostakrat presežene mejne vrednosti koncentracij za trde delce (PM10). Če tak po domanje povejmo, je tau praj, steri je prisoten v lufti. Kak aerosol je v obliki vodne kapljice, v stero se zgrabi trdi ali tekoči delec. Glavni tau toga je ogljik, na njega pa se vežejo ške kovine, organska topila ali ozon. PM10 delci so kvarni za človekovo zdravdje. V Murski Soboti se že duga lejta guči, ka majo lidge stare peči, pa ka jih dosta küri na drva. Če že morejo küriti z njimi, naj baujo süja, nej pa mokra, ške pravijo strokovnjaki. Ovak pa naj bi se največ penez ponücalo za energetsko sanacijo zidin, širitev daljinskoga segrevanja in vzpostavitev nauvih mikrosistemov daljinskoga segrevanja na lesno biomaso, pa tüdi za širitev varaškoga potniškoga prometa in za obnovo voznoga parka potniškega prometa, pa tüdi komunalnih vozil, se pravi tistih, s sterimi vozijo smetke. Silva Eöry Steu je biti zobar Tomaža Kuhara iz Murske Sobote v Porabji najbole poznate po tom, ka od vsega začetka vodi varaški komorni zbor, steri od leta 2005 delüvle pod Zvezo Slovencev na Madžarskem. Nej pa je tau njegvo prvo sodelovanje s Porabskimi Slovenci, vej pa je že v osemdeseti lejtaj preminaučoga stoletja pomago seniškomi zbori Avgust Pavel in mladinskima zboroma iz Monoštra in Gorenjoga Senika, gda so se pripravlali na svoj nastop v ljubljanskom Cankarjevom domi: »Ovači pa sam že kak pevec duga lejta sam popejvo pri soboškom mešanom pevskom zbori Štefan Kovač, sledkar sam biu devetnajst lejt tüdi njegov zborovodja, nastopo na Gorenjom Seniki. Spaumnim se, ka je bila kulturna dvorana puna in kak so lidge z veseldjom poslüšali naš koncert.« Tomaž Kuhar je gorraso na Goričkom, v Pertoči, gé sta tak oča kak mati delala kak škonika: »Mati, stera je bila Vogrinka, gé nekdešnji novinar slovenske televizije gnesden žive, ma Tomaž ške dva brata, Andreja in Pavla: »Že trnok rano, 1959. leta, gda sam odo v sedmi razred osnovne šaule, nam je kom daumi.« V tistom cajti je tüdi špilo v enoj bandi, stera je špilala po veselicaj, gostüvanjaj in podobnih prilikaj, tak ka si je s penezi, stere si je tak prislüžo, leko kakšno knjigo ali gvant Tomaž Kuhar mati mrla. Po tistom se je oča ške gnauk oženo in tak mamo ške tri pousestre.« Z muziko se je srečo že v mladih lejtaj: »Dosta smo se drüžili z drügo deco v Brezovcaj. Krave smo jim pomagali pasti, pa tüdi spejvali smo, najbole te, gda smo se drüžili ob potoki. Ovak pa je tüdi oča biu fejst muzikalen človek, sploj v tisti lejtaj, gda se je vračo in je meu malo več cajta, je rad špilo na klavir, gosli in kitaro. Tüdi deca smo špilali na inštrumente. Zanimivo je tüdi tau, ka je moj dejdek meu v Ižakovcaj krčmo, v stero je odila tüdi böltinska grofica. On je njoj pa tüdi drügim gostom igro na tamburico. Tau tambuTomaž, prvi z leve strani, z mamo, rico sam sledkar daubo očom in tremi brati ges, ške te, gda smo živeli doma iz Körmenda, je bila na na Goričkom.« začetki drüge svetovne bojne z Po zgotovleni osnovni šauli ozidekretom poslana za leranco roma nižiši gimnaziji v Püconv Tešanovce, gé sta se z očom caj je prva steu, ka bi se vözatüdi spoznala, po tistom pa sta šaulivo za zobara, samo zavolo šla oba včit na Pertočo. Oča je toga, ka je nej bilau penez, se je meu v tistom cajti velke proble- odlaučo, ka de na soboško učiteme z zdravdjom in se je več lejt ljišče: »Prva sam nej štipendije vračo, vej pa je meu tuberkolo- daubo, ka bi leko šau ške nazo. Leta 1956 smo se preselili v prej študerat, te pa se je dun Brezovce, gé smo prva živeli v najšla nekša prilika, ka sam šauli, sledkar pa v enom rami, leko šau na mariborsko pesteri je biu namenjeni škoni- dagoško fakulteto, študerat za kom.« Pauleg brata Petra, ste- predmetnoga škonika za glasroga so člani komornoga zbora beni pouk. En očov pajdaš je že spoznali, vej pa so na njegovo pomago, ka sam daubo štipenpovabilo gostovali na Češkom, dijo in tüdi mesto v študens- küpo. Pauleg toga je vleti v Püconcaj na pošti delo. S piciklom se je okauli vozo in pošto talo po več vesnicaj. Svoje prvo delovno mesto je leta 1968 daubo na rogašovski šauli, po enom leti pa je šau bliže k Soboti, gé je te že njegva držina živela, in tau v Bakovce, od tam pa na prvo soboško osemletko, na Pauleg toga ka je dugo biu zborovodja soboškoga mešanoga pevskoga zbora Štefan Kovač, je vodo več zborov, nej samo mlašečih na šaulaj, gé je včiu, liki tüdi tišinski oktet, pa tüdi drüge zbore, tak moškoga v Ljutomeri, pa tüdi Mešani pevski zbor Radenska iz Radenec, steri je leta 2013, po 34 lejtaj, enjo s svojim delom. Iz toga zbora zdaj eno par pevcov vküper z njim odi tüdi v Porabje. Na žalost zdaj zavolo nauvoga koronavirusa ne morejo probe meti. Sogovornik je svojo ženo Martino spozno v tistom cajti, gda je včiu na bakovski šauli, stera ma podružnično šaulo v Dokležovji, in v toj vesnici je te prejkvzeu mešani pevski zbor, v sterom je popejvala tüdi domačinka, stera njemi je spadnola v okau: »Nej je samo ona v zbori popejvala, liki ške dvej njeni sestri pa oča tüdi. Oženila sva se leta 1973 in mava dva sina, starejšoga Aleša, steri je agrarni ekonomist in žive z držino v Ljubljani, pa štiri lejta mlajšoga, Urbana, steri žive tak kak müva z ženo v Murski Soboti. Aleš ma čerko Karolino, stera Družina Tomaža Kuhara steri je 16 lejt včiu glasbo: »Leta 1985, gda sam se malo navolo takšoga dela, so me nagučali, ka sam šau delat v varaški kulturni center kak programski vodja. Tistoga cajta sam začno tüdi popejvati v mešanom pevskom zbori Štefan Kovač. Ka se slüžbe tiče, sam se po peti lejtaj odlaučo, ka mo vseeno rajši včiu glasbo, in tak sam daubo priliko, ka dem včit mlajše na drügo soboško osnovno šaulo, gé sam osto vse do tistoga mau, ka sam šau v penzijo.« Porabje, 19. novembra 2020 je stara devet lejt, in jo tüdi muzika zanima. Ona špila na violončelo.« Tomaž Kuhar se ne spravla rad samo z muziko, liki rad rešavle križanke, pa tüdi rad dela na zemlej. V ženinom rojstnom kraji, se pravi v Dokležovji, majo že duga lejta gračenek, na sterom z držino marsikaj pripauvajo. (Kejp na 1. strani: Tomaž je že kak mladi znau špilati na več inštrumentov.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Tomaža Kuhara 5 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... OZELENIMO NOTRANJE PROSTORE Kratki dnevi nas vabijo, da preživljamo večji del časa v notranjih prostorih. Kar nekaj mesecev. Lončnice oziroma zelenje je že vrsto let del moč. Čiste linije in pravilna svetloba in dovolj prostora za rastlino so smernice, ki se jim nikakor ne izognemo. Izberimo mirne barve okrasnih Najboljše je izbrati manj zahtevne lončnice, ki ne potrebujejo veliko zalivanja in nege. Tako nam daljša odsotnost ne povzroča skrbi. To so prav gotovo ozkolistni fikus in zamija. vsakega doma. Življenje brez rastlin v notranjosti prostorov si komajda lahko predstavljamo, saj pozitivno vplivajo na naše počutje, dvignejo raven razpoloženja, zato so za naš obstoj in normalno preživljanje nujno potrebne. Njihova loncev. Če v prostoru prevladuje belina, si privoščimo barvitost, ki naj bo usklajena z drobnimi detajli, kot so namizni prt, sveče, razne dekorativne blazine, ali dodatki na policah. Manjše rastline v lončkih podobnega dizajna postavimo v skupine z upoštevanjem potreb po svetlobi. Okno je najpogostejši prostor, kamor naše oko rado zanese pogled in prav polica je prostor kamor postavimo lončke z različnim rastlinjem. Naše zveste spremljevalke, kot so fikus, monstera, šeflera, gnezdasti sršaj, praprot V kopalnici z veliko vlage zelo dobro uspevajo zapolnjujejo prorazne praproti, spatifil, bambus, pisanolistni store, kjer tako fikus, zelenolistna zelenčica in tudi orhideje. olepšajo puste in barvitost na nas deluje pomir- nekoristne kote. V novejših čajujoče, čistijo zrak v prostoru sih pa je nepogrešljiva zamija, in so veliko več kot dekoracija. ki je pravšnja za temnejše Kako urediti bivalni prostor? prostore. Zelena barva rastlin Pravili več je manj in barvni obogati umirjene barve v prokrog nam bosta vedno v po- storu. Lončnice naj služijo kot dopolnilo in ne kot ovira, zato za postavitev na mizo izberemo take, ki so nizke. mu zalivanja »velikokrat po malem« se moramo izogibati. Rastline imajo raje veliko Okno s cvetočimi hibiskusi ali kot jim pravimo tudi kitajski oslez, je prava paša za oči. Uspevajo na svetlem prostoru, kjer so okna obrnjena proti severu. Pozimi naj bo zemlja v lončkih bolj suha, lahko pa jih rosimo. Ko imajo rastline pozimi manj svetlobe, potrebujejo manj zalivanja, največkrat potrebujejo tudi manj hra- vode naenkrat, nato pa suho obdobje, da zrak lahko kroži po prsti. Tako rastline lahko dihajo in srkajo vodo. Zamija je najbolj zanimiva lončnica v zadnjih desetih letih. Izvira iz vzhodne Afrike in spada v družino kačnikovk kot monstere, filodendroni in spatifil. Prija ji senca, polsenca. Nima rada direktnega sonca. Bleščeči listi so velik okras v stanovanju kot za floriste v šopkih. Razmnožujemo jo lahko sami z listnimi potaknjenci od aprila do junija. ne. Nikoli ne gnojimo po suhi koreninski grudi, gnojimo le, ko rastlina raste, ne v času mirovanja. Rastline, ki nimajo obdobja mirovanja, gnojimo tudi pozimi. Večina sobnih rastlin propade prej zaradi prepogostega zalivanja kot zaradi tega, ker bi jih premalo zalivali. Siste- ALI STE VEDELI … Če boste imeli na vrtu veliko cvetlic kapucink in žametnic, da strun ne bo? Poskusite in se prepričajte. Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet Porabje, 19. novembra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Zlati šakali so krivi? Kak v Železni županiji tak pri nas v Porabji je lisica tista najvekša žival, od stere moramo braniti kokauši, zavce pa vse drüge menše stvari. Tak smo mislili dotejga mau. Zdaj nejdavnik so v škanzenu v Somboteli taminaule male ovce. Tisti, steri tam delajo, pravijo pa krivoga držijo zlatoga šakala. Stalno niške nej vido, depa ka drügo bi moglo biti. Lovci so malo skeptični, zato ka zlati šakal je fejst inteligenten, zavolo tauga bola vöokrauži taša mesta, gde se lüstvo zdržava. Prvin, kak vsepovsedik pri nas so tö bili zlati šakali, steri so že vekše živali, koze, ovce, teličke, srne, divje svinje tö morili, raztrgali. Zlati šakali so na Vogrskom do 19. stoletja po goščaj pa müzgaj živeli. Do leta 1940 je že samo tü pa tam par zlati šakalov ostalo. Kasneje, zvün Bulgarije, so že vsepovsedik preminauli. K nam je od leta 1980 z Balkana pa s Kaukaza prišlo par živali, sprvoga eden, eden, kasneje že več parov. Na Vogrskom je sprvoga zlati šakal zaščiteni (védett) biu, zato ka so lovci radi bili tauma, ka so tej živali nazajprišle k nam, sledkar so se pa že plodile tö. Dapa nej trbelo dosta časa, pa so zbrisali zaščitenost, zato ka vsigdar nji je več bilau pa vsigdar več kvara so delali kak lovcom v divjačini tak pavrom doma pri živini. Fejst se plodijo, tau je pa zato, ka so inteligentni, še bola kak lisica, gdekoli si znajo gesti spravti. Sprvoga so je od 1. julija do konca februara strejlali, zdaj nji je že dovoljeno strejlati cejlo leto. Zato ka leta 1995 so še samo 38 zlati šakalov leko vöstrlili, leta 2011 že gezero falatov. V Železni županiji so prvoga šakala leta 2007 vöstrlili. Če tak zmišlavamo, leko bi ovce v škanzenu zlati šakal mauro, depa lovci pravijo, ka bola pametni so od tauga, ka bi tak paulak k lidam, nutra v varaš šli. Oni bola tau pravijo, ka so psauvge mogli biti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Šesti protikoronski paket Osnutek šestega protikoronskega svežnja ukrepov, ki naj bi bil vreden približno milijardo evrov, podaljšuje nekatere že sprejete ukrepe, kot je subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa ter moratorij za kredite. Pri subvencioniranju čakanja na delo se po pojasnilih vlade zvišuje višina povračila nadomestila. Nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja sicer še naprej znaša 80 odstotkov plače, vendar pa ne bo več omejeno na minimalno plačo (940,58 evra bruto), temveč na povprečno plačo (okoli 1800 evrov bruto). Višje nadomestilo bo mogoče uveljavljati za plače, izplačane za november in december 2020 ter januar 2021. Trajanje ukrepa čakanja na delo je podaljšano do konca januarja, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pa do 30. junija 2021. Na predlog delodajalskih organizacij se zvišuje tudi znesek posojila, ki je predmet državnega poroštva, in sicer z deset na 25 odstotkov prihodkov od prodaje oziroma na dvakratnik stroškov dela v letu 2019. Odlog plačila kreditnih in drugih obveznosti se podaljšuje do 30. junija 2021. Med novimi rešitvami sta v ospredju subvencioniranje fiksnih stroškov za podjetja, ki zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, in odpis najemnin. Država namerava fiksne stroške sofinancirati podjetjem, ki so jim letni prihodki upadli za vsaj 40 odstotkov, in sicer srednje velikim in velikim podjetjem v višini 70 odstotkov fiksnih stroškov, mikro in malim podjetjem pa v višini 90 odstotkov. Ukrep bo veljal od 1. oktobra do 31. decembra 2020, s sklepom vlade se bo lahko podaljšal za največ šest mesecev. Novi protikoronski sveženj vključuje tudi popolno oprostitev najemnin za podjetja, ki jim je bilo onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje dejavnosti, in delujejo v prostorih, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost. V Lendavi so uredili Hrvaški kulturni center Zrinski Hrvaško kulturno društvo Pomurje (HKDP), ki je bilo ustanovljeno pred petnajstimi leti, je obletnico letos želelo proslaviti z več dogodki in tudi z osrednjo prireditvijo, ki bi morala biti 5. novembra, vendar je zaradi pandemije niso mogli izpeljati. Odpadlo je tudi veliko načrtovanih nastopov njihove folklorne Tamburaška skupina HKDP z vokalno solistko Jasno Vuradin Popović skupine in tamburašev po Sloveniji in v tujini, je povedal predsednik HKDP Đanino Kutnjak in dodal, da bodo izdali publikacijo, v kateri bodo predstavili svoje pestro delovanje in aktivnosti, poleg tega pa bodo pripravili še virtualno razstavo. Predsednik HKDP Đanino Kutnjak v Hrvaškem kulturnem centru Zrinski, ki so ga uredili letos V društvu delujejo folklorna in tamburaška skupina, krožek ročnih del in še tri sekcije, turistično-kulinarična, mladinska in novinarska. Potem ko so letos uspeli kupiti sosednje prostore, so pridobili več prostora na Glavni ulici v Lendavi, ob pomoči hrvaške države pa so jih tudi obnovili. Občina Lendava je obnovila meščansko dvorišče, na katerem bodo v novonastalem Hrvaškem kulturnem centru Zrinski tako lahko organizirali kulturne in turistične prireditve. Folklorna skupina in tamburaši plešejo in igrajo tako medžimurske, podravinske in zagorske, kakor tudi prekmurske ljudske plese. Doslej so plesali le v medžimurskih folklornih kostumih, prekmurske, ki so si jih doslej izposojali, pa so si dali letos sešiti. V folklorni skupni plešejo tako Hrvati kakor tudi Slovenci, pravijo, da je dobrodošel vsak, ki ima rad hrvaško kulturo. Tekst in fotografiji: Jože Gabor Erični slovenski športniki (3.) Mateja Svet Bilau je 7. februara leta 1989. Na Gorenjom Seniki je bila proslava ob slovenskom kulturnom svetki, na steroj sam vküper s fotoreporterko Vestnika Natašo Juhnov bila tüdi sama. Po zgotovlenom novinarskom deli sva se na pauti domau (znamo, ka smo te ške mogli titi prejk Bajánsenya) stavili v krčmi v Slovenski vesi. Medtem ka so moški pili, eni so se tüdi kartali, sam v pamet vzela, ka je na televiziji, stero je skor niške nej gledo, skijanje. Sama sam se spaumnila, ka je v merkanarskom kraji Vail, gé je bilau tistoga leta Mateja Svet je končala športno kariero ške trno mlada, nej je bila stara ranč 22 lejt nej; kejp je svetovno skijarsko biu napravleni v švicarski Crans Montani, gé prvenstvo, glij na je na svetovnom prvenstvi osvojila tri medalje té den ženska tekma v slalomi. In tak sva müvi z Natašo ške malo ostali, sploj zatau, ka se je Slovenka Mateja Svet borila za medalje. In rejsan, zgaudilo se je tau, ka je na konci ona gvinila. Vsi v krčmi so me špajsno gledali, gda sam skočila v luft, ške bole pa je mogla trpeti Nataša, vej pa sam cejlo paut do dauma od veseldja popejvala. Mateja Svet je bila športnica, za stero sam furt drukolnivala. Ona je bila tista, stera je Jugoslavijo postavila na svetovni skijaški zemljevid. Tau so bili cajti, gda je bilau skijanje tisti šport, steri je v Sloveniji največ valau, vej pa so bili Slovenci najbaukši skijari v nekdešnjom velkom rosagi. Vse do tistoga cajta, ka se je že v samostojni Sloveniji pojavila Tine Maze, je Svetova valala kak najbaukša slovenka skijarka v zgodovini. Bila je prva ženska zmagovalka tekme svetovnoga pokala iz Slovenije (v sezoni 1985/86 je gvinila v veleslalomi v slovaških Viskih Tatraj), prva svetovna prvakinja, prva dobitnica maloga kristalnega globusa (v sezoni 1987/88 ga je osvojila v veleslalomski razvrstitvi) in prva lastnica olimpijske kolajne. Srebrno medaljo je dobila leta 1988 v kanadskom varaši Calgary, in tau v slalomi. V svetovnom pokali je gvinila sedemkrat, na svetovni prvenstvaj pa je pauleg zlate medalje iz Vaila osvojila ške štiri medalje. Dostakrat smo se ljubitelji športa spitavali, kelko medalj bi Mateja ške leko osvojila, če ne bi leta 1990, gda je ške nej mela 22 lejt, svoje tekmovalne skije postavila v kaut. Pravla je, ka ma vsega zadosta. Gučalo se je o tom, ka je nej najšla sküpnoga gezika s Smučarsko zvezo Slovenije, sama pa je nikdar o tom nej škela kaj več povedati in je v javnosti nej prala zamazanoga gvanta. Po konci kariere se je tüdi nej dosta pojavljala v javnosti. Zna se, ka je rodila čerko Taro, stera je zdaj že vözraščena mlada ženska, sama pa je svoj poklicni izziv najšla v psihologiji. Mateja Svet, stera je, kak je inda svejta v novinaj tüdi pisalo, »osvajala svet (meghódította a világot)«, gnesden dela kak delovna terapevtka na ljubljanski psihiatrični kliniki. Silva Eöry Kejp: internet Porabje, 19. novembra 2020 7 Seja komisije za narodnosti Čira čara ... DO MADŽARSKE V času jesenskih počitnic sem izvajala strokovno pomoč samo Novi protikoronski paket v vrtcu Sakalovci, ki ga je obiskovalo 10 otrok. To je bil teden ponavljanja vsega, kar smo se do sedaj naučili. Ker pa se je pri- Vlada je prejšnji teden sprejela bliževal praznik noči čarovnic, smo spoznali novo deklamacijo, novi protikoronski paket, v katerem je najbolj pomembno, da je čarali in se veliko zabavali. Na zasedanju komisije za narodnosti madžarskega Parlamenta 11. novembra so člani komisije prisluhnili poročilu namestnice ombudsmama, odgovorne za zaščito pravic narodnosti na Madžarskem, Erzsébet Sándor Szalay, o njenih izdanih stališčih in priporočilih v letu 2020: - o ohranitvi narodnostnih kulturnih vrednot na starem švabskem pokopališču v kraju Zsámbék, - o pravnih vprašanjjih, povezanih z narodnostmi, ki se nanašajo na priprave in izvedbo popisa prebivalstva leta 2021, - in o vladanju z dekreti zaradi pandemije ter njegovem vplivu na narodnostne skupnosti. F. Sütő Čarovnica Lili je otroke začarala v drevo V karanteni - literarni in likovni natečaj Lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je občinam, društvom, zavodom in organizacijam podarila zbornike in slikarska dela natečaja z naslovom V karanteni. »Ker je od marca zaradi ukrepov za upočasnitev in zaustavitev širjenja novega koronavirusa nastalo kulturno mrtvilo, smo se odločili, da bomo spodbujali ljubiteljske kul- Veselje ob čaranju Buča rumena, buča zelena, buča rjava, vsaka ta prava. Mala čarovnica metlo zajaha, buče pobere, veselo pomaha. Ha-ha-ha-ha. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela turne ustvarjalce, da bodo doma ustvarjalni na različnih področjih kulture. Želeli smo z njimi ohraniti čim več stikov na daljavo, tako s tistimi v občinah z naše upravne enote, kakor tudi s kulturnimi društvi in ustvarjalci iz drugih območij Slovenije in iz tujine,« je povedala predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Danijela Hozjan, ki je sodelovala pri izvedbi natečaja in izdaji zbornika. Svoje pesmi, prozna dela in odrska besedila je poslalo 32 ustvarjalcev iz Slovenije in Hrvaške, ki so v zborniku Skupaj zmoremo objavljena v slovenskem, hrvaškem in madžarskem jeziku. Na likovnem natečaju je sodelovalo 25 likovnikov iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, ki so poslali 34 slik. Uvodnik v zbornik so napisali: vodja lendavske območne izpostave JSKD Janja Magdič, pisateljica, scenaristka in režiserka Olga Paušič in ljubiteljski slikar Ludvik Žižek. Likovna dela, ki so jih podarili, so si pred tem ljubitelji slikarstva lahko ogledali tudi na razstavi v avli lendavske gledališke in koncertne dvorane. V zbornik so zapisali: »Kjer je volja – tam je pot. Dokazali smo, da skupaj zmoremo.« Jože Gabor Porabje, 19. novembra 2020 Parlament izglasoval izredno stanje (vladanje z dekreti) za 90 dni. Vlada je uvedla policijsko uro, ki velja od 20. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Vse trgovine zapirajo ob 19. uri. Zaprli so restavracije, gostilne in bifeje. Kuhinje restavracij lahko delujejo, če hrano dostavljajo na dom. V mestih z več kot 10.000 ljudmi je obvezno nošenje mask tudi na javnih prostorih zunaj. Kje in kako, to je vlada prepustila občinam, kar je povzročilo precej nezadovoljstva, največ v Budimpešti, saj tam gotovo ne bo enotnih predpisov, ker ima vsako okrožje lastno občino. Upoštevanje predpisov kontrolira ob policiji tudi vojska, ki sicer nima pravice kaznovati ljudi, le opozarjati. Prepovedane so vse prireditve tudi na prostem. Ob družinskih prireditvah se lahko zbere največ 10 ljudi, ob pogrebih največ 50 ljudi. Poroke so dovoljene (maksimalno 10 ljudi), toda brez svatbe. Katoliška škofovska konferenca se je odločila, da zaenkrat ne prepove obredov, evangeličani so jih prepovedali. Vlada je pouk na daljavo odredila za srednješolce in visokošolce, v osnovnih šolah poteka pouk zaenkrat normalno. Delujejo tudi vrtci. Premier Viktor Orbán je v nekem intervjuju izjavil, da se bo približno čez dva tedna videlo, ali bomo lahko praznovali božič bolj številčno. Vlada bi spremenila zakon o volitvah Isto noč, kot je Parlament izglasoval izredno stanje, je podpredsednik vlade Zsolt Semlyén vložil predlog za spremembo volilnega zakona. Sprememba bi onemogočila priložnostnim strankam, ki se ustanovijo le zaradi volitev in podpore le-tem, da postavijo državno listo. Za to namreč potrebujejo najmanj 50 samostojnih poslanskih kandidatov v najmanj devetih županijah in v Budimpešti. Po do sedaj veljavnem zakonu so stranke morale določiti le 27 samostojnih poslanskih kandidatov. 8 Svoj grob je kopo Kaucina Marika, po možej Čer, v Ritkarovci žive z možaum pa z trejmi mlajši v tistom rami, gde se je njeni oča naraudo, tam, gde je gnauk svejta velka gazdeja bila. Tam, gde bi po pravici bogastvo moglo sta mlada vöodišla, tam sta se oženila pa baba mejla enga sina, steri je mrau. Potejm sta domau mogla pridti zato, ka so dejdeka za sodaka zvali. Depa te je že moja baba znauva kusta bila, kak so domau prišli, tak je rodila. Če bi moja mati prvin na svejt prišla, te bi se ali v Meriki ali na šifti naraudila. Tau je bilau leta 1913.« - Tvoj dejdek je iz Verice bejo doma, nej? »On je iz Verice od Röfcini bejo, baba je pa iz Števanovec Štotjina bejla. Gda sta domau prišla, te sta töj na Verici krčmau pa bauto odprla. Ta krčma je trno irašnja bejla pa dobro üšla, samo leta 1945 je vse vrag vzejo, Kaucina Marika (po možej Čer) živi v vse so njim krajvzeli. Ritkarovcaj Baba je ovak tö žmeten biti, depa naslejdnja je itak sr- žitek mejla, še zvün tauga tö, mastvo gratalo. Zaman so oča zato ka dosta mlajšov pokosami bili, pa gda so se oženili pala, vsevküp šest. Samo dva so bogato deklo vzeli za ženo, sta ostala, moja mama pa steroj stariške so iz Merike najmlajši moj vöjac, Röfcin Jeprišli domau. Vse zaman, ži- nak. Mama so 13. letnik bilej, tek je taši, so prajli „mami” vöjac pa 34., več kak dvajsti Zdavanjski kejp matere, poslikani pred Röfcinov krčmauv Mariki, sto kakšni križ dobi, gda se naraudi, tašoga mora nositi v cejlom življenji. Eden menšoga, drügi vekšoga pa žmetnejšoga. - Marika, eden fejst stari kejp je prvi, steroga si dola na sto djala, gde se nekak ženi, tau je nekak od tvoje rodbine? »Tau sta mo baba pa dejdek pa njene svadbice, gda sta se v Meriki ženila. Zato, ka njiva lejt razlika je bejla med njima.« - Je eden taši kejp, gde so dvej ženske pa edna dekla vküper dolavzete, sto so té? »Prababa, baba pa moja mami. Tau se na tjejpi vidi, ka so lopau naravnjeni, zato ka so oni baukše živeli kak tistoga reda največ pavrov.« - Prababa so sigurna ženska bili, zato ka na kejpi tak vgledajo? »Sploj nej, moja mami je nje fejst rada mejla, sir pri njij bejla, zato ka vrla ženska so bili. Če dobro vejm, tak so njim gončali ka Maža.« - Ka je te kejp, gde so tvoja baba pa dvej svadbice dolavzete? »Tau so nej svadbice, tau so dvej dekle, gda sta pri fermi bile, moja baba je pa fermanska botra bila njima. Depa tau je nej töj pri nas bilau, litji še vanej v Meriki.« - Sto je na taum družinskom kejpi? »Tau je v Varaši dolavzeto, baba pa dejdek, mama, njena brata Vendi pa Karac pa sestra pa Ana. Potejn so se še naraudili Antac, Margit pa vöjac Jenek.« - Sto so tej na kejpi, steri pred Röfcinov krčmov stojijo? »Tau je te bilau, gda se je naša mami ženila, na tjejpi so dejdek, baba, Žöjlin Karac, mama, ati, Ercatjin Kreti, Ercatjin Djuši, Vejčn Nanak, te mamina sestra, Lošina Eta pa Nanin Djušak.« - Velko gostüvanje je bilau? »Bilau je zato lüstvo, depa mati se je nej stejla ženiti z očo. Ona je v Pešti bejla, tam je delala pa te itak nazaj domau prišla, zato ka dejdek pa baba sta njau fejst silila. Ona je zavolo tauga odišla v Pešt, ka nej stejla Kaucinoga Djürkona. Njej so ga že te vöodebrali, gda se je naraudila, že te so tau prajli ali Kaucin Djürko ali Borovnjakin Djanoš baudata njeni mauš.« - Zaka? »Gazdeja, en sam sin je bejo Kaucin Djürko, oni so dosta zemle meli pa bogati bilej. Samo gda so kulake preganjali, te so nje vcejlak nanikoj djali, vse so njim vzeli pa najbole srmacke so gratali. Prvin je nej tak bilau, ka dekla bi prauto starišom kaj leko prajla, zaman je v Pešti mejla enga padaša, vse tam mogla njati pa domau prišla se ženit.« - Gde je delala v Budimpešti? »V pivovarni Hagi je delala, dobro mesto mejla, depa vse je zaman bilau, stariške so go domau zapovedli.« poslikana, gde je tau bilau? »Tau je Patrajnin križ, tauga so zato postavili, ka so se gnauk kravdje kaula gora- Zdavanjski kejp babe pa dejdeka iz Merike na začetki 20. stoletja - Gde je ta kapejla, gde se je Röfcina družina dala dolaposlikati? »Tau je doma, kak je Röfcina kapejla, tau so oni dali zozidati. Zato, ka baba so oblöjbili, če hči ozdravi, te oni kapejlo obranaula pa se je nikoma nikanej zgaudilo. Gda se je posvečo križ, potistim se je te lüstvo tam dalo slikati. Moji stariške tö, vejn zato, ka so oni sploj dosta trpali, sploj pa oča. Gnauk je tak bilau, ka že Kejp je bijo napravleni v Varaši, gda so pelali števanovski zvaun. Med deklami je Marikina mama tö. postavijo, proto taumi, ka hči je nej ozdravila, kapejla se je zozidala. Tau je te bilau poslikano, gda so kapejlo svečali leta 1947.« - Najšo sem eden taši kejp, gde je vnaugo dekel poslikani, ka je tau bilau? »Tau je te bilau, gda so v Števanovce zvaun pripelali v cerkev, te so ga dekle sprvajale iz Varaše cejlak do Števanovec. Moja mati, njena sestra pa Maričak, vse dekle z vesi pa s krajine so tam bile.« - Je še eden taši kejp, gda je Röfcina družina pri križi Porabje, 19. novembra 2020 svoj grob si je kopo. Zato ka je tak bilau, ka ga tastrlijo. Tau je njega fejst nanikoj djalo, vejn ranč zavolo tauga je te začno piti. Dostakrat so ga v Varaš pelali pa sto vej, ka vse so tam delali z njim, zato ka on od tauga nikdar edno rejč nej pravo. Depa gda je policaja ali policajski avto zagledno, te začno trpetati kak šiba na vodej.« (Kejp na prvi strani: Tri generacije Röfcine družine: prababica, babica pa mati od Marike.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 12. Zvejzdnato nébo, plafon s kazetami Če se s Kaposvára napautimo prauti djugi, pridemo v tzv. Zselic. Prava naturna vrejdnost té krajine so veuke gaušče pa šurki bregauvge, šteri so že skoro petdeset lejt znautra v krajinskom parki. V lesej leko srečamo večféle djelenov pa muflonov, štere radi lovijo djagarge, dostakrat tihinci tö. Najvekše djagarske koče so bile inda svejta središča go- Ranč tak med bregami leži vesnica Szenna, gde so škanzen napravili na srejdi edne »žive« vési. V središči stogi kalvinistična cerkev, štero je znautra dau obnauviti nekdešnji predsednik Madžarske, düšni pastér Zoltán Tildy leta 1948. Kauli zidine leko na trej hektaraj spoznamo tipično vesnico z ednov ulicov, v štero so lesene iže od indrik prejk- Spomenik Nikoli Zrinskomi ino Sulejmani I. nej daleč od Szigetvára – törski sultan samo simbolično tam počiva, v istini nej spočki gazdij, gnes se z njinoga dvoriška leko čüdivamo zvejzdam na nébi. Varašanci so cujnavčeni, ka doma v veuki mejstaj več ne vidijo naučni posvejtekov nad sebov, v vesnici Zselickisfalud je zatok čaka pravi planetarij z vekšimi pa menjšimi daljnogledi (távcsövek). V Zselici pa leko s praustimi očami tö vidimo več gezero zvejzd. Najbole zahodna vesnica v krajini Bárudvarnok je poznana po tejm, ka má 16 menjši, ejkstra veški talov. V središči vési stogi edna kurija, na dvoriški štere augustuša majstri glažojno »fudijo«. V drügom veškom tali vidimo eden klaušter z lesa po škandinavskoj peldi, v tretjom pa gazdijo Lajosa Kassaina. Té gézdec je v modernom cajti na Vogrsko nazajprineso strejlanje s püščicami po indašnje, na njegvom grünti pa si leko poglednemo edno kazaško »jurto« z 19. stoletja tö. Če splezdimo na bližanji brejg, se leko čüdivamo gauščam ino jezerom v Zselici. pripelali. Za ramami stogijo glejvi, kürnjeki pa škednji, zatok leko dostakrat srečamo kokauši ali birke tö. V sausednoj vesi Patca si pri lesenom gradi s srejdnjoga vöka leko poglednemo drügi najvekši katapult v Evropi, šteri eške funkcionéra. V kauliškom parki na 12 hektaraj pa turisti leko plezdijo na stenau, se pelajo z gokartom ali po vodej tö. Na »Djelenskoj farmi« v bližanjoj vesnici Bőszénfa pa se že od 1980-i lejt spravlajo z djelenami. Na veukoj »oprejtoj gazdiji« leko baužamo te krautke stvarine, si poglednemo razstavo orauv ino se kauli pelamo s traktorom ali kočüjom. Djelénov je večféle, za grajkami pa leko vidimo ovaško divjačino tö. V Zselici najdemo vretino potoka Almás, v dolini šteroga že gezero lejt edna glavna poštija pela. Na pomen krajine kaže, ka je rovački ban Nikola Zrinski (Zrínyi Miklós) vrnau tam, pri Szigetvári, probo staviti törske šerege. Leta 1566 je na tisti grad vda- ro sam sultan Sulejman - emo je trestikrat več sodakov kak Zrinski, donk sta badva voditela vrnau te pa tam mrla. Od leta 1994 stogi na bojnom pauli zvün toga varaša Park madžarsko-törskoga prijatelstva, gde si leko poglednemo kipa bejdvej sodački prejdnjov. V Szigetvári najdemo törske spomenike na vsakšom kiklej, frančiškansko cerkev so na priliko napravili na mesti edne osmanske džamije. Na Vogrskom je ostala samo edna originalna törska kuča s pravim pohištvom, gnes go leko gorpoiškemo v nekdešnjom »karavanseraji« v Szigetvári. Čaka pa nas moderna arhitektura ranč tak: kulturni dom (Vigadó) so zozidali po planaj Imrena Makovecza. Pred varaškov ižov stoji eden graubo veuki lev (oroszlán), spomenik Zrinskoga pa njegvi junački tivarišov. Če staupimo prejk mostá nad potokom, pridemo na grad, šteri je tipičen za 16. stoletje. Gnešnjo formo so ma dali zmagoviti Törki, pred njim stogi kip Sebestyéna Tinódina Lantosa, šteri je dugo v Szigetvári živo, mrau pa je v našom Sárvári. Söverno od varaša, gde vsakšoga septembra »Zrinskoga dneve« držijo, najdemo mesto méki bregauv globke doline. Človeča rauka je tam napravila mala jezera, šterim se najbole športni ribiči radüjejo. V krajini kauli vesnice Almamellék je dosta gaušče, v šteraj zvekšoga bükve rastéjo. Leta 1901 je tam domanji baron dau položiti železniške štrejke, po šteraj turiste eške gnesden pela mali gozdni cug. Vesnica Ibafa je nej zaman erična po svojom muzeji fajf, vej je pa s poznanov vogrskov nautov »Az ibafai papnak fapipája van« že venak vsikši dijak na Madžarskom strau svoj gezik. V muzeji zvün zbirke fajf nutpokažejo dosta kaj drügoga tö, na priliko začke za dvan ino škatüle za cigrejkline ali spice. Indašnjo tradicijo leko spoznamo v bližanjoj vesi Magyarlukafa ranč tak, gde vsikšo leto na Vendela den bučo držijo. Na proščenje pride dosta raučni majstrov, veselo lüstvo pa leko pleše na muziko ljudski goslarov. V krajini Ormánság najdemo méke bregé ino šurke gaušče s čistinami, njeni djužni vinistična cerkev, v vesnici Kórós má dvej galeriji, na njenom plafoni pa se minjavajo kazete v bejloj, bordo ino sivoj farbi. Dale, v vesi Adorjás je cerkev erična po tejm, ka v njej vidimo vse tri glavne smeri stare umetnosti: renesanso, rokoko ino romantiko. Kak so živeli inda svejta v tajoj krajini, leko zvejmo v škanze- Djelenge v krajini Zselic – v vesnici Bőszénfa je leko pobaužamo tö tau pa sliši že v kralestvo Drave. Glavne poštije ništerni vesnic eške itak tak pelajo, kak je inda svejta ta divdja reka tekla, blüzi vodej gnejzdijo rejtki ftiči. Krajina pa je bole posebna na etnološkom kak liki na geografskom tali. Kalvinistične cerkve so po vesnicaj zozidali po tolerančnom patenti (türelmi rendelet) avstrijskoga cesara Jožefa II. z leta 1781, od zvüna po minti katoličanjski baročni cerkva. Protestantski purizem pa je pripelo do toga, ka so z Boži iž völičili kipe pa kejpe, znautra so pobejlili stené. Najvekša vrejdnost v tajoj cerkvaj so plafoni s kazetami ino galerije, najvekši majstri v té cajtaj so bili tišlarge. Cerkev v vesi Drávaiványi má na plafoni 167 pofarbani kazet s sunčnim kraugom na srejdi, šteri je tzv. »kraleska kazeta« z imenami majstrov. Tam najdemo edino namalano figuro v cejlom Ormánsági: žensko z ribdjim répom, štera sablo drži. Drüga kal- Porabje, 19. novembra 2020 ni vesnice Sellye. Tam vidimo staro kaščo, zvonik ino kovačnico, največ lüstva pa gvüšno tistoga ipa vküppride, gda »Festival lubenic« (Dinnyefesztivál) držijo. Bole bogato lüstvo je živejlo v vzhodnom tali Ormánsága, šteroga so za toga volo »Bőköz« zvali. Svojo kulturno erbo tiste štiri vesnice ranč tak na ednom festivali nutpokažejo, ki je brž eričen po cejlom rosagi grato. Gnes je krajina Ormánság srmačka, de se je pa tau že pred staupetdeset lejtami tö pokazalo. Nej so steli grünt talati, zatok je na konci 19. stoletja vsikša držina samo edno dejte mejla. S toga je gratala veuka tragedija: s prve svetovne bojne je dosta moškov nej nazaj prišlo, za njimi so ostale siraute ino prazne gazdije, tak je krajina vsikdar bole prazna grtüvala ... -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 12. Kraleska krv, božanska muzika Ime Margit je na kalendari pa so go donk nazaj v domoviveč kak dvajstikrat gor, vse no pripelali. te svetnice so patronuškinje vnaugi dejkeu pa žensek na V francuskoj krajini BurgunVogrskom ino v Sloveniji. 16. diji so kauli leta 910 stvaunovembra svetimo den sve- rili benediktinski klaušter te Marjete Škotske (Skóciai Cluny, gde so začnili vörsko Szent Margit), štera je bila prenauvo »latinske« Evrope. škotska kralica z vogrskimi Skoro dvej stoletji so ga pelali korenjami. opatke, šteri so vsi bili možjé Marjete oča Edvard Eteling je zbejžo na Vogrsko k krali svetoma Števani ino se oženo z njegvov čerdjauv Ágotov. Leta 1045 se jima je naraudila či Marjeta, štera je gorrasla na Števana dvauri. Gda se je leko z očov pa materdjov povrnaula v England, so v rosag nutvdarili Normani. Marjeta je bejžala z bratom nazaj na Vogr- Sveto Elizabeto Vogrsko čestijo po cejloj Evropi od sko, de je pa njija 13. stoletja – eden za drügim so operali špitale, cerkve, kapejle ino klauštre, posvečene njej šift prišo v vihér ino jiva odfudno na Škotsko. znanja ino dela, premišlaTam je krau Malcolm vzlübo vanja ino molitve. Cerkveno lejpo ino pošteno deklo, pri reformo je začno sveti Odo njeni 24 lejtaj pa go je proso Clunyjski (Clunyi Szent Odó), za ženo. Svojoga moža – šteri po tistom je prišla oprvim na se je do tistoga mau samo voj- Nemško, te pa eške na Taljanskovau ino djajo – je Marjeta sko, Španjolsko, Anglijo ino v mérnoga ino dobroga napra- drüge rosage. vila, tau pa se je poznalo na Maloga Odona je oča že v mlacejlom rosagi. Svoje mlajše je šeči lejtaj priporačo svetoma tö tak gorranila, ka bi je lidgé Martini. Kak mladenec je živo kak bodauče krale poštüvali na akvitanskom dvauri, gde ino cejnili. Ojdla je po državi, je najraj djajo. Edne božične iskala krivico ino talala poma- noči pa se je cejlak prejkdau Materi Božoj ino grato kanouč, gde je bilau potrejbno. Pri svoji 36 lejtaj je žmetno nik cerkve svetoga Martina v zbetežüvala. Na smrtnoj po- Toursi. Trüdo se je za popolno steli je zvödala, ka sta gi v boj- živlenje, zatok je odišo za škoni prauti Englandi spadnila nika med barate. mauž ino najstarejši sin. Za Leta 927 so ga imenüvali za tri dni je sama tö mrla. Škot- opata v klauštri Cluny, gde ski narod go je od tistoga mau je začno s prenauvov svojodržo za svetnico, na njenom ga reda po originalni regulaj grobi so se godile čüde. Gda je svetoga Benedikta. Pred očaŠkotska zapüstila katoličanj- mi je emo visiki ideal čistoga sko vöro, so ostanke Marjete meništva, šteri je prej paut k odpelali na Španjolsko, kisnej pravoj popolnosti. Pápe so ma zavüpali, reforme je vöspelo po klauštraj v Romi tö. Že za cajta žitka so vörniki spoznali njegvo svetost. Gnauk v mladi lejtaj se ma je zgaudilo, ka je eške djo v klauštri, gda je opat zglaso konec oböda. En falat krüja ma je austo v rokej, šteroga je nej zo, de ga je pa nej sto krajlüčati. Gda se je po zavalnoj molitvi povrno v cerkev, so se tiste drtine v rokej spremenile v drage kamle. Leta 942 je biu vrnau v Romi, gda je daubo vročino, čüto je, ka ga Baug domau zové. Pred smrtjov je eške gorpoisko Tours, gde je v čest svetoga Martina napiso edno himno. Mrau je med svojimi baratami 18. novembra, za patronuša ga držijo muzikanti, na Francuskom pa so ga nekda molili prauti süuči pa déži. Svetek svete Elizabete Vogrske (Árpád-házi Szent Erzsébet) so leta 1670 postavili na den njenoga pokapanja, na 19. november. Po kalendarskoj reformi v leti 1969 so njen den prejk na 17. november djali (gda je mrla), de je pa v vogrskom kalendari svetek austo na originalnom datumi. Kristošova Cerkev má od začetka do gnes na prvom mesti, ka pomaga lidam v stiski. Pravi krščeniki so bližanje zaistino lübili že davnik pred tistom, ka so stvaurili Karitas (latinska rejč znamenüje: »lübezen, štera pomaga«). Patronuškinja té organizacije Elizabeta Vogrska se je naraudila leta 1207 kak či madžarskoga krala Andraša II. Komaj štirilejtno so go zaročili s turingijskim mejnim grofom Ludvikom IV., od tistoga mau je živejla na gradi Wartburg. Rodila je tri deteta, po tistom pa gi je mauž mrau na križarskoj pauti v Palestino. Mlada Elizabeta je odišla v Marburg, gde je živejla trnok prausno. Na eden veuki petek je z rokami na oltari dojpravla z zemelskoga bogastva, po- je po legendi med svojim zdavanjom opejvala Boga v srcej. Zvün cerkveni pesmarov ino goslarov so go za zavetnico odebrali eške majstri, šteri orgole redijo, zatok go na kejpaj največkrat z orgolami vidimo. O žitki ino mantrniškoj smrti Cecilije pripovejda eden pasijon s 5. stoletja. Bila je edna čista devica v 3. stoletji, zaročena s poganom Valerijanom. V zdavanjskoj nauči je ovadila možej, ka njeno čistost varje angeu Boži. Prosila ga je, aj un tö gorvzeme vöro v ednoga Bogá ino se da krstiti. Valerijan je rejsan tak včiniu ino doma pauleg žené zagledno angela, šteri gi je davo venec od bejli lelij ino reSveto Cecilijo majo radi komponisti tö – Ferenc Liszt je na priliko napiso eden oratorij deči trnjovi rauž. v njeno čest Mladi mauž je za krščanjstvo ka se svadita, vej je pa žlata nagučo svojoga brata tö ino njeno dobrotlivost nej gledala vküper sta se ponidila, ka poz dobrimi očami. Na pitanje kopata krščanjske mantrnike. ma je pravla, ka trnjove rauže Zavolo toga so jiva zgrabili nesé. Gda je razkrila košaro, ino zaprli v vauzo, badva pa so v njej rejsan deneči cvejtke so vküper s Cecilijov osaudili bili. Baug je nej dopüsto, ka bi na smrt. lažala. Devico so ličili v edno peč, de Elizabeta je mrla pri svoji 24 je pa nej zgorejla. Te so gi steli lejtaj, včasik po njenoj smrti glavau odsečti, zaman pa je so se začnile goditi čüde. Za ohar s sablov trikrat vdaro, štiri lejta so go zglasili za svet- je Cecilija ostala živa eške tri nico, za patronuškinjo so go dni. Raztalala je svojo imanje odebrale dobrodelne organi- ino prosila pápo Urbana, aj zacije. njeno ižo posveti v cerkev. Edna legenda – naaupačno – Edno nedelsko ali svetešnjo pravi, ka je Cecilija na svojom mešo si žmetno zamislimo zdavanji prej sama igrala na brezi spejvanja ino igranja orgole. Donk pa den patronušna orgole. Že Židauvge so pri kinje cerkveni glasbenikov svoji bogoslüžjaj spejvali žol- svetimo 22. novembra, njetare ino hvalnice, tau navado no ime nosi cerkveni pevski pa so od nji prejkvzeli prvi zbor na Gorenjom Seniki. krščeniki tö. V 15. stoletji so kak patronuškinjo cerkvene -dmmuzike začnili čestiti sveto ilustraciji: Cecilijo (Szent Cecília), štera Szilveszter Bartkó svetila se je delom smilenja. Dala je zozidati edne špitale, v šteraj je vküppobrala najbole srmačke betežnike ino jim s potrplenjom pomagala. Trauštala je žalostne, ránila lačne. Legenda pripovejda, ka je po smrti moža nesla krü svojim betežnikom, gda je srečala svojoga šogora. Bojala se je, Porabje, 19. novembra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 20.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost: Male jedrske elektrarne, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Marjeta je nazaj, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Novo obdobje stranišč, francoska dokumentarna oddaja, 14.40 Prisluhnimo tišini: Vzgajamo z zgledom, 14.55 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 TV-izložba, 15.45 Špasni učitelj: Nogomet, 1. del, nizozemska otroška nanizanka, 16.10 Osvežilna fronta: Na daljavo, oddaja za mladostnike, 16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon: Neotesanec, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Alpske vasi: Avstrija, potopisna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Mesto slovesa, francoski film, 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 0.50 Napovedujemo PETEK, 20.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 13.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 Big band RTV Slovenija: Uroš Perić – 10 let, 17.30 Pred začetkom sezone v smučarskih skokih, 17.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 19.15 Videotrak, 20.05 Te že pogrešam, angleški film, 22.00 Zadnja beseda!, 22.45 Videotrak, 23.45 Info kanal SOBOTA, 21.11.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.20 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.45 Varuška nindža: Kdo si?, nizozemska nadaljevanka za mlade, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.10 Znanost o virusu, pogovorna oddaja, 14.35 Prisluhnimo tišini, 14.50 TV-izložba, 15.05 Sedem svetov - en planet: Južna Amerika, koprodukcijska dokumentarna serija, 15.55 Alpe-Donava-Jadran, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Obisk v panju, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sedmi pečat: Tovor, koprodukcijski film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SOBOTA, 21.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.00 Pričevalci: Marino Qualizza, 9.35 Alpski magazin, 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 11.10 Pred začetkom sezone v nordijskih disciplinah, magazinska oddaja, 11.30 Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 12.05 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 14.10 Nogomet - državno prvenstvo: Bravo : Mura, 12. kolo, 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 17.50 Nara Petrovič = človek, dokumentarni film, 18.40 Avtomobilnost, 19.10 Videotrak, 20.05 Babica, francoski film, 22.05 Zvezdana, 23.05 Silence: Iz novega sveta, koncert za nabito prazno dvorano, 0.10 Videotrak, 1.05 Info kanal NEDELJA, 22.11.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, 9.30 Špasni učitelj: Nogomet, 2. del, nizozemska otroška nanizanka, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 10.55 Rimske počitnice s Catherine: Kaj jejo Italijani, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Kaj je ži- vljenje, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 TV-izložba, 15.05 Pepelko in skalni trol, norveški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Odraščanje, risanka, 18.50 Mali Timotej: Planet tisočerih skrivališč, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nadaljevanka, 21.00 Z Mišo, Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Vprašanje identitete, dokumentarno-igrani film, 23.50 Simfonični orkester RTV Slovenija, Elena Dobravec, Ljuben Dimkaroski, Urban Stanič in Irena Yebuah Tiran, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo NEDELJA, 22.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.50 Videotrak, 6.45 Duhovni utrip, 7.00 Ugriznimo znanost: Male jedrske elektrarne, oddaja o znanosti, 7.30 Premagajmo covid 19, 8.00 Glasbena matineja, 9.30 Ambienti, 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 11.10 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 14.10 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Gorenje Velenje, 15.50 Nordijsko smučanje svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.50 100 let - 100 medalj, športni film ob stoletnici Plavalne zveze Slovenije, 18.45 Odpotovanja: Otok Ascension, potopis, 19.35 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sedem svetov - en planet: Avstralija, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Kraljica Elizabeta II., ameriška dokumentarna oddaja, 21.55 Vikend paket, 23.20 Zvezdana, 0.15 Kaj dogaja?, 0.50 Videotrak, 1.45 Info kanal PONEDELJEK, 23.11.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Kaj je življenje, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Dan resnice, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Z Mišo, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija, 14.45 S-prehodi: Obiranje oljk v zamejstvu in Slovenski Istri, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Raziskovanje je pustolovščina za um, dokumentarni film, 17.55 Nejko: Nejko in korenčkov sladoled, risanka, 18.10 Simon: Brez pomožnih kolesc, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Glasbena matineja, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo PONEDELJEK, 23.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 10.50 Dobro jutro, 13.20 New neighbours - Novi sosedje: Dobrodošli v getu, 13.45 Prisluhnimo tišini, 14.15 Zadnja beseda!, 15.20 Alpske vasi: Avstrija, potopisna oddaja, 16.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Aleksander Čeferin, 17.15 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 18.00 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 19.00 Nogomet - evropska liga: magazinska oddaja, 19.30 Videotrak, 19.55 Odpotovanja: Japonska: Prihodnos dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 21.45 Bombaž - zgodba o novodobnem suženjstvu, francoska dokumentarna oddaja, 22.50 Kralj kantor, kratka TV-igra AGRFT, 23.05 Veselko, kratka TV-igra AGRFT, 23.25 Katarza, kratka TV-igra AGRFT, 0.00 Videotrak, 1.00 Info kanal TOREK, 24.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Umetnost igre, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Voditelji, britanska dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 14.55 Duhovni utrip, 15.10 Potepanja - Barangolások, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalimero: Godba na pihala, risanka, 18.20 Porabje, 19. novembra 2020 OD 20. novembra DO 26. NOVEMBRA Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Baron iz province, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Stanislav Kosič, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo TOREK, 24.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.25 Dobro jutro, 14.10 Alpe-Donava-Jadran, 14.40 Avtomobilnost, 15.30 (Ne)vidni slovenski film, dokumentarni film, 16.40 Joker, kviz, 17.55 Strast do letenja, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.05 Ali mesna industrija ogroža planet?, britanska dokumentarna oddaja, 21.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.00 Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 22.55 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.20 Videotrak, 0.20 Info kanal SREDA, 25.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.40 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Raziskovalci, britanska dokumentarna serija, 14.50 Osmi dan, 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: France Prešeren: Poezije, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Barve, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Klic dobrote, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Vlado Kreslin, 23.40 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 25.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 10.55 Dobro jutro, 13.10 Le plesat me pelji! 2018, posnetek iz Žalca, 14.50 Ambienti, 15.20 Vikend paket, 16.45 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Maribor, 13. kolo, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Moč usode, TV- in glasbeni film, 20.55 Moje mnenje, 21.55 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 22.50 Med zidovi, dokumentarni film, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal ČETRTEK, 26.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Anže zaljubljen v Svetlano, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Znanstveniki, britanska dokumentarna serija, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Brez meja - Határtalan, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Naš apetit, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Samooskrba, 18.00 Dinotačke: Kar je posnemalo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 0.35 Ugriznimo znanost: Naš apetit, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 26.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 13.30 Profil: Vlado Kreslin, 14.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.10 Joker, kviz, 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelna tekma (Ž), 19.10 Videotrak, 20.00 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet - evropska liga: Napoli : Rijeka, 4. kolo, 22.50 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci 4. kola, 0.00 Slovenska jazz scena, 0.40 Videotrak, 1.40 Info kanal URAVNOTEŽENA PREHRANA Vida Brest: Mamica bi kruhek pekla Barve in goske Malčki v porabskih vrtcih so spoznavali barve in izdelovali goske ob martinovem. Nekaj slik o tem je nam poslala vzgojiteljica asistentka Romana Trafela. Mamica bi kruhek pekla, toda moke ni. Teci, teci, mlinu reci, žita naj zdrobi! „Rad bi zlato mlel ti žito,” mlinček ropota, „Teci, teci, njivi reci, naj pšenice da!” Dala njiva bi pšenico, toda zrela ni, Teci, teci, soncu reci, naj jo dozori! Omesili smo testo in nastali so pekovski izdelki Sonce žito dozorelo, mlinček ga drobi, oj že kruhek, dobri kruhek iz peči diši! Spoznavamo barve Od kod si, kruhek? V vrtcu Gornji Senik in Števanovci se že nekaj časa pogovarjamo in spoznavamo zdravo hrano. Spoznavamo različno sadje in zelenjavo. V ta namen smo tudi izdelali slikovni prikaz vrste in količine živil za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Vsak dan smo skupaj poimenovali hrano v piramidi. Pri tem smo največ pozornosti namenili prav kruhu kot naši vsakodnevni jedi. Med jesenskimi sprehodi med polji smo tako večkrat skupaj razmišljali in se pogovarjali o tem, kako pride kruh v trgovino. Vzgojiteljice smo otrokom pojasnile ves postopek nastanka te okusne jedi, od pšeničnega zrna pa vse do dišečega hlebca, ki ga lahko kupimo v trgovini. Prav tako smo si ogledali sestavine, ki jih potrebujemo za peko kruha in se preizkusili v risanju pekovskih izdelkov iz moke. Največje veselje pa je otrokom predstavljalo gnetenje testa in oblikovanje različnih pekovskih izdelkov. Ogledali smo si še, kako kmet na polju poseje pšenico v zemljo, kako mlinar zmelje moko iz žita in kako pek speče kruh v pekarni. Vse to naše spoznavanje in učenje o zdravi prehrani smo popestrili z raznimi plesi, igrami in deklamacijami. Zaplesali smo ob ljudski pesmi Ob bistrem Oblikovali smo rogljiče, preste, žemlje, kruh, pletenice, krofe, polžke ... Pokaži barvo! Risanje v moko Goske Zsófia Szabó, 4 leta, vrtec Monošter Izdelali smo slikovni prikaz vrste in količine živil potočku je mlin in se igrali rajalno igro Mamica, ali je kruh že pečen? ter Lisica, kaj rada ješ? Spoznali smo tudi deklamacijo Mamica bi kruhek pekla in prstno igro Miš iz luknje je pritekla, malim miškam žemlje spekla. Prav je, da otroci že od najzgodnejših let spoznavajo in uživajo zdravo in uravnoteženo hrano ter se priučijo zdravih načinov prehranjevanja. Tako bo njihovo celo življenje bolj zdravo in srečno. Zapisala: Andreja Serdt Maučec TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB