KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino LETNIK 39 ŠT. 3 LETO 1991 Pogled na današnjo Stritarjevo ulico s Prešernovega trga (k članku V. Stare) Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin (predsednik), Metka Gombač, Nada Holynski, dr. Olga Janša-Zom, dr. Jože Koropec, Janez Kos, Antoša Leskovec, dr. Božo Otorepec, Slavica Pavlic, Marija Semo- der, dr. Mirko Stiplovšek, Prvenka Turk, Maja Žvanut Uredniški odbor: France Dobrovoljc, Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zom, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, Maja Žvanut (glavna urednica) - Opremil: Roman Hribar - Prevodi: Katja Žvanut - Bibliografska obdelava: Anja Dular - Uredništvo: Narod- ni muzej, Prešernova 20, 61000 Ljubljana (tel. 061/218886) - Uprava: Filozofska fakulteta. Oddelek za zgo- dovino, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana - Sofinansirata: Republiški sekretariat za znanstveno raziskovanje in tehnologijo in Republiški sekretariat za kulturo - Tisk: Roman Hribar UDK UDC 949.712(-2)(05) YU ISSN 0023-4923 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXXIX 1991 IZDAJA IN ZALAGA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA KAZALO CONTENTS ČLANKI IN RAZPRAVE ARTICLES AND TREATISES Silvo Torkar: K zgodovini tolminske vasi Porezen.................................. 5 From the History of the Village Porezen in the District of Tolmin Jože Curk: O gradbeni podobi nekdanjega samostana dominikank v Radljah .......... 9 About the Architectural Image of the Former Dominican Convent in Radlje Mateja Kos: Ljubljanske steklarne in njihovi izdelki v 16. stoletju .................... 13 The Glassworks of Ljubljana and their Products in the 16th Century Vida Stare: Pokopališče pri sv. Elizabeti v Špitalski ulici v Ljubljani.................. 17 The Cemetery at St. Elisabeth's in Ljubljana Matevž Košir: Čarovniški proces proti Jakobu Krašovcu ............................ 28 Witchcraft Trial against Jakob Krašovec Sašo Radovanovič: Mesto Maribor v luči matičnih knjig 17. stoletja .................. 32 Maribor in the Light of the Registers from the 17th Century Ferdo Gestrin: Industrijske rastline (lan, konoplja, murve) na Slovenskem............. 39 Industrial Plants (Flax, Hemp, Mulberry) on Slovene Territory Ignacij Voje: Domžalsko območje v gradivu o prostorskih predstavah 18. stoletja ...... 45 The District of Domžale in the Materials of Space Notions of the 18th Century Sergej Vrišer: Vedute na mariborskih oltarnih podobah............................. 50 City Prospects on Altar Paintings from Maribor Olga Janša-Zorn: Predhodniki današnje Zveze zgodovinskih društev Slovenije ........ 54 Precursors of the Nowaday Association of the History Societies of Slovenia Majda Žontar: Kulturna in telovadna društva na območju Domžal do prve svetovne vojne ......................................................................... 60 Cultural and Gymnastic Societies in the District of Domžale before the World War I. Andrej Dular: Skupna paša v Sodevcih ob Kolpi v Beli Krajini....................... 71 Common Pasture in Sodevci by Kolpa in Bela Krajina ZAPISKI IN GRADIVO NOTES AND MATERIALS Branko Marušič: Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1990 77 History and Historiography on Slovenian Western Border in 1990 Mateja Gašpirc: Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču........................... 81 The Shoemakers Economic Cooperative in Tržič France Kresal: Kolektivne pogodbe na Slovenskem................................. 85 Collective Agreements on Slovene Territory Boris Galee: Osebni fond Iva Pirkoviča v samostanu Pleterje......................... 87 Personalia of Ivo Pirkovič in the Convent of Pleterje DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV NOTES ON THE ACTIVITY OF OUR INSTITUTES AND ASSOCIATIONS Aleksej Kale: Razstava Mlini reke Glinščice ....................................... 90 An Exhibition entitled: The Mills on Glinščica-river Marjetica Simoniti: Ure skozi stoletja. Ob razstavi v Narodnem muzeju v Ljubljani..... 90 Clocks trough the Centuries. On the Exhibition in the National Museum in Ljubljana Jože Dežman: Osemdeseta leta v muzejski postavitvi. Razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju........................................................................ 92 The Eighties in the Museum. An Exhibition in the Upper Camiola Museum in Kranj Branko Šuštar: Narodna čitalnica kamniška. Razstava kamniškega muzeja............ 93 The National Reading Society in Kamnik. An Exhibition in the Museum of Kamnik Darko Darovec: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko ustanovilo periodični časopis Annales....................................................................... 95 The Historical Society of Primorsko (Littoral) founded its Periodical Annales NOVE PUBLIKACIJE NEW PUBLICATIONS Idrijski razgledi XXIV, 1989/1-2, Idrija 1990 in XXV, 1990/1-2, Idrija 1991 {Jasna Horvat) ....................................................................... 97 Ana Lavrič, Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinaldija Scarlichija 1631-1632, Ljubljana 1990 {Bogdan Kolar) ........................................................... 99 Davorin Vuga, Soška fronta 1915-1917. Isonzofront, Maribor 1990 {Darko Knez)...... 100 Tabor Rezija 89, izdala SLORI in NŠK, Gorica 1990 {Vida Rožac Darovec)........... 101 Jegličev simpozij v Rimu, Celje 1991 {Bogdan Kolar)............................... 102 Turistični vodnik po Kranju in okolici, Kranj 1991 {Mateja Kos) .................... 104 Jurij Kunaver, Ob bregovih Soče, Ljubljana 1991 {Olga Janša-Zom)................. 104 Branko Korošec, Ljubljana skozi stoletja. Mesto na načrtih, projektih in stvarnosti, Ljubljana 1991 {Ignacij Vaje).................................................... 105 Janez Kramar, Narodna prebuja istrskih Slovencev, Koper 1991 {Gorazd Marušič)..... 106 IZ DELA ŠOLSKIH KROŽKOV FROM THE WORK OF SCHOOL CIRCLES Ko smo špricali pouk in sedeli v arhivu {Stane Padežnik, mentor Zgodovinskega krožka na OŠ Adolf Jakhel v Zalogu).................................................... 108 . ČLANKI IN RAZPRAVE K ZGODOVINI TOLMINSKE VASI POREZEN SILVO TORKAR Loški zgodovinar dr. Pavle Blaznik je v svo- ji disertaciji Kolonizacija Selške doline^ na podlagi bogatih urbarskih virov podrobno razčlenil tudi poselitev loške strani Porezna. Trije rovti na tem območju se prvič pojavijo v urbarju iz leta 1564 (urbar iz 1560. jih še ne omenja) in takšno stanje se obdrži še celo sto- letje. Eden izmed njih je zagotovo Pohman (pod naselje Podporezen je spadal le do 1918.), izmed preostalih štirih današnjih rov- tov (Plašajtar, Rovtar, Podhočar, Majdlc) pa gre tu morda za bližnja dva - Plašajtarja in Rovtarja. Nemško ime Podporezna se je glasi- lo »Alss Egkh«, na omenjenih treh rovtih pa so leta 1564 gospodarili Michel Khosstner, Steffan Troyer in Andre, sin Blascha (slednji torej še brez priimka). Blaznik iz njihovega današnjega narečja in pretežno slovenskih imen parcel sklepa, da so prebivalci Podpore- zna, čeprav so spadali pod Sorico, prišli s tol- minske, torej nemškorutarske strani. Nemško- rutarji, kot lahko z eno besedo označimo pre- bivalce vasi nemškorutarske rihtarije od Granta do Bače in Porezna, so se namreč slo- venizirali hitreje kot Soričani, ker je bila ze- mlja v zgornji dolini Bače ob njihovem priho- du iz Pustertala najbrž že vsaj ekstenzivno na- seljena s Slovenci. V nasprotju z loškim gos- postvom pa je zgodovina vasi tolminskega gospostva skrajno slabo raziskana. O kolonizaciji zgornje Baske doline vemo še razmeroma malo. Če hočemo osvetliti proces nastajanja vasi v omenjenem območju, se mo- ramo nasloniti pretežno na arhivske vire, ki jih naše zgodovinopisje doslej še ni pritegnilo, nekaterih pa ni niti evidentiralo. Med izjemno dragocene in doslej neznane vire za tolminsko zgodovino spada predvsem urbar tolminskega gospostva iz leta 1523, ki ga hranijo v Gradcu. Skupaj z obširnim gradivom o uporu tolmin- skih podložnikov leta 1515, ki gaje obdelala dr. Marija Verbič,2 omogoča ta urbar, da si ustvarimo dokaj natančno predstavo o pose- ljenosti zgornje Baske doline v začetku 16. stoletja. Podbrda, Porezna, Hudajužne in Pe- trovega brda tedaj še ni bilo. V Podbrdu sta si- cer bili dve in v Hudajužni ena košanija (kaj- ža), v Petrovem brdu pa ena polovična kmeti- ja, spadale pa so j)od Baco in tista v Hudajuž- ni pod Obloke. Zal je prvi naslednji poznani tolminski urbar šele iz leta 1591 (hranijo ga v Gorici), obsega pa le popis rovtarjev in nova- kov, ne pa tudi starih kmetij in košanij.3 V njem podložniki niso razporejeni pregledno, ponekod so celo uvrščeni pod neustrezne kra- je, tudi čitljivost besedila je slaba. Kljub temu je mogoče iz njega, tudi na podlagi primerjave s poznejšimi urbarskimi zapisi, izluščiti nekaj zares dragocenih podatkov. Tako imamo npr. dokumentiran nastanek priimka Dakskobler. 1591. je brez natančne- jše lokalizacije - razbrati je le to, da spada v območje Ruta - vpisan podložnik Lampret nadascofil, ki da obdeluje rovt. V urbarju iz 1598. (hranijo ga v Arhivu R Slovenije) pa ima ta podložnik že priimek, narejen iz imena rovta: Lamprecht Dabskhofler. Urbar iz 1624. (tudi ta je v ARS) pa nam sporoča tudi imena parcel in je zato še posebno dragocen. Tu za- sledimo Steffana Taxkhofilerja, očitno Lam- pretovega naslednika, najbrž sina, ki ima rovt, imenovan Viasbinim (V Jazbinem), travnike Vsredik, Vdolini, Vkalise in VtemerleA Dak- skobler je torej tisti, ki je imel rovt V Jazbi- nem ali nemško Dachskofel. Dachs je namreč nemško »jazbec«, Kofel pa (tirolsko) »vrh«. Slovensko bi priimek zvenel torej Jazbinšek. Šele urbar iz 1654. ima podložnike rutarske rihtarije lepo naštete po vaseh in tu vidimo, daje ta Dachskofel »Vporssnimb«, to je v Po- reznu. Zdi se, da se je ime rovta v stoletjih po- lagoma izgubilo. Domnevati bi se dalo, da gre za kmetijo Na Brdu (za to govori današnje le- dinsko ime Temerca, še bolj pa jama, ki leži dvesto metrov od domačije). Leta 1591 najdemo v Poreznu še nekaj rov- taijev: Jachili Suoster (Šošter) ima rovt Dres- nim, 1598. se mož, verjetneje pa njegov sin, piše že Jacole Sosterschiz (Šošteršič; istega najdemo še 1624. in še celo 1654.); Toni Rut- tar ima rovt poleg Šošterja; Galle Sgaga (Zga- ga) ima rovt Napertoli (danes Piertale, pri Mlakarju, kjer so prej nosili priimek Zgaga) in plačuje tudi za žago Patcucham (Pod Ku- kom); Juri Macuz (Makuc) iz Jesenice plačuje za rovt Napechem poleg rovta Tonija Ruttar- ja; Gasper Cos (Kos) plačuje za rovt imeno- van Mitrecha (danes domačija Matrek). Leta 1591 in 1598 so Pozenkarje vpisovali v urbarju še med novake in rovtarje, 1624. pa že skupaj z ostalimi kmeti in kajžarji. To in primerjava s podatki o poselitvi Podporezna na loški strani, nam narekuje domnevo, date- gajo začetki tolminskega Porezna najbrž pra\ 5 Platnica urbarja tolminskega gospostva iz leta 1598, foto Zdenko Torkar tako v leta 1560-1570. Sploh je bilo to obdo- bje precej obsežne rovtarske kolonizacije, ko je na nekdanji jeseniški planini nastala tudi vas Zakojca (v urbarju se vodi v okviru vasi »Cosiza«, t.j. Kojca).5 Ime Porezen se prvič pojavlja v loškem urbarju iz 1560. in sicer v zapisu »Possenickh oder Wind Albn«. Po Blazniku je nemško ime treba razvozlati kot »Windische Alpen«, dali pa da so ga soriški Nemci, ker je imela na loški strani proti Sorici svoje planine slovenska soseska iz Gorij na Tolminskem (na Cerkljanskem). V tolmin- skem urbarju iz 1591. najdemo omembo rov- ta, ki ga obdeluje Petri Cochosar (Kokošar)in ki se imenuje Potporsna sboro cogil (zaradi slabe čitljivosti prepis druge besede morda ni popolnoma točen). E. Kranzmayer in P. Les- siak v svojem slovarju soriškega in rutarskega narečja^ nista tega mnenja in »Wind« bereta kot »veter«. Toda njuna etimologija sloven- skega imena Porezna, ki se naslanja na Ple- teršnikov slovar (izhajata iz besede »porazno« v pomenu »narazen«, ker da se veter tu prelo- mi, zasuče), ni ravno prepričljiva. Bezlajev slovar Slovenska vodna imena žal ne ponuja nikakršne razlage (Porezen je tudi ime levega pritoka Bače). Dejstvo, da se prebivalci Pore- zna imenujejo Porzenkarji, dokazuje, da je prvotno obstajal »k« tudi v imenu vasi oz. hri- ba, torej Porezenik (narečno Pórzenk). Zdi se, Stran iz urbaija tolminskega gospostva 1598, na ka- teri so vpisani podložniki z območja Gorenje Bače (Ober Vötsch), med njimi so Porzenkarji StefFan Dabskhófler in drugi, foto Zdenko Torkar da izhaja ime iz prisekane (porezane) oblike vrha tega hriba, kar je videti zlasti iz daljave. Poglejmo še nekaj ledinskih imen iz urbarja 1624. Blass Gallob ima rovt Vmetrik. Jacole Schosterschiz ima rovt Natriuesim (torej ne več Dresnim!), Thoni Rutter ima rovt Vraso- uim (tudi on je imel 1591. rovt Dresnim), Pet- ter Taxkhofliler ima rovt Perstalach, Thoni Sgägä pa rovt Napartolich (1591. Napertoli, danes Piertale). Ta ledinska imena so torej v veliki meri bodisi že slovenska ali pa vsaj sto- jijo v slovenskih predložnih zvezah, včasih pa se pojavljajo v obeh jezikovnih variantah (Dachskofel in V Jazbinem). Naštejmo nekaj nemških ledinskih imen, ki so se v Poreznu ohranila do danes: Bajskoubel, Rinškoubel, Pod Rontlcam (gozd ali manj rodoviten svet), Piertale, Zniznekile, Pejdlne, V Teldrah, La- «e/c (senožeti ali kompleks gozda in senožeti), V Žbentrah. Špičnok, Mitrenk (pašniki oz. planine). Na Ejbnu, Na Povdnu, Žbont (nji- ve). Na Jeklcu (oz. kar okameneli akuzativ Najeklc), V Telerjah, Goužle (pašniki oz. manj rodoviten kamniti svet), domačije Ma- trek, Hejbl, Kejblc. In kdo so bili porzenkarski hišni gospodarji leta 1654? Urbar iz tega leta našteva »Vpors- snimb« naslednje podložnike in njihove daja- 6 tve:7 Stephan Khaysser plačuje 10 funtov in 4 šilin- ge ter 2 meri ječmena Stephan Taxkhoffler - 16 ti 2 ß in 2,5 meril ječmena BlaschGallob - 9tl lOß Peter Taxkhoffler - 10 ti 16 ß ter 2 meri' ječmena in 3 mere ovsa Ansehe Wolf - 9 ti 7 ß ter 4 mere ječmena in 3 mere ovsa Caspar Skhäkhä - 11 ti, 6 mer ječmena in 8 mer ovsa Eller Rutter - 15 ti ter 2 meri ječmena in 1 mero ovsa Jacele Schustartschitsch - 12 ti 1,5 ß Pauli Khottin - 1 ti 10 ß loph Threuer 4 ti 4 ß. (v slovenskem črkopisu: Kajzer, Dakskobler, Golob, Volf, Zgaga, Rutar, Šuštaršič, Kotin, Trojer) Po dajatvah sodeč je bilo tedaj v Poreznu 8 večjih in srednjih, 1 majhen kmet in 1 kajžar. Polovica priimkov je brez dvoma slovenska, med njimi je Zgaga bržkone sploh tu avtoh- ton. Najstarejša ohranjena letnica v Poreznu je 1689 in sicer pri Gošparju na leseni brunari- ci-dimnici, ki stoji na podstrešju pritlične sta- novanjske hiše (zdaj zapuščene). To seveda še ne pomeni, daje tudi hiša, sploh pa v današnji podobi, iz tistega časa, vsekakor pa zasluži poseben varstveni režim. Leta 1770 vpeljejo v Avstriji hišne številke. V Poreznu je bilo tedaj po vsej verjetnosti 11 hiš in prav Gošparjeva je nosila številko 11. Učenci osnovne šole Simona Kosa v Podbrdu so z letošnjo raziskovalno akcijo zbrali precej dragocenih pričevanj o življenju Porezna pred šestdesetimi leti in jih objavili v svojem glasilu Šolarček izpod Črne prsti. Po njihovih podat- kih živi danes v Poreznu stalno le še 7 prebi- valcev. O stanju Porezna v 18. stoletju in še tja do leta 1869, ko je bil v Avstriji izpeljan prvi so- dobni popis prebivalstva in so v Poreznu na- šteli 20 hiš in 180 ljudi, se lahko poučimo še iz tolminskih urbarjev in pa iz terezijanskega in jožefmskega katastra ter iz franciscejskega katastra iz leta 1822. Po pritegnitvi tudi teh virov si bo mogoče ustvariti že precej celovito in zanesljivo podobo rojstva, življenja in uga- šanja te manj znane tolminske vasice. OPOMBE 1. Pavle Blaznik, Kolonizacija Selške doline, Ina- vguralna disertacija, Ljubljana 1928. — 2. Marija Verbič, Gospodarski in socialni položaj tolminske- ga kmeta v začetku 16. stoletja in upori tolminskih kmetov v letih 1513 do 1515, Zgodovinski časopis 28/1974, str. 3-44;Marija Verbič, Puntarsko giba- nje na Tolminskem 1513-1515, Tolminski zbornik 1975 (II), Tolmin 1975, str. 133-135. — 3. Simon Rutar (Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882) sta- rejših tolminskih urbarjev od tega ni poznal, pri na- števanju v njem omenjenih tolminskih vasi pa ne Brunarica-dimnica na podstrešju Gošparjeve hiše \ Poreznu z letnico 1689, foto Silvo Torkar 7 Na Torki v Poreznu: iz ene velike so nastale tri male kmetije, foto Silvo Torkar pove, da gre za delen urbar in da zato nekaterih že davno obstoječih vasi v njem_ne najdemo (npr. Oblok, Stržišč, Granta itd.)- P. Štih v svoji študiji urbarja 1598 prav tako dela iz Rutarjevega izpisa vasi napačen izračun števila teh vasi v letu 1591, obenem pa spregleduje dejstvo, da tudi urbar iz leta 1598 (kot tudi tisti iz 1624) ne našteva vseh vasi ru- tarske rihtarije, pač pa vse tukajšnje rovtarje in no- vake uvršča v nediferencirani območji Nemški Rut in Gorenja Baca, medtem ko pri starih naseljenih hubah podložniki rutarske rihtarije v urbarju 1598 sploh niso našteti ne po imenih ne po vaseh. P. Štih v svoji razpredelnici vasi za leto 1598 sicer navaja poleg Ruta in Bače, ki ju on ne razume kot obmo- čji, temveč kot vasi, še Stržišče in Trtnik (v urbarju namreč piše o dajatvah teh sosesk), za »Lenkhem« (prav: »Lenkhlem«) pa se sprašuje, če je to Laham. Iz urbarja 1624 se lahko prepričamo, da gre za vas Obloke (soseska »Lenckhlem oder Oblazani«) ozi- roma njihove prebivalce Obločane. Urbar iz 1624 podložnike sicer našteje (brez delitve na stare in nove kmetije), žal pa jih še zmeraj ne diferencira po vaseh, temveč ponovno le po dveh območjih: Ne- mški Rut in Gorenja Baca. Iz urbarja 1654, kjer so rutarske vasi končno le navedene, lahko po priim- kih podložnikov sklepamo za nazaj, da so v obmo- čje Nemški Rut uvrščali vasi Grant, Koritnica (Da- našnji Rut), Stržišče, Kal, Znojile, Kuk, Trtnik, Obloke in Hudajužno, pod Gorenjo Baco pa vasi Baca, Podbrdo, Petrovo brdo in Porezen, čeprav meja med njima ni zmeraj dosledna. — 4. Beseda rovt ali rut je nemškega izvora in pomeni »izkrčen svet«, »krčevina« (iz srvn. riuten, roten, »roden« - »krčiti, trebiti«, podobno še Prant iz nem. »Brand« - »krčevina, laz« in Žbant iz nem. »schwenden« - »trebiti, požigati gozd«). Za noVo iztrebljeni svet se je uporabljala tudi beseda »novina« (odtod novak »kdor je napravil novino«, najbolj razširjen pri- imek na Slovenskem). Toda beseda rovt (nem. »Ge- reut«) se v urbarjih uporablja kot zemljiška katego- rija (kot so še: huba oz. kmetija, polovična in četr- tinska huba, košanija oz. kajža) in danes bi namesto rovt rekli kar kmetija. Nekateri rovti so sicer po ve- likosti in donosnosti celo presegali stare hübe. — 5. Kojca je najstarejše izpričano naselje pod hribom Kojca, bila je (tudi še 1624) sedež župe, pod katero so spadale vasi Bukovo, Krtečne, Žabže in Selc ter zakojški rovtarji. F. Bevk je večkrat zapisal, za njim pa vse do najnovejšega časa povzemajo drugi (gl. I. Leskovec, Idrijski razgledi 1990, št. 1-2, str. 11), da je po izročilu Zakojca stara komaj kakih tristo let. Urbarji dokazujejo, da je vas za celo stoletje starej- ša. — 6. Wörterbuch der deutschen Sprachinsel- mundart von Zarz/Sorica und Deutschrut/Rut in Jugoslawien (v redakciji in z dopolnitvami M. Hor- nungove in A. Ogrisa), Klagenfurt 1983. — 7. Funti in šilingi pomenijo le računske denarne enote, ki jih pretvorimo v realne, konkretne denarne enote v razmerju: 1 funt je 13 krajcarjev, 1 šiling je približ- no 1 krajcar (preračunano na podlgai zapisov iz ur- barja 1. 1624). 60 krajcarjev je bilo v tistem času 1 goldinar. VIRI IN LITERATURA Urbarji tolminskega gospostva iz let 1523 (Deželni arhiv v Gradcu), 1591, 1654 (Državni arhiv v Gori- ci, mikrofilmi v Arhivu R Slovenije), 1598, 1624 (Arhiv R Slovenije). Za strokovno pomoč in sode- lovanje se zahvaljujem sodelavcu ARS Dragu Trpi- nu. Popis tolminskih podložnikov, ki so plačali kazen za udeležbo v uporu, 1515 (Deželni arhiv v Grad- cu), v prevodu dr. Marije Verbič. Na tem mestu se ji posebej zahvaljujem, ker mi je omogočila in do- volila uporabo svojega prevoda v zvezi z zgornjo Baško dolino. Milko Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Ur- barji Slovenskega primorja, 1. del (Tolminski urbar 1377), SAZU 1948 Orts-Repertorium von Triest und Gebiet, Görz, Gradisca und Istrien, Wien 1873, str. 17 France Bezlaj, Krčevine, Slavistična revija 7/1955, str. 1-23 Peter Štih, Tolminsko gospostvo po urbarju iz leta 1598, Goriški letnik 1984, str. 95-115 8 o GRADBENI PODOBI NEKDANJEGA SAMOSTANA DOMINIKANK V RADLJAH JOŽE CURK Ustanovna listina samostana dominikank v Radljah (Marenbergu) je bila izdana 24.6.1251, štiri leta pozneje se že omenjata sa- mostan, posvečen Devici Mariji in njegova priorica, leta 1286 samostanska cerkev, leta 1290 postavitev Marijinega (glavnega) in Kri- ževega oltarja, leta 1293 pa chorum (prezbite- rij ali še verjetneje nunska empora). Samostan sta ustanovila Seifrid Marenberški in njegova mati Gizela, vdova po leta 1246 umriem Al- bertu. Nastal je pod grajskim gričem na Per- vanovi kmetiji blizu Marijine cerkve »sub confinio montis Raedelach«, omenjene že leta 1170. Prvotno darilo sta Seifrid (1246-72) in njegova žena Riharda, rojena grofica Klam (+ po 1303), še pomnožila. Po nasilni smrti Seif- rida je bil samostan med leti 1272-76 občasno v varstvu kralja Otokarja II. Pfemisla. Samo- stan, ki je bil enako kot studeniški namenjen le plemkinjam, je naglo bogatel in tudi zaradi tega v 16. stol. zašel v občasno moralno stisko. Leta 1510 je lavantinski škof lenart Pewerl (1508 - 36) na novo posvetil njegovo cerkev in kapelo Janeza Krstnika »in ambitu«. Leta 1582 je pogorela cerkev, med 1584-86 j)a še samostan, ki je bil povrh še okraden. Sele z opatico Suzano Schrattenbach (1584-1621) so za samostan nastopili boljši časi. Začel se je njegov ponoven vzpon. Leta 1621 so nune ku- pile 19 fl vredno imetje v Ribnici, leta 1663 vuzeniško gospostvo in Tumersfeld, leta 1669 radeljsko zemljiško gospostvo, leta 1693 so poskusile dobiti še mutski Kienhofen za 7000 gld, a se jim to ni posrečilo. Ker se je gradbe- no stanje samostana v teku 1. polovice 17. stoletja poslabšalo, so nune med leti 1649 in 1666 postavile takorekoč nov samostan, ki ga je 1732. poškodovala strela in 1780. požar. Komaj so ga za silo popravile, je bil avgusta 1782 razpuščen. Samostanska poslopja so slu- žila najprej za invalidski zavod, nato v času francoskih vojn kot vojaška bolnišnica, po- zneje pa so ga napol podrli, najprej cerkev, nato vzhodni trakt in vzhodni del upravnega poslopja, po letu 1825 pa še prečni trakt. Nje- gov rusticirani uvozni portal z letnico 1666 so preselili v graščino, ki stoji na zahodnem kon- cu trga. O nekdanjem samostanu dominikank pove največ njegov stavbni načrt, ki gaje leta 1784 izdelal inženir kapetan von Schluderbach v zvezi z njegovo predvideno uporabo za inva- lidski »inštitut« - dejansko hiralnico, ki naj bi premogel 311 postelj in prostore za bolniško osebje. Načrt je prvovrsten vir, ker nam prika- zuje stanje samostana takoj po njegovi ukini- tvi, ko je še obstajala tudi njegova cerkev. Samostansko jedro sestavljata dvonadstrop- no poslopje, ki oklepa dve kvadratasti notra- nji dvorišči, večjega vzhodnega in manjšega zahodnega, ter ob severno stranico vzhodnega dvorišča prislonjena, pravilno orientirana cer- kev. To jedro opasuje približno pravokotno obzidje, katerega vzhodna in zahodna stranica sta ravni, južna se razpira proti jugozahodu, severna pa oblikuje topi kot proti severu. Pre- ko vzhodne obzidne črte je molel prvotno 3/8, pozneje ravno sklenjeni oltarni del nekdanje- ga kapitlja, ki se je nahajal v pritličju vzhod- nega samostanskega trakta, preko južne ob- zidne črte pa je segal 2x3 osni dvonadstropni prizidek, ki je slonel ob zahodnem koncu juž- nega trakta. Na zahodno obzidje, ki je ločeva- lo samostansko zunanje dvorišče od njegovega vrta, se je prislanjala drvarnica za okoli 300 ki drv, na severno obzidje pa dolgo nadstropno poslopje, ki je samostanu služilo za upravno- gospodarske potrebe, invalidski bolnišnici (hiralnici) pa za skladišča in stanovanja. Skozi to 14-osno poslopje je vodil tudi glavni vhod v samostanski kompleks. Dvonadstropno samostansko jedro, ki je bilo v celoti 14x8 osno, je oblikovalo dve no- tranji dvorišči, večje vzhodno in manjše za- hodno. Prvega je v spodnjih dveh etažah okle- palo s 4-krakima 4-ločnima slopastima ar- kadnima hodnikoma, v vrhnji etaži, kjer je hodnik potekal po sredini traktov, pa s po 4 sobami, katerih okna so gledala na dvorišče; drugega pa razen na vzhodni strani v vseh treh etažah s trikrakimi dvoločnimi arkadni- mi hodniki, ki so se na južni strani povezovali s pomočjo veznega hodnika z arkadnimi hod- niki vzhodnega dvorišča. Na zahodno dvoriš- če je s severa vodil uvozni portal. Z zahoda pa osebni, dostopen skozi vežasto pritličje štirie- tažnega stolpiča. Tu se je v njegovi veži nanj priključevalo enoramno stopnišče, ki je pove- zovalo vse tri etaže zahodnega dela samosta- na, medtem ko je isto funkcijo za vzhodni del samostana opravljalo osrednje dvoramno stopnišče, kombinirano z enoramnim klet- nim, nameščeno v prečnem traktu, ki je loče- val obe dvorišči. Načrt je predvideval odstra- nitev nekdanjega kapiteljskega oltarnega pro- stora na vzhodni in vhodnega stolpiča na za- hodni strani ter podaljšanje južnega dvonad- stropnega 3 X 2-osnega prizidka za nadaljnje 4 osi priti zahodu. Ta prizidek, ki je imel svoje pritlične prostore križno obokane, njegove etaže pa je povezovalo polkrožno stopnišče, bi v podaljšku dobil v vsaki etaži po tri sobe ¦ 9 Samostan dominikank v Radljah (Marenbergu), risal J.Curk in hodnik z enoramnim stopniščem. Vendar se to ni zgodilo, ker je bil načrt realiziran gle- de odstranitev, ne pa tudi prizidave novih de- lov stavbnega objekta. Posebno pozornost zasluži cerkev, ki je sta- la ob vzhodni polovici severne samostanske stranice. Presenečajo zlasti njena čista tlorisna razmerja. Pravokotna ladja je imela razmerje 3:1, prezbiterij v obHki dolgega kora pa sta se- stavljali dve kvadratasti, križnorebrasto obo- kani poli in 5/8 zaključek, kar mu je tudi da- jalo razmerje pribHžno 3:1. Njeno severno stranico so od četrtine ladje do sredine prezbi- terija zasedali masivni kvadratasti zvonik in dve pravokotni kapeli s tremi velikimi okni, ki so segala še v drugo etažo. Kapeli, ki sta bili med seboj ter s prezbiterijem in ladjo ločno povezani, sta dejansko predstavljali nekako stransko ladjo, ki je bila na obeh koncih ravno zaključena. Zvonik je bil opremljen z ogalni- mi pilastri, vhod vanj pa je bil s severa. Pre- ostalo ladjino severno steno sta spodaj predi- rali dve manjši okni, zgoraj pa veliko, ki je se- galo skozi obe gornji etaži. Zahodna fasada je bila spodaj opremljena s portalom med dvema oknoma in s poševnim opornikom na ogalu, ki pa ni presegal druge etaže, zgoraj pa z veli- kim oknom, ki je segalo skozi obe zgornji eta- ži. Razmestitev oken v severni in zahodni ste- ni govori za obstoj zahodne empöre, pa bodisi daje služila kot pevski ali še verjetneje nunski kor, ki je bil dostopen s križnega hodnika. La- djina južiia stena je imela visoko zgoraj nad puhasto streho prislonjenega arkadnega križ- nega hodnika dve okni, od katerih je bilo ohranjeno le še vzhodno. Prezbiterij je prvot- no obstopalo šest opornikov in osvetljevalo šest oken, ki so segala skozi vse tri etaže, a je en opornik in eno okno izgubil, ko so prizida- li vzhodno kapelo. Ob južno stranico ladje se je naslanjal trietažni severni krak slopastega arkadiranega križnega hodnika, ob južno stra- nico prezbiterija pa ozko triramno podstrešno stopnišče in križno obokana zakristija z dve- ma oknoma v vzhodni steni. Načrt je predvi- deval ohranitev cerkve s kapelama in zakristi- jo za potrebe bolnišnice, vzel pa ji je zahodno polovico ladje ter jo z vdelavo dveh stropov spremenil v trietažni prostor, ki ga je v pritli- čju zasedlo skladišče oblek in posteljnine, v obeh nadstropjih pa bolniški sobi. Ladjino južno steno so predirala v pritličju tri vrata, v prvem nadstropju vrata na pevsko emporo, ki so jo vdelali v preostali (vzhodni) del ladje in v prvo bolniško sobo, v drugem nadstropju pa vrata v drugo bolniško sobo in že omenjeno okno, nameščeno nad pultasto streho prislo- njenega križnega hodnika. Vzhodni trakt sta sestavljali razen zakristije še dve križno obokani sobani, katerih prva se je proti vzhodu zaključevala z že omenjenim, sorazmerno velikim oltarnim prostorom, dru- 10 Samostan dommikank v Radljah (Marenbergu) v Vischerjevi Topografiji Vojvodine Štajerske iz 1. 1681 ga pa je imela enako kot zakristija v sredini slop, ki je opiral križni obok. Vse kaže, da je bil prav vzhodni trakt skupaj s cerkvijo še ostanek prvotnega samostanskega jedra iz 2. polovice 13. stoletje^. Sistem arkadnih in drugih hodnikov skupaj s tremi stopnišči je samostan povezoval v funkcionalno celoto. Ker je bil južni trakt za dve okenski osi krajši od severnega, njegov prizidek pa se je konče- val še za eno os preje, je samostanska zahodna fasada v južni polovici dvakrat stopničasto vskočila, kar je vidno tudi na Vischerjevi ve- duti iz konca 17. stoletja. Ta nam podatke načrta vizuelno dopolnju- je. Pogled na samostan je s severozahoda. Nje- govo jedro obdaja obzidje, ki oklepa tudi dre- vesni in vrtni nasad zahodno od njega. Spre- daj se širi dolgo nadstropno upravno- gospodarsko poslopje, skozi katerega vodi po- tlačenoločni portal na samostansko zunanje dvorišče. Samostan je v celoti dvonadstropen. Ob vzhodni polovici severnega trakta leži cer- kev, ki s svojo sedlasto streho presega samo- stanska poslopja. Ob severni steni ladje stoji zvonik, ki je s pilastrsko arhitekturo razdeljen v tri etaže ter kronan s čebulasto streho. Ob njem stoji 5/8 sklenjena, relativno nizka kape- la, ki tlorisno presega zvonik. Sicer je cerkev brez prizidkov, zato kaže ladja razen ogalnega še troje stopnjevanih opornikov in razen dveh pritličnih, polkrožno sklenjenih in enega viso- ko zašiljenega okna v zahodnem, še dvoje vi- sokih zašiljenih oken v vzhodnem delu sever- ne stene. Prezbiterij s stopnjevano steho ob- : stopajo oporniki, njegova okna pa so polkrož- no sklenjena. Glavna (zahodna) fasada ima v svoji osi vhodni portal, pokrit s pultasto stre- šico, visoko zašiljeno okno in dve lini v str- mem trikotnem čelu. Samostanski kompleks z naslikanimi fasa- dami kaže zgodnjebaročno lice: etaže dele zid- ci, ogale poudarjajo ogalniki, okna obrobljajo okviri z policami in kamizi, severni (glavni) vhod se kaže kot polkrožno sklenjen portal v pravokotnem, rustično oblikovanem okviru, zahodni vhod pa označuje štirietažen stolpič, katerega vhodna veža se odpira s tremi loki. Ta enotna zgodnjebaročna fasada obdaja se- verni, zahodni in dvoosni čelni del južnega trakta, medtem ko je triosni čelni del južnega prizidka preprosteje, lahko bi rekli funkcio- nalno, urejen. Opremljen je namreč z leseni- mi ravnimi stopnicami in s podritim lesenim mostovžem v nadstropju. Izza njegove strehe molita stolpiča, pokrita s piramidasto-later- nastima strehama. Za samostanom so v ozadju vidni nadstropna spodnja graščina, Kalvarija s križevo fuguralno skupino ter stre- he trških hiš in župne cerkve izza roba griča, za katerem stoji stari radeljski grad. Veduto je zrisal G.M. Vischer, v baker urezal pa Andrej Trost po letu 1680. Kombinacija vedute s sto let mlajšim načrtom daje veduti večjo verodo- stojnost, kot bi jo sicer imela, saj se dobro do- polnjujeta. Očitna razlika je le pri cerkvi, ker sta na načrtu vidni ob njej dve kapeli z ravni- ma stenama, veduta pa kaže le eno kapelo s 5/8 sklepom, ki sega daleč pred zvonik. To pa 11 po načrtu ni mogoče, ker sega spredaj stoječe upravno-gospodarsko poslopje skoraj do zvo- nika in prizidanih kapel, ter zato ne pušča do- volj prostora za kako daljšo, 5/8 sklenjeno ka- pelo. Če sta torej kapeli z načrta nastali šele po letu 1680, je starejša gotska kapela z vedu- te morala biti precej manjša od njenih nasled- nic, saj tudi s svojim 5/8 sklepom ni mogla dosti presegati stolpove širine. Ogled nekdanjega samostana nam navedene ugotovitve dopolni, obenem pa nas seznani s poraznim gradbenim stanjem njegovih stavb. Predvsem je od samostana ohranjena samo še njegova južna in zahodna polovica, manjkajo pa cerkev z zvonikom in kapelama, komplet- na vzhodni in prečni trakt glavnega poslopja ob zahodnem robu zunanjega dvorišča, kom- pletno obzidje, ter seveda drevesni in vrtni na- sadi. Glavna stavba je dvonadstropna in pokrita z opečno streho, medtem ko je čelna stavba nadstropna in pokrita z etemitno kritino. Gradnja obeh poslopij je sicer prevladujoče kamnita (razen zahodne samostanske fasade), vendar pa je bilo glavno poslopje leta 1941-42, ko so ga predelali v hmeljsko sušil- nico, opečno dozidano v vrhnjem nadstropju. Pritličje in večino prvega nadstropja pokriva- jo opečni križni in sosvodnični oboki, drugo nadstropje tramasti (zmozični) stropi. Na ohranjenem ometu je še vidna fasadina posli- kava, predstavljajoča zidce, »šivane« vogale in okenske okvire. Venčni zidec, ki je le spora- dično ohranjen, je preprost, konkaven. Glav- no poslopje je v celoti podkleteno. Okna dru- gega nadstropja na severni in zahodni fasadi imajo kamnite okvire, ostala pa so brez vsakršnih obrob. Od vhodnih portalov je ohranjen le še zahodni. Je kamnit, ušesast, z močno preklado in lunetastim čelom. Od ar- kadnih hodnikov so ostali le južni krak vzhodnega ter južni, zahodni in severni krak zahodnega dvorišča. Prvega členijo v pritličju 4 loki, v prvem nadstropju 4 bifore z deloma ohranjenimi originalnimi kamnitimi ostenji, v drugem pa opečne iz let 1941-42. Drugi hod- nik členijo: v pritHčju po dva loka, v prvem nadstropju deloma bifore deloma okna, v dru- gem pa samo okna. Od porušenega prečnega trakta so vidni zidni nastavki, ki dokazujejo, da se je trakt odpiral z arkadnim hodnikom le na vzhodno, ne pa na zahodno dvorišče, vidni pa so tudi sledovi glavnega samostanskega stopnišča, ki je bilo nameščeno v tem traktu. Kot je vzhodni trakt segal do južne samostan- ske fasade in jo s tem podaljšal za tri osi svoje širine proti vzhodu, je prečni trakt segal do se- verne, ki jo je na enak način podaljševal za dve osi proti vzhodu, prav do jugozahodnega ogala cerkvene ladje. Cerkev je bila pravilno orientirana in preko 28 m dolga. Ladja je merila okoli 16 x 5,4 m, 5/8 sklenjeni dvopolni prezibiterij 9,8 x 3,4 m, debeline fasadne, slavoločne in zaključne stene pa so znašale skupaj 2,4 m. Tlorisno razmerje ladje je bilo 3:1, prezbiterija približ- no enako. Prezbiterij je bil križno-rebrasto obokan, ladja skoraj gotovo prvotno ravno stropana, od baroka naprej pa obokana. K prednjemu delu prezbiterija se je naslanjal vzhodni samostanski trakt, k zadnjemu in k ladji pa severno krilo križnega hodnika ter stopnišče, ki je vodilo na samostansko in cer- kveno podstrešje. Nadstrpno poslopje na severni (vhodni) strani samostana je zalomljenega tlorisa. Se- stavljajo ga trije deli, ki pa glede nastanka niso daleč vsak sebi. Gre za ozko, prvotno 13, se- daj 10-osno upravno-gospodarsko stavbo, ki premore komaj eno os širine. Manjkajoči vzhodni del je obsegal tudi glavni (uvozni) sa- mostanski portal iz leta 1666, ki je sedaj vzi- dan v radeljsko graščino. Stavba je pretežno kamnite gradnje ter kaže podoben omet in po- shkavo kot glavno samostansko poslopje. Nadstropje osrednjega dela z dvoriščne strani krase šestločne toskanske stebriščne arkade in naslikana sončna ura z letnico 1694. Pritlični prostori so obokani, nadstropni ravno stropa- ni, kar velja tudi za ozki hodnik, ki povezuje zahodno polovico poslopja, medtem ko vzhodno sistem efiladnih prehodov. Od po- možnih stavb in samostanskega obzidja ni ohranjenega ničesar. Ker ni več cerkve in pri- tličnega dela vzhodnega samostanskega trakta, seveda tudi ni več ohranjenega poznoroman- skega jedra samostana, ki je v preostalih stav- bah v celoti iz 17. stoletja, zlasti iz njegove 3. četrtine, ko je samostan dobil podobo, kot nam jo kaže Vischer v svoji veduti iz okoli leta 1680. Povzetek: med mendikantskimi pridigarski- mi redovi so bili za razvoj samostanske arhi- tekture zlasti pomembni dojninikanci, ki so v 13. stoletju na Slovenskem Štajerskem ustano- vili tri samostane: na Ptuju 1230, v Studeni- cah 1239 in na Radljah (v Marenbergu) 1251. Njim gre predvsem zasluga, da so kot prvi pri nas uveljavili importirani tip italijanske pridi- garske cerkve z ladjinim tlorisom 3:1 in s kva- dratastim (ali pravokotnim) prezbitarijem. Pri svojem prvem samostanu na Ptuju so prvotno cerkev iz let 1230-35 sredi stoletja (pred 1255) dopolnili s prezbiterijem v obliki fran- coskega dolgega kora, na začetku 14. stoletja pa so njeno ladjo z vzidavo drugega slavoloka- (po funkciji nekakega letnerja) skrajšali na razmerje 2,6 : 1. Njihov prvotno kljukasti nadstropni samostan (z vzhodnim in južnim traktom) so že v 1. polovici 14. stoletja s prizi- davo zahodnega trakta sklenili in s tem samo- stan navzven gradbeno zaprli, čeprav je ta trakt segal pred cerkveno fasado. Samostan dominikank v Studenicah, katerega podkvasto nadstropno poslopje (ohranjen je samo še za- hodni trakt) je nastalo do sredine 13. stoletja, 12 hrani cerkev, ki je dvofaznega nastanka. Prvo fazo predstavlja ladja, ki je še ostanek prvotne hospitalske cerkve Marijinega oznanjenja iz okoli 1235, drugo fazo pa pravokoten prezbi- terij tlorisnega razmerja 2:1 (pokrit z 2 kva- dratastima križnorebrasto obokanima pola- ma, vendar brez 5/8 zaključka) in zahodna nunska empora, ki sta bila ladji prizidana med 1260-77, ko je bila cerkev posvečena. S prizidavo empöre se je ladijina prostornina funkcionalno (ne pa prostorsko celovito) po- daljšala do tradicionalnega prostorskega raz- merja 3:1, ki je veljal za cerkve starejših domi- nikanskih samostanov. Dominikanke v Radljah, ki so svoj samo- stan zgradile po sredini 13. stoletja, so bile na- prednejše od onih v Studenicah. Njihova rav- no krita ladja je sicer še vztrajala pri tradicio- nalnem tlorisnem razmerju 3:1, zato pa je prezbiterij že imel obliko dolgega kora, sesta- vljenega iz dveh kvadratastih križnorebrastih obočnih pol in 5/8 zaključka. Nanj se je z juž- ne strani naslanjal samostanov vzhodni trakt s štirimi prostori v pritličju, med njimi je bil kapitelj, katerega poligonalno sklenjeni oltar- ni prostor je molel daleč pred njega. Tudi pri tem samostanu je enako kot pri ostalih dveh (v Studenicah le občasno) segal zahodni trakt pred cerkveno fasado, s katero sta se stikala z notranjima ogaloma. Vse kaže, da so se redov- nice enako kot v Studenicah, najprej zadovo- ljile s prvotno Marijino cerkvijo, omenjeno 7.9.1170 »sub confinio montis Raedelach«, blizu katere so se naselile in jo šele v teku 2. polovice stoletja zamenjale z novo, samostan- sko, ohranile pa njen patrocinij. Po tlorisnih razmerjih sodeč, so najprej zgradile ladjo in nato prezbiterij, vse pa govori za njeno razvoj- : no stopnjo med ptujsko dominikansko in mi- i noritsko cerkvijo, torej za čas med okoli 1255 ; in 1285. Teoretično bi bilo seveda tudi mogo- če, da je nastala na enak način, kot ona v Stu- denicah, to je, da so redovnice prvotno cerkev le povečale s tem, da so ji podaljšale ladjo za dolžino zahodne empöre in prizidale prezbi- ' terij v obliki dolgega kora. V vsakem primeru pa je šlo za stilnorazvojno pomembno pozno- romansko/zgodnjegotsko arhitekturo, v kateri ; je vdova Riharda decembra 1290 dala posta- \ viti Marijin in Križev oltar. Ker smo jo na ža- i lost pred okoli 180 leti zgubili, jo lahko re- i konstruiramo le teoretično na osnovi ohranje- ; nega tlorisa iz leta 1784 in Vischerjeve vedute • iz okoli leta 1680. VIRI IN LITERATURA Inženir von Schluderbach: načrt ukinjenega sa- mostana dominikank iz leta 1784, Štajerski deželni arhiv, Gradec. — G.M.Vischer, Topographia Du- catus Stiriae, Gradec 1681, CZ Ljubljana 1971, sli- ka 65. — Ignacij Orožen, Bistum und Diözese La- vant I. Maribor 1875, p. 92-105 in 598-600. — Pa- vel Blaznik, Historična topografija slov. Štajer- ske in jugoslov. dela Koroške do leta 1500, L, p. 467-479 in II. P. 193-194, Maribor 1986 in 1988. — Radlje skozi čas, zbornik, Radlje 1983. LJUBLJANSKE STEKLARNE IN NJIHOVI IZDELKI V 16. STOLETJU MATEJA KOS Pričujoči prispevek je nastal na podlagi ne- katerih novih virov, ki dodatno osvetljujejo dogajanja na področju steklarstva v Ljubljani v 16. stoletju. Pri tem sta zlasti ključna testa- ment Krištofa Prunerja, ljubljanskega ste- klarja, z dne 10. julija 1563 in popis stekla in ostale zaloge po dedičih pokojnega Krištofa Prunerja na Fužinah - Fužine, popis ste- kla 2. februarja 1564.1 Da bi lahko pravilno ovrednotili novosti, ki jih prinašata oba dokumenta, si moramo naj- prej ogledati nekaj znanih dejstev iz delovanja ljubljanskih steklarn (lastniki, izdelki ipd.) ter beneških steklarn nasploh.2 Kdaj natančno se je začel razcvet beneškega steklarstva, ni z gotovostjo dokumentirano. Vsekakor pa so beneški steklarji - nanje so vplivali tako tradicija rimskega stekla kot tudi vrhunski dosežki Vzhoda, na primer Aleksan- drije, Sirije ipd. - virtuozno obvladali stare tehnike oblikovanja in krašenja stekla. Ven- dar pa je njihov najpomembnejši prispevek k zgodovini evropskega steklarstva odkritje kri- stalnočiste, prozorne, brezbarvne steklene mase, t.j. tako imenovani beneški cristallo (verjetno odkrit okrog leta 1455 v delavnici mojstra Angela Barovierja). Glede na vedno širše vplivno področje be- neškega steklarstva, ki ni imelo konkurence pri izdelovanju kristalnega stekla in je pome- nilo protiutež lokalnim delavnicam, izhajajo- čim iz ostankov rimske tradicije, lahko teda- 13 Kelih s prstanasto nogo, pihano brezbarvno steklo z irisom, najden pri arheoloških izkopavanjih na dvorišču SAZU, 16. stoletje. Narodni muzej nje obrate na področju vse Evrope razdelimo na dve skupini: na tiste, ki so izdelovali t. i. »beneško steklo« (a fagon de Venise) in so kot eno bistvenih sestavin uporabljali sodo, do- bljeno iz pepela obmorskih rastlin, Benetke pa so posnemali tudi v formalnem smislu, in na tiste, ki so namesto sode uporabljali pepel gozdnih rastlin, zaradi česar so nastajali zlasti na področjih, poraslih z velikimi gozdovi in so izdelovali rahlo obarvano steklo (masa je vsebovala sledi kovinskih - zlasti železnih - oksidov), ter tako formalno nadaljevali tradi- cijo zgodnjesrednjeveških steklarn Bližnjega Vzhoda. Že v 13. stoletju so morali zaradi velike ne- varnosti požarov vsi steklarji svoje delavnice prenesti iz Benetk na otok Murano v beneški laguni; od tod naziv muranski steklarji. Njiho- va najstrože varovana skrivnost je bil recept za kristalno steklo. Da ne bi prišlo do izdaj za- radi lakomnosti ali česa podobnega, je bilo muranskim steklarjem od leta 1445 naprej pod smrtno kaznijo prepovedano odhajati z otoka. Zelo stroge kazni pa so bile namenjene tudi njihovim družinam. Na kratko moram povzeti tudi značilnosti muranskega srednjeveškega in renesančnega stekla. Poleg znanega filigranskega stekla in stekla, kije s svojimi značilnostmi skušalo po- snemati drage in poldrage kamne (med dru- gim so bili zelo priljubljeni vetri a girasol, ki j so dobili ime po belkastem prosojnem dragem kamnu, ki pri direktni svetlobi dobi rožnat nadih), so bili tu še stekleni izdelki, ki so jih pozlatili ali jih poslikali z emajlnimi barvami. Pri tem so se popolnoma podredili okusu na- ročnikov, zato so lahko do najmanjših na- drobnosti posneli tudi izdelke gozdnih ste- klarn, izdelovali pa so tudi tako imenovane bokale z grbi (dežel, vladarjev, pokrajin, ple- miških družin), itd. Med njihove izdelke so na primer sodili inghestere tedesche (angsterji - steklenice z zavitima vratovoma za kis in olje), bochali da Corfu, bochali da Milan, na zalogi pa so imeli tudi kozarce z dvojnim hab- sburškim orlom, ipd.3 Zaradi donosnosti te obrti so začele tudi v Srednji Evropi nastajati steklarne, ki so izde- lovale steklo na beneški način. Katera je bila prva, še ni dokončno pojasnjeno. Nekateri, npr. Hugh Tait (iz Britanskega muzeja v Londonu),4 dajejo nesporno prednost steklar- ni na Dunaju, ki jo je leta 1486 ustanovil Nic- las Walch, medtem ko znani zgodovinar ste- kla Paul W. Roth5 in nemška raziskovalca Rudolf von Strasser in Walter Spiegele dajejo nesporno prednost - ljubljanski steklarni. Nji- hov skupni argument je, da so na Dunaju iz- delovali gozdno in ne beneško steklo. Nasled- nja pomembna steklarna, ki je nadvomno vplivala na proizvodnjo stekla tudi na Kranj- skem, je leta 1534 ustanovljeni obrat Wol- fganga Vitla v Hallu na Tirolskem, kraljevska steklarna v Innsbrucku pa je z delom pričela leta 1570. Historiat ljubljanskih steklarn je približno takšen:^ prva steklarna je obratovala znotraj mestnega obzidja. Njena lastnika in ustanovi- telja sta bila Andrej Dolenik in ljubljanski le- karnar Zoan Francisco Catanio. Že leta 1526 sta prejela privilegij za izdelovanje stekla na beneški način na Kranjskem (po nekaterih vi- rih na Notranjeavstrijskem)8 za dobo dvajse- tih let. Po podatkih, ki jih po A. Gasparettu navaja F. Gestrin, omenja pa ta podatek tudi V. Valenčič, brez navedbe vira ga citira tudi Minarik, je med letoma 1527 in 1541 v Lju- bljani delovalo kar 14 muranskih (torej bene- ških) steklarjev. Ta obrat sta finančno podpi- rala Vid Khisl in Janž Weilhamer in ga leta 1541 tudi kupila. Več podatkov kaže na to, da sta ta dva že prej imela steklarno v Fužinah. Zaradi odlič- ne lege ob vodi je bil ta kraj za vsakršno obrt, ki je potrebovala vodni pogon, nadvse prime- ren (to dokazuje tudi veliko število mlinov, ista lastnika pa sta prav tam imela fužino ba- kra, kjer naj bi bilo zaposlenih 15 italijanskih delavcev)9. Verjetno govori prav o tej drugi steklarni zapis, da sta imela omenjena lastni- ka spor z Wolfgangom Vitlom, lastnikom obrata iz Halla. Šlo je za zaplembo večjega to- vora pepela. Po Vidovi smrti je bivšo Dolenikovo in Ca- 14 tanijevo steklarno prevzel njegov sin Janž (Hans). Tudi ta je še vedno uveljavljal prej omenjeni privilegij, saj je leta 1547 prestregel transport sode za radgonskega meščana Anto- na Markusa. 21.2. 1572 je Khisl prejel še en privilegij: brez njegovega privoljenja ali privo- ljenja njegovih dedičev ne more nihče ustano- viti steklarne. Prav ta obrat pa je imel nekaj časa v najemu Krištof Pruner. V Ljubljani pa je delovala še ena steklarna: okrog leta 1570 jo je ustanovil Adam Moscon in jo morda že naslednje leto (ali vsaj leta 1573) prodal Petru Andrianu. V maju 1581 mu je Janž Khisl to steklarno zasegel in se pri tem skliceval na svoj monopol. Skozi različne roke je nato obrat ob koncu 16. stoletja prišel ; do ljubljanskega lekarnarja Paula Cirianija (ta naj bi sodo zaradi beneškega monopola tiho- i tapil iz španskega Alicanteja - nekoč so mu '] zaplenili velik tovor), ki je leta 1626 zaprosil za obnovitev privilegija. S prekinitvami naj bi steklarna delala vse do leta 1713, torej še v času, ko so pri nas izdelovali steklo že v drugi steklarni - pri samostanu Žiče. V Ljubljani pa je delovalo še več steklarjev, ki pa so bili najverjetneje specializirani na iz- delovanje okenskih stekel in pihancev (»okro- glic«). Tako najdemo za leto 158210 pri moj- stru steklarju Jakobu Steyrerju opombo, da je 28. oktobra napravil okna in vrata na hiši, kjer so bivali mestni piskači, v zadnjih dese- tletjih stoletja pa sta za stekla na oknih in vra- tih ljubljanskih hiš skrbela še steklarska moj- stra Janez Gregorčič in Jakob Lusner. Krištof Pruner, najemnik steklarne Janža Khisla v Fužinah, je med svojo usodno bolez- nijo napravil testament, ki nosi datum 10. ju- lij 1563. V njem ocenjuje zalogo stekla na 1600 gl. Dediče prosi, naj bi steklarna delala še do konca leta, da bi lahko porabili zaloge lesa, pepela ipd., nato naj žena in izvršitelji oporoke ob novem letu steklarno v redu pre- dajo gospodu Khislu in mu izplačajo preosta- lo najemnino. V Popisu stekla in ostale zaloge po dedičih pokojnega Krištofa Prunerja na Fužinah z dne 2.2.1564 najdemo naslednje predmete: pi- feri khelich, khalesi khelich, gatti dopel khe- lich, khravatini khelich, crowattini piculi, pi- vetti khelich, ungereschi khelich, francossini khelich, cholbain comuni der grosseren, pi- vetti streti der klainen khelich, khlain quatro- missi, khlain gropiolozzi, der grossen gropio- lozzi, urinailli, thazi und gemallte schissl auch platlen ubergelt und ausweisene arbeit, allerlei glosser auss weisser arbeit sambt denn grossen cholani, kheüchen mit goldt..... Gre torej za različne vrste kelihov, ki so bili po- sebnost tedanjega beneškega steklarstva: aus- weisene arbeit ali auss weisser arbeit pomeni belo (opalno) neprosojno steklo, ki je bilo prav tako beneška posebnost, izraz poslikane sklede (gemallte schissl) pa označuje emajlno Fragment stekla millefiori, najden pri kopanju te- meljev z? novo župnišče v Mengšu, 16. stoletje. Na- rodni muzej vžgano poslikavo. V seznamu najdemo tudi zlatene posode, zanimivi pa so tudi t.i. gro- piolozzi (izraz verjetno označuje kozarce z na- pojenimi jagodami, ki so jih izdelovali po vzoru gozdnih steklarn). Ta seznam nam omogoča, da v novi luči pretehtamo predmete, ki jih hranita Narodni in Mestni muzej v Ljubljani. Večina jih je bila najdena med arheološkimi izkopavanji - naj- novejši na ljubljanskem gradu, sicer pa še v Salendrovi ulici, v Špitalski (Stritarjevi) ulici in pri tovarni Šumi. Med njimi so res različni kelihi z različno oblikovanimi kupami in no- dusi nekateri tudi v obliki levje glave,'1 med fragmenti pa najdemo še najrazličnejše druge posode (steklenice s prekrižanimi in ukrivlje- nimi vratovi, različne druge oblike kozarcev, npr. preproste meigeleine ipd.) Posebej mo- ram omeniti čašo ježevko iz prozornega stekla (Narodni muzej, inv. št. 2660) - torej tako imenovani »gropiolosso«. Gotovo se nam ob tem zastavlja problem provenience vsega našega ostalega poznosred- njeveškega in zgodnjerenesančnega stekla. O tem vemo le, da se je v Ljubljano priselil niimberški steklar Roth, ki je morda s seboj prinesel obe poslikani stekleni grbovni plošči, ki ju hrani Narodni muzej. 12 Kaj je z vsemi drugimi predmeti, od katerih so nekateri tudi pozlačeni in poslikani z emajlnimi barvami, pa bodo pokazale nadaljne raziskave. 15 Dve nogi kelihov z značilnim motivom levje glave, v kalup pihano steklo, nahajališče neznano. Narod- ni muzej Tu pa moram opozoriti še na nejasnosti v zvezi z ljubljanskim steklarnami. Zal nisem mogla preveriti vira (tj. dela A. Gasparetta) o 14 steklarjih z Murana. Da je to v resnici ogromno število (smrtna kazen, grožnje sorod- nikom), čeprav naj bi ti steklarji v Ljubljani delali v obdobju skoraj dvajsetih let, naj pojas- nim na primeru Halla na Tirolskem. Za to steklarno je prav tako znano, da so v njej dela- li Italijani, le da ne z Murana, ampak iz Alta- ra pri Genovi, iz kraja, ki je prav tako slovel po steklarskih spretnostih, a ni imel zaščitnih ukrepov proti potovanju svojih steklarjev. V 15. stoletju so bili njihovi izdelki na enaki ravni kot beneški. Znano je, da so steklarji, tako kot drugi obrtniki, mnogo potovali in prenašaH svoje znanje iz ene steklarne v dru- go. Tako Strasser in Spiegel v svojem delu navajata, da so npr. delavci iz Halla delali tudi na Dunaju, med potjo na Dunaj pa naj bi se v Ljubljani ustavila dva odlična niimberška emajlna slikarja na steklo Albrecht Glocken- thon in Augustin Hirschvogel, česar pa Iju- bjanski viri iz 16. stoletja še niso ne potrdili ne ovrgli. Vsekakor vse povedano kaže na izredno vi- soko raven oblikovanja stekla v Ljubljani, na raven, ki je primerljiva z najboljšimi steklar- nami, delujočimi v tedanji Evropi - seveda z izjemo samih Benetk. Na to kaže tudi popis zapuščine pokojnega trgovca s steklom Hansa Schweigerja iz Ivnika (Eibiswald).i3 Med ste- klenimi izdelki so našteti visoko kvalitetni predmeti: beli pokali s pokrovom, rezani in poslikani pokali, itd. Roth opozarja, da alpske gozdne steklarne v tem času še niso bile spo- sobne takšnih izdelkov. Ker je transportna pot od Benetk do Ivnika dolga in za lokalnega tr- govca morda tudi draga, domneva kot kraj na- stanka teh predmetov Ljubljano. O visoki kvaliteti ljubljanskih steklarn pa pišeta tudi Strasser in Spiegel,'4 ko bogato po- slikani pokal rodbin Dürr in Puchheim pripi- sujeta ljubljanskim obratom iz časa okrog 1540. OPOMBE: 1. Arhiv R Slovenije. Test. grupa I, Lit. P, št. 7, Vic.A., škatla 88,^1/50, lit.K. Nanju meje prijazno opozorila Maja Žvanut, ki ju je tudi transkribira- la. — 2. Najnovejše delo, ki obravnava tudi to po- dročje, je knjiga Ferda Gestrina, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991, str. 210-211; sicer pa so o tem pisali tudi Vlado Valen- čič, Še nekaj steklarn na Kranjskem, Kronika V/2, Ljubljana 1957, str. 61-68 in Franc Minarik, Po- horske steklarne, Maribor 1966, str. 119-20, Paul W. Roth, Die Glasezeugung in der Steiermark von den Anfangen bis 1913, Graz 1976, str. 39; še iz prejšnjega stoletja pa datirata študiji Alfonsa Müll- nerja v Argu Zeitschrift für krainische Landeskun- de, Nr.2, Laibach 1898, str. 21 in Simona Rutarja, Glashütte des Hans Khisl zu Khaltenprunn 1572, 16 Mitteilungen des Museal Vereins von Krain, 1895, Str. 153. — 3. Prim.: Franz Adrian Dreier, Venezi- anische Gläser und facon de Venise. Berlin 1989, Str. 7. — 4. Hugh Tait, Venezianisches Glas, Dort- mund 1982, Str. 73. — 5. Ibid., str. 39. — 6. Rudolf von Strasser, Walter Spiegel, Dekoriertes Glas. Re- naissance bis Biedermeier. Meister und Werkstät- ten. München, 1989, str. 12. — 7. Prim.: Gestrin, Valenčič, Rutar, Müllner, Roth: citirana dela. — 8. Prim.: Roth, op. cit. — 9. Prim. Sergij Vilfan et al.. Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. sto- letja. Ljubljana 1986 (Zbirka SAZU: Viri za zgodo- vino Slovencev, št. 8) - poglavje Odlomek memori- ala trgovinske družbe Kisi - Weilhamer, str. 37. — 10. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Reg. I, F. 52, f. 184. — 11. Enega skoraj popolnoma ohranjenega hrani ljubljanski Mestni muzej, več posameznih nog z ostanki kup kelihov z levjo glavo pa je v Na- rodnem muzeju. — 12. Slikana grbovna plošča Bar- bare Alt, žene Marxa Tenna v Salzburgu, dat. 1544, inv. št. 1950 in slikana grbovna plošča Kate- rine Ligsaltz in Barbare Alt, žena Marxa Tenna v Salszburgu, dat. 1546, inv. št. 1949. — 13. Prim., Roth, op. cit.. — 14. ibid., str. 166, Kat. št. 8. POKOPALIŠČE PRI SV. ELIZABETI V ŠPITALSKI ULICI V LJUBLJANI VIDA STARE Tam, kjer je danes široka in ravna Stritarje- va ulica, ki povezuje Tromostovje z Mestnim trgom pred Magistratom, je bila do leta 1906 i Špitalska ulica (Spitalgasse). Ta je vijugasto j povezovala trg pred Magistratom s spodnjim ali Francovim mostom (od leta 1842). Še prej, v 14., 15^ in poznejših stoletjih pa seje kon- čala ob Špitalskih vratih, ki so bila do leta ' 1786 pred današnjim Tromostovjem. Na prostoru današnje Kresije je do potresa j leta 1895 stalo veliko poslopje nekdanjega! meščanskega špitala, pri katerem je bila do : leta 1831 cerkev sv. Elizabete. Ker je potres poslopje špitala močno poškodoval, da ga ni bilo več vredno popravljati, so se mestni oče- tje odločili, da bodo stavbo porušili in na nje- nem mestu sezidali novo sodobno zgradbo. Ob rušenju in kopanju temeljev za novo zgradbo so naleteli na ostanke starejših tlori- sov in na pokopališče nekdanje cerkve sv. Eli-, zabete. 1 I Zgodovina meščanskega špitala in cerkve sv. Elizabete ', 1343 ali 1345 je bil ustanovljen meščanski] špital (Burgerspital). i Ustanovila naj bi ga ogrska kraljica Elizabeta,] hči poljskega kralja Vlastislava, vdova po ogr- i skem kralju Karlu Robertu Anžuvincu, ko je i potovala skozi Ljubljano v Italijo. ' O ustanoviteljici špitala si zgodovinarji niso* enotni. Tako npr. Milko Kos celo meni, da jei špital ustanovila neka druga oseba, morda j sveta Elizabeta, kateri je bila posvečena cer-1 kev. Tudi ta Elizabeta je bila ogrskega rodu inj hči ogrskega kralja, le živela je sto let prej. | Špital se namreč v nekih zanesljivih virih omenja že 20 let pred prihodom ogrske kralji- ce v Ljubljano. (Kos, 1955,22) 1382 ali 1386 Ves predel špitala skupaj z le- seno cerkvijo je pogorel. O tem je pričala tudi debela plast žganine, ki so jo našli, ko so bila tu v letu 1897/98 arheološka izkopavanja. O tem požaru poročajo že Valvazor, Vrhovec in Kos, ki pa navaja napačno letnico požara, ko navaja Valvazorja - verjetno tiskarska napa- ka. (Kos,1955,23) 1444 Cerkev sv. Elizabete so verjetno ponov- no sezidali že nekaj pred tem letom. V tem letu se namreč omenja dar cesarja Fer- dinanda IV (v funtih dunajskih vinarjev), ki naj bi ga dobil kaplan špitalske cerkve kot plačilo za priboljšek, ker mora obiskovati zelo veliko bolnikov v mestu. V tem letu je v pre- novljeni cerkvi že maša.(Vrhovec, 1898) 1462 Cerkev sv. Elizabete je bila zelo obisko- vana in cenjena. Tu se opravljajo tudi velike maše, ki jih berejo tudi frančiškani, kapucini, avguštinci in bosonogi avguštinci. (Vrhovec, 1898,32) 1465 ali 1469 Plemenitaš Lainitz je prepustil špitalu desetino od svojih v Dragomlju in pri sv.Pavlu v mengeški fari ležečih hub. (Steska 1854,25; Vrhovec 1898,7) 1468 Ljubljanski meščan in vodja špitala Wi- dok (po Kosu Matko Vidic) je dal v cerkvi sv. Elizabete sezidati kapelico. (Tomaschek 1863,88; Vrhovec 1898,29; Kos 1955,23) 1479 Škof Žiga pl. Laraberg je podelil mesto 17 kaplana od magistrata predlaganemu Juriju Mumingerju. Patronat nad špitalom je imel namreč magistrat, ki je zato tudi predlagal ka- plana špitalske cerkve. (Vrhovec 1898,32) 1507 B. Lazarin, deželni davkar za Istro in Kranjsko, je podaril špitalski cerkvi pet kme- tij. Zato naj bi opravili zanj vsako leto toliko maš, kolikor ima funt vinarjev, na dan sv. Eli- zabete pa še slovesno mašo. Takrat naj bi ob- darovali tudi reveže v špitalu. (Steska 1854,25; Vrhovec 1898,32) 1511 V hudem potresu naj bi bila porušena tudi špitalska cerkev, ki so jo po tem letu zgradili na novo v povečani obliki. To meni A. Müllner na podlagi izkopavanja v letu 1897. (Müllner, V/4, 1897,63) 1515 J. Perken je daroval špitalu tretji del de- setine od svojih kmetij v Iški vasi. Zato naj se bere vsako leto po ena maša in naj gori pred oltarjem sv. Katarine v špitalski cerkvi večna luč. (Vrhovec 1898,7) 1518 Kaplan bratovščine rožnega venca J. Slavanč je daroval 100 funtov črnih vinar- jev, eno njivo in travnik za to, da se poje v špi- talski cerkvi vsako soboto, vsak Marijin praz- nik, v postu pa vsak dan Salve Regina. Ob enem še vsako leto šest maš, ena med njimi se mora peti. (Steska 1854,26: Vrhovec 1898,8) 1533 M. Ostergar je daroval 100 ogrskih gol- dinarjev v namen, da se bere vsak petek maša pri oltarju sv. Katarine. (Steska 1854,26; Vr- hovec 1898,89) 1555 Ljubljanski prost R. Kupelnik je poda- ril špitalu desetino od svojih kmetij pri Zalo- gu, predvsem kot prispevek za boljšo hrano revežev. Za to naj se vsako leto opravi sloves- na maša in na ta dan dobi vsak oskrbovanec merico vina. (Steska, 1854,26) 1564 V tem času je v Ljubljani razsajala kuga. Ko se je bolezen pomirila, so plemiči poklicali k cerkvi sv. Elizabete Primoža Tru- barja, ki je potem tu pridigal. Protestantje so cerkev proglasili za svojo in so jo imeli v svo- jih rokah celih 50 let. (Valvasor 1689; Vrho- vec 1898,34) 1575 V cerkvi sv.Elizabete so pokopavali protestanske plemiče. V Spindlerjevi mrliški knjigi za čas 1580-1587 je navedenih 10 po- kopanih protestantov. Verjetno jih je bilo po- kopanih več, saj Dolničar (Thalnitscher) v svojem Cypressus Labacenscis navaja še šest imen. 22.9. t.l. so tu pokopali z velikimi častmi kranjskega deželnega glavarja, vrhovnega po- veljnika Vojne krajine in podpornika prote- stantskega gibanja Herberta VIII. Turjaškega, ki je padel v bojih s Turki pri Budačkem. Ob pogrebu je imel pogrebno pridigo protestant- ski superintendent Krištof Spindler. (Spindler 1575) V cerkvi pokopani plemiči so imeli tudi na- grobne plošče, o katerih poročata Dolničar in Valvasor. Razen nagrobne plošče Jošta Gallenberga, ki je danes vzidana v župni cerkvi uršulinskega samostana v Mekinjah (tja so jo prenesli 24.9.1772), so ostale zaenkrat izgubljene. (Valvasor 1689; Thalnitscher (Dolničar) 1688, Radisc 1862,342; Rutar 1895,261; Müllner V/2-1897,30; L Steklasa 1898,120; Vrhovec 1898,37) 1599 Po prizadevanju Tomaža Hrena je nad- vojvoda Ferdinand izdal 30.10 t.l. ukaz o iz- gonu protestantov »še isti dan«. Ti morajo za- pustiti Ljubljano in v treh dneh tudi deže- lo. (Vrhovec 1898,37) 1600 Škof Hren je nasilno vstopil v cerkev sv. Elizabete, razbil krstni kamen in raztrgal protestantske verske knjige. Cerkev je progla- sil za katoHško. (Vrhovec, 1898,38) 1601 Ko so protestante izgnali, je bil v cerkvi sv. Elizabete zopet kaplan. Cerkev so svečano posvetili in ob tem je bilo tudi slavnostno ko- silo na magistratu. (Vrhovec, 1898,39) 1633 Škof Scarlichi je sporočil papežu v Rim, da se v cerkvi sv. Elizabete mašuje trikrat na teden. (Vrhovec, 1898,45) 1637 Max Wütz je podaril več premoženja, da se vsake kvatre bereta 2 maši v cerkvi in se razdeli hrana med špitalske reveže (100 hle- bov kruha in 100 memic vina). (Steska, 1854,26; Vrhovec, 1898,7) 1650 V cerkvi sv. Elizabete je zopet služba božja ob praznikih. Mašo berejo razni menihi. (Vrhovec, 1898,45) 1455-1719 Živel je G. Thalnitscher (Dolni- čar), ki je še videl nagrobnike pokopanih pro- testantskih plemičev v cerkvi sv.Elizabete. (Thalnitscher 1688) 1666 Mesto špitalskega kaplana je bilo zelo pomembno in iskano. Mesto je podeljeval magistrat. Tega leta je to mesto obljubil M.Sa- jovicu, ki pa ga ni zasedel (morda je umrl). Dobil ga je Lorenc Breskvar. (Vrhovec, 1898,32) To leto je prosil duhovnik Adam Weiss, da bi lahko opravil novo mašo v špitalski cerkvi. To je bila posebna čast, ki so jo zaključili na- vadno s slovesnim kosilom na magistratu. (Vrhovec, 1898,31) 18 Schreiberjev načrt in situacija meščanskega špitala i s cerkvijo sv. Elizabete iz leta 1831, po A. Müllner- i ju,V-3,1897 1 1678 Škofov generalni vikarje opravil sloves- no mašo na dan Sv.Elizabete. (Vrhovec 1898,47) 1707 Ob cerkvenih praznikih so postavili v Špitalski ulici pri cerkvi sv.Elizabete mlaj. Tega leta jih je bilo kar 15! (Vrhovec, 1898,47) 1771 Marija Terezija je izdala ukaz, naj se ubožci preselijo iz cesarskega v meščanki špi- tal. Meščanski špital so morali v ta namen po- praviti in prezidati. Zato so odprodali vso lastnino špitala za 51.250 gld. Stroški prezida- ve so znašali 19.479 gld, h katerim je cesarica iz svojega prispevala 2000 gld. Pri magistratu so odpravili mesto kaplana za špitalsko cer- kev. (Vrhovec, 1898,89,91) 1772 Iz cerkve sv.Elizabete prenesejo nagrob- nik J.Gallenberga v samostan Mekinje. (Stele, 1929,269) Verjetno odstranijo tudi druge spomenike, ki sta jih videla še Valvasor in Thalnitscher. Kje so zdaj, se zaenkrat ne ve. 1773 Končana je bila regulacija in razširitev špitala s priključitvijo sosednjih hiš. Obnav- ljajo tudi sv. Elizabeto. Zidovja niso podrli, notranjščino so le prebelili in počistili. Neko- liko tudi prezidajo. (Vrhovec, 1898,88) Morda so tega leta tudi obnavljali tlak (?). ^ Načrt obnove meščanskega špitala v letu 1831, po Vrhovcu, 1898 1775 V meščanskem špitalu so zdaj združene vse ubožne ustanove. (Vrhovec, 1898,90) 1778 Prezidava in obnova cerkve je končana s posvetitivijo cerkve na belo nedeljo. Obred je opravil škof Herberstein. (Vrhovec, 1898,89) 1786 Podrli so špitalska vrata, ki so se tiščala stavbe na SZ vogalu. (Vrhovec, 1898,88) 1787 Do tega leta so opravljali službo božjo v prezidani cerkvi Sv.Elizabete frančiškani. Ti so učili tudi verouk v slovenskem jeziku, h kateremu so prihajali razen špitalskih tudi otroci iz cesarskega špitala, ki so bili sem pre- seljeni po letu 1771. Ustanovljen je bil glavni ubožni sklad. Oskr- bovanci imajo še prosto stanovanje in hrano in dobe žepnino 6-7 kr. na dan. Špital kot ustanova se ukine. 21.3. je prenehala oskrba v špitalu in do avgusta tega leta so se morali iz- seliti. (Vrhovec, 1898,93) 1831 Dve nadstropji visoko cerkev Sv.Eliza- bete so spremenili v spodnjem delu v proda- jalno, v zgornjem pa v stanovanja. (Vrhovec, 1898,104) Na zunanji fasadi pa je bilo vidno, kje je bila cerkev: 4., 5. in 6. okno so bila vi- šja. 1842 Pomembna za ta del mesta je bila zgra- ditev kamnitega špitalskega mosta. (Vrhovec, 1898,104) 1867 Meščanski špital od zunaj prebelijo in očistijo in takšen je bil do potresa. (Vrhovec, 1898,1059) 1876 Ulica dobi ime Spitalgasse - Špitalska ulica. 19 Veduta meščanskega špitala s cerkvijo sv.Elizabete okoli leta 1660, po Kosu, 1955 1895 Močan potres 14.4. je poškodoval staro poslopje meščanskega špitala. (Müllner, V/3-1897) 1897/1898 Staro poslopje špitala podrejo. Začnejo se arheološka izkopavanja, ki jih je vodil kustos Deželnega muzeja A. Müllner. (Müllner, V/3; V/4; V/5-1897 in VI/;-1898) 1897 26.3. je bil del najdenih predmetov pre- dan od magistrata Deželnemu muzeju. Pred- meti so bili vpisani v knjigo muzejskih prido- bitev (Erwerbungen). Vpisal jih je A. Müllner. Nekaterih predmetov ni več v inventarju mu- zeja. 1906 Špitalsko ulico preimenujejo v Stritarje- vo ulico. Miillnerjeva izkopavanja 1897 in 1898 Rušilni potres 14.4.1895 je močno poško- doval špitalsko poslopje. Stavbo je bilo treba podreti, saj je bila v svojem jedru na tem me- stu že več kot 550 let. Na mestu nekdanjega, že porušenega špitala so imeli tako priložnost izkopavati arheologi pod vodstvom muzejskega kustosa Alfonsa MüUnerja. Izkopavanja je začel nekoliko obremenjen s številnimi zgodovinskimi dej- stvi, vezanimi na ta predel Ljubljane, ki so terjala svojo potrditev. Upal je, da mu bo iz- kopavanje, ki ga je vršil v mesecu marcu Müllnerjev tloris in situacija cerkve sv. Elizabete s pokopališčem, po A. Müllnerju, V-3,1897 1897, prineslo zaželene rezultate. Zato sledi- mo Müllnerju! Ko je špital leta 1787 nehal delovati kot ubožna ustanova, so stavbo počasi spremenili v njenem sprednjem delu v trgovske namene. Pred dokončnim prezidavanjem je tehnični Praktikant Emerich Schreiber narisal leta 1831 plan starega kompleksa špitalskega po- slopja (sl.l), ki je v marsičem pomagal pri iz- kopavanju tega predela. Situacija kaže staro obliko hiše in celotnega predela, ki sta se po prezidavah hiše in regulaciji ceste precej spre- menila. Sprednjo stran špitala in s tem tudi cerkev sv.Elizabete so zaradi regualacije ceste pomaknili nazaj in pri tem odstranili del po- slopja. Pri prezidavah po potresu 1895 so po- rušili celotni kompleks špitala (na načrtu a,b,b,d,f,) in nanj naslonjene hiše na jugov- zhodni strani (g,h,ij,k,l). Porušili in na novo sezidali so tudi hiše na drugi strani ceste (o,m, in deloma n) Pri izkopavanju v Špitalski ulici je veljala prva skrb njenemu vzhodnemu pre- 20 Taf. J. Beilaffe zu^Argo'XrS. 1897. 21 delu, kjer je bilo pričakovati najdbe na nekda- njem predelu cerkve Sv.Elizabete. Na vsem prostoru meščanskega špitala, ka- kor tudi na drugi strani ceste so kopali v glo- bino 3 m, kjer je bil že savski prod. Dalo pa se je razločevati dve vrsti plasti, ki sta bili neka- ko ločeni med seboj do linije L (glej načrt), ki je potekala južno od tlorisa nekdanje cerkve. Severno od te linije so bile plasti: 1. sip (0,8-1,2 m) 2. siva ilovica ali mešanica ilovice in mastne mivke (0,6 m) 3. modro-siva ali siva ilovica (0,5-1,0 m) 4. pesek (0,3 m) 5. prodec (v neznani globini). Južno od te linije in pod današnjo Mačkovo ulico (Lingergasse) pod hišama g in j (glej na- črt) so bile plasti: 1. sip (0,5 m) 2. prepereH usnjeni odpadki in kosti (1,0 m) 3. ilovica, pomešana s kamni, ogljenino in us- njenimi odpadki, ki je tvorila neko šoti po- dobno maso (0,6 m) 4. modrikasta glina (0,5 m) 5. modrikasta glina s peskom (0,5 m) 6. modrikast rečni prod. Na tem delu imamo opraviti s staro odpad- no jamo usnjame, ki je bila tu že izven starega mesta v bližini današnje Mačkove ulice, na prostoru hiše j (glej načrt). Pri zidavi te hiše so našli ostanke kvadratne lesene stavbe, napol- njene s kamni in gnojnico. Narejena je bila iz grobo obdelanih brun z zarezami, v katere so bile vložene deske. Celota je tvorila neke vrste zaboj v velikosti 2 x 2 x 2 m, katerega baza je bila v globini 3 m. Poleg je bilo tudi veHko raznih brun, ki so bila v 2 m debeli kulturni plasti. Pod to plastjo je bil debel sloj žganine in oglja, kar kaže, daje stavba pogorela. Na tem, južnem delu špitalskega kompleksa proti Mestnemu trgu, so tako ugotovili staro usnjarsko delavnico, ki je časovno ni možno ožje opredeliti, ker ni bilo nobenih drugih najdb. Pred obravnavo samega kompleksa špitala moramo še omeniti, da so bili v globini 2,5 - 3 m v grobem rdečem rečnem produ od vode močno zglajeni kosi raznih rimskih opek. Ra- zen teh so tu našli tudi ostanke millefiori ko- zarcev iz 1. stoletja (Müllner, V/3 1897). Ostanki tega rimskega materiala bi se mogoče lahko presojah v luči večjih poplav Ljubljani- ce v letih 972 in 1190. Prva pozornost je veljala ostankom majhne gotske kapele v južnem delu porušene špital- ske stavbe. Tu so namreč naredili prvi izkop do globine 2 m, ker so vkopali jamo za apno, potrebno za novogradnjo. Tloris kapele je bil dolg 7,9 m in širok 4,8 m. Odprtina vrat je merila 3,7 m. Nad tlemi so bili ostanki zidov, debeli 1 m, pod njimi pa 1,4 m, estrih je bil debel 0,4 m. Temelji zidov so bih v globini 2 m na prečno položenih smrekovih hlodih, ki Tloris kapele sv. Elizabete s pokopališčem do sredi- ne 15. stol., risala V. Stare Tloris cerkve sv. Elizabete z grobovi od sredine 15. stol. do 1. 1772/73, risala V. Stare 22 Pogled na Špitalsko ulico pred potresom so ležali v blatnem ilovnatem dnu. Nastavki za rebra obokov so bili tu ohranjeni še do viši- ne 2 m. Kot poroča Vrhovec, so ob kopanju teme- ljev za novogradnjo, se pravi v času Miillner- jevega izkopavanja, na tem mestu naleteli na plast pepela in ogljenine, kar potrjuje domne- vo, da je prvotna kapela pogorela (Vrhovec, 1898,29). Najdeni ostanki so verjetno deli najstarejše kapele iz 14. stoletja. Ko je ta cerkev leta 1382 ali 1386 pogorela, sojo v nekem določe- nem času, a verjetno pred 1444 (Vrhovec, 1898,7) sezidali na novo in njen tloris je tisti, ki so ga odkrili v severozahodnem delu nekda- nje špitalske stavbe. Ker pa je bil špital leta 1831 prezidan, je bil tudi del cerkve sv. Eliza- bete porušen. Del temeljev je ostal pod cestiš- čem in pločnikom in jih je bilo treba na novo odkriti. Pri tem delu je bila v veliko pomoč skica tega prostora, ki jo je leta 1831 narisal Emerik . Schreiber. Iz načrta je razvidno, daje bila cer- kvena stavba 20 m dolga, 10,43 m široka in okoli 18 m visoka. Nenavadno velik je bil pre- zbiterij, kije bil dolg 7,5 m. Ladja je bila raz-, deljena z dvema lokom v tri dele, v preddver- ju pa sta dva stebra podpirala obok. Notranjost cerkvenega tlorisa je bila zapol- ; njena z estrihom, pod katerim je bila peščena i ilovnata plast, v kateri je bilo pokopanih 44 skeletov, nekateri pa so bili pod temelji stav- be. 7 skeletov je ležalo zunaj najdenega tlorisa j stavbe. J V zidovih kapele ali bližnjih stavb in njiho- vi okolici so bili najdeni: 1. odlomek rimske plošče z napisom (v temeljih zakristije) HERC AVG: SA L APPVLE PROCV (danes je vzidan v južnem hodniku pritličja Narodnega muzeja v Ljubljani; Inv.št.64) 23 Pogled na Špitalsko ulico po potresu leta 1895. Na desni je s tramovi podprto poslopje meščanskega špitala, iz fototeke kulturno zgodovinskega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani 2. odlomek rimske nagrobne plošče z napi- som (v temeljih preddverja kapele) D.M L AEL. NIGRI NO. MIL. CL. P CO. (danes je vzidan v južnem hodniku pritličja Narodnega muzeja v Ljubljani; Inv.št. 58) 3. odlomek napisne plošče (v temeljih pred- dverja kapele) N ARCI DI (inv.št.OOO) 4. kamniti koriti (v temeljih pod severnim in južnim stranskim oltarjem); neugotovljeni 5. srednjeveški nagrobni kamen s kelihom in križem (na mestu severnega stranskega ol- tarja nad kamnitim koritom) (danes je vzidan v severnem hodniku prithčja Narodnega muzeja v Ljubljani) 6. zgornji del korintskega kapitela (na sever- ni zunanji strani cerkvenega tlorisa v višini prehoda v prezbiterij); neugotovljen 7. del gotskega okenskega zatrepa iz zelene- ga peračiškega tufa - ottokerstein' (na severni zunanji strani cerkvenega tlorisa v višini cer- kvenega preddverja); neugotovljen 8. 5 slabo ohranjenih novcev avgustejskega časa (neugotovljeni) 9. balzamarij (danes v depoju arheološkega oddelka Narodnega muzeja; Inv.št. R 2808) 10. fragment millefiori stekla iz 1. stol. (ne- ugotovljen). Vseh skeletov je bilo 51, od tega 44 v notra- njosti cerkvenega tlorisa, 7 zunaj njega. Ker so pričeli izkopavati z vzhodne strani, se pravi z dvorišča, so najprej zadeli na ostan- ke prezbiterija, ladje in nadaljevali proti novi stavbni liniji xy (glej načrt). Za to linijo so pri- šli do preddverja stavbe in grobišča. Najprej so našli skelet 7 ob južni zunanji strani prezbiterija z glavo ob steni kapele. Orientiran je bil skoraj S-J in je bil edini tako usmerjen skelet. Skelet 8 je bil že prej poškodovan in raz- tresen in je ležal zunaj prezbiterija ob severni steni. Skupina skeletov 9 (8) je bila v dveh etažah, prva v globini 2 m, druga v globini 1,5 m v notranjosti prezbiterija. Skeleti 10, 13, 15, 19, 20, 21 in 22 so ležali pod temelji kape- le pretežno zahodnega dela cerkvenega tlori- sa. Skupina skeletov 11 (6) je ležala v srednjem delu notranjosti prezbiterija. 24 špitalska ulica po potresu leta 1895 Med obema stranskima oltarjema so bili skeleti 12 (4) in od njih proti zahodu sku- pina skeletov v 14 (6). Vsi ti skeleti so bili v smeri Z-V s pogledom proti vzhodu. Skeleti 16, 17, 18 so v delu ladje ob za- hodni steni v smeri V-Z, s pogledom proti za- hodu. Skeleti 23 - 29 (7) pred stebroma v preddverju so v smeri Z-V s pogledom proti vzhodu. Zunaj cerkvene ladje, ob prehodu v prezbi- terij, je ležala skupina skeletov 30 (4), usmerjeni Z-V, trije s pogledom proti vzhodu in eden proti zahodu. Skelet 31 je bil v temeljih stavbe ob jugo-zahodnem delu cerkvenega preddverja. Pri skeletih je bilo najdenih le malo ostan- kov lesa krst in nekaj žebljev. Ne moremo pa trditi, da bi bili pokojniki pokopani brez krst, saj je verjetno ilovnata zemlja, v katero so po- kopavali, uničila tako krste kot skoraj vse osteološko gradivo. Ohranilo seje le okoli 10 lobanj, ostalo je pri izkopavanju propadlo. Iz istega razloga ni veliko ohranjenih ostankov oblačil. Le tu in tam so ostali koščki svilene tkanine, fino blago z vzorci, obrobki, pretkani s kovinskimi nitkami, gumbi in podobno. Skeleti so bili večinoma brez pridevkov. Le pri skeletu 16 so bile jagode rožnega ven- ca iz malahita. Pri skeletu 17 je ležal be- nečanski skledast novec s premerom 12 mm. Pri skeletu 25 sta ležala dva zlata prstana. Prvi s premerom 19 mm je tehtal 2,9 gr in je imel vloženo granatno zrno. Drugi istega pre- mera je bil gladek poročni prstan s težo 3,42 gr. Pri nekem skeletu (Müllner ne navaja šte- vilke) so bili gumbi iz pozlačenega srebra. O drugih najdbah Müllner ne poroča.2 Nikjer ni bilo sledov kakšne grobnice, ki jo je bilo pričakovati ob dejstvu, da so tu, poseb- no v 16. stoletju, pokopavali imenitne mešča- ne in plemiče, kakršni so bili npr. Jost (1566) in Poliksena (1568) Gallenberg, grof Anton Thum (1569), grofica Ana Thum von Hoc- henfeld (1570), Herbert Vili Turjaški, ki je bil tu pokopan z velikimi častmi 22.9.1975, grof Wolf Thum (1594) ali Hans Jakob Lamberg (1595). Nagrobnike teh plemičev sta še videla Valvazor in Thalnitscher (Dolničar), ki o njih poroča v Cypresus Labacensis. Ivan Stekla- sa je tudi objavil besedilo napisne plošče Her- berta Turjaškega (Steklasa, 1889,121). Napis- no ploščo Jošta Gallenberga pa so ob prena- vljanju cerkve leta 1772 prenesli pod kor žup- nijske cerkve v Mekinjah, kjer je še danes. Z5 Pogled na prostor, kjer je stal do leta 1897 meščanski špital, iz fototeke kulturno zgodovinskega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani (Stele 1929,269) O drugih pa danes ni več sle- du. Vse kaže, da so tudi tako imenitne osebe \ pokopavali preprosto v zemljo pod tlakom, kakor je bilo to v navadi v marsikateri cerkvi tistega časa. 3 Za časovno opredelitev grobišča je imel Müllner razmeroma malo podatkov, saj pri skeletih skoraj ni bilo predmetov, ki bi bili uporabni za natančnejšo datacijo. Müllner je ' zato uporabil novec, najden pri skeletu 17, ki ga je prisodil dožu ORIU MASTROPIERU s tem, da je AV citai + IO.DVX.DVX in REV. + MARCVS.4 Zato je to starejše grobišče po- stavil v čas 12. ali 13. stol., ko na tem mestu še ni bilo špitalskega poslopja s kapelo sv.Eli- zabete. (Müllner, V/5-1897,98). Ugotovil je tudi, da je bila nova kapela-cerkev sv. Eliza- bete postavljena na to staro grobišče, saj je bilo nekaj skeletov (npr. 10, 13, 20, 24, 25, 27) in celo nagrobnik iz 14. ali 15. stoletja pod temelji stavbe. K temu MüUnerjevemu sklepanju bi mogo- če lahko dodali še nekaj misli ob dejstvu, da so najdeni novec pri skeletu 17 v Numizma- tičnem kabinetu Narodnega muzeja pravilno precitali: AV : + IO DEL DVX s križem v sre- dini in REV : + MAR.CV s križem v sredi- ni in ga opredelili v čas druge polovice 14. stoletja. To pa je tudi čas, ko je na tem mestu gotovo stala že kapela sv. Elizabete pri nekda- njem meščanskem špitalu (ustanovljen leta 1345). Obstaja sicer verjetnost, da so prvo ka- pelo postavili na prostoru v bližini nekdanje cerkvice sv. Nikolaja, ki je stala med ribiškimi kočami. Morda je bilo takrat tu še tudi poko- pališče, lahko celo z neko leseno pokopališko kapelo. Morda je bil prav to povod za gradnjo nove kapele ob zidavi starega špitala v 14. sto- letju. Tudi ta prva kapela je bila delno lesena, saj viri poročajo, daje ob velikem požaru leta 1386 skupaj s špitalom pogorela. Ob Müllner- jevem izkopavanju pa so tu tudi ugotovili pre- cej debelo plast žganine in ostankov pogorišča (Vrhovec, 1898.29). Po lokaciji te kapele ter legi in usmerjenosti skeletov v tistem delu, ki je bil zahodno od stavbe, bi bili upravičeni sklepati, da so gro- bovi, večinoma usmerjeni Z-V s pogledom proti vzhodu (glej načrt 5) tisti, ki so bili po- kopani v času njenega obstoja v prvi in drugi polovici 14. stoletja. Iz tega časa pa je tudi no- vec doža Giovanija Dolfina, najden pri skele- tu 17. To verjetnost kažejo tudi temelji poznejše povečane cerkve sv. Elizabete, zgrajene v prvi 26 Pogled na Stritarjevo ulico s poslopjem Kresije na mestu nekdanjega meščanskega špitala, okoli leta 1912, iz fototeke kulturno zgodov'mskega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani polovici 15. stoletja, ki so bili postavljeni nad j temi skeleti. Cerkev so povečali, prezbiterij je \ ostal približno na istem mestu, ladjo in pred- ' dverje pa so podaljšali proti zahodu in tako : prekrili staro pokopališče. Ali so naredili to ] namenoma, seveda lahko le ugibamo. O ob- ' stoju pokopališča okoli te povečane cerkve ni- : mamo nobenih virov. Zdi pa se neverjeten]' ker vemo, da je bila tu stavba meščanskega špitala, ki se je neprestano večala in širila. V notranjosti cerkve, posebno v prezbiteriju in ladji, je bilo izkopanih več skeletov, ki so bili razvrščeni v štirih vrstah, skrbno položeni j drug ob drugem. Za prvo vrsto ob oltarju v j prebiteriju imamo celo podatek, da je bila ta. skupina skeletov pokopana v dveh višinskih nivojih. Iz risbe (glej načrt 5) pa ni razvidno, koliko jih je bilo v spodnji ali zgornji vrsti. Vsi ti pokojniki so bili pokopani tu gotovo že v času, ko je stala povečana cerkev Sv.Elizabete. ; Pokojnike so pokopavali prosto v zemljo pod j cerkvenim tlakom, ker ni nikjer sledov grob- nic. Za čas 15. in 16. stol. je dovoj zgodovin- skih in arheoloških podatkov, ki dovoljujejo sklepanje o tem načinu pokopavanja. Za lažje razumevanje in boljši pregled sem izdelala po- j skus rekonstrukcije prve in druge faze grobiš- ča in s tem skušala odpraviti nejasnosti o gro- bovih pod cerkvenim tlorisom in znotraj nje- ga, (glej si. 6 in 7) Kam sodi 7 grobov, ki so bili zunaj cerkve- nega tlorisa, pa je težje vprašanje, saj ni nobe- nih materialnih ostankov, ki bi pomagali pri časovni opredelitvi. Menim, da sodijo prej k starejši kot k novejš fazi, ko je bila cerkev v sklopu meščanskega špitala in tako ni bilo več primernega prostora za pokopavanje zunaj nje. Žal je bila pred skoraj 100 leti arheološka metoda izkopavanja omejena le na kopanje in se ni dovolj posvečala posameznim detajlom, ki bi utegnili pojasniti nekatere nejasnosti. Res pa je, da te nejasnosti vidimo mogoče šele danes, ko je preteklo toliko časa! UPORABLJENA LITERATURA Cevc Emiljan (1981), Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom 91,53, op.239. — Kos Mil- ko (1955), Srednjeveška Ljubljana, 22 ss — Ložar Rajko (1939), Staroslovansko in srednjeveško lon- čarstvo v Sloveniji, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 188, T.X1X sl.16; T.XX, sl.20 — Meniš Gian Carlo, Richerche archeologiche nella Pieve di Buja (Friuli), Aquileia nostra. Anno LUI (1982), 17 ss — Müllner Alfonz (V/2-1897), Die Ausgrabun- gen in der Spitalgasse in Leibach 1896 und 1897,1, 27 Argo V/2, 29 ss — Müllner Alfonz (v/3-1897). Die Ausgrabungen in der Spitalgasse in Leibach 1896 und 1897, II,Argo V/3, 52 ss in T.l — Müllner Al- fonz (V/4-1897), Die Ausgrabungen in der Spital- gasse in Leibach 1896 und 1897, III, Argo V/4, 63 SS — Müllner Alfonz (V/5-1898), Die Ausgrabun- gen in der Spitalgasse in Leibach 1896 und 1897,IV,Argo V/5,98 ss in T.II — Müllner Alfonz (VI/5-1898), Die Ausgrabungen in der Spitalgasse in Leibach 1896 und 1897,V,Argo VI/5,104 ss —v. Premerstein Anton (1902), J.G. Thalnitschers An- tiquitates Labacensis, Jahreshefte des oesterreichi- schen Archeologischen Institutes in Wien, Bd.v, Er- stes Heft, Beiblatt 7,32 — P.v. Radisc (1862), Her- bard VIII zu Auersperg (1528-1575) ein kreinischer Held und Staatsmann, poglavje VIII, Das Jahr 1575,316 SS. — Rutar Simon (1895), Meščanska bolnišnica v Ljubljani. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, letnik V, 261 — Spindler Chr.(1575), Ch. Spindler, superintendent über die evange- lischen Prediger in Krain (objavljeno 13.10.1575) — Steklasa Ivan (1898), Herbert Turjaški (1528.1575), Letopis Matice slovenske za leta 1889, 79-121 — Steklasa Ivan (1898), Ivan Turja- ški, krajiški zapovednik. Letopis slovenske Matice za leto 1898, 130-150 — Steska Johan (1854), Die Bürgerspitalstiftung in Leibach, Mitteilungen des historischen Vereins fur Krain, 25 — Steska Viktor (1901), Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1660, do 1718, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko letnik XI, sešitek 1 in 1,18-32, sešitek 3 in 4,69,98, sešitek 5 in 6, 141-186 — Steska Viktor (1902), J.Z.Thalnitschers Antiquitates Labacenses, Anton v.Premerstein, Izvestja muz. društva za Kranjsko, letnik XII. sešitek 3 in 4, 92-94 — Šribar Vinko, vodnik Blejski otok (brez letnice) — Thalnitscher G. (Dolničar) 1655-1719 (1882), Historia catedra- lia Ecclesiae Labacensis, S. Nicolo v Laib. Diocesi- nesblatt MDCCCLXXXII — Thalnitscher G. (Dolničar) 1693, Antiquitates urbis Labacensis MDCXCIII — Thalnitscher G. (Dolničar) 1688, Cypressus seu Epithapia Labacensis — Tomaschek Ignaz (1863), Urkunden-Regesten zur Geschichte Krains, Mittailungen des historischen Vereins fur Krain 88 — Valenčič Vladimir (1980), Ljubljanske uHce, Spitalska ulica — J.V. Valvazor, Slava Vojvo- dine kranjske (1789), knjiga 11 — Vrhovec Ivan (1900), Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Zbornik slovenske Matice III. zv. 176-197 (o sv. Elizabeti na str. 181) OPOMBE 1. Gričevnati svet vzhodno od vasi Zgornji in Spod- nji Otok, okoli Peračice, sestavlja zelen kamen -peračiški tuf To je strjen vulkanski pepel oligo- censke starosti (Müllner ga imenuje Ottokerstein). Za podatke o kamnu se zahvaljujem dr. E.Fanin- gerju iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. — 2. Predmeti so bili verjetno shranjeni na Magistratu, ki si je lastil do njih pravico, ker je bil meščanski špital in s tem tudi zemljišče, v njegovi upravi. Zla- ta prstana nista bila nikoli predana Deželnemu mu- zeju v Ljubljani, ker ju ni na seznamu pridobitev (Erwerbungen) za leto 1897 (26.3.) Navedeni pa so vsi drugi s prostora meščanskega špitala, ki so veči- noma še danes v zbirkah Narodnega muzeja. — 3. Pokopavanje v cerkvi pod tlak v 15. in 16. stol. po- znamo npr. iz cerkve na blejskem otoku, kjer so pri izkopavanju v letih 1960-J964 ugotovili grobove pod tlakom gotske faze (V. Šribar, Blejski otok, oris zgodovine, vodič, založil Zavod za pospeševanje tu- rizma na Bledu, 24), dalje iz cerkve sv. Lovrenca v Buji pri Vidmu (Udine), kjer so bili takšni grobovi tisti iz prve plasti gotskih grobov znotraj romanske- ga presbiterija (J.C. Meniš, Aquileia nostra 1982,17 ss.) ali zgodnjesrednjeveški grobovi pod tlakom v cerkvi sv. Kvirina v Kölnu. — 4. Tako je novec prečital Müllner ali nek drugi strokovnjak v letu iz- kopavanja 1897 in na podlagi tega je potem oprede- lil starejši del grobišča. Pri ponovni reviziji teksta na novcu pa so v Numizmatičnem kabinetu Narod- nega muzeja (Andrej Šemrov) ugotovili, da je bila prejšnja opredeHtev napačna, ker so bili nekateri deli teksta nepravilno prečitani. Zato v tem sestav- ku uporabljam novo opredelitev novca, ki je bolj verjetna, glede na ustrezne zgodovinske podatke o dogajanju na tem prostoru. ČAROVNIŠKl PROCES PROTI JAKOBU KRAŠOVCU MATEVŽ KOŠIR V Arhivu Slovenije 1 se nahaja zapisnik o kriminalnem procesu proti Jakobu Krašovcu, obtoženemu čarovništva pred deželskim so- diščem Bizeljsko leta 1689. Ta čarovniški proces je bil do sedaj neznan - dela o čarov- ništvu na Štajerskem ga ne omenjajo. Jakob Krašovec je bil obtožen magije s po- močjo voščene figure. Procesi s tako obtožbo so na Slovenskem redki. Znana sta le še dva; takšna je bila obtožba v prvem znanem čarov- niškem procesu na Kranjskem leta 1513, kjer; je ljubljanski meščan na mukah priznal, da je čaral z voščeno lutko, da bi ohromil sovražno osebo.2 V procesu v Šentjurju pri Celju leta 1677 pa je bila neka Urša obtožena, daje na- redila lutko iz ilovice, ki jo je prebodla in s tem povzročila smrt.3 V procesu proti Jakobu Krašovcu teološki vidik obtožb ni prišel do izraza. Hudič se v procesu sicer omenja, vendar bolj kot obrobna »oseba«. Proces kaže na veliko praznoverje in prisotnost ljudske magije, ki se je uporabljala j 28 v najrazličnejše namene. Poleg čaranja s po- močjo lutke se v procesu srečamo tudi s čara- njem s pomočjo tkanin in čarovniških sve- ženjčkov. Proces proti Jakobu Krašovcu lah- ko uvrstimo med procese proti ljudski magiji in tako odstopa od klasičnih čarovniških pro- cesov, čeprav se je vršil prav v času največjega razmaha le - teh na Štajerskem. Jakob Krašovec, star 60 let in poročen, je bil 18. marca 1689 pripeljanjired kriminalno sodišče gospostva Bizeljsko. Ze pred leti je bil priprt zaradi suma čarovništva, vendar pa je takrat iz zapora pobegnil. Pri prvem zasliša- nju zaradi čarovništva mu je bilo postavljeno devet vprašanj oziroma obtožb. Mihael Valantin^ in Neža Smodila, žrtvi sodnega procesa, ki se je odvijal meseca okto- bra 1688, verjetno pred istim deželskim sodiš- čem, sta obtožila Jakoba Krašovca, da je sve- toval Mihaelu Valantinu, kako storiti čarov- niško dejanje. Jakob naj bi dostavil Neži Smo- dila voščeno figuro, v katero naj bi bil zapičen zelen trn in jo naučil določenih besed. Zaradi te čarovnije naj bi kasneje Matija Smodila v groznih mukah umrl. Mihael Novak, upravitelj gospostva Bizelj- sko, sporoča, da je takoj potem, ko sta bila zgoraj navedena Neža in Miha zaprta, Jakob zapustil svoje stanovanje in pobegnil v golob- njak, kjer se je dolgo časa skrival in se klatil sem in tja ter tako postal sumljiv. Poleg tega naj bi bil Jakob na splošno znan kot čarovnik. Osumljenec naj bi, ko so ga privedli, grozil gospodu Martinu Lichteneggerju, upravitelju gospostva Hertenstein. Jakob je bil nadalje obtožen, da je dal To- mažu Gubenšku čarovniški mošnjiček, da ga je ta nosil v svojem pasu ali »cunjah«. Poleg tega naj bi pred letom dni dal Plevnikovi niti z mnogimi gumbi, ki naj bi jih nosila v svojem desnem škornju. Tedaj naj bi svojega moža so- vražila in imela rada Purlerja, kadar pa bi niti vzela iz škornja, bi se ji prejšnja ljubezen do njenega moža vrnila in bi na Purlerja pozabi- la. Jakob se je omenjenih obtožb branil. Pri- znal je, da je Mihael Valantin prišel k njemu in ga prepričeval, naj gre z njim k Neži Smo- dila, ki da bi mu rada nekaj povedala. On seje tega branil, češ da nima pri njej nič opraviti in da je prisegel gospodu upravitelju, da ne bo šel k nikomur. Jakob je prav tako ugovarjal, da bi ponovno delal voščene lutke. Sicer je de- jal, da ga lahko imajo za čarovnika, da pa on, Bogu hvala, to ni. Glede obtožbe, da naj bi bežal, je dejal, da je šel le prosjačit. Priznal je, da je dal Tomažu Gubenšku sveženjček. Prav tako je priznal, da je dal Plevnikovi niti z na- vodilom, naj jih nosi v levem škornju. Priznal je tudi, da je z nekim neznanim dečkom šel k čarovnici. Ko so ga vprašali, kje in katera žen- ska je to, ni hotel nič povedati. Iz njegovega zagovora se da razbrati, da seje že pred časom ukvarjal z magijo in da to okolici ni bilo ne- znano. Krvni sodnik mu je pokazal vlakno, prišito na njegovem suknjiču. Jakob je odvrnil, da je to le bombaž (garn), ki ga uporablja ob po- manjkanju sukanca. Upravitelj mu je dejal, da mu je Mihael Valantin prinesel tri petice, ki jih je on nesel »oni ženski«, ki naj bi pripravi- la čaranje. Od tega naj bi ona obdržala 14 gro- šev, enega pa pustila njemu. Obtoženec je to najprej priznal, kasneje pa zanikal. S tem je bilo prvega zaslišanja konec. Obtožencu se je dalo časa za premislek do prihodnjič, »da pri- zna resnico«. Tortura se pri tem zaslišanju v zapisniku ne omenja. Naslednji dan, 19. marca ob pol petih po- poldne, je bil Jakob poklican pred krvnega sodnika. Ker so mu prejšnji dan dali čas, da razmisli, je bil spodbujen, da pove resnico. Ponovno so mu predocili obtožbe. Zdaj je so- glašal, da je šel k tisti ženski, ki jo je prejšnji dan omenil in mu je dala dolg vosek, debel kot palec. Ko so ga vprašali, s kakšnim name- nom, se je najprej obotavljal, potem pa je de- jal, da ga je Valantin prosil, naj gre k tej žen- ski zato, da se spravi Matijo Smodila s poti. Čarovnica mu je dejala, naj da Valantinu na- vedeno voskovno maso, ki naj jo ta dvakrat prehode. Jakob čarovnice ni hotel imenovati, ampak je dejal, da je to stara vdova, ki stanuje v Lemberšiču. Na splošno pa ni hotel poveda- ti nič takega, kar ne bi izjavil že prejšnji dan. Istega dne je bila s storilcem soočena Mar- gareta Plevnik, ki je pred sodiščem izjavila, da se je spečala s tkalcem Nikolajem Hladnom, ko je ta tkal pri njej v hiši platno. Zato je bila zaskrbljena in se je potožila pri Jakobovi ženi, ki ji je dejala, da ji lahko pomaga, da iz tega ne bo nič. Jakob ji je dal poleti 1687. vlakna, ki jih ji je njegova žena ovila okoli golega tele- sa. Ta vlakna je nosila približno en mesec na telesu, nato pa v levem škornju. Takrat, ko se je razvedelo o teh vlaknih, to je bilo ob postu leta 1688, je bila njena ljubezen do moža že obnovljena. Obtoženec je na to izjavo pripo- mnil, da je ona slabo »gospodarila« s svojim možem, vendar pa je najprej zanikal, da bi ji dal vlakna, kasneje pa priznal, a poudaril, da je on ni klical ka sebi. Krvni sodnik je hotel izvedeti, kako je ta vlakna pripravil in če je pri tem uporabljal kakšne čarovniške besede in druga sredstva. Obtoženec je priznal le, da je vlakna sam spletel. S tem je bilo zaslišanje končano. Naslednjega dne , 20. marca, so bile »pod prisego in po redu« izprašane tri priče. Simon Podevšek, star 55 let, obtožencev so- sed, je izjavil, da obtoženca že dolgo pozna. O njem je povedal, daje prišel v te kraje kot sa- mec iz Sevnice in seje v začteku pridno preži- vljal z mlatenjem in drugim delom. Nato se je prvič poročil in se v tem zakonu »dobro dr- žal«. Ko pa seje drugič poročil, je opustil delo 29 in se začel družiti z različnimi sumljivimi ča- rovniškimi ženskami, dokler se ni končno prepustil čarovništvu in je po mnenju mnogih številne s pomočjo čarovnije tudi usmrtil. Izjavil je tudi, da imajo obtoženca na splošno za čarovnika. Druga priča je bil Andrej Kozjek, star 35 let. Izjavil je, da je slišal obtoženca govoriti, kako dobro ve, da gre za njegovo glavo. Obto- ženec naj bi dejal, potem ko je odšel upravitelj iz njegove temnice, kjer mu je prigovarjal, naj pove resnico, da hočejo, da bi govoril proti sebi, da pa on rajši da svoje stare kosti, kot da bi sebi in drugim lagal, češ da mu gori vsaj ne bo treba prosjačiti. Druga priča je tudi izjavi- la, da ima soseska obtoženega na splošno za čarovnika in se ga ljudje bojijo. Obtoženi ni več živel od svojega dela, ampak je prosjačil. Z magijo se je ukvarjal morda zato, da bi s tem kaj zaslužil. Tretja priča, Jernej Stener, star 40 let, je izjavil, da ko je bil obtoženec priveden na gos- postvo in zaprt v temnico, ga je kot tedanji stražnik shšal govoriti: »Dajte mi jesti in piti, jaz vem, da tu sedim za mojo glavo in je moje življenje kot rosa na vejici, jaz hočem svoje kosti dati, ker ne morem več delati.« Poleg tega je izjavil, da ne bo več kot tri dni v gradu Kunšperk, zato je bil zaskrbljen, da bi mu ob- toženec ušel. Nadalje pa je Jernej, enako kot prejšnje priče, izjavil, da ima mnogo ljudi ob- toženca za čarovnika. Istega dne ob dveh popoldne je bil Jakob priveden, da bi povedal svoje mnenje o izja- vah prič. Obtoženec je vse zanikal in dejal, da ni čarovnik. Krvni sodnik ga je vprašal, zakaj ga je pred nekaj časa oskrbnik pridržal in ali zna prinesti ljubezen oziroma vzeti moškost. Obtoženec je vse zanikal. Nato je prišel kot priča oskrbnik Hartenste- ina, Martin Lichtenegger in dejal osumljencu v obraz, da mu je on v prisotnosti drugih gro- zil, da bo z njim konec. Oskrbnik je prinesel pred sodišče sveženjček, v katerem je bilo za »pol prsta« voska, prevezanega z nitmi, pre- bodenega z žebljem. V vosku je bil razviden par oči. Poleg tega je prinesel tudi skupaj zlo- žen bombaž. Te stvari naj bi dal obtoženec Tomažu Gubenšku v času, ko je bil upravitelj na Hartensteinu Ivan Jakob Mille. Obtoženec je na to odgovoril, da je možno, da je oskrbniku kaj rekel. Glede prinesenih stvari pa je dejal, da jih je sam naredil doma. Kmalu nato pa si je premislil in dejal, da vo- ska ni naredil sam , ampak le bombaževinaste niti in sicer, da ne bi več pil vina. 21. marca je bil obtoženec ponovno pripe- ljan na kraj torture, kjer so bili predstavljeni proti njemu dobljeni dokazi: da je šel k čarov- nici iz Lemberšiča in pri njej dobil voščeno fi- guro, ki jo je dal Mihaelu Valantinu, da jo je ta dvakrat prebodel, daje dostavil Plevnikovi in Gubenšku bombaževinaste niti. Dalje, da je svoje izjave pred sodiščem večkrat spreminjal, da ga po izjavah prič imajo vsi za čarovnika, da je zbežal, ko je bil zaprt zaradi čarovništva v gospostvu Kunšperk. Nato je bilo obtožencu postavljeno vprašanje, kako se imenuje čarov- nica iz Lemberšiča in, ali je sam naredil to fi- guro, ter v kakšni podobi. Obtoženec je priznal, da je čarovnijo, ki jo je dal Mihaelu Valantinu, sam pripravil, ni pa hotel povedati, kako. Zato so ga zvezali, »mu dali trak«, nakar je priznal, da gaje naučil ca- rati hudič z imenom Janez. Janez je bil rdeče napravljen. Nato je preklical, da bi ga hudič naučil, strinjal pa se je s priznanjem, da je vse sam naredil. Obtoženec je visel tričetrt ure in ko je krvni sodnik opazil, da je pomodrel, je bil zaskr- bljen, da bi se zaradi svoje visoke starosti ne zadušil, zato je ukazal, da se ga odveze. Obto- ženec je potem rekel, da mu je čarovnica Lu- cija Pregi, ki je že bila sežgana, dala voščeno figuro in ga podučila, naj vanjo v sredino za- hode trn, češ da se s tem zahode skozi srce osebe, ki jo predstavlja figura. On je to dal Mi- haelu Valantinu. Krvni sodnik mu je predo- čil, da je bila Lucija sežgana že pred štirimi leti, on pa je dal to voščeno figuro Mihaelu preteklo leto. Nato je ponovno priznal, da je figuro sam naredil. Ko pa je bil vprašan, kako, ni hotel povedati. Čez čas pa je izjavil, da gaje navedena Lucija naučila, da kadar hoče lju- dem kaj slabega ali škodljivega storiti, mora zatajiti Boga, česar pa on ni storil. Ker je obtoženec stalno spreminjal svoj za- govor in ni hotel povedati, kaj in kako je rav- nal z voščeno figuro, je krvni sodnik ukazal krvniku, naj mu obrije vse lase in dlake in ga posadi na stol. 5 To so storili ob devetih po- poldne. Po štirih urah sedenja na stolu je po- slal po krvnega sodnika ter priznal, daje nare- dil voščeno figuro po telesu Matije Smodila in podučil Valantina, naj se odreče Bogu ter dva- krat ne preveč globoko prehode figuro, zaradi česar bo moral Matija Smodila umreti. Nato je bil vprašan, če je tudi on zavrgel Boga. Ja- kob je odvrnil, da je zatajil Boga, hudič po imenu Hanzel v zelenem suknjiču in rdeči če- pici pa mu je pomagal opravljati čarovnije. Hudiču je storilec obljubil svojo dušo pri križ- potju zvečer pred binkoštmi pred petimi leti za dve leti. Hudič pa mu je tedaj nekaj prine- sel, česar pa on ni hotel sprejeti. Poleg tega je priznal, da ga je Tomaž Gubenšek nagovarjal, naj naredi čarovnijo, da žusemski mesar iz Jevševca oslepi na eno oko. Zato mu je dal obtoženec malo voščeno figuro, ki je bila že prej v postopku pokazana. Vendar pa čarov- nija ni izzvala nobenih posledic in mesar je bil še vedno povsem zdrav na obe očesi. Po- tem so ga vzeli s stola. Tako je Jakob priznal tri magična dejanja: daje dal voščeno figuro Mihaelu Valantinu in Neži Smodila, daje dal sveženjček ter voščeno 30 figuro Tomažu Gubenšku ter da je dal niti Margereti Plevnik. Nato je Jakob obtožil štiri ženske, češ da so sodelovale pri čarovnijah. Najprej Heleno Španziko, podložnico gos- postva Olimlje, da zna delati mrzlico ali vro- čino. Mrzlico je povzročila Filipu Mrešu, k[je zaradi tega umrl. Čarovnije je naučila tudi Sa- uer Marino. Nadalje naj bi navedena Španzi- ka pred dnevi pripeljala vrabce, ki so ljudem pobirali žito in povzročili veliko škodo. Poleg tega naj bi jo obtoženec pred tremi leti videl, ko je šel ponoči iz goric, s hudičem na travni- ku, da sta »hudo delala« Nato Piruševko, mater Filipa Piruša, pod- ložnika gospostva Olimlje, da je ponoči, ko je šla molst krave, jemala mleko kravam drugih ljudi. Nadalje je obtožil Marijano Blagovko, pod- ložnico gospostva Olimlje, da vedežuje in po- vzroča vročino, kar uči tudi druge ljudi in jih napeljuje k takšnemu početju. Pred tremi leti, ko je obtoženec ponoči šel iz vinograda, naj bi jo prav tako kot Španziko videl s hudičem na travniku. Kot zadnjo je obtožil še neko podložnico iz Malizdorfa, da je večkrat za kakšen teden po- begnila od moža in se vračala na skrivaj, da ne bi drugi ljudje vedeli. Ta obtožba nima očitne zveze s čarovništvom. Ko so ga vprašali, od kod vse to ve, je dejal, daje šel pred dvema letoma v času sv. Mihae- la poleg naznanjene in drugih izcerkve pri Pi- šecah nad Olimljem. Takrat je Španzika neki pastirici grozila, da jo bo začarala tako, da bo zmrzovala. Poleg tega. naj bi jo poslušal poleg okna njene hiše, kako jo je prikazen učila ča- rovniške stvari. Blagovka naj bi znala vedeževati za ukrade- nim blagom, poleg tega pa naj bi grozila Juri- ju Bolhi, podložniku gospostva Pilštajn z mrz- lico. S čarovniško družbo naj bi jo videl na sv.Felicijana in Primoža ob zori pri golobnja- ku, kjer je bil skrit, kako je plesala z drugimi in so duhu govorili. Tu naj bi bila prisotna tudi žena Pirušeria. Istega dne je bil obtoženi soočen s Toma- žem Gubenškom. Rekel je, da ga je Gubenšek zaprosil, naj začara Benedikta N., trgovca z volmi iz Jevševca pod Žusmom, da bo ta osle- pel, ali da mu naredi kakšno drugo nesrečo. Nato mu je dal storilec prej navedeno voščeno figuro. Dal mu je tudi sveženjček, da bi ga všil v svoj pas. 24. marca je bila z obtoženim soočena He- lena Španzika. Vse njegove obtožbe je zanika- la. Priznala je le, daje proti ognjišču zagovar- jala naslednje: »V imenu Boga očeta in sina in svetega duha, ti hudobno jabolko ukazi Bogu in naši ljubi gospej, da ti iz tega krščanskega telesa izgineš in izletiš, da bo svež in zdrav. In s tem se naredi križ čez bolezen.« Istega dne je bila z obtoženim soočena Neža Piruš, ki jo je Jakob obtožil, da je čarovnica, kar da se po njegovem mnenju najbolje vidi pri njenih dveh kravah, pri katerih namolze več kot cela soseska. Istega dne je obtoženi na stolu potrdil vse svoje izjave. 25. marca mu je bil dodeljen duhovnik. 26. marca je bil obtoženi postavljen pred krvno sodišče za končno obsodbo. Prisedniki so bili: Hans Georg Fabijan, Luka Lončarič, Jurij Zu- pan, Mihael Robušer, Matija Robnik, Matija Ledinšek, Danijel Opamik, Štefan Lončarič, Urban Domita, Jurij Antomanič, Krištof Vurm in Marko Drugarič. Na tajnem zaseda- nju je Jakob še enkrat potrdil obtožbe glede treh žena, Helene Španzike, Neže Piruš in Marine Blagovke. V eni točki pa je obtožbo pridržal, ker ni bil povsem prepričan, da so te ženske res bile v čarovniški družbi, ki jo je opazoval iz golobnjaka, saj je bilo takrat tem- no. Sodba se je glasila: »Na tožbo, odgovore in na nekatera dokazila, kakor tudi izjave po vsebini glede na deželsko sodni red za Štajer- sko, so prisedniki in udeleženci tega sodišča spoznali, da je pred sodnikom stoječi Jakob Krašovec delal hudo, daje s tem storil nečisto dejanje. Danes se ga preda v roke cesarskemu krvniku, on ga bo peljal na običajno morišče, ter ga zadavil z vrvjo, potem pa njegovo tru- plo sežgal in pepel zakopal v zemljo. Bog bodi milosten in milostljiv ubogi duši. Bizeljsko, 26. marca 1689. Dr. P.L. pl. Apostelen l.r., cesarski krvni sodnik v okrožju Celje.«^ O dr. Petru Lukreciju pl. Apostelenu (Apo- stelan, de Apostolis) piše Travner, daje pred- sedoval čarovniškim procesom v Borlu in pri sv. Trojici v Halozah v letih od 1695 do 1701.'7 Byloff ga tudi omenja kot sodnika v tem procesu.8 Obširneje o procesu v Halozah pa piše Alfred Seebacher Mesaritsch.9 Trav- ner meni, da je bil dr. Apostelen najbrž Itali- jan. O njem piše kot o sodniku, ki seje odliko- val po svoji krvoločnosti, čeprav naj bi v splošnem zaostajal za svojimi stanovskimi to- variši. O njegovi krutosti nam priča proces, ki gaje vodil na Borlujeta 1701 proti Amu Dre- venšek, Katarini Čednek in Heleni Klain- čnik.lO Prva dva obtožena naj bi videli, kako sta pri hudem neurju padla iz oblakov. Poleg tega ju je leta 1699 na Borlu obsojena čarovni- ca naznanila, da sta bila na sabatu. Toda vsi ti indici se komisiji niso zdeli zadostni. Krvni sodnik je ukazal ponoviti postopek z iglo. Ka- tarino so obrili in odkrili hudičev znak na nje- nem spolovilu, kar je dr. Apostelenu zadosto- valo za smrtno obsodbo, čeprav na mučilnih napravah ni ničesar priznala. Tudi ostala dva sta bila obsojena na smrt. Graška vlada je označila ta postopek za škandalozen. V dopi- su dr. Apostelenu marca 1702 je pooblaščeni organ deželnega kneza kritiziral ne le posto- pek ampak tudi pretirano torturo." V njem je dr. Apostelenu prepovedal voditi čarovniške 31 procese. Zapisnik procesa proti Jokobu Krašovcu nam kaže na celo serijo čarovniških procesov,. ki so se verjetno odvijali pred deželskim sodiš- čem Bizeljsko. Tako iz zapisnika izvemo za tri žrtve predhodnih procesov in za tri nove obtožene, ki so že bile privedene pred sodišče, : vendar nam je njihova usoda neznana. OPOMBE 1. Arhiv Republike Slovenije, Coll.I, fase. 15. — 2. Fritz Byloff, Hexenglaube und Hexenverfolgung in österreichischen Alpenländer, Quellen zur de- utschen Volkskunde, Beriin 1929, str. 116. — 3.1 Byloffl, Hexenglaube, str. 122; Alfred Seebacher Mesaritsch, Hexen - Report Bericht über eine Mas- sentragödie in der Steiermark J425 - 1746, str. 243, Graz 1972; Dr. VI. Trauner, Čarovniški procesi na Slovenskem, Življenje in svet 3/1929 str. 497. — 4. Tudi Falantin, Valant. — 5. Čarovniški stol je slu- žil kot mučilna naprava, s priostrenimi konicami na sedalu in opremljen s kurjavo. — 6. Arhiv Re- publike Slovenije, Coll. I, fase. 15. — 7. Trauner, Čarovniški procesi, str. 248. — 8. Byloff, Report, str., 197. — 9. Seebacher Mesaritsch, Hexen - Re- port, Str. 197. — 10. Byloff, Hexenglaube, str. 145; Seebacher -Mesaritsch, Hexen - Report, str. 246; Arhiv Republike Slovenije, Gr. A. Dol, fase. 178. — 11. Arhiv Republike Slovenije, Gr. A. Dol, Fase. 178. MESTO MARIBOR V LUČI MATIČNIH KNJIG 17. STOLETJA SAŠO RADOVANOVIČ Matične knjige na Slovenskem so vsekakor kljub svoji imenitnosti doslej zapostavljen vir za preučevanje zgodovine od konca 16. stolet- ja dalje. Nudijo nam veliko število podatkov o imenih, priimkih, poklicih, krajih, ledinskih imenih, o številu prebivalstva ter o raznih ne- zgodah, ki so doletele posamezne kraje. V njih se verjetno prvič polnopravno pojavljajo tudi ženske. Na podlagi matičnih knjig lahko ugo- tavljamo povprečno življenjsko dobo prebi- valstva, stopnjo rodnosti in smrtnosti in pale- to poklicev, ki se pojavljajo v posameznih krajih in so danes že izumrli. Matične knjige so javne listine, ki pravno- veljavno dokazujejo rojstvo, poroko in smrt. Matične knjige so nastale s krščanstvom. Ime- na krščenih in njihovih botrov so vnašali v cerkvene tabele. Tudi v srednjem veku najdemo primere cerkvenih matic. O njih mnogokrat govore škofijske sinode v 15. stoletju. Vodenje mati- čnih knjig je bilo običajno v primorskih me- stih. Tako so v Piranu vodili rojstne matične knjige že od leta 1458, v Izoli pa najkasneje od 1506. Reformacijsko gibanje je pomen ma- tic poudarilo, ker so nadzorovali prejem za- kramentov. Tridentinski cerkveni zbor (1545-1563) je uvedel obvezno vodenje krstnih in poročnih knjig. Ni pa predpisal podrobnosti o vodenju matic, temveč je to prepustil posameznim po- krajinskim in škofijskim sinodam. Obvezno vodenje mrliških knjig je predpisal šele rimski obrednik iz leta 1614. Pač pa so posamezne župnije že prej vodile matične knjige, tako na primer župnija v Pira- nu od 1505. Rimski obrednik je določal tudi natančen obrazec, po katerem naj se pišejo vse tri vrste matičnih knjig. Kljub temu je bilo vedenje matičnih knjig v posameznih škofijah različno. Pri vojaških enotah so jih začeli voditi v 16. stoletju. Ob koncu tridesetletne vojne je zače- la delovati samostojna duhovniška služba za vojake, ne samo v času vojne, temveč tudi v miru. Matične knjige so vodili tudi na univerzah. Za področje Slovenske Štajerske so še posebej zanimive matične knjige graške (od leta 1586 dalje) in dunajske univerze.! Ža mesto Maribor oziroma za mestno žup- nijo sv. Janeza Krstnika obstajajo vse tri vrste matičnih knjig, krstna, poročna in mrliška. Krstne knjige so ohranjene za obdobje 1650 - 1700, poročne od 1646 - 1700 in mrliške od 1664 - 1700. Ohranjene knjige obsegajo drugo polovico 17. stoletja, kar pa ne pomeni, da jih pred tem niso pisali. Po vizitacijah sekovskih škofov in njihovih vizitatorjev v letih 1608 (Martin Brenner) in 1617 (Jakob Eberlein) lahko sklepamo, da je mariborski župnik (v tem času Pileator) imel vsaj krstno in poročno knjigo, kajti nihče od vizitatorjev nikjer ne omenja, da župnik ne bi imel matic (pri neka- terih župnijah na Dravskem polju pa vizita- torji omenjajo, da posamezna župnija nima katere izmed knjig, ali pa, da so malomarno vodene). Krstni (rojstni) knjigi sta dve. Prva obsega obdobje 1650 - 1673 in ima 717 strani, na- vadne platnice, velikosti 31,5 x 21 cm, debeli- ne 0,5 cm, debelina knjige je 7,5 cm. Druga 32 knjiga obsega obdobje 1673 - 1700, ima 852 strani, platnici sta vezani v rjavo usnje (precej dobro ohranjeno), velikosti 33 x 22 cm, debe- lina knjige je 8,5 cm. Obe knjigi imata na koncu register - indeks imen, ki pa je najver- jetneje nastal pozneje (kovinsko pero) in ni popoln, verjetno zaradi nečitljivosti in izble- delosti posameznih strani. Teksti v obeh knji- gah so latinski, s posameznimi nemškimi be- sedami (največkrat poklici). Indeks priimkov je sestavljen po abecednem redu. Poročna knjiga je precej manjša po obsegu in zajema čas od 1646 do 1748. Platnice so velikosti 31 X 20,5 cm, debelina 0,5 cm, veza- na je v rjavo usnje, ki je precej obrabljeno. Usnjeni rob knjige meri 5,5 cm, debelina knji- ge pa je 7 cm. Teksti v knjigi so latinski, ima 820 strani in posebej dodan indeks - posebna knjiga, ki je najverjetneje nastala pozneje (ko- vinsko pero). Platnice indeksa so navadne, ve- likosti 32x17 cm, debelina indeksa je 1 cm. Indeks je pisan po abecednem redu priimkov ženinov. Mrliška knjiga je prav tako ena za obdobje 1664 - 1763 in je najmanjša po obsegu. Plat- nice velikosti 31 X 20,5 cm so navadne, debe- lina knjige je 4 cm in ima 339 strani. Teksti v knjigi so do leta 1670 pisani v latinščini, nato pa v nemščini. Knjigi je pozneje (kovinsko pe- ro) prepisan indeks po abecednem redu priim- kov. Glede na predpisane obrazce v rimskem obredniku, so matične knjige v Mariboru pisane zelo pomanjkljivo. Tako pri večini vpisov v mrliške knjige ne najdemo podatka o starosti umrlega, večkrat pa manjkata tudi po- klic in kraj bivanja pokojnika. Podobno je tudi s krstnimi knjigami, kjer v večini prime- rov ni zapisano, iz katerega kraja v župniji so krščenec in njegovi starši, pogosto pa manjka tudi poklic staršev krščenca. Večina zapisov je podobna sledečemu: »20. tega meseca je bila krščena Uršula, zakonska hči Simona Hudi- zha in njegove žene Marine. Botra sta bila Andrej Matko in Marina Suparin.«2 Le redko pa najdemo zapis, kot je sledeči, v katerem je naveden poklic očeta in kraj, od koder priha- ja: »Istega dne (28) je bila krščena Regina Ma- rija, zakonska hči Matija Fraupomerja vojaka, iz Koroške ...«. Vpisi so odvisni tudi od stanu staršev krščenca. Pri plemičih in pomembne- jših meščanih so vpisani ne le vsi njihovi nazi- vi, temveč tudi funkcije, ki so jih trenutno opravljali (npr. mestni sodnik), iz katerega kraja so botri in kaj so po poklicu. Največ podatkov pa vsekakor vsebujejo po- ročne knjige. Poleg kraja, od koder je prihajal ženin ali nevesta (takrat je veljalo pravilo, da se mladoporočenca, če sta bila iz različnih župnij, poročita v nevestini župniji), najdemo še poklic ženina, njegovega očeta in nevesti- nega očeta, ter včasih poklic ali funkcijo, ki jo je opravljala priča (npr. mestni pisar, mestni svetnik). Vpisan je bil tudi družbeni status po- sameznikov (nobilis, liber), in, ali gre pri že- ninu in nevesti za vdovo ali vdovca. V krstne knjige je v letih 1650 - 1700 vpisa- nih 7169 krstov, kar lahko izenačimo z roj- stvom otrok. Povprečno se je na leto rodilo 149 otrok. Pri tem relativno velikem številu rojstev je treba povedati, da so v tem številu vsi novorojenci iz mariborske župnije in ne le otroci iz mesta Maribor. Največ otrok se je ro- dilo leta 1669, kar 178, kar nam pove o rela- tivnem blagostanju v mestu in prisotnosti voj- ske v mestu leta 1668. Najmanj otrok seje ro- dilo leta 1652, kar je najverjetneje posledica •požara, kije leta 1650 prizadel mesto. Število krščenih - rojenih po desetletjih v Mariboru med Ieri 1651 - 1700 Na podlagi števila rojstev in ocenjenega šte- vila prebivalstva lahko izračunamo stopnjo rodnosti za to obdobje. Povprečno število pre- bivalcev mesta Maribora je bilo v drugi polo- vici 17. stoletja okoH 1500, leta 1650 okoli 1440 in leta 1700 okoli 1515, tako daje prišel en novorojenec na 12 prebivalcev.4 Stopnja rodnosti po desetletjih v Mariboru v letih 1651 - 1700 Vidimo, da je proti koncu stoletja pričela nataliteta padati, na kar je poleg zvišanja cen žitu vplivala tudi kuga, ki je v letu 1680 naj- močneje pustošila prav na Slovenskem Štajerskem.5 Po mrliških knjigah je v mestu Mariboru v letih 1664 do 1700 umrio 1860 prebivalcev, ali več kot 50 na leto. Največ prebivalcev je umrlo leta 1680, kar 173. Vzrok za to je bila kuga, ki je razsajala po mestu od poletja 1680 do pomladi 1681. Najmanj ljudi pa je umrlo leta 1670, le 29. Pri tem je treba poudariri, da so bile mriiške knjige najbolj malomarno vo- dene in da župniki in njihovi kaplani niso vedno vpisovali vseh pokopov. Zato se podat- ki, ki jih dobimo pri preštevanju vpisov v mr- liško knjigo in podatki iz zapisnikov arhidi- akonatskih sinod ne ujemajo (ponavadi je 33 vpisov manj, kot je navedeno v zapisnikih ar- hidiakonatskih sinod; tako je leta 1684 v mrii- ške knjige vpisanih 59 umrlih, medtem ko je v zapisniku na sinodi za leto 1684 vpisanih 124 umrlih).6 Povprečno število umrlih po desetletjih v Mariboru med leti 1664 - 1700 Stopnja umrljivosti za posamezna desetletja 1671 - 1700 Stopnja umrljivosti za čas med 1671 - 1700 ' znaša 33,3 %, kar je dokaz več o malomarnem vodenju mrliških knjig. Če bi ti podatki držali, bi bilo mesto Maribor verjetno edina izjema v tedanji Evropi, kjer bi bila rodnost večja od smrtnosti. Znano je, da je bila smrtnost v me- stih tedaj večja od rodnosti, na podeželju pa je bilo ravno obratno, tako da se je mestno pre- bivalstvo popolnjevalo s podeželskim. Med leti 1664 in 1700 je v mrliške knjige vpisanih tudi 661 otrok. V skupnem številu umrlih (1860) pomeni to kar 35,5 % vseh umrlih, kar nam pove, daje bila smrtnost med otroki zelo velika. Število umrlih otrok po posameznih letih od 1664-1700 Povprečno je v obdobju 1664 - 1700 umrlo 18 otrok na leto. Nihanje je precej močno; tako je bil leta 1664 med 62 umrlimi le en otrok, leta 1668 pa med 76 umrlimi kar 43 otrok ali 56,5 %. Največ otrok pa je umrlo leta 1680 v času kuge, kar 66 ali 38,1 % vseh umrlih.7 Rojevanje in umiranje pa poznata tudi se- zonska nihanja. Tako so obdobja in leta, ko se več ljudi rodi, kot jih umre in obratno. Smrti so bile v Mariboru najpogostejše v marcu, aprilu, avgustu in septembru. Rojstva pa so bila najpogostejša v januarju, februarju, mar- cu, oktobru in novembru. Tisti, ki so bili roje- ni januarja, februarja in marca, so bili torej spočeti aprila, maja in junija, tisti, ki so bili rojeni oktobra in novembra, pa so bili spočeti januarja in februarja. Iz taga lahko izvemo, kdaj so ljudje bili manj zaposleni in so imeh dovolj prostega časa; tukaj je mišljen čas no- sečnosti in poroda, kajti takrat ženske niso bile zmožne za delo). 8-9 Poročne knjige mariborske župnije so ohra- njene od leta 1646. V času od leta 1700 seje v mariborski župnijski cerkvi poročilo 1826 pa- rov ali 3652 oseb. Na leto se je poročilo pov- prečno 36 parov ali 72 oseb. Najmanj porok je bilo leta 1654, le 8, največ pa leta 1681, kar 69. Tudi to veliko število porok je verjetno posledica kuge leta 1680, kajti mnogi so ostaH vdovci ali vdove in so si po prenehanju kuge poiskali nove partnerje. Število poročenih po desetletjih v Mariboru v drugi polovici 17. stoletja Pri analizi poročne knjige je treba upošte- vati dejstvo, da je v večini primerov, ko sta bila ženin in nevesta iz različnih župnij, poro- ka bila v nevestini župniji. To pomeni, da so vsaj nekateri Mariborčani vpisani v matične knjige drugih župnij. Tako je v mariborski po- ročni knjigi za ta čas med 861 ženini in prav toHko nevestami kar 355 tujcev (tujk), za ka- tere je tudi navedeno, iz katerega kraja priha- 34 jajo, oziroma, kje so bili rojeni (ali pa samo, iz katere župnije so prišli). Ce si to pogledamo podrobneje, vidimo, daje kar 20 % (250) vseh ženinov tujcev in le 6 % (105) vseh nevest iz drugih krajev. Ta podatek nam potrdi prejšno ugotovitev, da se je večina nevest poročila v domači cerkvi. Neveste, ki so se poročile v Mariboru, so prihajale iz 53 različnih krajev in sicer: Arvež - 1, Admont - 1, Avstrija - 1, Bistrica (Slovenska) - 1, Celovec - 2, Carsio (s Krasa) - 1, Dunaj - 3, Fuswatvald (?) - 1, Gra- dec - 5, Gomilica - 1, Halsbolt (?) - 1, Jareni- na - 8, Kapfenberg - 1, Kamnica - 6, Konjice (Slovenske) - 1, Koroška - 4, Kranjska - 1, Celje - 3, Levenmünd (?) - 2, Upnica - 4, Lu- cane - 5, Mödling - 2, Malečnik - 3, Melje - 1, Orešje - 1, Ptuj - 3, Pambirgen - 1, Košaki - 7, Khosokh - 2, Roggau (pri Feldpachu) - 1, Ruše - 1, Rehtenstein - 1, Radlje ob Dravi - 2, Radvanje v hočki župniji - 1, Selnica - 3, Sv. Leonard (Lenart v Slov. goricah) - 2, Slo- venj Gradec - 3, Sv. Kunigunda (Spodnja Kungota) - 1, Tiraidek (?) - 1, Trg Maut - 1, Varaždin -1, Vreksmarkt - 1, Wilhelmsburg v Avstriji - 1, Zgornji Kosach - 1, Župnija Slo- heg na Koroškem - 1, Župnija Vojnik - 1. Ženini pa so prihajaH kar iz 112 krajev in sicer: Arvež - 4, Avstrija 7, Bavarska - 3, Be- ljak na Zg. Koroškem - 1, Bruck na Muri (Murepontum) - 1, Bistrica (Slovenska) - 6, Celje - 5, Celovec - 2, Cerknica - 1, Cobulsab (?) - 1, Croman na Češkem - 1, Drensels (?) - 1, Dunaj - 1, Ernovž - 3, Folksenengl (?) - 1, Felpoh trg Polda (?) - 1, Frirschtenfeld (?) -1, Frajgrabaa (?) - 1, Feldbach - 1, Fenring (Bo- rinje) - 1, Freilehen (?) -1, Frajdek - 1, Gra- isenbal (?)- 1, Gradec - 12, Gotsen (?)- 1, Go- milica - 2, Greius (?) - 1, Gurgselb (?) - 1, Hajdina pri Ptuju - 1, Hoče -2, Hrvaška - 1, Hartberg na Štajerskem - 2, Hunddorf na Če- škem - 1, Gaj (Sv. Križ pri Kamnici) - 1, Jare- nina - 37, Konjice (Slovenske) - 7, Koroška - 1, Kamnica - 37, Kumen na Pohorju - 1, Košaki - 12, Cartistadio (Kras) - 2, Kronster (?) - 1, Koprianiž (?) - 1, Kapla na Koroškem - 1, Kranjska - 2, Kanonoiz (?) - 1, Limbuš - 27, Leizoch - 1, Lassenmint (?) - 1, Leoben - 1, Lugano v Švici - 1, Lipnica - 3, Ljubljana - 1, Leischach - 2, Moravska - 1, Melje - 4, Marging (vas) - 1, Malečnik - 21, Maranja - 1, Maarkersdorf v Spodnji Avstriji - 1, Mal- surgent na zgornjem Koroškem - 1, Nemčija - 1, Orešje - 1, Obdach na zgornjem Štajerskem - 2, Ptuj - 25, Polskava - 1, Ptujska gora - 1, Paezka(?) - 1, Pravnegg (?) - 1, Radlje ob Dra- vi - 4, Radgona - 12, Race - 1, Radenfall na Koroškem - 1, Ruše - 2, Sand - 1, Slivnica - 5, Sv. Lovrenc pri Ptuju - 2, Sv. Leonard (Le- nart v Slov. Goricah) - 7, Stankirchen - 1, Stros - 1, Saksonija - 1, Slovenj Gradec - 1, Salzburg - 1, Središče - 2, Svečina - 1, Schal- bek na Koroškem - 1, Sv. Urban pri Kamnici - 1, Sreidek (?) - 1, Sikolgad (?) - 1, Sober pri Kamnici - 1, Tiriadek (?) - 1 ,^Tübingen - 1, Trogau v Šleziji - 1, Ulm - 1, Švica - 1, Šalek na spodnjem Štajerskem - 1, Vuringhaus na spodnjem Bavarskem - 1, Volčina - 2, Varaž- din - 5, Viltuš - 1, Vitting - 1, Vojtsperg - 1, Vocig (?) - 1, Valian (?) - 1, Vuzenica - 1, Wildon - 2, Wisyer (trg v Avstriji) - 1, Wol- peklhaim v spodnjem Palatinatu - 1, zgornja Štajerska - 2, župnija Črešnjevec pri Slov. Bi- strici - 2, župnija sv. Jome v Hočah - 13. Ve- čina nevest je prihajala iz bližnjih krajev, medtem ko so ženini prihajali tudi iz oddalje- nih nemških in čeških dežel.'O V matičnih knjigah najdemo tudi poklice, ki so jih tedaj opravljali. V mariborskih ma- tičnih knjigah za 17. stoletje najdemo kar 111 različnih poklicev (tukaj so vštete tudi mestne in deželne službe - funkcije): babica, barvar, berač, brivec, cehovski pomočnik (brez ozna- ke, za katero obrt gre), cehovski vajenec (brez oznake, za katero obrt gre), citraš, čevljar, čolnar, dimnikar, dninar, državni uradnik, glavnikar, glasbenik, grobar, hlapec, izdelova- lec gosli, košar, kočij, odej, orgel, puškinih ko- pit, skrinjic za nakit in vezalk, izpiralec zlata, jermenar, kamnosek, kapelnik, kaščar, kipar, kletar, ključavničar, klobučar, kmet, knjigar, knjigovez, tiskar, kolar, kopališčni mojster, kotlar, kositrar, kovač, kočijaž, krojač, kru- har, krčmar, krznar, kuhar, lectar, lekarnar, lončar in pečar, lovec, merilec žita, mesar, mestni in grajski vratar, mestni pisar, mestni stražnik, mežnar, cerkveni ključar in cerkveni sluga, mitničar, mizar, mlinar, najemodajalec, nogavičar, nožar, objezdnik, organist, osebe- nek, oskrbnik, upravitelj, ostrogar, pasar, pa- stir, pek, platnar, podložnik, poštni mojster, posestnik, posojevalec denarja, priležnica, pu- škar, ribič, sedlar, slamorezec, slaščičar, sel in glasnik, služabnica, služabnik, sodar, splavar, starinar, steklar, stiskalničar, strugar, svečar, študent, tesar, težak, tkalec, trgovec in kra- mar, trobentač, urar, usnjar, učitelj, vinograd- nik in viničar, vojaški branjevec, vojak, voz- nik voz, vrvar, vrvičar, zdravnik, zidar in zlatar." S pomočjo matičnih knjig in drugih virov lahko sestavimo seznam duhovnikov, ki so v 17. stoletju delovali v Mariboru. Mestni župniki: Leta 1587 je postal mariborski župnik An- ton Manikor. Doma je bil iz Koser na Južnem Tirolskem. Pred prihodom v Maribor je bil župnik v kraju Meltniz na Koroškem. Bil je vplivna oseba, saj je bil bližnji sorodnik krške- ga pomožnega škofa Antona Manikorja. Ma- riborski župnik je bil do svoje smrti, 18. junija 1601. Z njim se pričenja obdobje ostrih cer- kvenih bojev v Mariboru. Manikor je bil znan po številnih sporih z neposlušnimi kaplani in številnih pritožbah in poročilih, ki jih je poši- 35 Ijal krškemu škofu zaradi mariborskih benefi- cijev, beneficijatov in mesta. 12 Mariborsko župnijo je v zelo težkih okoliš- činah, po silovitem požaru leta 1601, ki je močno prizadel cerkev in župnijsko poslopje, prevzel Jurij Pileator, in jo vodil do leta 1630, ko je bil iz nje odstranjen. Jurij Pileator se je rodil leta 1565 v Kočev- ju. Bil je sin Gregorja in Ane Pileator. 13 Nje- gov oče je bil župnik v Črmošnjicah na Kranjskem. 14 Jurij je študiral v Gradcu, med duhovnike ga je umestil zagrebški škof v Le- poglavi. Primicijo je obhajal leta 1590 v Kam- nici, kjer je bil kaplan tri leta. Leta 1593 je prevzel mesto slovenskega kaplana v Maribo- ru, leta 1597 je tu postal tudi korar oziroma nemški pridigar. Leta 1600 je postal v Mari- boru beneficijat Magdaleninega beneficija, potem ko ga je s svojimi 1000 goldinarji rešil dolgov. Od leta 1599, pa do svoje smrti, febru- arja 1637, je bil hočki župnik, od leta 1622 nadžupnik. Leta 1606 je bil župnik v Limbu- šu. Mariborski župnik je Pileator postal leta 1601. Takoj 27. julija 1601, po smrti župnika Antona Manikorja (18. julija 1601), je mari- borsko mesto prosilo krškega škofa, da bi novi župnik postal njihov komi mojster Jurij Pilea- tor, ker ga odlikuje znanje nemškega in slo- venskega jezika. Skof mu je že 19. oktobra istega leta dosmrtno zaupal mariborsko žup- nijo. S tem je Pileator prevzel tudi mesto vla- darjevega zastopnika. 15 Leta 1604 je priporo- čil Marka Pileatorja, dijaka srednje šole (prin- cipista) na graški univerzi, starega 19 let, doma iz Maribora, za vstop v kolegij Ferdina- ndeum v Gradcu. 16 Pileator je doživel v času svojega župnikovanja v Maribom vrsto vizita- cij. Tako je 9. in 10. junija 1607 ves maribor- ski okraj vizitiral sekovski škof Martin Bren- ner (1558 - 1615). Brenner je ob vizitaciji ma- riborske župnije ugotovil, da je župnija dobro vodene (kar med drugim pomeni, daje župnik v redu vodil tudi matične knjige, ki pa nam na žalost niso ohranjene, ker so najverjetneje po- gorele v enem izmed požarov, ki so v 17. in 18. stoletju prizadeli mesto), od Pileatorja pa je zahteval, naj mu pošlje seznam luteranov, da jih bo naznanil pri deželnem knezu. 17 Pileator je bil mariborski župnik vse do cer- kvene vizitacije leta 1630. Po poročilu vizita- cijske komisije je salzburški nadškof odstranil Pileatorja z mesta mariborskega župnika. 18 Pileatorju so očitali malomamost v vodenju župnije, zapravljanje cerkvene zemlje in ne- spodobno življenje. 8. novembra 1631 je bil na mesto mariborskega župnika postavljen duhovnik Andrej Anton Trost. 19 Andrej Trost se je rodil v Eberendorfu - Dobrli vasi na Koroškem. Leta 1614 je bil vpisan kot študent fizike na graški univerzi.20 Istega leta Je dosegel naziv bakalavreata filozofije.2l Ze leta 1611 je bil kot študent lo- gike sprejet v kolegij Ferdinandeum.22 Do leta 1631 je bil dekan v Celovcu. 21. marca 1631 je dobil mestno župnijo v Mariboru, na katero je bil 9. novembra 1631 tudi instaliran. Nje- gov prednik Pileator mu je nenehno povzro- čal sitnosti, poleg tega pa se je še tako zadol- žil, da so mu župnijo »zarubili«. Krški škofje leta 1635 sicer plačal vse dolgove, vendar je Trosta odstavil z mesta župnika. Umrl je v ve- liki revščini 9. avgusta 1636 ob enih ponoči za grižo. Njegov brat Jurij Franc je bil leta 1636 župnik v Kotmari vesi na Koroškem.23 Poko- pal ga je novi mariborski župnik Mihael Noe. Mihael Noe se je rodil v Celju leta 1599, »et filius spurius ex sacerdote et libera«.24 Leta 1622 je bil kot študent logike vpisan v matič- ne knjige graške univerze. 25 v času študija je bil član kolegija Ferdinandeum, kamor je bil sprejet 6. novembra 1622.26 Pozneje je postal doktor modroslovja.27 v duhovnika je bil po- svečen 22. junija 1623. Po končanem študiju je eno leto služboval kot kaplan v Lučanah, nato pa je bil šest let komi mojster v Radgoni. Leta 1631 je postal komi mojster v Mariboru, kjer je na tem mestu služboval do konca leta 1635. 14. septembra 1635 je dobil mariborsko župnijo, na katero je bil nameščen zadnje dni februarja (? - verjetno oktobra). Po svoji na- stavitvi je 13. novembra 1635 pisal škofu, da je našel mariborski farovž prazen, in ker ima vikarija majhne dohodke, ne plačuje ničesar kaplanu Jemeju Kunstlhranu, medtem ko Franc Pasqualin živi »ex propris«. Toda ker ni mogel dobiti dispenze »a defeciti nativita- tis«, je 9. julija 1640 resigniral na mesto žup- nika. Leta 1646 je bil spovednik redovnic v Radljah ob Dravi. 31. maja 1646 je bil pre- zentiran na Brezno ob Dravi, kjer je služboval do leta 1648. Od julija 1649 do dmge polovi- ce maja 1652 je bil korni mojster v Mariboru, od julija 1652 do junija 1671 pa župnik v Kamnici. Umrl je v Mariboru, 3. julija 1673.28 Naslednji mariborski župnik je bil Franc Pasqualin. Po rodu je bil Italijan doma iz Go- rice. Leta 1628 je bil vpisan na graško univerzo.29 Leta 1635 je kot kaplan v Maribo- ru prosil krškega škofa Boštjana grofa Lodro- na (1630 - 1643) za podelitev kamniške žup- nije, kjer je bil nato župnik do leta 1640. Ze kot kamniški župnik je dobil beneficij sv. Ka- tarine v Maribom. 14. septembra 1640 je bila Pasqualinu podeljena župnija v Mariboru. 23. novembra istega leta so ga Mariborčani pre- zentirali na mesto beneficijata sv. Marije Magdalene.30 v času svojega župnikovanja je dal postaviti v fami cerkvi nov prednji oltar. Dne 18. maja 1636 je dobil od sekovskega škofa dovoljenje, da sme blagosloviti kraj med vinogradi na visokem hribu (Krivec), kjer so si farani postavili božje znamenje.31 Zaradi več- nih sporov z meščani pa je bil Pasqualin že leta 1648 prisiljen resignirati na svoje mesto in je bil v naslednjem letu kot župnik 36 odstranjen.32 Pozneje je živel v Mariboru kot beneficijat sv. Katarine, ki ga je dobil leta 1638. Umrl je 30. januarja 1678.33 Po Pasqualinovi resignaciji je dobil mari- borsko župnijo njen vikar Melhior Rainier, kaplan krškega škofa.34 Melhior Rainier je bil po rodu Italijan, doma iz Cenede v Italiji. Leta 1629 je bil vpisan na univerzo v Gradcu.35 5. oktobra 1639 je postal župnik v Malečniku (Sv. Petru) blizu Maribora. Tukaj je ostal do 27. aprila 1648, ko je postal mestni župnik v Mariboru. To službo je opravljal vse do svoje smrti leta 1667. Ker ni znal nemško, je sal- zburški nadškof nasprotoval njegovi prezenta- ciji že na faro Sv. Petra. Toda krški škof Boš- tjan, pri katerem je bil Rainier dvorni kaplan, ga je zagovarjal, češ da ga je za vikarja izbral zaradi njegovega zglednega življenje in ker je znal slovensko. Kot zanimivost, Melhior Ra- inier se je ves čas svojega službovanja v Mari- boru podpisoval v italijanščini »Melchior Ra- iner predicano di San Pietro lotte Marpurg«. Umrl je v Mariboru in bil 17. avgusta 1667 pokopan v mestni cerkvi.36 Po smrti Melhiorja Rainierja je 17. oktobra krški škof salzburškemu nadškofu prezentiral duhovnika Andreja Strediotha.37 Andrej Stredioth se je rodil leta 1630 na Štajerskem. Leta 1644 je kot študent poetike obiskoval univerzo v Gradcu in bil član kole- gija Ferdinandeum.28 Leta 1654 je končal svoj študij na teološki fakulteti.39 Leta 1663 je bil zomičar v Gradcu, od leta 1664 do 1667 je bil župnik v Lučanah, 17. oktobra 1667 pa gaje prost v Kriegu, po ukazu krškega škofa, insta- liral na mesto mariborskega župnika. Vendar si je že kmalu premislil in 31. oktobra prezen- tacijo preklical. Po temeljitem poizvedovanju o njegovih sposobnostih in moralnih kvalite- tah ga je ponovno prezentiral 24. februarja 1668. Stredioth je bil le kratek čas župnik v Mariboru, saj je umrl že leta 1669, star 39 let. 23. julija je bil pokopan v župnijski cerkvi.40 Naslednjih sedemnajst let (1669 - 1685) je bil mariborski župnik Pavel Andrej Rainier. Po rodu je bil Italijan, doma iz Senožeč (v ma- tične knjige graške univerze je vpisan kot Tržačan). Leta 1641 je bil vpisan na graško univerzo kot študent sintakse, leta 1644 pa kot študent logike.41 Leta 1646 je končal štu- dij in leta 1647 opravil magisterij iz filozofije. V času svojega študija v Gradcu je bil tudi član kolegija Ferdinandeum.42 V letih 1651 do 1656 je bil najprej kaplan v Mariboru, nato od leta 1656 do 1669 zorničar in od leta 1669 do 1685 župnik v Mariboru.^^3 Umrl je 13. maja 1685, star 63 let.44 Po Rainierjevi smrti je postal vikar v Mari- boru Frančišek GarzaroUi. Doma je bil z Reke (ta podatek najdemo v ruški kroniki in v kartoteki Matije Slekovca v PAM, v knjigi or- dinantov sekavske škofije pa je zapisano, da je doma iz Šentvida - Sv. Vito pri Vipavi v gori- ški pokrajini). Rodil seje leta 1621.45 V Grad- cu je študiral logiko in je leta 1654, ko je bil star 33 let, postal magister filozofije.46 v du- hovnika je bil posvečen maja 1654.47 Novo mašo je imel v Rušah. Leta 1648 je postal župnik v Malečniku (Sv. Peter), kjer je nasle- dil Melhiorja Rainierja ter hvalevredno služ- boval do julija 1685, ko je pri 61 letih postal dekan in mariborski mestni župnik. Še prej pa je leta 1665 postal doktor teologije.48 Garza- roUi je bil mariborski župnik do svoje smrti. Umrl je 28. januarja 1700 ob šesti uri zvečer v svojem 79 letu starosti.49 že istega dne, 28. ja- nuarja j?) 1700, je krški škof podelil faro Kle- menu Škerjancu, doma iz Ormoža.50 Škrejanc je leta 1672 obiskoval ruško gimnazijo in bil od 1685 do 1700 komi mojster v Maribo- ru.51-52 Kot mariborski kaplan seje Škerjanc leta 1691 potegoval za mesto selniškega žup- nika (Verjetno Selnica ob Dravi).53 9. februar- ja 1700 ga je komisar krškega Škofa Gašpar Schillermann instaliral na mesto mariborske- ga župnika. Leta 1709 je odstopil z mesta župnika in do svoje smrti, 19. maja 1730, ži- vel v Mariboru kot beneficijat.54 Na podlagi precej skopih in večinoma fak- tografskih podatkov lahko sklepamo, da je bilo v 17. stoletju precej nehvaležno in včasih tudi nevarno biti mariborski župnik. Če po- gledamo Pileatorjeve pritožbe čez mestni svet in meščane nasploh, mu kaj lahko verjame- mo, da se je včasih zbal tudi za svoje življenje. Dejstvo, da so bili odnosi med mariborskimi župniki in meščani zaostreni, nam potrjuje tudi to, da je večina župnikov imela večje ali manjše spore z meščani. Vsaj dva izmed mož- nih vzrokov za to sta nam poznana. Prvi je bil vsekako v pooblastilu, ki ga je dobil maribor- ski župnik po obisku protireformacijske ko- misije v mestu leta 1600 pod vodstvom sekov- skega škofa Marina Brennerja. S temi poobla- stili se je lahko župnik vtikoval celo v delo mestnega sveta, kar so meščani vsekakor čutili kot omejevanje mestne samouprave. Poleg tega je bil tukaj prisoten čisto verski spor, saj je bil mestni župnik glavni preganjalec in tož- nik meščanov, ki so bili protestanti. Drugi vzrok pa je bil ekonomske narave. Šlo je za beneficije in tudi župnijsko zemljo in župnij- ske dohodke. Iz poročil za 16. in tudi 17. sto- letje je razvidno, daje precej beneficijev prišlo v roke meščanov, ki seveda niso skrbeli za bo- žjo službo, zato si je večina župnikov prizade- vala, da bi povrnili odtujene benificije (in s tem povečali dohodke), pri čemer so prišli na- vzkriž z meščani, ki so te beneficije odkupili. Vse to je seveda pripomoglo k vedno slabšim odnosom med meščani in mestnim župnikom. Ostali duhovniki: Jurij Lerkinger je bil doma iz Koroške. Leta 1620 je v Gradcu obiskoval gimnazijo 37 (poetika).55 Leta 1629 pa je bil na graško uni- verzo vpisan kot študent sintakse.56 Leta 1646 je bil »cooperator«, med leti 1647 do 1649 pa komi mojster v Mariboru.57 Gregor Kaltschitsch seje rodil leta 1618 na Kranjskem. Teologijo je študiral v Gradcu, kjer je bil 30. oktobra 1642 sprejet v kolegij Ferdinandeum kot študent metafizike.58 V le- tih 1646 - 1647 je bil kaplan v Mariboru.59 Mihael Passikh je bil doma iz Višnje gore na Kranjskem. Teologijo je študiral v Gradcu.60 Leta 1644 je bil posvečen v duhov- nika. Od novega leta 1649 je bil kaplan v Ma- riboru. Dne 8. marca 1658 so ga Mariborčani imenovali za beneficijata sv. Mihaela. Ta be- neficij je pred njim posedoval Feliks Cresar.6l Kot kaplan je v Mariboru deloval kar 18 let, od 1649 do 1667. Večino tega časa je bil ver- jetno slovenski kaplan, čeprav imamo podat- ke za to le za čas od 1652 - 1654.62 Umrl je v Mariboru, 20. januarja 1668.63-64 Janez Krstnik Roseti je bil doma iz Kranj- ske. Študiral je v Gradcu.65 V letih 1652 in 1653 je bil komi mojster v Mariboru.66 Andrej Wechovitsch (Venkovick) se je rodil leta 1604 v Rakitovcu na Hrvaškem. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Gradcu, kjer je nato tudi študiral teologijo.67-68 Med 1652 in 1654 je bil vikar v Celju.69 Od Jurjevega 1654 do julija 1661 in od febmarja 1662 do junija 1665 je bil komi mojster v Mariboru. 18. sep- tembra 1659 gaje oskrbnik krške škofije ime- noval za beneficijata Vseh Svetih v Maribom. Umrl je v Mariboru, 9. julija 1668.69-70 Franc Schray (Schrey, Schrei) je bil doma z Jesenic na Kranjskem. Leta 1661 je opravil magisterij na graški univerzi.71 V Mariboru je bil komi mojster med 1665 in 1682.72 Umrl je v Maribom, 8. avgusta 1682.79 Janez Krstnik Katschitsch se je rodil leta 1609 v Laškem na Štajerskem. Teologijo je študiral v Gradcu, kjer je bil leta 1634 na pri- poročilo R.P. Vitalia Pellicerolija sprejet v kolegij Ferdinandeum.74 Med 1668 in 1671 je bil kaplan (verjetno ves čas slovenski, čeprav imamo podatek o tem le za leto 1668) v Mariboru.75 . Janez Khasman je bil doma iz Školje Loke na Kranjskem. Študiral je na graški univerzi, kjer je leta 1659 študij tudi končal.76 v du- hovnika je bil posvečen 29. septembra 1666. V Maribom je bil leta 1672 najprej kaplan in nato zomičar. V mestu je deloval do leta 1682. Leta 1671 naj bi postal župnik v Kam- nici (?), kjer je 13. marca 1683 tudi umrl.77-78 Janez Ferdinand Knechtl se je rodil 5. fe- bruaria 1652 v Mariboru, kot zakonski sin Ja- koba in Julijane Knechtl.79 Študiral je v Gradcu, kjer je leta 1671 tudi promoviral.80 v duhovnika je bil posvečen 3. aprila 1679.81 y Mariboru je bil korni mojster med 1682 in 1685. Pozneje je postal župnik v Malečniku (Sv. Peter) pri Mariboru. Kot malečniškega župnika ga leta 1686 najdemo kot pričo v po- ročnih knjigah mariborske župnije.82 Urban Jamnikar (Jamnicker) je bil doma iz Kranjske. Študiral je na graški univerzi.83 Od leta 1682 je bil kaplan v Mariboru, v letih 1686 do 1693 pa je bil slovenski kaplan in be- neficijat sv. Mihaela. Umrl je v Mariboru, 6. januarja 1694.84-85 Tobija Schmuz je bil doma iz Štajerske. Teologijo je študiral v Gradcu.86 V Mariboru je bil zomičar od 1684 do 1700. Umrl je kot beneficijat Vseh svetih, 10. marca 1731 v Maribom.87-88 Janez Jurij Bartholotti, doma iz Rogatca, se je rodil leta 1661.89 Študiral je v Gradcu, kjer je opravil tudi magisterij iz filozofije.90 Od 1687 do 1708 (? ve^etno do leta 1694) je bil kaplan v Malečniku (Sv. Peter) pri Maribom. Od srede januarja 1694 je bil kaplan v mari- boru, kjer je ob Jurievem leta 1700 postal kor- ni mojster. Kot korni mojster je nato službo- val v Mariboru do leta 1708, ko je postal žup- nik v Malečniku. Tu je služboval do 6. de- cembra 1724, ko je umrl, star 63 let. Pokopan je v grobnici pod famo cerkvijo. V svoji opo- roki je zapustil 3000 goldinarjev graškemu konviktu za enega dijaka, rojstni fari pa je dal neko pristavo za »večno luč« in 2080 goldi- narjev za dve sveti maši v tednu.91 Jurij Haidman, doma iz Celja, se je rodil marca 1665. Osnovno izobrazbo je dobil na šoli. v Rušah.92 Univerzo je obiskoval v Gradcu.93 V lerih 1695 do 1696 je bil kaplan v Vojniku.94 Leta 1699 je postal beneficijat v Mariboru. V letih 1700 do 1704 je bil »coope- rator«, nato pa je do leta 1706 služboval kot kaplan.95 Aprila 1706 je postal vikar v Vojni- ku, kjer je leta 1732 tudi umrl, star 67 let in pet mesecev. Pokopali so ga 27. avgusta 1732.96 1653. in 1654. je bil kaplan v Mariboru Ja- nez Passeger, doma iz Trsta.97 Martin Prabant, doma iz Studencev pri Ma- riboru, je bil slovenski kaplan v Mariboru med Ieri 1672 in 1680.98 Jurij Kismann je bil doma iz Maribora, kjer je bil zorničar med Ieri 1672 in 1676.99 Jurij Roglevizh je bil zomičar v Mariboru v letih 1680 do 1681. Leta 1684 pa je bil v me- stu kot beneficijat. 100 Pri kratkem pregledu seznama duhovnikov, ki so delovali v Mariboru v 17. stoletju, je po- memben podatek, da je večina duhovnikov študirala na jezuitski univerzi v Gradcu. To dejstvo nam pokaže, kako pomembno mesto v izobraževanju je imela graška univerza za slo- venske dežele, kajti to je bila prva univerza, ki je bila dovolj blizu, da so jo lahko obiskovali tudi dijaki in študentje iz slovenskih dežel (poleg njih so univerzo v Gradcu obiskovali v večjem številu študentje iz avstrijskih, ne- mških in hrvaških dežel, iz Ogrske, Češke in tudi iz severovzhodnih predelov današnje Ita- lije). 38 OPOMBE 1. Vodnik po matičnih knjigah za območje SR SLo- venije 1., Ljubljana 1972, strani XVII - XXXVIII (odslej Vodnik, str...). — 2. Krstne knjige župnije sv. Janeza Krstnika v Mariboru 1650 - 1700, (od- slej Krstne knjige). — 3. Krstne knjige. — 4. Sašo Radovanovič, Diplomska naloga, Mesto Maribor in njegovi prebivalci v 17. stoletju. Število prebival- cev v Mariboru v 17. stoletju, str. 145 - 149, Mari- bor 1990. — 5. Krstne knjige. — 6. Zapisnik arhidi- akonatske sinode leta 1684, v fondu vizitacijskih zapisnikov med Dravo in Muro v Škofijskem arhi- vu v Gradcu. — 7. Mrliške knjige župnije sv. Jane- za Krstnika v Mariboru 1664 - 1700 (odslej Mrli- ške knjige). — 8. Krstne knjige. — 9. Mrliške knji- ge. — 10. Poročne knjige župnije sv. Janeza Krstni- ka v Mariboru 1646 - 1700 (odslej Poročne knjige). — 11. Poročne knjige; Mrliške knjige; Krstne knji- ge. — 12. Jože Mlinaric, Župnija sv. Janeza Krstni- ka v Mariboru pod jurisdikcijo salzburške nadškofi- je 12. stoletje - 1786; Zbornik ob 750 letnici Mari- borske škofije, Maribor 1978, str. 120 - 170, str. 157 (odslej Mlinaric). — 13. Jože Koropec, Pilea- torjeve pritožbe zoper Mariborski mestni svet leta 1623, Kronika 31/1983, str. 138 - 143 (odslej Ko- ropec). — 14. Po kartoteki Matije Slekovca v Po- krajinskem arhivu v Mariboru (odslej Slekovec). — 15. Koropec, str. 138 - 143. — 16. Johann An- dritsch: Die Matrikeln der Universität Graz 1586 - 1710, Band 6/1 - 6/3, Graz 1980, F/518/1604 (od- slej Andritsch). — 17. Mlinaric, str. 160 - 161. — 18. Koropec, str. 138 -143. — 19. Mlinaric, str. 165. — 20. Andritsch, M/1614/10. — 21. An- dritsch, P/779/1614. — 22. Andritsch, f/759/1611. — 23. Slekovec. — 24. Slekovec. — 25. Andritsch, M/1622/35. — 26. Andritisch, f/1175/1622. — 27. Slekovec. — 28. Slekovec. — 29. Andritsch, M/1628/34. — 30,. Mlinaric, str. 167. — 31. Slekovec. — 32. Mlinaric, str. 168. — 33. Mrliške knjige. — 34. Mlinaric, str. 170. — 35. Andritsch. M/1629/65. — 36. Slekovec. — 37. Mlinaric, str. 171. — 38. Andritsch, M/1629/140, 61. — 39. An- dritsch, P/2266/1654. — 40. Mlinaric, str. 171. — 41. Andritsch, M/1641/70..— 42. Andritsch, P/1114, 1229/1647; F/582/1646. — 43. Poročne knjige. — 44. Mrliške knjige. — 45. Slekovec. — 46. Andritsch, M/1648/66, P/135t 1511, 1915.— 47. Knjige ordinantov Sekavske Škofije, Škofijski arhiv v Gradcu (odslej Knjige ordinantov). — 48. Slekovec. — 49. Mrliške knjige. — 50. Slekovec. — 51. Jože Mlinaric, Seznam imen iz latinske kroni- ke. Ruška kronika 1975, str. 133 - 247 (odslej Ru- ška kronika). — 52. Slekovec. — 53. Mlinaric, str. 174. — 54. Slekovec. — 55. Andritsch, M/1620/104. — 56. Andritsch, M/1629/50. — 57. Poročne knjige. — 58. Andritsch, f/502/1642. — 59. Poročne knjige. — 60. Andritsch, M/1642/2. — 61. Slekovec. — 62. Poročne knjige. — 63. Mrliške knjige. — 64. Slekovec. — 65. Andritsch, M/1633/47. — 66. Poročne knjige. — 67. An- dritsch, F/1142/1620. — 68. Andritsch, M/1632/26. — 69. Slekovec. — 70. Slekovec. — 71. Andritsch, P/2548, 2593/1661. — 72. Poročne knjige. — 73. Mrliške knjige. — 74. Andritsch, F/185/1634. — 75. Poročne knjige. — 76. An- dritsch, M/1658/37, P/2322. — 77. Slekovec. — 78. Poročne knjige. — 79. Poročne knjige. — 80. Andritsch, M/1666/127, P/892. — 81. Knjige or- dinantov. — 82. Poročne knjige. — 83. Andritsch, M/1667/72. — 84. Poročne knjige. — 85. Slekovec. — 86. Andritsch, 1670/178. — 87. Poročne knjige. — 88. Slekovec. — 89. Slekovec. — 90. Andritsch, M/1676/154. — 91. Slekovec. — 92. Slekovec. — 93. Andritsch, M/1687/84. — 94. Slekovec. — 95. Poročne knjige. — 96. Slekovec. — 97. Zapisniki arhidiakonatskih sinod, Svet med Muro in Dravo 1653-1654 (odslej Zapisniki...). — 98. Zapisniki 1672, 1676, 1680.- 99. Zapisniki 1672, 1676. — 100. Zapisniki 1680, 1681, 1684. INDUSTRIJSKE RASTLINE (LAN, KONOPLJA, MURVE) NA SLOVENSKEM FERDO GESTRIN Med najstarejše »industrijske« rastline v slovenskih deželah moramo šteti lan in kono- pljo; njima se od začetka 18. stoletja v zvezi s svilogojstvom in svilarstvom priključujejo še murve. V razpravi se bomo omejili na te tri tekstilni proizvodnji kot surovina neposred- no in posredno služeče rastline, čeprav se od 16. stoletja dalje pri nas uveljavljajo v proiz- vodnji kot surovine tudi žitarice, oljnice, krompir in tudi razne barvilne rastline. Vse tri so namreč na slovenskih tleh dosegle razcvet in vrhunec v času pred utrditvijo industrijske- ga kapitalizma.' Lan in konoplja Lan je stara kulturna rastlina, ki je služila za pripravo preje, iz katere so tkali eno izmed najstarejših tekstilij - platno. Kot poljedelsko ljudstvo so jo poznali že v pradomovini tudi stari Slovani. Zanj namreč poznajo vsi sedanji slovanski jeziki isto besedo. Nedvomno more- 39 mo trditi, da so tudi predniki Slovencev na vsem poseljenem ozemlju od vsega začetka, t.j. od naselitve, poznali in gojili lan. Njegova kultura se je razširila z uveljavljanjem natri- letnega kolobarjenja in utrditvijo fevdalnega zemljiškega gospostva. O pridelovanju lanu in njegovi uporabi zgovorno govore že najstarejši urbarji na slovenskih tleh od 12. stoletja dalje. V njih se kot podložniške dajatve praviloma navajajo, med drugim, povesmi lanu, lanena preja in tudi platno kot izdelek domače obrt- ne dejavnosti podložnega kmeta. (Lan je dajal surovino za takrat še splošno razširjeno platnarstvo.)2 Sodeč po poznosrednjeveških urbarjih, so lan gojili skoraj povsod v tedanjih slovenskih deželah. Na Kranjskem je posebej omeniti ob- močje Kranja in SkoQe Loke na Gorenjskem, dalje Dolenjsko in širše ozemlje Kočevskega. Na Koroškem so ga gojili v Ziljski dolini, v spodnjem in zgornjem Rožu ter v Podjuni. Na slovenskem delu Štajerske je bil lan zelo raz- širjen v Celjski kotlini in na Ptujskem polju ter v njunem širšem zaledju. Ni ga manjkalo tudi na posameznih delih Goriške.3 Tudi konoplja je izpričana vsaj že v por znem srednjem veku. Med podložniškimi da- jatvami se omenja redkeje kakor lan, npr. na Štajerskem, a tudi drugod ni bila povsem ne- znana. Služila je zlasri za izdelavo vrvi in gro- bih tekstilij, ki so pogosto služile za embalažo trgovskemu blagu.4 Tudi v prvih stoletjih novega veka je lan ohranil svoje mesto med splošno razširjenemi kulturnimi rastlinami. S počasnim opušča- njem natriletnega kolobarjenja se je pridelo- vanje lanu celo povečevalo. To se je dogajalo še tja do okoli srede 19. stoletja. K temu je v času merkantilizma in fiziokrarizma veliko prip>omogla državna oblast, ki si je iz fiskalnih motivov zelo prizadevala, da bi se povečalo in izboljšalo pridelovanje lanu. K temu je dopri- neslo tudi delovanje več ali manj uradnih kmetijskih družb, ki so pod vplivom fiziokra- tizma v letih 1764/67 nastajale v slovenskih deželah. Te so na različne načine kmetovalce spodbujale k večjemu in naprednejšemu pri- delovanju lanu in konoplje. Slednja se tudi v tem obdobju kot kultura še vedno omenja, ven4ar je bil obseg obdelovanja v primerjavi z lanom bistveno manjši. Konopljo so sejali predvsem ob robovih njiv. V nekaterih obmo- čjih so konopljo sejali tudi zavoljo semena, ki so ga uporabljali za velikonočne kolače. Tako je bilo npr. v okraju Ribnica. Ponekje, npr. na Ižanskem blizu Ljubljane, so gojili lan in konopljo v večjem obsegu. Na splošno velja poudariti, da sta se lan in konoplja v času agrarne revolucije in manufaktume proiz- vodnje zelo razširila.5 V prvi polovici 19. stoletja glede lanu ni bilo večjih sprememb. Po končanem Napo- leonskem obdobju obnovljene kmetijske druž- be so si še vedno prizadevale izboljšati in po- večati pridelek. Sedaj se tudi konoplja pojav- lja kot samostojna njivska kultura. Na Kranj- skem, kjer so gojili največ lanu in konoplje, je bilo tedaj pod obema kulturama okoli 6000 oralov (ok. 3000 ha) poljskih površin. Na Ko- roškem, kjer so lan sejali predvsem v zgor- njem delu dežele, so presežek prediva celo iz- važali, tudi na Kranjsko. Na slovenskem delu Štajerske je bil lan še vedno povsod razširjen, vendar je bila gojitev z izjemo okraja Slovenj Gradec omejena le za domače potrebe. Manj so tedaj že gojili lan na Goriškem. Tudi sicer se zdi, da se je lan v tolikšni meri obdržal do odprave fevdalizma zgolj zato, ker je bil med podložniškimi dajatvami.6 Po odpravi fevdalnih odnosov v letu 1848 je bilo za poljedeljstvo na Slovenskem značil- no hitro opuščanje predivnih rastlin. Pridelo- vanje lanu je nazadovalo vzporedno z uvelja- vljanjem bombaža. Isto velja za konopljo, ki že poprej v primerjavi z lanom ni imela vid- nejše vloge. Le v posameznih okrajih je ostalo nekaj hektarov njiv pod to kulturo. Poleg šir- jenja bombaža, ki je v industrijski proizvodnji zamenjal laneno prejo, je na upad obeh kul- tur, lanu in konoplje, vplivalo še več drugih momentov splošnega razvoja. Propad jadrnic dolge plovbe je bistveno zmanjšal trg v pri- morskih mestih, ki so ga s platnom (za jadra, cerade) in vrvmi zalagale le slovenske dežele. Močno je na to vplivala tudi izgradnja želez- nic, kar je ugotovljeno za gojenje lanu in plat- narstvo na Gorenjskem. Kmetom so prinesle druge, donosnejše oblike dodatnega zaslužka. Deloma pa je na to vplivala nova tehnologija pri izdelavi platna. Prejo so namreč začeli be- liti in platno, ki je dobilo volnen videz, se je hitreje obrabilo. V isto smer je deloval uvoz industrijskih tkanin.7 Po letu 1875 se je še hitreje zmanjševala po- vršina njiv, posejanih z lanom in konopljo; o tem govori naslednja tabela. 8 Poslej se je kultura lanu ohranjala le v naj- bolj siromašnih delih slovenskega ozemlja, npr. v Beli Krajini, Prekmurju in na Kočev- skem. Leta 1929 je bilo z lanom posejanih še 40 1444 ha njiv, deset let pozneje le še nekaj nad 1000 ha. Tega leta je bilo na Kranjskem 0,51% oziroma 0,05% ornih površin pod la- nom in konopljo, na Slovenskem Štajerskem le še 0,17% pod lanom, drugje pa sta obe kulturi že izginili iz statistike. Le še v Pre- kmurju so sejali lan na 0,21% njivskih površin.9 Lan in konoplja sta dajala surovino za iz- delavo različnih vrst platna, žakljevine, vrvi itd. Poglavitni proizvajalci platna so skozi stoletja bili kmetje. Platnarstvo je bilo eno izmed avtarktičnih podeželskih, kmečkih opravil: z njim so se ukvarjale zlasti ženske. Z nastankom trgov in mest od 12. stoletja dalje, se je platnarstvo deloma selilo tudi k v cehe vezanim poklicnim obrtnikom - tkal- cem. Platno so izdelovali iz kupljene preje za svoj račun ali iz prinesenih surovin za svoje komitente. Izdelovanje platna je bila najlDolj razširjena oblika domače obrti v vseh slovenskih deželah. Proti koncu srednjega veka pa se na podeželju v njenem okviru po- javljajo tudi že večja lokalna območja plat- narstva. Posebej je omeniti območje Kranja in ŠkoQe Loke na Gorenjskem, Dolenjsko in Ko^čevje.lO Že tedaj so izdelovali različne vrste platna glede na širino tkanega kosa in kakovost. Ožje platno je bilo npr. v 18. stoletju široko le 69 cm, a običajno deset centimetrov več; dolžina kosa pa je bila 27,6m.l' Poleg ma- lega platna (kleine leinbath) so na podeže- lju največ tkali hodnično, t.j. grobo platno (ruphn). Izdelovali so tudi mešano platno ali mezlan (gemischte leinbath aus Grain). Tka- li so ga tako, da je bila osnova lanena, a vitek iz domače ali uvožene volne, ki so jo na Kranjskem uvažali tudi iz Koroške. Znano je bilo zlasti fino platno, izdelek tkalcev v Skoiji Loki. Posebna zvrst platna je bil tudi dvonitnik (zwillich), ki so ga tkah iz dvojno vite niti, torej zelo močno platno.'2 Proizvodnja preje in platna je bila že v po- znem srednjem veku tolikšna, da je v posa- meznih območjih zelo presegla domače, lo- kalne potrebe. To, povečano povpraševanje in širše tržišče so v 16. stoletju pripeljali do nastajanja založniških odnosov (Verlagssy- stem). Med prvimi se je založništvo uveljavi- lo na območju Kranja in Škoije Loke. Po- zneje so se ti odnosi razširili tudi po drugih delih slovenskih dežel, čeprav niso bili splošno uveljavljeni. Vanje so bile vključene številne vasi s svojimi podložniki, a tudi po- klicni obrtniki. Trgovec, založnik, je zagoto- vil podložnikom odkup preje in domačega platna, poklicnim obrtnikom in deloma tudi kmetom je dajal v obliki kredita surovine, prejo za izdelavo platna ali tudi denar in si zagotovil izgotovljene izdelke za svoje trgov- sko poslovanje. Založnik je tako vključil tudi po sto in več domačih kmečkih obratov in poklicnih obrtnikov v svoje poslovanje. Delovno orodje in delavnica (prostor) so bili še vedno last neposrednega proizvajalca. Za- ložništvo torej ne pomeni koncentracije pro- izvodnje, niti izboljšanja načina proizvodnje, pač pa akumulacijo blaga v rokah trgovca - založnika. Ta je z novimi proizvajalnimi od- nosi povečal svoje trgovsko poslovanje in ob uspešnosti tudi trgovski kapital. Založništvo pomeni boljšo organiziranost proizvodnje, kajti založnik, poznavajoč tržišče, je določal vrsto, kakovost in tudi množino izdelkov, t.j. blaga. Hkrati so se znotraj založništva ustvarjala stalnejša razmerja med založniki in neposrednimi proizvajalci, ki so postajali več ali manj ekonomsko odvisni od prvih.'3 Na tej stopnji proizvajalnih odnosov je ostala proizvodnja platna v vseh naslednjih stoletjih. Do kakršnekoli oblike manufaktur- ne proizvodnje v platnarstvu ni prišlo. Ko se je začela na Slovenskem razvijati strojna in- dustrija, je bilo pridelovanje lanu in konoplje po sredi 19. stoletja že močno v upadanju. Tekstilna industrija je slonela na bombažni in volneni surovinski bazi. Izdelovanje plat- na na osnovi doma pridelanega lanu in preje se je vse bolj omejevalo na posamezne kme- te. Danes jih, lahko rečemo, ni več, oziroma so izjema. Zadnji poklicni tkalci platna so izginili že v času med obema vojnama. V zvezi z izdelovanjem platna (in seveda sukna) so gojili tudi barvne rastline. Na na- ših tleh se omenjajo brošč (Rubia tinctorium), oblajst (Isatis tinctoria) in žafran (crocus sations). Brošč je dajal rdečo, oblajst modro in žafran rumeno barvo. Prvi dve rastlini naj bi po tradiciji v slovenske dežele prinesli nemški kolonisti, ki so se v drugi polovici 14. stoletja naselili na Kočevskem. Oblajst je služil predvsem za barvanje moških oblačil, brošč za ženska oblačila, zlasti pasove. V času manufaktur so brošč gojili zlasti za bar- vanje sukna; v večjem obsegu zlasti na Koro- škem, kjer je bilo več manufaktur. Žafran so gojili kot začimbo, zdravilo in tudi kot okrasno rastlino.'4 v zvezi z barvanjem platna in sukna so v mestih in trgih, a tudi v vaseh delovali barvarski obrtniki. Proizvodnja platna je bila že v poznem srednjem veku tolikšna, da ni krila samo lo- kalnih potreb. Platno je tedaj že blago, ki ga je trgovina posredovala tudi na velike razda- lje. Vanjo so posegali s svojimi izdelki celo kmetje. S platnom in prejo so kupčevali ne samo na vaških in bližnjih mestnih sejmih, temveč so del svojih izdelkov zamenjevali za sol tudi v primorskih mestih od Trsta do Pi- rana. V Piranu se v 15. stoletju omenja plat- no za jadra, ponjave in ladijske vrvi, ki so prihajali iz zaledja.'5 V primorskih mestih so, sodeč po primeru v Piranu, platno iz zaledja označevali kot »kranjsko platno« (tella di Crainzi).l6 v trgovino s platnom in 41 drugimi izdelki, ki so jih potrebovali v po- morstvu, so posegali tedaj tudi poklicni tr- govci, ki so se usmerjali proti Dalmaciji in Italiji. Že na prehodu v 15. stoletje in dalje se npr. v Benetkah in v posameznih mestih v Markah javlja v carinskih in tarifnih redih tudi kanafas iz Ljubljane (»canaveze di Lubiana«).'7 V Kopru je bila trgovina s plat- nom zelo važna že za doža Francesca Fosca- rija (1423 -1457) in se postavlja v isto vrsto s trgovino z železom. 18 Poklicna trgovina s platnom seje od srede 15. stoletja dalje uve- ljavila zlasti v Trstu. Leta 1440 sta bila na poti v Trst ubita in izropana dva trgovca s platnom; približno tedaj pa so nastajale v mestu družbe za trgovino s tem blagom. 19 Na Reki so v 15. stoletju in dalje trgovali s platnom kar številni trgovci iz slovenskega zaledja.20 v maju leta 1506 so npr. preko Reke izvozili 3200 liber različnega platna.21 Tudi v poznejših časih, vse do začetka druge polovice 19. stoletja, je večina presežkov v proizvodnji platna našla tržišče v primorskih mestih Tržaškega zaliva in v Markah, kjer je bilo dolgo dobo pomembno središče te trgo- vine na sejmih v Senigalliji.22 Murve in svilogojstvo Ob vrhuncu merkantilizma in nato fizo- kratizma so v 18. stoletju ob širjenju svilar- ske proizvodnje na slovenskem ozemlju za- čeli gojiti murve v zvezi s svilogojstvom. Prvi poskusi svilogojstva v bližini slovenskih dežel so bili povezani z Benečani že v 14. stoletju. V naslednjih dveh so se murve že razširile po Furlaniji in so se v 17. stoletju približale ravninskemu delu zahodno od Soče.23 v prvi polovici 18. stoletja pa so prve kokone vzgojili na ozemlju Goriške in Kranjske (npr. v Vipavski dolini, okolici Ljubljane), a leta 1780 je bilo na Goriškem, Tolminskem, Primorskem Krasu, v okolici Trsta in v Gradiški (Gradisca) zasajenih že ok. 180 tisoč murvinih dreves.24 Širjenje murv in gojenje kokonov so pospeševale državne in deželne oblasti (na Primorskem npr. 1. 1756 ustanovljeni komerčni magistrat za Goriško). Podpirale so privatne in državne drevesnice murv, dajale sadike brezplačno ali po nizki ceni potencijalnim gojilcem sviloprejke. Skrbele so za navodila o gojitvi kokonov in za praktični pouk, ki so ga opravljali plačani strokovnjaki iz Furlanije. Veliko zaslug za šir- jenje nove dejavnosti so imeli slovenski merkantilist in podjetnež Franc Rakovec - Raigersfeld ter po letu 1763 ustanovljene kmetijske družbe v posameznih slovenskih deželah.25 i V drugi polovici 18. stoletja, ko je svilo- gojstvo dobilo že nekoliko večji zamah, ima- mo prve podatke o njegovem obsegu. Na Koroškem so leta 1766 pridobili 3365,5 kg kokonov, par let pozneje že 4512 kg, kar je bilo vrhunec. Na Kranjskem so 1. 1767 vzgo- jili ok. 4500 kg, a 1. 1775 že 6990 kg koko- nov. Na Štajerskem je bila količina še zelo majhna (145,6 kg).26 iz tega časa imamo tudi prve številčne podatke o kmetih, ki so se ukvarjali s svilogojstvom na posameznih zem- ljiških gospostvih. Ko je bilo v 1. 1775/6 konec podpore dr- žavnih oblasti in se je skrb za svilogojstvo prepustila privatni iniciativi, je povsod ra- zen na Goriškem (in Gradiškem) sledil upad. Vzrok zanj je iskati tudi v neuspelem širie- nju murvinih nasadov, dalje v dejstvu, da se gojitev kokonov ni splačala niti zemljiškim gospodom niti kmetom, a tudi, ker so pod- ložniki le s težavo vnovčili svoj pridelek svile- nih zapredkov. Pripomoglo pa je temu tudi pomanjkanje kapitala in z njim povezan propad posameznih manufaktur svile (npr. v Ljubljani).28 Šele po francoskih vojnah je svilogojstvo zopet poraslo. Zlasri na Goriškem so nastajali novi nasadi murv. Vzporedno s tem se je do- nos kokonov hitro večal in je sredi 19. stoletja na Primorskem dosegel ok. 300.000 kg (toda samo v pokrajini Verona je 1. 1850 dose- gel 4,5 miljona kg).29 To je trajalo vse do pre- hoda v 60. leta, ko je zaradi bolezni padla proizvodnja kokonov na vsega 15% gornje ko- ličine. Šele proti koncu stoletja je svilogojstvo na Primorskem doseglo poslednji vrhunec z donosom ok. 840.000 kg kokonov v 1894. letu. Nato pa je zaradi konkurence vzhodno- indijske svile svilogojstvo hitro upadlo.30 Tudi v notranjosti slovenskih dežel je po francoskih vojnah svilogojstvo zopet pora- slo, še posebej na Kranjskem. Zrasli so novi nasadi murv na mnogih zemljiških gospo- stvih, ob deželnih cestah in tudi vzdolž že- lezniške proge proti Trstu. Leta 1855 naj bi bilo na Kranjskem ok. 85.000 murvinih dre- ves. Središča svilogojstva na Kranjskem so bila v Vipavski dolini, v okolici Krškega, Kostanjevice, Mokric, Mirne in Mokronoga, a tudi v okolici Ljubljane in v Smledniku. Novi nasadi murv so zrasli tudi na Štajer- skem in Koroškem. Konjukturo je svilogoj- stvo v slovenskih deželah doseglo v času bo- lezni kokonov v Furlaniji in na Primor- skem, zlasri v letih 1856/63. Ko pa se je bo- lezen kokonov razširila tudi sem, je bilo vse- ga konec. Svilogojstvo se je po 1. 1884 ohra- nilo deloma samo v Vipavski dolini.31 Danes spominjajo na svilogojstvo na Slo- venskem le še redki ostanki nekdanjih mur- vinih nasadov in nekatera ledinska imena (tako npr. v Ljubljani naziv Murgle za seda- nji predel mesta, kjer so nekdaj bili nasadi murv). Murve so začeli kot prvi gojid posamezni zemljiški gospodje in nato tudi meščanski podjetniki pod vplivom merkantilističnih 42 idej in ob podpori dvome komore, deželnih odborov in nato pod pospeševalnim vplivom kmetijskih družb. Ti so nato pospeševali se- janje murv in svilogojstvo pri podložnikih, a na Goriškem tudi pri kolonih. Sviloprejko so, poleg revnejših meščanov, gojili pred- vsem kmetje sami, potem ko so jih priučili za to dejavnost. Murvino listje so deloma dobili na svojih murvah, deloma so ga dobi- vali od založnika (zemljiškega gospoda), de- loma pa so ga kupovali. Pridobivanje surove svile in izdelovanje svilenih izdelkov je bilo predvsem v rokah meščanskih podjetnikov, ki so se povezovali tudi v družbe, le deloma so vanjo posegali tudi posamezni fevdalci. Na Goriškem pa so imeli pri tem pomem- bno vlogo zlasti Židje. Vendar so v proiz- vodnjo raznih svilenih izdelkov posegali tudi posamezni obrtniki (npr. v Ljubljani, Trstu). V prvih obdobjih svilarstva so mnogi izmed njih imeli državno oporo, deloma celo v obliki posojil. Proizvodnja je od začetka do konca svilar- stva v slovenskih deželah slonela na založni- štvu in manufakturi. Med prvimi založniki so bili Židje iz Gorice, Trsta in Gradiške (rodbine Gentile, Pinkerle, Parente in Mor- purgo). Bili so kupci kokonov in lastniki na- prav za odvijanje surove svile (filand s fome- li), previjalnic (inkanatorij) in predilnic (fila- torij) na ročni in vodni pogon. Sprva so su- rovo svilo izvažali v Italijo, ker niso imeh večje predilnice. Ko je dvoma komora (Hof- kammer) leta 1724 v Fari ob Soči zgradila veliko predilnico, ki so jo dajah v zakup raz- nim podjetnikom, se je stanje deloma spre- menilo. Od leta 1749 so jo daljši čas imeli v zakupu Morpurgi in goriški trgovec Domi- nik Segala, ki je bil po rodu Benečan.32 O delovanju založnikov imamo jasno po- dobo iz opisa založniške svilarske proizvod- nje leta 1746 v Gorici. Tu so imeh posamezni trgovci-podjetniki ali trgovske hiše v tem letu šest založniških sistemov. Trgovski ka- pital je organiziral proizvodnjo tako, da so podjetniki dajali obrtnikom, tkalskim moj- strom, kredit v naturi, t.j. v surovini ali jih zalagali z denarjem in si zagotovili izgoto- vljene izdelke. Hkrati so zalagali kmete z jaj- čeci sviloprejke ali jih oskrbovali z žitom in si od njih izgovorili kokone proti plačilu. Med neposrednimi proizvajalci ni bilo ko- operacije, vsak je delal ločeno od drugih, ki jih je zalagal isti podjetnik. Bratje Morpurgo so imeli v svojem založniškem podjetju ve- zanih 12 tkalskih mojstrov, večinoma Bene- čanov, ki so v enem letu izdelali 500 kosov svilenega blaga. Dominik Segala je vezal 11 mojstrov, ki so izdelali celo 600 kosov blaga. V vseh šestih založniških podjetjih (še bratje Luzzatto, Mosa Gentile, Musolin in Zur- man) je bilo vključenih 34 tkalskih moj- strov, ki so imeli 82 statev in so izdelali v enem letu nad 1550 kosov svilenega blaga.33 Leta 1764 pa sta v Gorici Marko Morpurgo in Janez Krstnik Polli osnovala manufakturo svilenih trakov. Deset let pozneje so bila v Gorici že štiri trgovska podjetja, ki so leta 1800 proizvedla 30.319 kosov blaga. Toda poleg njih je v Gorici delovalo še nekaj manj- ših podjetnikov, med njimi tudi s slovenskimi priimki (Jurij Rogl, Simon Kocjančič). Leta 1796 je ustanovil z družabnikom manufaktu- ro svile tudi plemič Filip grof Edling, ki pa je kmalu družabnika izplačal in leta 1800 prene- sel podjetje v Ajdovščino. 34 Toda proti sredi 19. stoletja sta bili v Gorici samo še dve ma- nufakturi za svileno blago z vsega 50 statvami. 3 5 Istočasno z Gorico so tudi v notranjosti slo- venskega ozemlja nastajale manufakture svile. V Ljubljani je od ok. 1725 zraslo nekaj manj- ših podjetij te vrste celo iz obrtnih delavnic. Prvo med njimi je bilo last francoskega do- seljenca P.T. Taboureta, ki si je pridobil v le- tih 1728/30 celo pisno priznanje prvega kranjskega manufakturista svilenih izdelkov in privilegij za proizvodnjo svilenih nogavic. Surovo svilo je uvažal iz Gradiške, čeprav je tudi sam poskušal s svilogojstvom in si uredil lasten nasad murv. Z delom je prenehal okoli leta 1735. Največja v Ljubljani zrasla manu- laktura svile je bilo podjetje trgovca Jemeja Čebula, ki je nazadnje imel v njem oddelke za celotno proizvodnjo (inkanatorij, filatorij, tkalnico s 30 statvami in barvamo). V manu- fakturi je leta 1734 delalo 100 delavcev, a ob vrhuncu nekoliko pozneje celo 300. Med nji- mi je bilo nekaj desetin izvežbanih delavcev, celo tudi beneškega izvora. Surovo svilo je po- djetje dobavljalo na Goriškem, kjer je imelo tudi 12 lastnih fomelov. V letih 1730/44 je lastnik nakupil 38.000 kg surove svile v vred- nosti ok. 162.000 gld.. Podjetje je nato zavoljo vedno večje zadolženosti leta 1754 propadlo. Šele po letu 1775 je v Ljubljani zopet zrasla nekoliko večja manufaktura svile s tkalnico in barvamo, ki je imela kakih 10 statev in je let- na proizvodnja dosegla vrednost 6000 gld. Proti koncu 18. stoletja so v Ljubljani delovaH le še manjši, obrtni obrati, ki so v času krize francoskih vojn do leta 1800 z manufakturo vred zamrli.36 Tudi na Koroškem in Štajerskem so v tem času delale posamezne manufakture svile in obrtne delavnice. Največje so bile v Beljaku, Celovcu in Brezah (Friesach) že izven sloven- skega ozemlja. V naslednjem stoletju, tudi v času industrij- ske revolucije, na slovenskem ozemlju ni pri- šlo do prave svilarske industrije. Krize, niha- nje cen, konkurenca tuje svile, bolezni koko- nov in še kaj, so to preprečevali. Težišče de- javnosti je s proizvodnje svilenih izdelkov prešlo na gojenje kokonov. Zato so v tem času ob upadanju panoge nastajale predvsem nove 43 filande. V Istri je bilo v letu 1858 le 13 filand, od tega deset v Kopru, kjer je bil v 18. stoletju velik filatorij, ki je leta 1756 predelal okoli 21.000 kg kokonov. Največji novi filandi sta v tem obdobju nastali leta 1847 v Plevni pri Žalcu na Štajerskem z 18 fomeli in dve leti pozneje v Gorici nastala filanda, ki je imela leta 1868 še okoli 80 fomelov in 110 sezonsko zaposlenih delavce v. 3 7 OPOMBE 1. Fr. Kočevar, Tekstilne surovine, Ljubljana 1950, str. 171 si.: Fr. Bock— L. Pigorini, Die Seidenspin- ner (Technologie der Textilfasser V/1, Berlin 1938. — 2. Gospodarska in družbena zgodovina Sloven- cev, Zgodovina agrarnih panog 1, Agramo gospo- darstvo (SAZU), Ljubljana 1970, str. 234, 254, 255. — 3. Prim, prav tam, str. 255 in tam navedene iz- daje urbarjev ter literatura. — 4. Prav tam, str. 255. — 5. Fr. Schollmayr, Pridelovanje lanu na Kranj- skem. Naznanila. Na svetlo dala c. kr.. Kmetijska družba na Kranjskem, Ljubljana 1871/1; Zgodovi- na agrarnih panog, o.e., str. 259. — 6. Zgodovina agrarnih panog, o.e. str. 263 sL; prim. J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1939, str. 316,336. — 7. Prav tam, str. 264. — 8. Tabela je izvleček ta- bel Kulture v % njivske površine leta 1875 in Kul- ture v % njivske površine leta 1913 — glej prav tam, str. 265 in 267. — 9. Glej tabelo Kulture Dravske banovine v % njivske površine 1939, prav tam, str. 268 in besedilo str. 270. — 10. J. Žontar, o.e., str. 161, J. Gruden, Zgodovina slovenskega na- roda, Celovec 1910 — 1916, str. 1035. — 11. J. Žontar, Platnarstvo in sitarstvo v Loškem gospo- stvu v 18. stoletju. Loški razgledi 3 (1956), str. 92. — 12. Prim. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zale- dja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stole- tja, Ljubljana 1965, str. 190/4; isti, Mitninske knji- ge 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1972, str. 68 si.; J. Žontar, Platnarstvo in sitarstvo, o.e. — 13. Prim. J. Žontar, Zgodovina mesta Kra- nja, o.e., str. 161; F. Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991, str.254 si. — 14. Prim. M. Britovšek, Uvajanje novih kultur na Kranjskem v drugi polovici 18. in v prvi polovici 19 stoletja. Zgodovinski časopis 12/13, 1958/9, str. 111 sL: Zgodovina agrarnih panog, o.e. str. 259. — 15. Pokrajinski arhiv Koper, Piranski arhiv (PA), 9. zaboj listin — 1495 avg. 27. — 16. Pokrajinski arhiv Koper, PA, vie. knj. 1459/77 f 28 — 1464 avg. 7. — 17. Prim. P. Kandier, GDI — 1430 Jul. 6: »... perche li aduxe victuarie et altre cosse bi- sognevole a quella terra et ferro e carne et canevaze che gran utele da a Venezia«; F. Gestrin, Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi ob koncu srednjega veka in v 16. stoletju. Zgodovinski časopis 29 (1975), str. 91, glej op. 13; Atti 5 (1889), str. 180 in 315. —18. P. Kandier, GDI, — 1430 Jul. 6; F. Ge- strin, Trgovina slovenskega zaledja, o.e. — 19. J. Cavalli, Commercio e vita privata di Trieste nel 1400, Trieste 1910, str. 104, 106, 129 in 273.—20. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja, o.e.; Arhiv Slovenije (AS), F/I 74, štiridesetninska knjiga 1537 avg. 4; F. Gestrin, Mitninske knjige, o.e., str. 246 si. — 21. ARS, F/l 74 — štiridesetninska knji- ga 1586;^F. Gestrin, Mitninske knjige o.e.. — 22. Prim. J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, o.e., str. 251; J. Gruden, o.e. str. 1035, Platno iz slovenskih dežel so nekateri veletrgovci izvažali celo v Španijo. Tako je David Luzzato iz Gorice leta 1746 med drugim blagom v Cadiz pripeljal tudi platno in ga dobro prodal. — 23. Prim. E. Pavani, Cenni storici intorno alla seta in Gorizia, nell'Istria e in Trieste, Arch. Tr. n.S. XVI (1890), str. 89 si.; J. Bolle, Sei- denraupenzucht Geschichte der Österreichen Land- und Forstwirtschaft und ihrer Industrien 1848 — 1898, Wien 1899, str. 759 si.; J. Žontar, Svilogoj- stvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. sto- letja, Ljubljana 1957, str. 15. si. — 24. J. Žontar, Svilogojstvo, o.e., str. 57. — 25. Prim. H. von Co- sta, Zur Geschichte der Seidenkultur in Krain, lUirisches Blatt (Laibach) 1840, str. 85 si.; A. Dimitz, Zur Geschichte der Seidenzucht in Krain, Blatter aus Krain (Laibach) 9, 1865, str. 55 si; H. Deutsch, Die Entwicklung der Seidenindustrie in Österreich 1660 bis 1840, v Studien zur Sozial- Wirtschaft-und^ Verwaltungsgeschichte III. Heft, Wien 1909; J. Šorn, Svilarske manufakture v Lju- bljani (1725 do ok. 1800), Kronika 1 (1953), str. 103 si; isti. Merkantilist Franc Rakovec — Rai- gersfeld, Kronika 3 (1955), str. 81 si. — 26. J. Žon- tar, Svilogojstvo, o.e., str. 78. — 27. Kolikšno je bilo število v gojenje kokonov zajetih kmetov, naj v ilustracijo navedemo naslednji podatek iz leta 1774. Na zemljiškem gospostvu Devin jih je bilo 227, Sesljan 218, v Pazinski grofiji 216, na Vipav- skem 42. — ARS, arhiv deželnega glavarstva. Com- merciale M 2/2 — poročilo okrožnih glavarjev — 1775 april 28; J. Žontar, Svilogojstvo, o.e., str. 79. — 28. Glej op. 26. — 29. J. Žontar, Svilogojstvo, o.e., str. 86 si. — 30. C. von Czömig, Das Land Görz, Wien 1873, str. 23, 89; S. Rutar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (Slovenska zemlja 1,1), Ljubljana 1895, str. 90; E. Massi, L'ambiente geografico e sviluppo economico del Goriziano, Gorizia 1938, str. 82 si. — 31. J. Bleiweis, Zgodovi- na e. kr. kranjske kmetijske družbe, Ljubljana 1855, str. 22; Naznanila c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem., Ljubljana 1870 I, str. 35; Statistische Bericht der Handel- und Gewerbkammer in Lai- bach, 1872, Str. 186. — 32. J. Žontar, Svilogojstvo, o.e., Str. 18 sl.; C. Morelli, Istoria della contea di Gorizia III, str. 13, 124; R.M. Cossar, Lineamenti storici dell'arte goriziana della seta, Gorzia 1933, str. 15; I. Slokar, Geschichte der Österreichische In- dustrie und ihrer Förderung unter Kaiser I., Wien 1914, Str. 381. — 33 J. Žontar, Svilogojstvo, str. 30 si. — 34. Prav tam, str. 68 in 7o. — 35. I. Slokar, o.e., str. 403. — 36. A. Dimitz, Zur Geschichte der Seidenzucht, o.e., str. 55 si.; isti, Geschichte Krains IV, str. 152, 178^sl.; J. Som, Svilarske manufakture, o.e. str. 104; J. Žontar, Svilogojstvo, o.e., str. 41 — 53. 44 DOMŽALSKO OBMOČJE V GRADIVU O PROSTORSKIH PREDSTAVAH 18. STOLETJA IGNACIJ VOJE V domačih in tujih arhivih in zbiricah ter zgodovinsicih, icuUumo-zgodovinskih, literar- nih in tehniških opisih preteklosti, je ohranje- no obilo gradiva o prostorskih predstavah ne- kega ožjega ali širšega področja našega sloven- skega ozemlja. Tu so mišljene karte, zemljevi- di, zemljiške mape, skice in podobno. Ti viri so po tehnični strani zelo različni in zaradi tega tudi bolj ali manj zanesljivi. Za srednje- veško obdobje je to gradivo maloštevilno, ne- sistematično, delano s primitivnimi inštru- menti. Od 17. stoletja dalje pa njiho- va vrednost kot vira postaja izredno pomem- bna. Te karte, zemljevidi, zemljiške mape nam ohranjajo marsikatero podrobnost na te- renu, ki nam jih pisani viri ne morejo ponazo- riti. Lahko rečemo, da splošno ekonomsko- gospodarski in kulturni premik na bolje vklju- čuje - v kolikor ni celo odvisen od njega - tudi dobršen napredek in razvoj tehniških znanosti in panog, med katere sodi tudi zemljemerstvo. V začetku 17. stoletja so iz vojaških potreb obrambe pred turškimi napadi in vdori nastali različni obrambni projekti. Izdelani so bili predvsem načrti modernizacije utrjevanja mest Ljubljane, Ptuja, Maribora in Radgone. • Med inženirji so bili za izdelavo novih obra- mbnih projektov posebno zaslužni Ivan Klobučarič,2 Martin Stier^ in Giovanni Pieroni.4 V 18. stoletju pa so nastali obsežni gradbeni projekti, osuševalni načrti ljubljan- skega barja, prvi cestni in zemljiški kataster in prve domače kartografske karte Vojvodine Kranjske. Za to delo so zaslužni predvsem Steinberg, Florjančič, Hacquet, Gruber in Vega. 5 V Vojnem arhivu (Kriegsarchiv) na Dunaju je v zbirki kart ohranjen vojaški opis Avstrije,^ ki je nastal v času vladavine Jožefa II. Ti vojaški opisi doslej, razen v redkih primerih,7 še niso bili predmet podrobnih obravnav naših raziskovalcev preteklosti. Vsekakor pa predstavljajo zanimiv vir za naše dežele v zadnji četrtini 18. stoletja. V času sedemletne vojne (1756-1763), pr- vem oboroženem spopadu evropskih sil, do katere je prišlo zaradi nerešenih spornih vpra- šanj med Avstrijo in Prusijo, se je znova raz- ločno pokazalo, kakšno operativno vrednost ima pri vodenju vojne zanesljivo in točno kar- tografsko gradivo. Po miru v Hubertsburgu (februarja 1763), ko je Avstrija dokončno iz- gubila Slezijo, je cesarica Marija Terezija uka- zala izdelati kartografske posnetke celotnega cesarstva. Pobudo za to delo je dal feldmaršal Lacy, ki je v posebni spomenici na drastičen način pokazal, kakšne negativne posledice ima lahko pomanjkanje ustreznega kartograf- skega gradiva. Za izvedbo projekta je bil dolo- čen generalštab (General quarti rmeisterstab). V štiriindvajsetih letih, od 1763 do 1787, so izbrani oficirji, med katerimi so bili tudi mno- gi inženirji, mapirali celotni habsburški dežel- ni teritorij, od Kanala do Železnih vrat. Izjemi sta bili le Tirolska in Vorarlberg, za katera so obstajale že odlične karte Petra Anicha in Blasiusa Hueberja. Jožefu II. je 1765. njegova mati poverila vodstvo vojaških zadev, zato je imel odločilen vpliv na uspeh mapiranja. Če- prav so se izvajalci mapiranja zgledovali po Carti de France, so se vseeno odpovedali izde- lavi triangulacijske mreže za celotno državno področje. Mapiranje je bilo izvedeno za vsako deželo po različnih metodah, odvisno od raz- položljivih predlog. Kljub temu nudi delo av- strijskih inženirjev in zemljemercev odgovar- jajočo podobo terena in prikaz resničnih raz- mer in mnogo bolj odgovarjajočo sliko, kot podobna merjenja v drugih deželah. Več tisoč ročno izdelanih listov Jožefinskih deželnih merjenj (Landesaufnahme), izključno v meri- lu 1 : 28.800, je bilo strogo varovana državna tajna in niso postali komercialno blago. Teh kart niso prenesli v bakrorez, jih razmnoževa- li in jih prodajali, kot se je to dogajalo drugod. Ostali so unikati. Kljub manjkajoči triangula- cijski podlagi, to delo daleč prekaša po obsegu vsa druga deželna merjenja 18. stoletja. Zaradi tajnosti pa ni bilo deležno priznanja sočasne evropske kartografije.8 Prav zaradi tega je to gradivo toliko bolj-dragocen vir za poznava- nje zunanje podobe slovenskih dežel v zadnji četrtini 18. stoletja. Jožefinska deželna merjenja (Josephinische Landesaufnahme) so izdelali vojaški inženirji v letih 1764-1785 za vojaške namene. Ti prvi kartografski posnetki, ki se nanašajo na slo- vensko etnično ozemlje, so razdeljeni na sek- cije. Naše ozemlje obsegajo sekcije od številke 106 do 248; skupaj torej 142 listov. Velikost posameznega lista je 120 x 80 cm. Na teh kar- tah - specialkah - se omenjajo v večini prime- rov slovenska krajevna in topografska imena, čeprav so včasih dodana tudi nemška. Na njih so označeni tlorisi krajev z vrisanimi objekti in mrežo ulic, posebej so označene cerkve (tudi podrobnosti, na primer z ali brez obzid- ja), gradovi, znamenja, mlini, rudniki in fuži- ne; na poseben način so šrafirana gorata po- dročja ali posamezne gore in prikazana stmje- 45 Domžalska občina, jožefmska deželna merjenja, topografski posnetek sekcije 176 | na gozdna področja, močvirja, vrisane reke, jezera itd. Poleg kart so isti vojaški inženirji izdelali tudi opise (Landesbeschreibung) za posamezne sekcije. Opisi so narejeni v dveh oblikah. Za nekatere sekcije so bili narejeni opisi v obliki rubrik. Te vsebujejo naslednje podatke: ime kraja, oddaljenost od bližnjih krajev v urah hoda, pomembnejše stavbe, gra- jene iz trdnega materiala, vode, močvirja, bar- ja, poti in ceste, gore kot strateške točke, vrste gozdov in opombe. Za določeno število sekcij so ohranjeni opisi področja v strnjeni obliki teksta, nekakšne rekapitulacije, kjer popisova- lec upošteva podatke, ki jih najdemo v rubri- kah. Območje domžalske občine spada v nasled- nje sekcije: večji del obsega sekcija 176 (str- njen opis, rekapitulacija - ne zajema le najbolj zahodnega dela domžalske občine, to je Tro- jan; severni del obsega del kamniške občine - Tuhinjsko dolino in področje med Mostami in Komendo), obrobni zahodni deli domžal- ske občine so obdelani v sekciji 177 (opis po rubrikah - osrednji kraj v tej sekciji so Med- vode) in skrajni južni del v sekciji 191 (strnjen opis - Litijsko področje). Meril in opisal je omenjene sekcije višji poročnik Wertheinpre- is. Osrednje področje domžalske občine, ki ga zajema 176. sekcija, je prikazano v pregled- nem strnjenem opisu (Naslov: Dorf Podgur vel Pod Goric und dorf Kraxen). Vsebina tega opisa je naslednja: V tej sekciji je reka Bistrica, hitro tekoča, ima kamnita tla, je polna peščin in se lahko prečka z vozmi in konji. Če naraste, je nevar- na. Ob njej so tudi rake (Mühl Graben). Pri Grobljah ni nevarna za prečkanje. Mlini na njej so solidno grajeni. Most preko Bistrice v Domžalah (Tomschale) je lesen in solidno grajen. Poleg njega je mostna mitnica, ki je do 200 korakov dolga in 10 korakov široka. Tu ima reka položen breg, globina vode znaša več kot en čevelj na mestu, ki je oddaljeno približ- no enako od obeh bregov. Most pri Smarci je nevaren za prečkanje z vozmi. Nevljica se iz- liva v Bistrico pri vasi Potok, široka je 10 do 12 korakov, globoka 1 do 2 čevlja, ima kam- nito dno in se lahko na več krajih prečka s ko- nji. Našteti so še ostali potoki: Nevljica, Po- točnica, Šumščica, Pogorelec (iz Kostanja v Tuhinjski dolini) in Hruševka, vsi 3 do 4 ko- rake široki in manj kot 1 čevelj globoki, lahko se jih prečka z vozmi in konji. Most preko Nevljice pri vasi Potok je lesen in slab. Potok Radomlja, potok Rača in potok Dr- 46 Topografski opis sekcije 176 tijščica so 8 do 10 korakov široki in imajo i kamnita tla, globoki so 1 do 1 in pol čevlja, breg ni višji kot 2 čevlja, lahko se prečkajo s konji. Mostovi preko Race so slabi in leseni. Preko potoka Drtijščica je le en most iz vasi i Moravče do Zaloga; je dober in lesen. Most preko potoka Radomlja na cesti pri vasi Bla- govica in pri Zgornjih Lokah je lesen, pri Spodnjih Lokah je kamnit, pri Krašnji je le- sen, pri Vrbi je kamnit in na navedeni cesti ! preko potoka Zelodnik je kamnit, vsi ostali so \ leseni in dobro ohranjeni, da lahko nosijo bre-. mena. Potoka Želodnik in Rovščica sta maj- hna potoka, ki nista široka več kot 6 korakov, z močvirnatim dnom, skratka sta nepomem-j bna. Komercialna cesta od Trsta do Gradca je v | dobrem stanju, široka je 10 do 20 korakov, na| obeh straneh ima dva čevlja širok graben, ki j odvaja deževnico. Na obeh straneh ceste stoji- j jo gostilne in hiše, po večini zidane iz kamna. ! Ceste v tej sekciji so kamnite in so prevozne i za konje ali preprege. Običajno se po njih pre- ; mika en konj ali vol (prenaša tovor), sicer pa j se po njih lahko jezdi ali pešači. Vse cerkve v tej sekciji so solidne in z maj- hnim obzidjem obdane, tudi župnišča so gra- jena iz kamna. Podžupnija (podružnica) Tr- novec je lesena. Župnije so v vaseh; Šmartno (župnija - Oberphar), Podpeč (župnija), Ihan (župnija), Homec (podružnica - Underphar), Rova (podružnica). Dob (župnija), Moravče (župnija), Blagovica (podružnica) in Krašnja (župnija). Gradovi so grajeni solidno; grad Križ bi lah- ko sprejel dve kompaniji. Volčji potok, Čme- lo, Cešenik so dobro grajena poslopja, spre- jmejo lahko po eno kompanijo; gradovi Krumperk, Brdo in Zalog lahko sprejmejo več kot eno kompanijo infanterije. Z gradu Križ se vidi vso okolico do Ljubljane. Ostale grašči- ne dominirajo nad bližnjo okolico. Gora Dobrava je nizka gora, ki se lahko prekorači; pokrita je s smrekovimi in jelkini- mi gozdovi. Križna gora ima visokorasten gozd. Tolsta gora, Kolovec in Vranja Peč so razen navedenih poti neprehodni; gozd je se- stavljen iz smreke, jelke in visokodebelnega hrasta^ Najvišji hrib na tem področju je Veliki Vrh (Špiči Vrh, Velink), ki ima iste lastnosti 47 Vojaški opis sekcije 177 kot naslednji hrib Ronta (Robat) in dalje Bostik (?),9 nato sledi hrib Kovanič in Raven- ska gora, ki ima isto višino kot hrib Bostik. Gozd je visokodebeln in visokrasten, sestav- ! Ijen je iz bukev, hrasta, jelke in smreke. Ceste, : ki peljejo skozi gozd, so prehodne, po njih se i lahko jezdi. ! Hriba Javorje in Rog - Slevec (Horn) sta ' zelo kamnita in strma in sta v tej sekciji najvi- \ šja. Imata strm breg proti potoku Tihinstija. ] Ta potok teče skozi zraven ležeče doline. Ce- ; ste imajo enake lastnosti, kot pri zgoraj nave- ¦ denih. Gozd je mešan. Hrib Rakitovec je ; kamnit, kamnit breg je s strani vasi Rakitovec. i S strani Pšajnovice, Rakitovca, Poiane in Ga- \ berja je dostopen tudi pozimi. Nad cerkvico v ; Češnjici dominirata hriba Mali in Veliki Jel- nik, njima nasproti je hrib Glozini (Golčaj ?). Na hribu Mali Jelnik je gostoraščen visokode- beln gozd, povečini sestavljen iz bukve in hra- sta. Hriba Cava in Reber, na slednjem je tudi ' star grad, sta od strani proti potoku Tmava zelo strma. Približno 1200 korakov od vasi Tmava je poštna postaja (Post Station), ime- novana Podpeč, ki je od vasi Podpeč oddalje- na 800 korakov in solidno grajena. Hrib Ko- ren je na desni strani najvišji, višji kot naspro- ti stoječe gorovje Bukovje. Gorovje Limbarska gora, ki je nadaljevnje Bukovja, je poraščeno z drevjem; tisti del, ki gleda proti Moravčam, je poraščen z grmičevjem. V podnožju ležijo manjše vasi. S konjem se lahko pride na Lim- barsko goro preko Hrastja in Globočice ali pa z vozmi iz Krašnje. Od cerkve sv. Valentina se vidi celotno pogorje Rakitovca. Limbarska gora je proti Moravčam pokrita z grmičevjem. Hrib Pogled, ki leži nasproti Bukovju, je kam- nit in gosto porasel s hrasti in bukvami. Hribi Krtina, Borgecz (danes Rahant ali Bo- bovnik?) in Komovec so srednje visoki hribčki in dominirajo nad svojo okolico. Gozd na hribčku Komovec je mešan. Cesta od vasi Prevoje preko Krtine, Imenja in Podstran do Moravč in gradu Zalog je komercialna cesta, ki je prevozna in je kot deželna cesta široka 10 do 12 korakov. Vendar je slaba, ker dolgo časa ni bila vzdrževana. Hrib Brezovec (Hrastovec) je enako visok kot Komovec in dominira nad i 48 hribom Bruchez (Gorjuša), lei je srednje veli- icosti. Gozd je visoic in ga sestavljajo jelke in smreke. Zahodno področje domžalske občine je za- jeto v sekciji 177. Obsega 16 vasi in to od štev. 113 - Topole do štev. 134 Dragomelj (izločiti je treba številke 122 Dubrava, 123 Nadgorica, 124 Jezica, 125 Brod, 126 Pod Borštom, 127 Črnuče). Poročilo je obdelano po rubrikah. Zaporedne številke 105-115: Vode: reka Pšata ima kamnito korito, širo- ka je 12 do 15 korakov, je hitrotekoča in pri srednji vodi 2 čevlja in na nekaterih mestih tudi do 4 čevlje globoka in to pri Mostah. Lahko se prekorači s konjenico. Enako je pri vasi Suhadole in pri vasi Topole. Breg je visok 2 do 3 čevlje. Potoček Furcz (Knežji potok pri Komendi) je nepomemben potoček; mostove čezenj so zgradili kmetje in so v dobrem sta- nju. Ceste: cesta od Suhadole do Bukovice je slaba, od Topole do Kosez je prevozna z voz- mi in vzdrževana, vse ostale ceste od točke 105 (Dorf Nagore) do točke 115 (Dorf Klain Mansburg) so v vseh časih dobre in uporabne za prevoz. 113-Topole je oddaljena od Suhadole 1/4, od Podkota 1/3 in Mengša 1/2 ure. 114, 115 - Veliki Mengeš in Mali Mengeš sta skupna vas, od Topole sta oddaljena 1/2, od Loke 1/4 od Na Gmajni 1/2, od gradu Groblje 1/3 ure. Mengeš ima solidno grajeno župno cerkev in mežnarijo, poleg tega sta tu tudi dva plemiška dvorca. Zaporedne številke 116-127: Vode: reka Pšata (glej tudi pod št. 109 pri Mostah). Most pri Loki preko Pšate je lesen in slab. Mostovi na cesti od Loke do Jabelj so dobri. Na drugi strani gradu Jablje je še en kamnit mostiček preko majhnega potočka, ki nima imena. Mostova pri Sipanci (naselje ob cesti v kraju Trzin) in na deželni cesti pri Tr- zinu sta lesena, vendar trdna, da zmoreta vsa bremena. Most preko Pšate je kamnit. Cestni most preko potoka Čmuščice je kamnit, tok sam ima bolj močvirno strugo. Breg je visok 1 do 2 čevlja, širok 6 do 8 korakov. V vsej dolži- ni se lahko prekorači s konjem. Ceste: tržaška komercialna cesta je 10 do 12 korakov široka. V vasi Črnuče je široka 6 ko- rakov, je solidno grajena in ima na obeh stra- neh jarek, ki odvaja deževnico. Vse ostale ce- ste so v dobrem stanju in ves čas uporabne. Gore: srednja grička Gacze (Gobovica) in Devcza (?) sta bolj strma Gozd: je visokodebeln in sestavljen iz smre- ke in jelke. 116 - Pristava je združena z Mengšem. 117 - Na Gmajni, od Mengša je oddaljena 1/4, od Loke 1/6 in Zarebra 1/2 ure hoda. 118 - Loka je od Mengša oddaljena 1/4, od gradu Groblje 1/3, od Na Gmajni 1/6, od gra- du Jablje in od vasi Šiponce 1/4 ure hoda. Četrt ure iz vasi Loka je grad Groblje, solidno grajen, v njem se lahko namestita dve kompa- niji. Poleg je cerkev. 119, 120 - Šiponce in Trzin sta od Depale vasi oddaljena 1/6, od Loke 1/4 in od Dobena 1/8 ure hoda. V vasi je solidno grajena cerkev; 1100 korakov od cerkve je grad Jablje, v kate- rem se lahko nastanita dve kompanji; poleg gradu je še pristava. 121 - Dobeno je oddaljeno od Trzina 1/8, od Dobrave 2/8 in od Zareber 3/4 ure hoda. Zaporedne številke 128-136: Vode: o reki Pšati tako kot pri štev. 166 po- pisa; soliden mlin je pri Dragomlju. Voda pri Dragomlju se večkrat posuši. Potok Bobovšek je izvir, ki se takoj po izviru razširi do 6 kora- kov širine, ima močvirnato dno, je en čevelj globok, breg je visok 7 čevljev. Potok Stobov- šak izvira v vasi Goričica, naredi majhen rib- nik in se izliva v potok Žabec, ki je 4 do 5 ko- rakov širok, ima močvirnato dno 1 do 1 in pol čevljev globoko, dočim je breg do 2 čevlja vi- sok. Močvirje: travnik Gnozd (Blatnica pri Do- bravi)! ' je jeseni in spomladi več ali manj po- plavljen, tudi v visokem poletju ni možno iti preko njega. Ceste: cesta od Dobrave do Dragomlja je le pešpot, ostale ceste so skoraj celo leto upo- rabne. Cesta od Depale vasi do Dragomlja je včasih poplavljena in zato ni prevozna. 128 - Depala vas je od Goričice oddaljena 1/4, od Trzina 1/6, od Loke 1/2 od Šentpavla 3/4 ure hoda. 129 - Goričica je oddaljena od Depale vasi O, od gradu Groblje 1/4 in od Spodnjih Do- mžal 1/6 ure hoda. Ima solidno cerkev in žup- nišče, obdano z obzidjem in grabnom. V ce- lotnem kompleksu, ki je solidno grajen, bi se lahko namestila ena kompanija. Cerkev z ob- zidjem stoji na hribčku, ki dominira nad vso ravnino tega področja. 130 - Spodnje Domžale so oddaljene od Goričice J/6 in od Štude 1/3 ure hoda. 131 - Studa je oddaljena od Spodnjih Do- mžal 1/3 jn od Šentpavla 1/4 ure hoda. ^132- Šentpavel (Schönbau) je oddaljen od Štude 1/4 in od Dragomlja 1/6 ure hoda. Ima solidno grajeno cerkev z obzidjem. 133 - Mala Loka je oddaljena od Šentpavla 1/2 in od Dragomlja 1/4 ure hoda. Ima maj- hen solidno grajen gradič s pristavo. 134 - Dragomelj je oddaljen od Šentpavla 1/6 in od Male Loke 1/4 ure hoda. Ima solid- no grajen dvor in mnoge solidno grajene hiše. Značilno za pisanje krajevnih imen in dru- gih toponimov v jožefinskem deželnem mer- jenju, tako na kartah kot v tekstualnih opisih je, da so imena v glavnem pisana v slovenski obliki v takratni ortografiji. Če podrobneje pogledamo karte, pa ugotovimo, da so zapisa- na tudi mnoga ledinska imena, marijši zaselki in gradovi, ki se v opisih ne omenjajo. Ena od 49 nalog zgodovinarjev in jezikoslovcev bi bila, podrobneje proučiti vse toponime, ki se na kartah omenjajo, saj gre za prvi tovrstni topo- grafski zapis slovenskega ozemlja. OPOMBE 1. Igancij Voje, Utrjevanje slovenskih mest za obra- mbo pred turškimi napadi, Zgodovinski časopis, letn. 41, zv. 3, Ljubljana 1987, str. 493-516. — 2. Danilo Klen, Slikar in kartograf Ivan Klobučarič, Dometi 7, Rijeka 1974, št. 4, str. 24-33; Makso Pe- loza, Arhitekt in kartograf Ivan Klobučarič, Ja- dranski zbornik 9, Rijeka-Pula 1975, str. 289-293. — 3. Ignacij Voje, Analiza načrtov Ljubljane iz 16. in 17. stoletja. Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, Ljubljana 1984, str. 141-148; Milan Kruhek, Postanak i razvoj tvrdave i grada Karlov- ca, Karlovac 1579-1979 (zbornik razprav), Karlo- vac 1979, str. 81-104. — 4. France Stele, Valvasor- jeva Ljubljana, Glasnik Muzejskega društva za Slo- venijo, letn. IX, Ljubljana 1928, str. 23, 24; Branko Korošec, Naš prostor v času in projekciji, Ljublja- na, 1978, str. 58. — 5. B. Korošec, ibid. — 6. Kriegsarchiv Wien, B IX a — 7. Ema Umek, Lju- bljana in okolica v luči jožefinskih deželnih merjenj Arhivi VIII, zv. 1-2, Ljubljana 1985, str. 91-94; Vinko Rajšp, Ceste na Goriškem v drugi polovici 18. stoletja, Zgodovinski časopis, let. 41, zv. 1, Lju- bljana 1987, str. 103-107. — 8. Johannes Dörflin- ger. Die östereichische Kartographie im 18. und zu Begin des 19. Jahrhunderts - Unter besonderes Be- rücksichtigung der Privatkartographie zwischen 1780 und 1820, 1. Band, Wien 1984. Josef Paldus, Die militärischen Aufnahmen im Bereich der Hab- sburgischen Länder aus der Zeit Kaiser Joseph II. Ausgeführt durch den k.k. Generalquartiermeister- stab in den Jahren 1763-1785 (Denkschriften der Akademie der Wissenschaften in Wien, phil.-hist. Kl. 63, 1 Abh.), 1919. — 9. Znak (?) je pri tistih imenskih oznakah v »Landesbeschreibung«, kjer nisem našel adekvatnih toponimov v jožefinskih specialkah (»Landesaufnahme«) ali v sodobnih spe- cialkah in je njihova točna lokacija ostala odprta. — 10. Ivan Vrhovnik, Carinska in poštna postaja Podpečjo pri Brdu, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, letn. VI, Ljubljana 1896, str. 117-122, 166-174. Med drugim piše: »... Zunaj Ljubljane je bila v prejšnjih časih jedna najvažnejših poštnih po- staj v naši deželi ona na dunajski cesti Podpečjo na Brdu. Ponosna jednonastropna hiša z obširnim gos- podarskim poslopjem, stoječa ob veliki cesti pod strmo skalo, ki je dala kraju ime, priča še danda- našnji, da je moral biti nekdaj tu živahen promet. Tu se je dobivalo za poštene novce vse, kar si je potnik želel: jedi in pijače . .. Davno poprej, pred- no je šel tod mimo prvi poštni sel, so pobirali tu mitnino. Podpeška mitnica je mati ondotne postaje. Carinarji so bili do malega vsi zajedno poštni od- pravitelji. Ta mitnica je bila lastnina deželnega kneza, ki je izročal njeno upravo svojemu vicedo- mu ... Prvi oskrbnik, čegar ime nam je ohranjeno v vicedomskih listinah, je Andrej Salittinger. Dne 8. nov. 1538 je pisal cesar Ferdinand z Dunaja kranjskemu vicedomu Sigmundu von der Durr, da so minila tri leta, ko je imel mitnico Podpečjo v oskrbi Andrej Salittinger . . . Isti cesarje izročil svo- jo mitnico Podpečjo dne 14. jul. 1553 Nikolaju Ju- rišiču za 10.000 renskih gold. ... Toliko je plačal cesarju tudi naslednik Jurišičev Krištof Teuffl iz Krottendorfa, ki je jel carinariti 1. 1556. Deset let kasneje (1580) je bil najemnik podpeške carine Waldin de Sänn (njegovi potomci so se večinoma pisali Dezani aU Dezanj)... O sv. Juriju 1583 jo je prejel v najem za tri leta Waldinov sin Jakob Deza- ni .. . Leta 1586 je vicedom znova poveril Jakobu Dezaniju mitnico, katero že tri leta iskrbuje ter toč- no plačuje zakupnino. On imej zlasti zato prednost, ker je mnogo let pomagal svojemu očetu carinariti, ker je lepega vedenja in ker mu je izročena tudi po- štna odprava. Jakob Dezani je torej prvi poštar Podpečjo. Dobovska krstna knjiga ga imenuje »Po- starius supremus« ... V času, ko so nastala jožefinska deželna meijenja, je, kot navaja Vrhovec, »... načeloval pošti Pod- pečjo Franc Novak (leta 1761). Urbarij ga navaja še 1. 1784. Poznejši popravljalec te knjige je prečrtal Novakovo ime ter zapisal mesto njega Jakoba Pa- vlica, ki je zabeležen v brdski krstni matici kot »magister postae« tedaj, ko se mu je dne 13. febru- arja 1792 rodil sin Valentin.« - 11. Pri identifikaci- ji krajevnih imen mi je pomagal Stane Stražar in se mu za prijaznost iskreno zahvaljujem. VEDUTE NA MARIBORSKIH OLTARNIH PODOBAH SERGEJ VRIŠER S pričujočim sestavkom želim opozoriti na štiri oltarne podobe v Mariboru, ki so zanimi- ve, ker kažejo poleg nabožnega motiva tudi vedute Maribora, Celja in Ptuja. Ne gre sicer za podobe, ki bi bile doslej pri nas povsem ne- znane, posebej pa se okoli vedut na njih še nismo razpisali. V naslednjem torej nekaj ugotovitev, ki naj obogatijo vednost o starih upodobitvah naših mest. Bržkone je najmanj znana veduta na oltarni podobi z oltarja sv. Frančiška Ksaverija v ma- riborski stolnici. Oltar je nastal okoli leta 1716 in ga pripisujemo delavnici Reiss; najbrž je delo kiparja Franca Jožefa Reissa. O avtor- ju slike ni podatkov. Slika nam kaže sv. Fran- čiška Ksaverija, klečečega na oblakih, nad njim sv. Trojico z angeli, pod njim pa skupino bolnikov. Za ljudmi se nam odpira pogled v : 50 Veduta Maribora na oltarni podobi v mariborski stolnici, okoli 1716 pokrajino z obzidanim mestom in gradom. Pri površnem ogledovanju slike dokumentarnost vedute zlahka prezremo, pozornejši ogled pa nas prepriča, da gre severovzhodni vogal obzi- danega Maribora z Graškimi vrati, mestnim gradom in v ozadju gradom na Piramidi. Ve- duta precej spominja na Vischerjev bakrorez iz leta 1681, ki nam kaže mariborski mestni grad z vzhodne strani, soočenje obeh upodo- bitev pa nas opozori tudi na nekatere razlike. Predvsem se obzidje na cerkveni podobi ne stika z grajsko stavbo, marveč poteka pred njo, nadalje je podprto z oporniki, Graška vrata pa predstavlja masivna utrdbena arhi- tektura z nazobčanim vencem, nekoliko dru- gačna od one na bakrorezu, kjer je pred vhod- nim stolpom še utrjen barbakan. Pred obzi- djem vidimo obrambni jarek, prek katerega vodi lesena brv, ob njem pa je manjša lesena koča. Vse to se okvirno ujema tudi z grafiko. Na tej je upodobljen dvižni most z verigami, na oltarni podobi ni barbakana in dvižnih na- prav, pač pa vzbudi pozornost relief nad mestnimi vrati. Relief ima okrogel okvir, v spodnjem delu mariborski grb - obzidje z mestnimi vrati in dvema stolpoma, v zgor- njem delu pa figuralno skupino s sv. Trojico. Reliefa pri Vischerju ne zasledimo, pač pa sta v kotih nad portalom dve manjši dekoraciji. Mestni grad na podobi razodeva v glavnem Veduta Maribora na oltarni podobi v mariborski Alojzijevi cerkvi, 1859 (na levi ob zvoniku stolnice kupola z latemo Križeve kapele) 51 Veduta Celja na oltarni podobi v mariborski Alojzijevi cerkvi, 1860 osnovne črte stavbe, kot jo poznamo z grafike. Na podobi je grad podan bolj sumarično in opušča nekatere nadrobnosti arkad na loži, okraskov na južni grajski fasadi in podobno. Tudi okna visokega pritličja so drugačna kot pri Vischerju; naslikana so kot bifore v kam- nitih okvirih in z nadstreški. In še posebnost s podobe, ki je na grafiki ni: za grajskim ostre- šjem se zarisuje na nebo kupolasta streha z la- temo. Kupolo, sicer precej manjšo, je imel samo stolp z uro, ki je nekoč stal tam, kjer je danes grajsko stopnišče. Desno od gradu se dviga gričevje, kjer uzremo stavbno gmoto gradu Gornji Maribor. Grad je naslikan kot zelo oddaljen, vendar slikar ni pozabil na čle- nitev v njegovi fasadi in eskarpo, kakršno naj- demo tudi na dveh Vischerjevih upodobitvah. Mariborska veduta na Frančiškovi oltarni podobi je podana v celoti daleč bolj površno, kakor nam mesto in grad kažejo Vischerjeve grafike. Mogoče bi bilo. da jo je slikar posnel po grafični predlogi, to in ono, npr. Graška vrata, po svoje predrugačil, očitno pa je le tudi upošteval spremembe na grajski stavbi, ki izvirajo iz časa po nastanku grafike. Seveda nas vodi k razmišljanju tudi druga naslikana sprememba - relief nad mestnimi vrati. Čeravno gre za drobno, komaj opazno posebnost, se zdi, kot daje slikar le ni naslikal tjavdan, marveč zato, ker je relief morda res obstojal. Vemo, da je bil relief z nadvojvod- skim grbom tudi na Koroških vratih (danes vzidan v ostenje hiše št. 26 na Koroški cesti). Relief je na podobi le skicozno naslikan, ven- dar pa spet dovolj razločno, da razpoznavamo skulpturo s sv. Trojico in z mestnim grbom. Videti je, da so lik sv. Duha - goloba v kom- poziciji domiselno povezali z grbom. Božo Otorepec je zapisal, da pomeni golob v mari- borskem grbu od sredine 13. stoletja dalje simbol farnega patrona sv. Janeza Krstnika. Kakor je mariborska veduta v oltarni podo- bi na prvi pogled precej obrobna, se zdi, da je imela vendarle večji pomen. Kolikor ne gre za upodobitev reliefa, ki je resnično obstajal, pa naj bi ta morda vsaj na sliki opozarjal, da je podobo naročilo mesto in bi bil v tem prime- ru grb nad mestnimi vrati še posebej pomem- ben. V cerkvi sv. Alojzija v Mariboru so tri ol- tarne podobe z vedutami. Nanje so preučeval- ci v strokovnem tisku sicer že opozarjali, niso jih pa posebej preučevali. Sliko sv. Alojzija s panoramo Maribora na velikem oltariu je leta 1859 naslikal graški slikar Jožef Tunner. Po- doba kaže mesto z zahodne strani, podobno kot gaje v 19. stoletju predstavila vrsta slikar- jev. Nad mestne strehe se dvigata zvonik stol- nice in stolpič rotovža, vidimo oba lesena mo- stova, tistega v mestu in železniškega v Melju, nadalje na desnem bregu Drave zvonik Jože- fove cerkve v Studencih, v ozadju mesta cer- kvi v Malečniku. Panorama je precej razteg- njena, razdalje med mestnimi hišami preveh- 52 Veduta Ptuja na oltarni podobi v mariborski Alojzijevi cerkvi, 1860 ke. Poznavalca mestne vedute pa pritegne če- bulasta konica v neposredni bližini stolnične- ga zvonika, kar bi mogel biti stolpasti zaklju- ček Križeve kapele, ki so jo cerkvi prizidali okoli 1715. Ob regotizaciji stolnice v 2. polo- vici 19. in začetku 20. stoletja je kupolasto ostrešje kapele zamenjala strma dvokapna psevdogotska streha. Ko je spomeniško var- stvo po drugi vojni s stolnice odstranjevalo psevdogotske prizidave, je konservatorjem po- vzročala precej preglavic rekonstrukcija nek- danjega baročnega ostrešja Križeve kapele; iz- delano je bilo zato po primerjavah z ostrešji podobnih arhitektur v mariborski bližini. Nihče od nas se takrat ni spomnil Tunnerjeve podobe, ki bi nam lahko razkrila, kakšno obli- ko je vsaj v glavnih obrisih imela ta kapela. Ker je Tunner zvonik stolnice naslikal z vse- mi podrobnostmi, najbrž ne more biti dvoma, da je z enako doslednostjo upodobil tudi stol- pič na Križevi kapeli. Ta ima po rekonstruk- ciji precej potlačeno kupolo, medtem ko je na podobi nekoliko višja in izzveneva v višino z vitko čebulasto latemo. Oltami sliki sv. Viktorina s Ptujem in sv. Maksimilijana s Celjem omenjajo računi iz leta 1860 kot delo graškega slikarja J. Kupel- wieserja, ki daje delo opravil namesto slikarja Tendlerja. Omenid velja, daje na Viktorinovi podobi zapisano še ime Kesler, kar problem okoli avtorstva in morebitnega sodelavca ne- koliko razširja. Vsekakor je to posebno vpra- ^ sanje in bi ga na tem mestu dalje ne razpredal. Maksimilijanova podoba nam predstavlja Celje s seveme strani, približno tako, kot gaje leta 1847 na jeklorezu-podobici sv. Maksimi- lijana upodobil Jakob Emest de Cerroni, pred tem pa že v 18. stoletju na enak način prika- zala baročna podobica. Za vse tri upodobitve velja, da dokumentamo niso zanesljive. Mesto je označeno samo s poglavitnimi arhitektura- mi, predvsem so poudarjene cerkve, a tudi okoliško hribovje in struga Savinje sta podana precej svobodno. Tudi pri ptujski veduti na Viktorinovi po- dobi ne smemo iskati posebne verodostojno- sti, četudi se silhueta mesta zvesteje naslanja na resničnost, kot celjska. Med stavbami v mestu razpoznamo nekatere markantnejše objekte ob dravskem nabrežju in proštijsko cerkev. Slikar pa je precej po svoje predstavil grajski kompleks, saj se nam kaže na različnih nivojih in tudi sam obris grajske stavbe ni tak- šen, kot ga poznamo s sočasnih upodobitev. Zaključil bi z mislijo, da imajo naštete ve- dute prav gotovo toliko zgodovinske poved- nosti, da bi jih v bodoče morali vključevati med likovne priče o razvoju naših mest. VIRI IN LITERATURA M. Ciglenečki, Ptuj na starih vedutah, katalog Po- krajinskega muzeja Ptuj, Ptuj 1963. —J. Curk, Ma- 53 ribor (urbanistično gradbeni zgodovinski oris), ČZN n.v. 2, 1966, str. 92/93. — J. Curk, Maribor- sko mestno obzidje v 16. stoletju, ČZN n. v. 18/1, 1980. — J. Curk, Nekdanji jezuitski kolegij v Mari- boru in njegov gradbeni mojster Janez Fuchs, ČZN n. dv. 19, 1/2, 1093. — B. Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljublja- na 1988, str. 152/154. — I. Stopar, Stare celjske upodobitve, Celje 1980. PREDHODNIKI DANAŠNJE ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE OLGA JANŠA-ZORN Neopazno je šla mimo nas 150-letnica usta- novitve Muzejskega društva za Kranjsko, zato naj na tem mestu nekoliko obudim spo- min na ta dogodek in še na nekatere druge v zvezi s predhodniki društvenega organiziranja zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine pri nas v 19. stoletju. Pravkar je minilo tudi 140 let, odkar je Hi- storično društvo za Kranjsko pričelo delovari kot samostojna organizacija, pred tem je nam- reč v lerih 1843 do 1850 bilo sestavni del No- tranjeavstrijskega historičnega društva. Med- tem ko je bila 100-letnica Muzejskega društva za Kranjsko v našem tisku kar dobro zabele- žena,' pa se ob 100-letnici Historičnega dru- štva za Kranjsko ni pisalo,2 čeprav je prav to društvo, bolj kot Muzejsko društvo, pravi predhodnik današnje Zveze zgodovinskih dru- štev Slovenije. Res je prišlo v 80-ih letih prej- šnjega stoletja do nekakšne združitve Muzej- skega in Historičnega društva, oziroma bolje, do prevlade Muzejskega društva za Kranjsko, medtem ko je Historično društvo prenehalo obstajati, njegove bogate pridobitve (knjižni- co, arhiv itd.) pa je prevzel kranjski deželni muzej. V času med obema vojnama je iz nek- danjega Muzejskega društva za Kranjsko zra- slo Muzejsko društvo za Slovenijo, nadaljeva- nje tega pa je bilo po vojni Zgodovinsko dru- štvo za Slovenijo, od leta 1980 Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije. Predno preidem k obema obletnicama, že- lim spomniti na malo znano dejstvo, da je že leta 1819 obstajal predlog za ustanovitev dru- štva raziskovalcev domovinske zgodovine, ki tedaj sicer ni bil uresničen, je pa vseeno zani- miv. Peter Hicinger nam je namreč ohranil delen prepis danes žal izgubljenega dokumen- ta iz arhiva Kmetijske družbe za Kranjsko, ki nosi naslov Der vaterländischen Geschichts- forscher Vereinstiftung-Urkunde 1819. Doku- ment3 je bil brez podpisa, na njem je bil le pripis s svinčnikom St. fecit. A. Müllner je glede na pisavo in na podoben tekst iz leta 1822, ki je ohranjen, menil, da je bil pisec tega predloga okrožni gozdni komisar iz Stič- ne Stratil.4 Hicinger sam pravi, da ne ve, kdo so bili tvorci tega programa, tudi v tedanjem tisku nisem našla o tem nobenih konkretnih podatkov.5 Domnevamo lahko, da Straril ni bil edini, ki je razmišljal o ustanovitvi društva raziskovalcev domovinske zgodovine, ampak je o njem razmišljala vrsta ljudi, ki so sodelo- vali pri snovanju kranjskega deželnega muze- ja. In kaj je predvideval načrt ustanovitve dru- štva raziskovalcev domovinske zgodovine? Po Hicingerjevem prepisu je načrt imel več po- glavij in sicer: I. uvod, kjer je bila naglašena koristnost te- meljnega znanja geografije in zgodovine, na- kazana pomanjkljivost dotedanjih zgodovin- skih in geografskih del o Kranjski in izražena potreba globljega in nadaljnega raziskovanja. Omenjena je bila tudi ustanovitev domovin- skega muzeja, ki naj bi skrbel za ohranjanje arheoloških, listinskih, naravnozgodovinskih, umetniških in literarnih zakladov. Mimogre- de je Hicinger omenil, da so že leta 1809 kranjski stanovi sklenili ustanoviti muzej, kar je bilo potrieno tudi z vrha, vendar je to pre- prečila francoska okupacija.^ Hicinger potem v zvezi z načrtom iz leta 1819 podčrtuje, da zgodovinsko-geografske in druge raziskave kot tudi obseg pripravljajoče- ga se muzeja ne bi bili omejeni le na Kranj- sko, ampak razširjeni na celotno tedanje Kra- ljestvo Ilirijo. Sklep mnogih izobraženih mož, da pristopijo k zgodovinskemu društvu, naj bi po njegovem imel določen namen in sicer: a) pripraviti geografsko-zgodovinska dela o Kraljestvu Iliriji b) postaviti osnovo muzeja Ilirije s sedežem v Ljubljani. II. poglavje govori o celotnem načrtu, po katerem naj bi se člani društva najprej pove- zali za razdobje šestih let, da bi pod višjim po- kroviteljstvom na eni strani pripravili geograf- sko-zgodovinsko delo o Iliriji, na drugi pa ustanovitev muzeja. Društvo naj bi se prva tri 54 leta ukvarjalo z zbiranjem potrebnega gradi- va, potem pa naj bi javno nastopilo in se po- vezalo s prizadevnimi prijatelji, da bi z njiho- vo pomočjo v dveh letih nastalo zgodovinsko- geografsko delo o Iliriji, ki bi ga potem izdali z dovoljenjem cenzure na deželne stroške. Ro- kopis bi bil z vsemi prilogami shranjen v mu- zeju. III. poglavje prinaša podrobnejši načrt geo- grafije in zgodovine Kraljestva Ilirije, ki naj bi obsegal osem knjig: 1. knjiga: Zgodovina Ilirije. Izvor imena Ili- rija ter imen posameznih dežel; starejši prebi- valci; zgodnejši zgodovinski dogodki do Karla Velikega in potem do sedanjega časa 2. knjiga: Geografija Ilirije. Splošni opis de- žel, posebne fizikalne in topografske predsta- vitve 3. knjiga: Nacionalna kultura Ilirije. Jeziki, šege in navade, vera, umetnost in znanost; po- ljedelstvo in obrt; trgovina in njena pospeše- valna sredstva 4. knjiga: Politična slika Ilirije. Stanovi, politični in sodni uradi; cerkvena, vojaška, državna imovina in dohodki 5. knjiga: Posebne znamenitosti Ilirije. Iz- redni dogodki dežele, zgodovina družin, bio- grafije izrednih mož, ljudske pripovedke, pes- mi itd. 6. knjiga: Jezikovne raziskave Ilirije. Pri- merjava posameznih dialektov z zbirko posa- meznih besed, deželnih in lokalnih tiskov, umetniških tiskov 7. knjiga: Besedno in stvarno kazalo o celot- nem delu 8. knjiga: Zbirka listin, napisov in podob (prepisov), ki služijo osvetlitvi celote in posa- meznega. Ta načrt je bil zelo velikopotezen, zasta- vljen pa na tako kratek rok, da se zdi njegova uresničitev spričo pomanjkanja piscev prav iluzoma. IV. poglavje podaja načrt muzeja Ilirije. Ta naj bi bil v šolskem poslopju, pripadajočem kranjskim deželnim stanovom in naj bi imel šest oddelkov: A. Arheološki: rimski in srednjeveški napi- si; podobe v kamnu, kovini in lesu; hišni pri- pomočki, obredna posoda, orožje in vojaški oklepi - predzgodovinski in srednjeveški; novci in posebne zanimivosti, risbe in slike starih stavb, grbov, spomenikov in kipov B. Literarni: starejši in novejši rokopisi, v deželi tiskane knjige ali dela, pisana od doma- čih piscev; risbe in geografske karte; zapisi ljudskih pripovedk in pesmi C. Prirodoslovni: dobro ohranjeni in za razstavo primerni primerki z vseh treh podro- čij naravoslovja D. Kulturnozgodovinski in umetniški: umetniški in obrtni izdelki vseh vrst E. Aparati in modeli: fizikalni in mehan- ski, proizvedeni zlasti doma ali od domači- ; nov. ^ i V. poglavje opisuje ureditev društva. Število | članov naj ne bi bilo omejeno. Pritegnjeni naj bi bili znanstveno izobraženi in za namene društva koristni možje. Članstvo bi bilo dveh vrst: častni člani in delovni člani. Za prve bi I bili izvoljeni za domovino posebej zaslužni ^ možje, za druge pa znanstveno in sicer delav- ; ni posamezniki. Društvo bi bilo pod zaščito deželnega guvernerje, skušalo pa naj bi si pri- dobiti tudi naklonjenost javnih uradov, do- stop v arhive in vpogled v statistične popise, i Posle društva bi vodila dva izmed delovnih i članov izvoljena moža, vrhovno vodstvo dru- '\ štva bi imel društveni kustos, ki bi obenem ; nadzoroval muzej in društveno blagajno in i katerega služba bi bila primerno plačana. Leta ; članarina bi znašala 10 fiorintov, vendar častni člajii ne bi bili dolžni plačevati tega pri- spevka. Če društvo v postavljenem času svoj cilj doseže, se lahko razpusti v zavesti dobro opravljenega dela; sicer pa more svoj obstoj podaljšati, o čemer sklepajo na zboru, ki se vrši vsake pol leta. VI. poglavje govori o posebnih pravilih dru- štva. Za volitve novih članov je potrebna veči- na glasov; vsak član pa lahko da svoj predlog. Izstop iz društva je omogočen vsakemu članu, vendar mora društvo o tem predhodno obve- stiti, njegova dotlej dobavljena dela pa ostane- jo društvu. Pri delu društva sodelujejo posa- mezniki ali skupina članov in sicer po nasled- \ njih glavnih oddelkih: j starejša zgodovina do leta 800 \ srednji vek do leta 1500 I novejša zgodovina do leta 1824. Obdelava teh treh glavnih obdobij je mogo- ča ali v celoti ali glede na razpoložljivo gradi- vo, npr. zgodovinsko, topografsko, fizikalno, ; versko, literarno ipd. Posamezni sodelujoči člani bi iz društvene zbirke dobili potrebne pripomočke. Oddana dela bi pregledal pose- \ bej izvoljeni odbor, če bi bili potrebni poprav- ; ki, bi bila dela vrnjena. Posamezni člani pa ' naj bi skrbeli predvsem za pridobitev predme- j tov za muzejske zbirke in sicer originalnih ali \ posnetkov. Stroški nakupa bi bili plačani iz i društvene blagajne. Člani bi se dvakrat letno i zbrali na skupni seji. Nedelavni člani bi bili \ lahko izključeni iz društva. Muzej bi z vese- i Ijem sprejel tudi darove nečlanov.7 Že Hicinger ugotavlja, da iz celotnega ome- : njenega predloga veje veliko navdušenje za | razširitev spoznavanja domovine in njene zgodovine in pravi, da če bi bil projekt res s prizadevanjem voden, bi že dolgo ne bili več tako tuji v lastni domovini. »Skoraj štirideset > let kasneje (misli na leto 1858) ima Historično \ društvo za Kranjsko še mnogo za postoriti, če- : prav seje obseg dela zmanjšal, ker je Historic- no društvo omejeno le na Kranjsko in je mar- sikaj olajšano, odkar so vpeljali izčrpnejše sta- tistične zapise in so odprti pomembnejši arhi- 35 vi v domovini in tujini,« zaključuje Hicinger.8 Ideja o ustanovitvi društva raziskovalcev domovinske zgodovine od prvega znanega predloga leta 1819 se pojavi še 1822. v podob- ni obliki kot leta 1819, znano pa je tudi, da so ob načrtih za nadaljevanje Valvazorjevega dela o zgodovini Kranjske leta 1825 v določe- nih krogih razmišljali o ustanovitvi društva za nadaljevanje Valvazorjeve kranjske kronike, za kar so že zbirali gradivo.^ Iz vsega omenjenega ni bilo nič, pač pa je uspelo spraviti v življenje Kranjski deželni muzej. Znano je, da je na seji kranjskega sta- novskega odbora 4. julija 1821 ljubljanski škof Avguštin Gruber predlagal ustanovitev muze- ja v Ljubljani, na plenarni seji 15. oktobra 1821 pa so deželni stanovi sklep stanovskega odbora o ustanovitvi muzeja z navdušenjem sprejeli. Cesar je potrdil ustanovitev muzeja šele 8. junija 1826, vendar seje živahno zbira- nje gradiva za muzejske zbirke pričelo takoj po leta 1821.10 Ob ustanovitvi muzeja je bilo predvideno, da bo Kranjska kmetijska družba nosila nje- govo najtežje finančno breme. V začetku je res hranila muzeju darovane predmete. ' • Ob ce- sarjevi potrditvi Kranjskega deželnega muzeja junija 1826 pa je bil postavljen pogoj, da se muzej vzdržuje sam s prostovoljnimi prispev- ki, brez kakršne koli pomoči države ali dežele. Ko vlada ni pristala niti na predlog, da bi za muzej porabili postojnski jamski fond ali užit- nino od uvoženega žita, je bilo treba najti drugačno rešitev. Muzej je namreč, kljub prispevkom nekate- rih posameznikov , zašel v velike finančne te- žave in mu je bilo treba pridobiti stalne do- hodke. Vsi napori prizadevnega grofa F-Ho- henwarta za rešitev finančnega vprašanja mu- zeja so ostali brezuspešni, zato je Hohenwart 1836 tudi izstopil iz 3-članskega muzejskega kuratorija, ki mu je predsedoval vrsto let. Vodstvo kuratorija je prevzel stolni dekan Urban Jerin, člana pa sta bila še grof V.Licht- enberg in grof V. Auersperg. Medtem ko Ho- henwart ideji ustanovitve društva ob muzeju ni bil naklonjen, pa se je leta 1837 spet poja- vila misel o ustanovitvi posebnega društva, ki bi muzej gmotno vzdrževalo s svojimi pri- spevki. Sam guverner Schmidburg seje 26. ju- lija 1837 obrnil na deželne predstavnike Če- ške, Moravske in Tirolske, da bi dobil po- drobnejše podatke o tamkajšnjih muzejih in njihovih društvih. Kranjski stanovi so že 18. septembra 1837 na zasedanju deželnega zbora podprli idejo ustanovitve društva.i2 12. okto- bra 1837 je guverner Schmidburg v imenu kranjskega stanovskega odbora objavil tiskano »Vabilo domoljubnim prijateljem znanosti za ustanovitev Društva kranjskega deželnega muzeja«. Poziv omenja, da ima muzej le 284 gl 48 kr letnega dohodka, kar nikakor ne zadošča za njegove potrebe. Dalje navaja ne- kakšne predhodne določbe o društvu, ki imajo 7 členov. 1. in 2. člen poudarjata, da ostane muzej kot že doslej, pod vrhovnim vodstvom stanov, kuratorija in kustosa. 3. člen govori o ustanovitvi posebnega odbora za znanstveno in ekonomsko področje, ki bo sestavljen iz treh kuratorjev in devetih izvoljenih društve- nih članov. Ta odbor bo svoje predloge us- merjal na stanove, predsednika odbora pa bodo volili stanovi. 4. člen omenja, da bodo kot člani društva sprejeti predstavniki vseh stanov, pogoj pa je plačilo letnega prispevka. Člen 5 govori o treh stopnjah članarine in si- cer 2, 5 in 8 goldinarjev konvencialne valute. V odbor so po členu 6 lahko izvoljeni samo v Ljubljani bivajoči člani, ki plačajo 5 oziroma 8 gl članarine, pa tudi tisti, ki prispevajo k znanstvenemu uspehu. Po členu 7 se občni zbori vršijo pod predsedstvom guvernerja in sicer: 1. za sprejemanje letnega poročila in znan- stvenih sestavkov, ki naj bi bili tiskani 2. za volitve odbora 3. za reševanje finančnih vprašanj 4. za potrditev plana za prihodnje leto. Na temelju teh smernic je gubemijski tajnik in stanovski poslanec F. Kreizberg v sporazu- mu s škofom Wolfom januarja 1838 izdelal predlog društvenega statuta s 24 členi. 13 Ta predlog poudaria, da ima društvo značaj prostovoljnega privatnega društva. Njegov na- men je ohranjanje in pospeševanje Kranjskega deželnega muzeja in zbiranje prispevkov za muzej. Četrti člen statuta se sklicuje na poziv predsednika kranjskih deželnih stanov barona Schmidburga iz leta 1823, kjer se med naloga- mi muzeja omenja zbiranje listin, iskanje raz- nih spomenikov preteklosti (nagrobniki, napi- si, kipi...), novcev, grbov, pečatov, rodovni- kov plemiških družin, prepisov plemiških di- plom, rokopisnih in tiskanih del o deželni zgodovini, življenjepisov deželnih velikašev in zaslužnih mož, rojenih na Kranjskem, ljud- skih pripovedk, pravljic, opisov običajev itd. 14 Grof Hohenwart se menda s predlogom statuta ni strinjal in verietno se je zato vsa stvar še bolj zavlekla. Hohenwart je na dunaj- sko dvorno pisarno, kamor so poslali pravila društva v potrditev, poslal posebno spomeni- co, v kateri je trdil, da pravila ogrožajo obstoj muzeja kot stanovske institucije. Potem so pravila bila ponovno obravnavana v kranj- skem deželnem zboru, nato so jih spet poslali na Dunaj in končno jih je cesar 25. junija 1839 potrdil. Ustanovni občini zbor Društva kranjskega deželnega muzeja, kot se je dru- štvo v začetku imenovalo, je bil 18. decembra 1839. Njegov prvi predsednik je bil grof R.U. Blagaj, v odbor pa so bili izvoljeni zvonar A. Samassa, gubernijski svetnik J. Wagner, tr- govec F. Schmid, prof dr. J. Čuber, bibliote- kar J.K. Likavec, graščak F. Galle, major J. Siihnl, kanonik J. Pavšek in ravnatelj normal- 56 ke Šlaker, ki ga je zamenjal lekarnar F. Gro- modzky. Tajniške posle društva je prevzel gubemij- ski tajnik Karel Raab, blagajniške pa F. Po- ssanner. V društveni odbor so spadali tudi tri- je stanovski muzejski kuratorji in sicer grof V. Lichtenberg, grof F. Hohenwart in baron L. Lichtenberg. 15 Društvo je kmalu naletelo na vrsto težav, tako da so nekateri odborniki menili, naj bi se otreslo prevelike navezanosti na muzej in po- stalo bolj samostojno. V letih 1846 in 1847 pa so celo precej razpravljali o njegovi raz- pustitvi.'6 Niso se mogli zediniti glede pravil, čeprav jih je cesar že potrdil. Pojavili so se predlogi, naj se pravila spremenijo tako, da bo društvo bolj samostojno. Odbornikoma Wag- nerju in Schmidu so celo naročili izdelavo no- vih pravil. Proti večji samostojnosti društva je spet nastopil grof Hohenwart in tudi stanovi so se zavzemali za tesnejše sodelovanje med stanovi in društvom. Ob koncu leta 1842, ko je grofu Blagaju potekel triletni predsedniški mandat, so stanovi na to funkcijo imenovali grofa Hohenwarta, ki je bil že tudi kurator muzeja. Zaradi bolezni pa je Hohenwart že leta 1843 odstopil in njegovo mesto je do iz- volitve novega predsednika prevzel muzejski kurator Volbenk Lichtenberg, medtem ko je postal novi muzejski kurator in s tem član društvenega odbora Urban Jerin. Leta 1845 je končno dežela pričela plačeva- ti muzejskega kustosa in tako muzej ni bil več toliko odvisen od društvenih prispevkov. Zato so se pojavili predlogi za razpust društva. Tudi stanovski odbor je predlagal 1847. raz- pust, vendar naj bi se prej še rešilo vprašanje finančnega primanjkljaja. Zadeva se je toliko zavlekla, daje prišlo nemirno leto 1848, ko je društveno delovanje zamrlo, vendar društvo ni bilo ukinjeno. Mal ugotavlja, daje po nekaj letih brezdelja, društvo znova obudil Karel Dežman, ki je novembra 1852 nasledil Fre- yerja kot muzejski kustos. Dežman je menda že leta 1849 predlagal, naj bi društvo ne le zbiralo denar in razne predmete za muzej, ampak naj bi se tudi ukvarjalo s samostojnim domoznanskim raziskovanjem, zlasti na po- dročju naravoslovnih ved.l'' V naslednjih letih je društvo v muzeju orga- niziralo posebna predavanja, oziroma meseč- ne sestanke, ki pa so trajali le od 1855 do 1859, potem pa je spet vse zamrlo. Treba pa je poudariti, da so bila omenjena predavanja s področja naravoslovja, fizikalne geologije, sta- tistike ipd. ne pa s področja zgodovine. V pe- tih letih je bilo skupno 34 sestankov. Med člani Muzejskega društva najdemo du- hovnike, plemiče, višje uradnike, pa tudi tr- govce in obrtnike ter nekaj posestnikov. Ome- nim naj, da so sicer v različnih letih bili člani tudi Miha Smole, Julijana Primic, Emil Kory- tko, Blaž Chrobath, Blaž Potočnik, Fran Me- telko, Janez Bleiweis, Miha Ambrož, Theodor Elze, Karel Dežman, Vinko F.Klun, Peter Pe- truzzi, Janez Pogačar, Janez Poklukar, Jožef Scheuchenstuel, Fidelis Terpinc, Viljem Ur- bas, Anton A. Wolf Anton Zois itd. Število članov je leta 1842 doseglo 215, po- tem pa je upadalo. Tako beležimo leta 1856 le 128 članov, leta 1858 jih je 139, leta 1862 122 in leta 1866 125.1» Kljub obstoju Društva kranjskega deželnega muzeja, ki seje leta 1865 preimenovalo v Mu- zejsko društvo za Kranjsko, je bilo aprila 1843 ustanovljeno Notranjeavstrijsko historično društvo s sedežem v Gradcu. To društvo so se- stavljala tri pokrajinska društva, kranjsko, ko- roško in štajersko. Tudi Historično pokrajin- ski društvo za Kranjsko je med svojimi nalo- gami poudarjalo zbiranje vseh tiskanih del o Kranjski, zbiranje vseh vrst virov, tako pisa- nih kot materialnih, kot daljnosežni cilj pa si je zastavilo pripravo deželne zgodovine.'9 Po- dobno kot Muzejsko društvo, je tudi Historič- no društvo za Kranjsko dobilo svoje prostore v licejski stavbi. Z Notranjeavstrijskim histo- ričnim društvom jih je povezoval osrednji od- bor s sedežem v Gradcu in pokrovitelj nadvoj- voda Janez, izdali pa so tudi en letnik skupne- ga glasila Schriften des Historischen Vereines für Innerösterreich (1848). Sicer pa je kranj- sko historično pokrajinsko društvo imelo svoj odbor z ravnateljem Antonom Codellijem na čelu, svojega tajnika in še tri člane odbora, eden od teh je bil blagajnik. Društvo je imelo tudi svojega kustosa, ki pa ni bil član od- bora.20 Kljub določeni odvisnosti od osrednjega od- bora v Gradcu, je kranjskemu pokrajinskemu društvu kot edinemu od treh, uspelo že leta 1846 pričeti z izdajanjem lastnega glasila Mit- theilungen des historischen Vereines für Kra- in. Po letu 1848 so se vedno bolj pojavljali predlogi o razdelitvi Notranjeavstrijskega hi- storičnega društva v tri samostojna društva, kar se je leta 1850 tudi zgodüo.2i Potem ko sta se Historično društvo za Štajersko in Hi- storično društvo za Koroško že leta 1849 izre- kli za samostojno delovanje, je bil tudi na ob- čnem zboru 5. septembra 1850 v Ljubljani sprejet sklep o osamosvojitvi. Historično dru- štvo za Notranjo Avstrijo je s tem prenehalo obstajati. Tako torej pomeni leto 1850 rojstvo samostojnega Historičnega društva za Kranj- sko, ki je sedaj iz svojega naslova črtalo pri- devnik »pokrajinsko«. Historično Društvo za Notranjo Avstrijo je sicer imelo svoja pravila, toda po razdelitvi na tri samostojna društva, je vsako dobilo svoj novi statut. Leta 1851 na občnem zboru spre- jeti statut Historičnega društva za Kranjsko22 naglasa med nalogami društva predvsem raz- svetljevanje zgodovine Kranjske, raziskovanje in zbiranje virov, ustanovitev društvenega ar- hiva, izdajanje društvenega glasila, povezova- 57 nje s sorodnimi društvi ipd. Govori o treh vrstah članov in to o pravih, dopisnih in častnih. Dopisni in častni člani imajo enake pravice kot pravi oz. redni člani, torej tudi pravico glasovanja in volitev novih članov. Vodstvo društva predstavlja odbor, ki mu po- leg ravnatelja pripadajo še tajnik, blagajnik in dva člana. Ravnatelj je voljen na pet let, med- tem ko od ostalih članov odbora vsako leto po eden izstopi, določijo ga z žrebanjem, vendar je lahko ponovno izvoljen. Volitve članov od- bora, častnih in dopisnih članov izvedejo na vsakoletnem občnem zboru.23 Da bi bila povezava med člani in vodstvom čim boljša, so po posameznih krajih delovali društveni poverjeniki. To so bili pretežno du- hovniki, v posameznih primerih pa tudi razni uradniki, zdravniki, profesorji. Število pover- jenikov se je spreminjalo, tako jih je bilo npr. leta 1858 dvajset, leta 1862 pa le petnajst, od teh so bih trije zunaj Kranjske (Krmin, Trst, Kanfanar), kar kaže na morebitno razširitev delovanja društva, o čemer so od časa do časa tudi govorili.24 Medtem ko je bilo pred ločitvijo čutiti dolo- čeno omejevanje v delovanju društva zaradi centra v Gradcu, verjetno pa tudi zaradi Met- temichovega absolutizma, je v petdesetih letih delo kranjskega društva zelo oživelo. To je bila gotovo tudi zasluga vsakokratnega tajni- ka; v petdesetih letih so bili to Vinko F.Klun, E.H.Costa, kratek čas E.Rebič in nato A.Di- mitz. Za začetno pridobivanje članstva pa ima velike zasluge tedanji tajnik (1843-1850) K.Ulepič. Treba je namreč poudariti, da je društvo prav v začetnem obdobju imelo glede članstva velike uspehe, saj je že leta 1848 do- seglo 403 člane in tudi društveni časopis je že imel leta 1847 kar 116 strani. Revolucija 1848. je članstvo nekoliko zreducirala, vendar pa se je število v petdesetih in šestdesetih letih gibalo med 220 in 400 člani. Med člani najde- mo poleg že omenjenih V. Kluna, E.H. Coste, A. Dimitza in K. Ulepiča še naslednje: M. Ambrož, J. Bleiweis, H. Costa, T. Elze, K. Dežman, L. Germonig, A. Globočnik, P. Hi- cinger, A. Jelovšek, P. Kozler, J. Kozina, A. Maručič, F. Metelko, J. Nečasek, B. Potočnik, P. Radič, A. Samassa, M. Smole, M. Svetličič, F. Terpinc, L. Toman, M. Verne, V. Urbas idr. Če pogledamo poklicno strukturo rednih članov Historičnega društva, lahko ugotovi- mo, da so bili na prvem mestu po številu razni uradniki, sledijo duhovniki, posestniki, profe- sorji, zdravniki, nekaj je trgovcev in obrtni- kov, advokatov itd. Najdemo ljudi liberalnih in konservativnih nazorov ter različnih nacio- nalnih pogledov. Pri izbiri častnih članov so zlasti upoštevali udejstvovanje na področju zgodovinopisja. Tako najdemo med častnimi člani naslednja imena: R. Puff, L. Cropius, R. Knabl, P. Kandier, Ivan Kukuljevič-Sak- cinski, G. Ankershofen, F.X. Richter, J. Kle- mann. Beda Dudik, F. Palacky, J. Chmel, C. Czömig, J. Helfert, F. Hurter, A. Jäger, T. Karajan, F. Wolf, F. Miklošič. Najdemo pa tudi razne evropske znanstvenike, kot so bili: A. Humboldt, J. Grimm, M. Korff ter vrsto političnih osebnosti (razne ministre) in visoke cerkvene dostojanstvenike (F. Baraga, I. Kno- blehar, A.A. Wolf, J. Widmar, J. Legat, A.Gollmayer).25 Izbiranje dopisnih članov kaže zanimivo povezovanje društva navzven. Živahno je bilo sodelovanje s Štajersko in Dunajem, nekoliko manj pa s Koroško, Trstom, Prago, Bmom in raznimi nemškimi društvi. Med dopisnimi člani so imena, kot F.Ilwolf, I.Orožen, D.Tr- stenjak, K.Tangl, C.Wurzbach, 1.Tomaschek, P.Chlumezky, W.Tomek, T.Mommsen itd.26 Ker je bil osnovni namen obstoja Historič- nega dmštva za Kranjsko poleg osvetljevanja kranjske zgodovine in vzbujanja domoljubja, predvsem načrtno zbiranje raznih gradiv, so kmalu nastale posamezne zbirke, med njimi zelo bogata numizmatična, ki je danes last Narodnega muzeja v Ljubljani. Iz prizadevanj Historičnega društva je polagoma pričel na- stajati tudi bodoči deželni arhiv. Prav gradivo, zbrano v petdesetih in šestdesetih letih prejš- njega stoletja v okvim tega društva, je pome- nilo osnovo zanj. Res pa je, da so tudi pri Mu- zejskem društvu in v okviru muzeja zbrali precej arhivskega gradiva. Znano je, da so po- samezni člani Historičnega društva reševali že zavržene arhive in jih odkupovali deloma z lastnim, deloma z društvenim denarjem. Z da- rovi in deloma z nakupi je nastala bogata dm- štvena knjižnica z mnogimi redkimi primerki književnih del o kranjski preteklosti. Knjižni- co so bogatile tudi razne zamenjave publikacij s sorodnimi dmštvi po Evropi. Leta 1863 so dmštveno glasilo zamenjavali že s 76 dmštvi. Dmštvena knjižnica je ob koncu stoletja pre- šla v last Deželnega muzeja in je danes prav tako sestavni del knjižnice Narodnega muzeja. Najboljši dokaz uspešnega dela Historične- ga društva za Kranjsko so brez dvoma Mit- theilungen des historischen Vereines für Krain (1846-1868). Praviloma so bili uredni- ki dmštvenega glasila vsakokratni tajniki dru- štva. Tako so kot uredniki nastopali V.F. Klun (1851-1856), E.H. Costa (1856-1858), E. Rebič (1858-1859) in A. Dimitz (1859- 1868), medtem ko je bilo uredništvo v obdob- ju pred osamosvojitvijo dmštva kolektivno. V začetku (do leta 1850) je opazen velik pouda- rek na starejši zgodovini, po letu 1850 pa pri- de do vsebinskih premikov v korist novejše zgodovine, tudi krog sodelavcev se razširi. Prihaja pa tudi do teoretičnega razpravljanja o zgodovinopisju in do polemik. Posamezniki so skušali dvigati slovensko in slovansko za- vest z nekritičnimi in neznanstvenimi teorija- mi (D.Trstenjak), kar je povzročilo hude kriti- 58 ke dela članstva, še zlasti pa so kritike prihaja- le od zunaj. Zgodovinopisje, ki ga je gojilo Historično društvo za Kranjsko, je bilo pod vplivom te- danjega avstrijskega in manj nemškega zgodo- vinopisja. Čeprav je bilo marsikdaj še naivno, premalo kritično, pa vendarle pomeni začetke sistematičnega dela in organiziranja razisko- valcev zgodovine, ki bi jim lahko morda še najbolj očitali pokrajinski koncept in pisanje v nemškem jeziku. Ob ustanovitvi društva je vladalo prepričanje, da je znanstveno literatu- ro treba pisati v nemškem jeziku, češ da slo- venščina še ni zrela za tak način pisanja, pa tudi, da bodo nemško pisani teksti dostopni širšemu krogu bralcev. V 60-ih letih pa je vedno bolj prodiralo spoznanje, da bi morala domača zgodovinopisna dela biti pisana v slo- venskem jeziku. Delo Historičnega društva se je odvijalo na občnih zborih in mesečnih sestankih, ki se jih je udeleževalo v povprečju okrog 30 ljudi, v izjemnih primerih tudi 40 ali več. Že od leta 1853 dalje so na občnih zborih imeli eno do dve strokovni predavanji, potem pa so leta 1856 zaradi velikega zanimanja uvedli vsak prvi četrtek v mesecu t.i. mesečne sestanke. Sprva so na njih poslušali celo štiri do pet pre- davanj, kasneje se je to število zmanjšalo na eno do dve. Tematika predavanj je bila zelo pestra, poudarek je bil na zgodovini Kranjske, vključevali pa so tako arheologijo kot etnolo- gijo, filologijo, politično, gospodarsko in cer- kveno zgodovino, veliko pozornost so name- nili zgodovinskim virom, novejši historični U- teraturi itd. Leta 1867 je prišlo do sporazuma med Hi- storičnim in Muzejskim društvom o skupnih sestankih. Dotlej je tudi Muzejsko društvo, ki je bilo usmeijeno pretežno v naravoslovje, prirejalo svoje mesečne sestanke in to vsako prvo sredo v mesecu v letih 1855 do 1859, po- tem pa vse do leta 1867 takih sestankov Mu- zejskega društva ni bilo. Na uvedbo skupnih sestankov je verjetno vplivalo dejstvo, da je delo Historičnega društva tedaj zašlo v veliko krizo in dejstvo, da je Karel Dežman, sicer duša Muzejskega društva, postal član odbora Historičnega društva za Kranjsko. Toda se- stanki, ki so se vrstili v letih 1867 do 1872, teh je bilo 22, so obravnavali izključno nara- voslovno tematiko, z izjemo leta 1871, ko so prebrali Elzejev prispevek o reformaciji na Kranjskem. V organizacijskem pogledu najdemo med Muzejskim in Historičnim društvom določene podobnosti, bistvena razlika pa je bila v tem, da je bilo Muzejsko društvo vezano na muzej in muzejski kuratorij, ter odvisno od stanov oziroma dežele, medtem ko je bilo Historično društvo bolj samostojno in se je tudi samo vzdrževalo s prispevki članov. Pri izdajanju društvenega časopisa je bilo vsaj v prvih dese- tletjih uspešnejše Historično društvo s svojim glasilom, medtem ko je Muzejsko društvo iz- dalo le tri letnike Jahreshefta, 1866. pa 1. let- nik Mittheilungen des Musealvereins für Kra- in. Naslednji letnik je izšel na svetlo šele 1889, od takrat pa je glasilo redno izhajalo. Razlika med obema društvoma je bila tudi v tem, da je bilo Muzejsko društvo usmerjeno bolj v naravoslovje, čeprav je v začetku tudi zbiralo razne starine in je šele po letu 1885 spet prevzelo skrb za zgodovinsko vedo. ^ Zanimiv je odnos med obema društvoma. Čeprav deluje kar nekaj istih ljudi v enem in drugem društvu, pa do združitve vse do 80-ih let ne pride, kljub raznim predlogom o združitvi.27 Še najbolj blizu se je zdela združi- tev okrog leta 1865, ko je Muzejsko društvo dobilo nov statut in je postalo manj odvisno od deželnih oblasti. Opozorim naj tudi na dejstvo, da v literatu- ri pogosto prihaja do zamenjav obeh društev. Zlasti veliko tovrstnih napak ima žal Sloven- ski biografski leksikon. Tudi sicer je Historič- no društvo za Kranjsko, kolikor se sploh ome- nja, opisano z določenimi zadržki. Nekateri so ga prikazovali kot nemško društvo, druge je motilo dejstvo, da so med slovenskimi člani prevladovah staroslovenci, tretje pa to, da je že Levstikov krog kritiziral društveno glasilo, pisano v nemščini. Prijateljeva ocena,28 na katero se mnogi še vedno zelo naslanjajo, bolj pohvalno govori o Muzejskem društvu in Dežmanu, do Historič- nega društva pa je bolj kritična. Menim pa, da bi kljub nekaterim pomanjkljivostim in napa- kam bilo treba to mnenje popraviti in s tem tudi oceno tedaj delujočih zgodovinarjev, saj bi brez množice zbranega gradiva, poskusov objavljanja virov in regestov, brez razprav in člankov v Mittheilungen, generacija sloven- sko pišočih zgodovinarjev, ki je pričela nasto- pati v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja, imela veliko več začetniških težav. OPOMBE 1. J.Mal, Naše Muzejsko društvo v teku sto let. Glasnik Muzejskega društva za SLovenijo 20, 1939, str. 1-24. - F.Zwitter, Stoletnica Muzejskega društva za Slovenijo, Sodobnost 8, 1940, str. 238-239. - 100 letnica Muzejskega društva za Slo- venijo, Slovenski narod 16.12.1939 (anonimno). — 2. Kar se obletnic tiče, naj opozorim še na dejstvo, da npr. Zgodovinsko društvo za Koroško v sosednji Avstriji kot začetek svojega delovanja označuje leto 1843, torej leto ustanovitve Notranjeavstirjskega Historičnega društva, v katerem so bila združena tri pokrajinska društva in sicer za Koroško, Kranjsko in Štajersko s sedežem v Gradcu. Po drugi strani pa Historično društvo za Štajersko na današnjem av- strijskem Štajerskem kot svoj začetek navaja leto 1850, torej leto osamosvojitve. — 3. Prepis omenje- nega dokumenta nam je na voljo v članku P. Hicin- ger; Ein früherer Versuch, einen hist. Verein für 59 Krain zu bilden; Mittheilungen des historisehen Vereines für Krain (MHK) 1858, str. 87.-89. — 4. A. Müllner, Die Gesehichte des krainischen Lan- des-Museums, Argo V, 1897, str. 7. — 5. Pregleda- la sem Laibacher Wochenblatt 1816-1818 in Ill- yrisches Blatt 1819. — 6. P.Petru v članku ob sto- petdesetletnici Narodnega muzeja, Argo X/1 (1971) omenja, da so že 1809. imeli v mishh muzej Ilirika z južnoslovanskim delovnim področjem. Ta trditev se mi za leto 1809 ne zdi verjetna, pač pa Stratilov rokopis iz leta 1819 govori o muzeju Iliri- je, kar je po mojem predvsem v zvezi z obstojem t.i. Kraljestva Ilirije, ki je bilo organizirano po propa- du Ilirskih provinc oz. točneje leta 1816. Obsegalo je severni del nekdanjih francoskih provinc, to je Primorsko, Kranjsko, beljaško okrožje in civilno Hrvatsko na desnem bregu Save ter bilo razširjeno na distrikta Čedad in Gradišče (ki sta spadala v Napoleonovo italsko kraljestvo) in celovško okrož- je (ki ni bilo pod Francozi).. — 7. P. Hicinger, Ein früherer Versuch ... MHK 1858, str. 87-89. — 8. Prav tam, str. 89. — 9. A. Müllner, Die Gesehichte des krainischen Landes-Museums, Argo V, 1897, str. 34. — 10. B.Reisp, Knjižnica Narodnega muze- ja v Ljubljani, Ljubljana 1976, str. 3 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 64). — 11. Z. Bufon, K stopetdesetletnici Prirodoslov- nega muzeja Slovenije v Ljubljani, Argo X/2, 1971, str. 173. — 12. J. Mal, Naše Muzejsko društvo str. 2-3. — 13. A. Müllner, Die Gesehichte ... str. 95. — 14. O. Janša-Zom, Delovanje zgodovinskih društev s sedežem v Ljubljani v 19. stoletju - Histo- rično društvo za Kranjsko, Ljubljana 1988 (doktor- ska disertacija), str. 289-290. — 15. J. Mal, Naše Muzejsko društvo str. 3-6. — 16. Prav tam, str. 9-10. — 17. Prav tam, str. 11-12. — 18. Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums 1856, 1858, 1862; Mittheilungen des Museal-Ve- reins für Krain 1866. — 19. Mittheilungen des hi- storischen Vereines für Krain (MHK) 1848, str. 4. Tudi Novice 1850, str. 163. — 20. Podrobno o delu odbora Historičnega društva za Kranjsko glej v O. Janša-Zom, Delovanje zgodovinskih društev s sede- žem v Ljubljani v 19. stoletju - Historično društvo za Kranjsko, Ljubljana 1988, str. 64-80. — 21. Prav tam, str. 32-34 in tudi F. Popelka, Der Hi- storische Verein für Innerösterreich und sein stei- rischer Zweigverein; Zeitschrift des Historischen Vereines für Steirmark (ZHVST) 41, 1950, str. 21 ter W. Brantner, 100 Jahre Historischer Verein für Steiermark, ZHVSt 41, 1950, str. 24. Zadnji po- stavlja nekoliko drugačne datume (razlike so v me- secih), vendar gre za ločitvena pojasnila, ki sta jih kranjsko in koroško društvo pismeno poslali v Gra- dec. Kot datum osamosvojitve kranjskega društva pa menim, daje prav upoštevati sklep občnega zbo- ra 5.9.1850. O tem je objavljeno poročilo v MHK 1850, str. 21-28. — 22. Cesarje statut potrdil 9. maja 1853, notranje ministrstvo pa 30. junija 1853. V MHK je bil statut objavljen 1853. — 23. O. Jan- ša-Zom, Delovanje zgodovinskih društev str. 40^3. — 24. Prav tam, str. 44-49. — 25. Prav tam, str. 51-55. — 26. Prav tam, str. 62-63. — 27. Prav tam, str. 292-297. — 28. Ivan Prijatelj, Slo- venska kultumopolitična in slovstvena zgodovina, 1848-1895, 3. knjiga. Ljubljana 1959. KULTURNA IN TELOVADNA DRUŠTVA NA OBMOČJU DOMŽAL DO PRVE SVETOVNE VOJNE MAJDA ŽONTAR V prispevku želim prikazati nastanek kul- turnih in telovadnih društev na območju da- našnje domžalske občine ter njihov razvoj do prve svetovne vojne. Ta dmštva so delovala v večjih središčih (Domžale, Mengeš, Moravče, Dob, Lukovica, Ihan in Radomlje) in so bila žarišča kultumega razvoja v najširšem pome- nu, ne glede na to, če jim je bila kultuma de- javnost osnovni ali le postranski namen. Nji- hov pomen pa ni bil samo v tej dejavnosti. Krepila in utrjevala so tudi narodno zavest in tako predstavljala pomembno oporišče narod- nostnemu boju. To je bilo toliko bolj po- membno v Domžalah, ker je bila večina tam- kajšnje slamnikarske industrije v rokah tirol- skih podjetnikov, ki so v tovamah na boljših mestih zaposlovali izključno Nemce. Ti so v Domžalah ustanavljali tudi svoja politična, šolska in kulturna društva. Ker so bili v do- mžalskih in mengeških društvih včlanjeni tudi ] slamnikarski delavci, so društva utrjevala tudi j njihovo razredno zavest. ; Idejna in politična diferenciacija, ki se je i začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, • se je odražala v delovanju dmštev, tako da so ¦ le-ta postajala tudi oporišča političnim stran-1 kam. Zato sem prikaz društev razdelila naj podlagi njihove politične pripadnosti. ' Obravnavane teme sem se lotila zato, ker ¦ doslej za domžalsko območje še ni pregledne- ' ga in celovitega prikaza razvoja društev, ki so se kakorkoli udejstvovala na kulturnem po- dročju. Dmštveni arhivi se žal niso ohranili, z izjemo društvenih pravil in drobca arhiva do- j mžalskega Orla. Zato sem morala črpati po-i datke predvsem iz časopisja in priložnostnih ' objav posameznih društev. ¦ 60 BRALNA DRUŠTVA Z nastopom ustavne dobe v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bile dane možnosti tudi za ustanavljanje kulturnih društev. Na do- mžalskem območju so nastajala prva kulturna društva z nakajletno zamudo. Po zgledu ve- čjih krajev v bližini, zlasti Kamnika, kjer je •leta 1868 zaživela narodna čitalnica,' so se lo- tili ustanavljanja čitalnice tudi v Moravčah. V podporo tem prizadevanjem so avgusta 1871 organizirali izlet ljubljanskega Sokola v Mo- ravsko dolino, kjer so mu domačini priredih pred zaloškim gradom slovesen sprejem. Pri- pravljali so že čitalniška pravila in zbirali pri- stopne izjave (računali so na okoli 100 čla- nov), pri tem si je najbolj prizadeval dekan Toman, vendar iz neznanih vzrokov čitalnica ni zaživela.2 Že marca 1873 pa so ustanovili Slovensko bralno društvo v Mengšu, ki je bil od leta 1876 trg in mesec dni kasneje enako društvo v Dobu. Bralna društva se niti po kvaliteti niti po številu prireditev niso mogla primerjati s čitalnicami v mestih, vendar so se tudi v njih člani izobraževali ob govorih, recitacijah in igrah v slovenskem jeziku ter utrjevali sloven- sko narodno zavest. Naročeni so bili na različ- ne časopise, prirejali so poučna predavanja in družabne prireditve. Obe omenjeni bralni društvi sta bili sprva zelo aktivni. V njih so se zbirali narodno zavedni podeželski veljaki, saj je bil predsednik mengeškega društva graščak Mihael Stare, podpredsednik pa lastnik ope- karne Milan Jenčič. V dobsko bralno društvo je zahajala predvsem gospoda z bližnjih gra- dov Krumperk, Čemelo in Čemšenik, uradni- ki brdskega okrajnega sodišča, tudi pisatelj Janko Kersnik, ter učitelji in duhovniki. Kmetov v društvo še niso pritegnili. Že po kratkem času je delovanje obeh dmštev usah- nilo, toda v Mengšu le za kratek čas, saj sta bralno dmštvo leta 1887 kaplan Anton Kob- lar in učitelj Paternoster na novo ustanovila, vanj seje takoj vključilo 40 članov.3 Obnovitev mengeškega dmštva sodi v čas, ko je leta 1885 časopis Slovenski narod spro- žil široko akcijo za pospešeno ustanavljanje bralnih društev zaradi njihovega velikega po- mena za preprosto slovensko ljudstvo. V uvodniku »Snujmo bralna društva« je dopis- nik ugotavljal, da obstajajo v nekaterih trgih bralna društva in še celo čitalnice, da pa so po vaseh prava redkost, čeprav jih ne bi smeli pogrešati v nobeni večji župniji. Za njihovo razširjanje bi morali skrbeti predvsem učitelji in duhovnik.4 V letu 1887 je tudi časopis Slo- venec razpravljal o tem, kakšna naj bodo bral- na dmštva in čitalnice. Kritiziral je preveliko število veselic, ki so jih društva prirejala in se zavzemal, naj bi gojila predvsem poučna pre- davanja in petje. Poudarjal je potrebo, naj bi se v vsaki fari ustanovila bralna društva in knjižnice.5 Na nadaljnji razvoj čitalnic in bralnih dru- štev so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začele vplivati politične razmere. Do tedaj vsenarodna društva so dobivala bolj ali manj strankarsko obeležje. V mestih, trgih in drugih večjih naseljih, kjer so imeli liberalci glavno oporo in so se oslanjali zlasti na del inteligen- ce in na učitelje, uradnike, trgovce in nekatere gostilničarje, so prišle čitalnice in bralna dm- štva pod njihov vpliv.6 Tako je bilo tudi v Mengšu, kjer se je začel uveljavljati mlajši rod dmštvenikov, ki se je oprijel liberalnih nazo- rov. Po odhodu kaplana Antona Koblaija v Šenčur pri Kranju v začetku leta 1888 je dru- štvo pridobilo prostore v Deklevovi gostilni, knjižnico pa so uredili v šoli. Za nadaljnji raz- voj in rast dmštva so bili zaslužni zlasti nadu- čitelj Lovro Letnar, že omenjeni Milan Jenčič in Fran Ropret.'' Liberalci so ustanavljali nova bralna dm- štva predvsem kot protiutež katoliškim izo- braževalnim dmštvom in to leta 1893 v Do- mžalah, 1899. v Radomljah, 1903. v Dobu in Moravčah in leta 1905 dramsko društvo na Rovah.8 Ustanovitev domžalskega bralnega dmštva je bila povezana z veliko slavnostjo, ki je pre- rasla v pravo politično manifestacijo. Udeleži- la so se je številna narodna dmštva. Lira iz Kamnika, domžalski in mengeški gasilci, do- mžalska godba in številni rodoljubi iz Domžal in okolice. Napolnili so veselični prostor pri Jermanu. Dmštveni predsednik, državni po- slanec Josip Kušar, je v svojem govom pouda- ril predvsem pomen bralnega dmštva, »ki naj nemškim naseljencem v Domžalah pokaže vi- soko narodno zavest domačinov«. Poleg Ku- šarja so imeli največ zaslug za dmštvo še Jer- man, Januš in Kuralt. O dejavnosti tega dm- štva v naslednjih letih skoraj ne najdemo po- ročil, verjetno je prenehalo obstajati, ker so bralno dmštvo s pevskim odsekom leta 1906 v Domžalah ponovno snovali.9 Na splošno pa narodno napredna stranka v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v za- četku tega stoletja kultumoprosvetnim dru- štvom ni posvečala večje pozornosti. Opirala se je predvsem na sokolska društva, ki so pri- šla ob prelomu stoletja pod njen vpliv, in na narodnoobrambno šolsko organizacijo sv. Ci- rila in Metoda, ki je postala po letu 1907 po- vsem liberalna. Ta je imela svoje podmžnice tudi na Brdu pri Lukovici (1886), Radomljah, Domžalah (1908), Moravčah in Mengšu (1909)'0 Bralna dmštva na domžalskem območju so razvila do prve svetovne vojne bolj ali manj bogato dejavnost. Razen običajnih gledali- ških, pevskih in dmžabnih prireditev ter pre- davanj, so imela proslave tudi ob različnih ju- bilejih. To so bile večje prireditve, kjer so na- vadno nastopala vsa bližnja narodna dmštva 61 Pravila Bralnega društva v Moravčah iz leta 1903, Arhiv Republike Slovenije in na katerih so manifestirali politične in na- rodnostne nazore. Svojo 25. obletnico je 3. avgusta 1913 proslavilo bralno društvo v Mengšu, ki je tako v kulturnem kot družab- nem življenju uspešno delovalo. • ' Predvsem po zaslugi učitelja Janka Tomana je izstopalo bralno društvo v Moravčah, ki je dobilo z dograditvijo Zadružnega doma leta 1911 svoj oder in druge prostore, s tem pa tudi neprimerno boljše možnosti za svoje de- lovanje. Razen tega je trg poznal že nekaj kul- turne tradicije, saj je delovalo tu od leta 1892 samostojno pevsko društvo, za katerega usta- novitev in nadaljnjo rast je bil prav tako za- služen učitelj Janko Toman. Leta 1906 je pri- šlo to društvo pod okrilje liberalne stranke in je tesno sodelovalo z bralnim društvom in drugimi narodnimi društvi v kraju in okolici, kar je bilo vidno tudi na veliki pevski priredi- tvi 20. avgusta 1911, ko je društvo praznovalo dvajsetletnico svojega delovanja.'2 Na Brdu pri Lukovici, kjer je bil sedež okrajnega sodišča, ni bilo bralnega društva. Njegovo vlogo je tu do neke mere prevzelo pevsko društvo Zarja, ki se v desetletju pred prvo svetovno vojno večkrat omenja v časopi- sju. Poleg pevske dejavnosti je namreč imelo na programu tudi dramske in družabne prire- ditve. 6. januarja 1905 so priredili večji kon- cert v proslavo rojstva moravškega rojaka matematika Jurija Vege, ki so se ga udeležili kmetje in inteligenca iz bližnje okolice. Po odhodu animatorja društvenega življenja, pe- vovodje Oskarja Deva v začetku leta 1905, je delovanje društva sprva zamrlo, a že v nasled- njem letu so pod vodstvom režiserja Drolla obnovili predvsem dramsko dejavnost. 13 Ljudskoizobraževalnemu in narodnoob- rambnemu delu med najširšimi sloji prebi- valstva so v liberalnem taboru namenili večjo pozornost narodni radikali. S pomočjo aka- demskega ferialnega društva Prosveta, ki so ga ustanovili leta 1904 v Ljubljani, so si prizade- vali, da bi v vseh^ večjih krajih imeli javne ljudske knjižnice. Že v istem letu so tudi do- mžalski študentje Avgust Trojanšek, Franc Breceljnik, Ivan Kralj in Ivan Kecelj ustano- vili potujočo prosvetno knjižnico. Pod vod- stvom knjižničarja Antona Juvana je lepo us- pevala in se je vanjo vpisalo večje število bral- cev. Čez dve leti pa je Prosveta odprla javno ljudsko knjižnico tudi v Radomljah. 14 KATOLIŠKA IZOBRAŽEVALNA DRUŠTVA Katoliški krogi so usmerili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kultumoprosvetno de- lovanje najprej med delavstvo. Delavska dru- štva, ki so jih ustanavljali krščanski socialisti, naj bi predstavljala protiutež živahnemu delo- vanju socialne demokracije. S kultumopro- svetnim delovanjem naj bi odvračala delavce od socialne demokracije, zlasti tiste, ki so šele prihajali s podeželja. I. slovenski katoliški shod leta 1892 se je zavzel tudi za vse vrste in oblike katoliškega kulturno prosvetnega dela. Vendar je preteklo še nekaj let, daje prišlo do res sistematičnega dela na tem področju. Krš- čanska delavska društva so povezovali v Slo- vensko krščansko socialno zvezo, ki so jo no- vembra 1897 ustanovili v Ljubljani. 15 Potrebo po takem društvu so čutili tudi v Domžalah in v Mengšu, kjer je število delav- stva naraščalo, saj so domžalske tovarne že leta 1880 zaposlovale okrog 400 delavcev in delavk. Glavnemu pobudniku, tamkajšnjemu župniku Francu Bemiku, je uspelo leta 1897 ustanoviti Krščansko delavsko podporno dru- štvo v Domžalah, istega leta pa je mengeški kaplan Tomaž Rožnik ustanovil enako dru- štvo tudi v Mengšu. Poleg delovanja na social- nem področju, je bil namen teh društev, kot je razvidno iz njihovih pravil, pospeševati izo- brazbo delavcev. Obe društvi sta vključevali le moške člane, delavce in obrtnike, čeprav je bilo v tovamah zaposlenih tudi veliko število delavk. Dmštvi med delavstvom nista naleteli na večji odziv in sta bolj životarili. Med glav- nimi vzroki za nedelavnost navajajo tudi po- manjkanje lastnih prostorov.'6 Katoliška narodna stranka si je prizadevala, da bi dobila med kmečkim prebivalstvom po vaseh in pri drobnem meščanstvu (zlasti obrt- nikih) v mestih popoln vpliv tudi na kulturno 62 Dramska skupina Katoliškega izobraževalnega društva v Domžalah pred prvo svetovno vojno prosvetnem^področju. Leta 1897 je Slovenec v članku »Česa nam je traba«, prvič krepko podčrtal, daje treba v vsaki župniji ustanoviti bralno društvo na katoliški podlagi.''' Nekaj let kasneje (1902) je tudi Slovenski list, glasilo krščanskih socialistov, agitiral za ustanavlja- nje takih društev in pri tem poudaril, »da živi- jo Slovenci v kritičnem času, ker jih ogrožajo Nemci in Italijani in ker se hkrati bije tudi boj med političnima strankama. Slovenski jezik se bo ohranil le, če se ljudstvo gospodarsko okrepi in se otrese tujega kapitala.... Naš čas je čas kutumega boja. Po farah naj bi ustanovili izobraževalna društva, ki naj bi s socialnover- skimi predavanji, poukom, zabavami in širje- njem ustreznih knjig in časopisov ohranjala lujudstvu vero in narodnost.«'8 Katoliška izobraževalna društva so se leta 1902 povezala v Zvezo vseh Ijudskoprosvet- nih društev na Slovenskem, ki je nastala z reorganizacijo Slovenske krščanske zveze. Krščanski socialisti niso več ustanavljali de- lavskih društev, pač pa so težišče svojih priza- devanj prenesli na strokovna društva.'9 V tem času so začeli množično ustanavljati katoliška izobraževalna društva tudi na do- mžalskem območju. Navajam jih po časov- nem zaporedju nastanka: 1903 v Moravčah, 1904 v Domžalah, 1905 v Ihanu in na Rovah, 1906 v Dobu, 1908 v Radomljah in 1910 v Jaršah in na Homcu. Domžalsko društvo je nastalo s preimeno- vanjem iz prejšnjega Krščanskega delavskega podpornega društva, ki je imelo tedaj le še 26 članov, kar po društvenih pravilih ni več za- doščalo za obstoj društva, saj je bilo za to po- trebno najmanj 30 članov. Novo društvo je v svojem imenu in društvenih pravilih še vedno poudarjalo tudi svojo vlogo podpornega dru- štva. 20 V navedenih katoHških izobraževalnih dru- štvih so nastopali kot aktivni voditelji pred- vsem duhovniki, naslanjala pa so se tudi na inteligenco, čeprav se učitelji v ta društva sko- rajda niso vključevali. Društva so imela svoje prireditve sprva kar v župniščih ali na pro- stem, postopoma pa so nekatera začela graditi ljudske ali prosvetne domove. Društveni dom v Domžalah, ki je bil zgrajen po načrtih tesar- skega mojstra Franca Ravnikarja, so odprli in blagoslovih 28. avgusta 1910. Slovesnosti seje udeležilo 310 orlov v krojih in okrog 5000 ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Zbranim sta spregovorila deželni poslanec dekan Ivan La- vrenčič in državni poslanec dr. Janez Ev. Krek. Popoldanski nastop orlov na Miillerje- vem travniku, ki so ga priredili za telovadišče, je bila ena največjih orlovskih prireditev v kamniškem okraju. Proslavo so zaključili z veliko vrtno veselico, na kateri sta igrali do- mžalska in mengeška godba, nastopili pa so tudi pevski zbori iz okoliških krajev. Istega 63 leta je dobilo svoj dom tudi Katoliško izobra- ževalno društvo v Moravčah. Mengeško dru- štvo pa je v letu 1906 kupilo takratno Ladstät- terjevo tovarno in jo deloma preuredilo za nove namene. Septembra 1907 so ob slovesni otvoritvi doma praznovali tudi desetletnico mengeškega društvenega delovanja. Ostala društva pa so se še naprej ubadala z neprimer- nimi prostori in jih obnavljala. V Ihanu so na primer leta 1913/14 povečali prostore in zgradili oder. Podobno kot druga kuhumoprosvetnma društva, so imela tudi katoliška izobraževalna društva na domžalskem območju pevske zbo- re, tamburaške orkestre, predvsem pa so bili dejavni ljudski odri, na katerih so se zvrstile številne ljudske igre in igre z versko vsebino. Le redka društva so že pred prvo svetovno vojno uprizarjala bolj zahtevna dramska dela. Tako so na primer v domžalskem društvu igrali Finžgarjevega Divjega lovca in Našo kri, Jurčič - Steržajeve Tihotapce, Rokovnjače, Domna, Dimeža, Desetega brata, J. Ev. Kre- ka Turški križ, Sketovo Miklovo Zalo in dru- ge. Do prve svetovne vojne se je na domžal- skem ljudskem odru zvrstilo več kot 50 dram- skih prireditev. Omenimo naj, da so igrali tudi igre s samo ženskimi in samo moškimi vloga- mi. Nadalje so imela društva v svojem progra- mu redna predavanja z različno politično - socialno in versko tematiko, včasih so vklju- čevala tudi gospodarski in gospodinjski pouk. Vsa društva pa so imela knjižnice in so prire- jala občasne izlete in družabne prireditve. Pri delu jim je bila v pomoč Slovenska krš- čanska socialna zveza, oziroma kasneje Zveza ljudskoprosvetnih društev. Organizirala je let- na zvorovanja, ki so postala glavna vez med društvi, prirejala predavanja in tečaje za dru- štvene voditelje in izdala tudi Zbirko ljudskih iger. Njen Ljudski oder pa je pomagal pode- želskim odrom pri njihovem delovanju. Najmočnejši sta bili katoliški izobraževalni društvi v Domžalah in Moravčah, ki sta izsto- pali tako po številu članov (domžalsko dru- štvo je štelo leta 1907 327 članov, moravško pa leta 1911 241 članov) kot tudi po svojih dejavnostih in številnih prireditvah.'6 Posebnost domžalskega društva je bil odsek, ki je zastopal interese slamnikarskega delav- stva. V njem je imel 22. septembra 1907 do- mžalski župnik Franc Bemik predavanje o strokovni organiziranosti, ki so se ga udeležiU številni slamnikarski delavci. V tem času je namreč prišlo do večjega nasprotovanja med tovarnarji in domžalski delavstvom. Rezultat tega predavanja je bila ustanovitev strokovne- ga odseka, v katerega so se vključili delavci, člani društva. Na podlagi dopolnjenih dru- štvenih pravil je dobil strokovni odsek nalogo, da samostojno razpravlja, razsoja in sklepa o zadevah gmotnega položaja in varstva svojih članov. Najvišji organ strokovnega odseka je bil delavski svet, ki so ga sestavljali zaupniki in zaupnice iz posameznih tovarn. Takoj po ustanovitvi je strokovni odsek začel celo z mezdnim gibanjem in organiziral 30. septem- bra stavko v Ladstätterjevi in Kurzthalerjevi tovarni. Delavski zaupniki so zagrozili s splošno stavko vsega slamnikarskega delav- stva v Domžalah in končno dosegli zvišanje mezd za 10 do 20 %. Društvo si je zaradi tega odločnega nastopa pridobilo številne nove člane in je ob koncu leta 1907 štelo 372 čla- nov. Zaradi vodenja stavke je hotela oblast društvo razpustiti, vendar je vodstvo dokaza- lo, da mu društvena pravila tako dejavnost dovoljujejo. Po stavki se je strokovni odsek omejeval le še na posamezna posredovanja pri zadevah svojih članov, novih mezdnih gibanj pa ni več organiziral. Poudariti je treba, da se strokovni odsek ni vključil v Jugoslovansko strokovno zvezo, centralo krščanskosocialnih strokovnih organizacij.22 Socialni demokraciiji se na domžalskem ob- močju v času pred prvo svetovno vojno kljub številnemu industrijskemu in obrtnemu de- lavstvu ni uspelo utrditi. Njena kulturna orga- nizacija. Splošna delavska zveza Vzajemnost, kije sredi leta 1911 ustanavljala svoje podruž- nice po vsej Kranjski, si je prizadevala, da bi imela podružnici tudi v Domžalah in Meng- šu. Ustanovitev je preprečila razpustitev Vza- jemnosti aprila leta 1913. Deželna vlada je namreč izrabila socialnodemokratsko priredi- tev, na kateri je imel Ivan Cankar predavanje Slovenci in Jugoslovani in prepovedala Vza- jemnost z obrazložitvijo, daje posegla na poli- tično področje in tako prekoračila določila statuta.23 GODBE Poleg društev, ki so izhajala iz neke širše or- ganiziranosti, so delovala še nekatera posa- mična samostojna društva. Veliko zaslug za rast in širjenje glasbene dejavnosti so imela na Domžalskem predvsem godbena in pevska društva. Poudariti moramo pomen domžalske in mengeške godbe, ki sta začeli delovati že leta 1884, kot prvi podeželski godbi na Kranj- skem. Ustanovitev domžalske godbe je bila po- membna tudi v narodnostnem pogledu. Na- stala je kot protiutež godbi tirolskih priseljen- cev v Domžalah, ki jo je sestavljalo 6 do 8 godbenikov in je nastopala pod vodstvom Ju- rija Krölla. Na pobudo učitelja Franca Pfe- iferja je v okviru domžalske požarne hrambe leta 1884 začela delovati pihalna godba, ki je že naslednje leto prerasla v samostojno dru- štvo. Sprva je bilo vanjo včlanjenih samo 10 godbenikov (Martin, Jakob in Josip Flis, An- ton Müller, Franc in Anton Zajec, Karel Fle- rin, Josip Jezernik, Josip Tönig in Gašper Ju- van) iz Domžal, Stoba, Stüde in Vira. Prvi ka- 64 Mengeška godba leta 1910 pelnik je bil Franc Pfeifer, nato pa so se do prve svetovne vojne zvrstili še Kamničan Ja- nez Hace (do 1899), Jakob Flis (do 1903), Ivan Pavlin (do 1908), France Šme (do 1913) in Ivan Cerar (do prve svetovne vojne), vsi iz Domžal. Od leta 1899 dalje je samostojno na- stopal tudi godalni oktet. Društvo je v nasled- njih letih pridobilo nove godbenike in je ob svoji 25. obletnici, ki sojo svečano proslavili junija 1911, imelo 24 članov. Najmočnejša pa je bi la domžalska godba med leti 1912 in 1914, tedaj je štela okoli 40 godbenikov. Vaje in društvene prostore so imeli sprva v nekda- njem tabornem stolpu na Goričici, od leta 1888 pa v stari šoli. Pomen in dejavnost dom- žalske godbe za razvoj kraja sta povezana tudi z novim Godbenim domom, ki so ga v Dom- žalah odprli avgusta 1929 in je bil eden prvih takih domov na Slovenskem.24 Isto leto kot v Domžalah, so ustanovili godbo tudi v Mengšu. 2. novembra 1884 je 33 članov pripravljalnega odbora objavilo zani- miv oglas, v katerem so naznanili ustanovitev godbenega društva in vabili prebivalce Meng- ša in okolice naj se včlanijo v društvo in pri- spevajo svoj delež za kritje dolga za inštru- mente. Deželna vlada je potrdila društvena pravila šele tri leta kasneje (1887). Zasluge za godbeno društvo v Mengšu imajo predvsem društveni meceni Peter Majdič, posestnik in lastnik večjega mlina, lastnika mengeške gra- ščine Tone, zlasti pa Mihael Stare, v desetlet-, ju pred prvo svetovno vojno pa že omenjeni Milan Jenčič. Razvoj mengeške godbe v ob- ' ravnavanem obdobju je povezan predvsem z < Bernardom Degischeriem, postanem in po-, sestnikom iz Malega >/Iengša. Bil je pobudnik • za ustanovitev godbe in je dal v najem tudi, svoje gospodarske prostore za vaje in sestanke. Složno je sodeloval z Matijo Liparjem, ki je znal navdušiti mlade za sodelovanje pri godbi. Že takoj ob ustanovitvi je štela mengeška god- ba 42 članov. Kot kapelnika moramo omeniti ! še Franca Degischerja in Petra Liparja, ki je vodil godbo vse do leta 1953. Obe godbi sta nastopali na vseh večjih pri- reditvah v domačem kraju in po vsej Slo- veniji.25 TELOVADNA DRUŠTVA - SOKOL, OREL Tako Narodno napredna kot Katoliško na- rodna (od leta 1905 Slovenska ljudska stran- ka) stranka sta pripisovali velik pomen dru- štvom, ki so bila v svoji osnovi telovadna. So- kolsko društvo v Domžalah je bilo celo eno vodilnih društev v kraju. Nastalo je v sklopu prizadevanj za nacionalno obrambo Domžal. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je nemška nacionalna aktivnost močno povečala, kar so občutili tudi v Domžalah, kjer so bili glavni nosilci nemškega pritiska tirolski podjetniki, lastniki tamkajšnje slamnikarske industrije. 65 Ljudski dom v Moravčah Načrti za ustanovitev sokolskega društva so obstajali že pred letom 1905. Pobuda je priha- jala predvsem iz vrst študentske mladine, kije pripravljala v večjih krajih na domžalskem območju razne proslave v čast pomembnejših domačinov, shode, gledališke igre in zabave. Posebno vzpodbudo pa je predstavljalo agilno sokolsko društvo v Kamniku, ki je že v prvih mesecih svojega delovanja (ustanovljeno je bilo 3. decembra 1904) razvilo bogato dejavnost.26 Ustanovitev Sokola so pospešili dogodki v Domžalah 1. junija 1905. Takrat je namreč nemško pevsko društvo Andreas Hofer pro- slavilo razvitje društvene zastave. Pridružili so se mu številni Nemci, člani nemških dru- štev Turnverein, Edelweiss in drugih, ki so se pripeljali z vlakom iz Ljubljane, Tržiča, Celja, Beljaka in od drugod. Zavedni Slovenci v Domžalah, ki so čutili, da se nemška nacio- nalna aktivnost povečuje, so šteli to dejanje za provokacijo. Kot odgovor nanjo so ob istem času pripravili svoj koncert na vrtu gostilne pri Kuharju in nanj povabili kamniško godbo. V noči pred 1. julijem so po okoliških vaseh lepili plakate in pozivali na svojo prireditev. Odzvali so se številni rodoljubi iz Domžal in okolice, največ iz Kamnika. Nemško proslav- ljanje na vrtu Antona Kleinlecherja je doseglo svoj višek, ko so začeli prepevati nemške pes- mi. Takrat je prišlo do demonstracij in vsa slovenska množica na čelu s kamniško godbo je začela prepevati slovenske pesmi. Posredo- vati je moralo orožništvo, ki je razganjalo slo- venske demonstrante in uporabilo celo orožje. Več udeležencev demonstracij so domžalski podjetniki celo odpustili. Do teh protinemških demonstracij v Dom- žalah je prišlo istega dne, ko je bila za nekaj časa prepovedana ustanovitev Slovenske so- kolske zveze in onemogočen sokolski shod na Dunaju.27 V naslednjih mesecih sta liberalni glasili Gorenjec in Kamničan pozivali naj se »vsak le količkaj slovensko misleči Domžalec s po- nosom vpiše v društvo, ki je za vašo vas in okolico velevažno in takorekoč straža proti nemškemu nasilju, katero ste ravno v zadnjih časih ostro občutili. Le s tem boste dokazali, da ste res zavedni Slovenci«.28 Po zaslugi agilnega pripravljalnega odbora, katerega člani so bili Franjo Breceljnik, Av- gust Trojanšek in Ivan Kralj, je bil že ob kon- cu leta 1905 ustanovljen domžalski Sokol. Iz- volili so društveni odbor, ki so ga sestavljali starosta Andrej Slokar, podstarosta Bedrih Polak, načelnik Franjo Breceljnik, tajnik Kri- stian Engelman, blagajnik Franc Kuhar ter odborniki Ivan Kralj. Tone Zalokar in Janez Rihtar. Po socialnem sestavu so bili člani od- bora absolventi gimnazije (2), kmetje (3), nad- učitelj, trgovec in uradnik. Velika opora od- boru so bili tudi Avgust Trojanšek iz Stoba, Ivan Kecelj iz Trzina in Milan Jenčič iz Mengša. K društvu je takoj pristopilo 128 čla- nov. Domžalski Soko] je zajemal območje do Dolskega na eni in Črnega grabna na drugi strani, v svoje vrste pa je pritegnil le člane z 66 Nastop skupine naraščajnikov z lestvami ob otvoritvi Sokolskega doma v Domžalah leta 1911 območja Doba in Moravč do Črnega grabna. Sokol v Domžalah je bil do prve svetovne vojne edino sokolsko društvo v današnji do- mžalski občini. Šele leta 1919 je po zaslugi podjetnega Milana Jenčiča zaživelo sokolsko društvo v Mengšu, dve leti kasneje pa so dobi- li sokolske odseke tudi v Moravčah, Dobu in na Brdu pri Lukovici.29 Namen sokolskega društva je bil, kot je raz- vidno iz društvenih pravil, prispevati h krepi- tvi telesnih in naravnih moči slovenskega ljudstva. Ta namen je doseglo društvo s tem, da je gojilo telovadbo, prirejalo izlete in za- bavne prireditve, pa tudi s predavanji in izda- janjem publikacij. Za posamezna področja društvenega delovanja so bili predvideni po- sebni odseki, kot vaditeljski zbor, izobraževal- ni odsek in drugi.30 Kot v drugih sokolskih društvih, je bila tudi pri domžalskem Sokolu telovadba poglavitna in najpomembnejša oblika dela. V času, ko je nastajal domžalski Sokol, je bila redna telo- vadba v sokolskih društvih že v vseh pogledih organizirana sistematično, po enotnih načelih in po strogo določenem programu. Na podlagi Tyrsevih idej jo je začrtal dr. Viktor Mumik (1874 - 1964), načelnik ljubljanskega Sokola, ki se je zavzemal za sistematično, vzgojno na- ravnano telovadbo, ki naj povezuje sokolska društva v močno skupnost, na kateri naj sloni široko narodno delo. 10. oktobra 1905 so ustanovili Slovensko sokolsko zvezo, h kateri je že naslednje leto kot 21. društvo pristopil tudi domžalski Sokol. Tako je bila ustvarjena podlaga za enotno in množično sokolsko or- ganizacijo na Slovenskem.31 Domžalski sokoli so takoj začeli z redno te- lovadbo in to s prostimi vajami in vajami na orodju. Sprva so telovadili štirikrat tedensko pod vodstvom načelnika Franja Breceljnika in odbornika Ivana Kralja. Vso podporo pa je imel dožalski Sokol tudi v kamniškem in lju- bljanskem sokolskem društvu. Velike zasluge za razvoj telovadbe v Domžalah so imeli člani ljubljanskega Sokola Bojan Drenik, Kostena- pfel in Burgstaler, ki so prihajali na pomoč v Domžale. Kmalu so vzgojili vrsto dobrih telo- vadcev, ki so jo sestavljali: Lokar, Ložar, Tone Zalokar, Skok, Trojanšek, Janez Ga- brič in drugi. Domžalski sokoli so sodelovali tudi na raz- ličnih prireditvah in manifestacijah sokolskih in drugih narodnih društev na domačem tere- nu pa tudi na Notranjskem in Gorenjskem. Priljubljena oblika društvenega delovanja so postali izleti v okolico Črnega grabna, ki so bili največkrat združeni z javno telovadbo. Obenem so želeli z njimi zbuditi po vaseh med kmečkim prebivalstvom zanimanje za sokolsko idejo.32 V pomoč novoustanovljenemu domžalske- mu društvu so 15. avgusta 1907 v nacionalno ogroženih Domžalah priredili javni nastop Slovenske sokolske zveze, na katerem je s pro- stimi vajami nastopilo okoli 100 telovadcev. Namen prireditve je bil podpreti mlado sokol- sko društvo v Domžalah in mu pokazati, kako mora delati, da doseže pravi cilj.33 Osrednji problem domžalskega Sokola so bili društveni prostori in telovadnica. Sprva so si pomagali z večjo gostilniško sobo pri Ku- harju, ki pa je bila za telovadbo neprimerna. Zato se je kmalu porodila ideja o gradnji so- kolskega doma. Takratni starosta Franc Rav- nikarje izdelal načrte za novo stavbo, ki so jo začeli graditi leta 1909. Zemljišče so kupili od 67 Kuralta na lepem prostoru ob državni cesti. Gradbeni odbor, ki so ga sestavljali podjetni sokolski odborniki iz Domžal in okolice, si je kot glavno nalogo zastavil zbiranje denarja in gradbenega materiala na območju Domžal in sirom po Sloveniji. Najeli so tudi posojila pri Mestni hranilnici v Kamniku. V pozivu za denarno pomoč, ki ga je objavil časopis Gore- njec oktobra 1909 pravijo: »Gradnja sokolske- ga doma pomeni boj za obstanek slovenstva v Domžalah. Nemci imajo namreč že vso oblast v svojih rokah. Po drugi strani pa segajo tudi klerikalci po lepih Domžalah, gradijo si svoj društveni dom«. Na ta način je dobil domžal- ski Sokol kot eno redkih sokolskih društev na Kranjskem svoj lastni Sokolski dom in letno telovadišče ob njem. 8. avgusta 1911 so dom ob navzočnosti velikega števila sokolov in okoliških prebivalcev slovesno odprli.34 Otvoritev Sokolskega doma so združili z večjim sokolskim zletom. Udeležila se ga je celotna ljubljanska sokolska župa in številni sokoli iz Štajerske, Krasa, Gorenjske in Do- lenjske. V sprevodu po Domžalah je nastopilo okoli 500 sokolov v krojih. Zveza sokolskih društev je utemeljevala svoj zlet v Domžalah z naslednjim: »Z oziroma na nemške Tirolce, ki gradijo nove tovarne, kupujejo posestva, gra- dijo nemške šole, in močan pritisk klerikalnih organizacij, se je Zvezin odbor odločil, da bodo priredile ljubljanska in bližnje sokolske župe zlet v Domžale«. Starosta sokolske Zve- ze Oražen in deželni poslanec dr. Triler sta v svojih govorih poudarjala pomen novega So- kolskega doma za Domžale in za sokolsko gi- banje sploh. Na popoldanskem javnem telovadnem na- stopu, ki ga je vodil načelnik Zveze sokolskih društev Viktor Mumik, so nastopili naraščaj- niki, telovadke iz Ljubljane in Kranja ter vrsta ljubljanskih telovadcev. Posebno učinkovite so bile proste vaje, ki jih je izvajalo 150 soko- lov. Tako po številu udeležencev kot po kako- vosti telovadbe je bila to ena največjih sokol- skih prireditev v Domžalah v obravnavanem času.35 Sokolski dom je omogočal najrazličnejše proslave in prireditve vsem narodnim dru- štvom in je postal središče narodnostnega de- lovanja v Domžalah in okolici. Izgradnja doma in telovadišča je stala okoli 60.000 kron. Zapadle denarne obveznosti so predsta- vljale veliko breme za društvo. Da dolgovi ne bi vplivali na njegovo delovanje, so leta 1912 ustanovili Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma v Domžalah in nanj prene- sli vse finančne obveznosti. Njegovi člani An- drej Slokar, Franc Kuhar, Milan Jenčič, Franc Ravnikar in Franc Majzel so se kot poroki ob- vezali, da bodo izplačali društveni dolg. Orga- nizirali so nabiralno akcijo s pomočjo nabiral- nih blokov in nabiralnikov, vendar akcija ni naletela na večji odmev. Tako se je znašlo društvo pred začetkom prve svetovne vojne v velikih finančnih težavah. Celoten dolg je bil plačan šele v jeseni 1920.36 S pridobitvijo Sokolskega doma se je začelo novo, uspešno obdobje v razvoju in delovanju domžalskega Sokola. Sokolska organizacija je bila pod liberalnim vplivom, vendar v do- mžalskem društvu sprva še ni prišlo do ostrej- še politične diferenciacije. Šele z nastankom orlovskih telovadnih odsekov v Domžalah in okolici leta 1909, so se odnosi začeli zaostro- vati. Starosta društva je bil do srede leta 1913 Franc Ravnikar, po njegovi preselitvi v Lju- bljano pa Andrej Slokar. Za uspehe, ki jih je imel Sokol na telovadnem področju, pa imajo zasluge predvsem načelnik Fran Majzel, ki je pet let vodil telovadce in je bil izredno sposo- ben organizator, mednarodno uveljavljeni te- lovadec Vinko Rabič in po njegovem odhodu leta 1913, Jože Gašperlin. Število članov So- kola seje leta 1911 precej zmanjšalo, društvo je tedaj štelo le še 84 članov. Zato so si priza- devali pridobiti predvsem mladino, ki so jo navduševali za sokolstvo in jo seznanjali s po- trebami, ki jih je imel Sokol posebno v Domžalah.37 Težišče delovanja so bili tudi v zadnjih pe- tih letih pred prvo svetovno vojno javni telo- vadni nastopi, združeni z veselicami in izleti. Živahni so postajali stiki z Moravčami. Posa- mezni domžalski sokoli so se udeležili vseso- kolskega zleta v Pragi leta 1913. Pomembna je bila tudi kulturna dejavnost domžalskih sokolov. V okviru društva je de- loval tamburaški orkester Zvonček, ki je na- stopal tudi na vseh sokolskih prireditvah. Pri- rejali so predavanja in tako izobraževali svoje člane, občasno pa je tudi dramski odsek upri- zarjal enodejanke in šaljive igre. Sokoli so gojili tudi družabno življenje, kar je razvidno iz ohranjenih vabil na silvestrova- nja, maškarade, vrtne veselice. Vse te priredi- tve so bile dobro obiskane. Poleg Domžalča- nov in Stobljanov so se jih udeleževali tudi meščani iz Ljubljane, kmetje iz Ihana, Mo- ravč, Vira, Doba, Brda pri Lukovici ter v veli- kem številu Mengšani. Leta 1913 so sokoli poživili tudi dejavnost podružnice sv. Cirila in Metoda v Domžalah. Prireditve so imele največkrat namen, da zberejo sredstva za ure- janje prostorov, nabavo telovadnega orodja in drugo. 38 Telovadni odsek Orel Enako kot pri kulturnih društvih, je prišlo do klerikalno - liberalne ločitve tudi na po- dročju telovadbe. Proti Sokolu je dr. Janez Evangelist Krek ustanovil Orla. Zamisel o klerikalni telovadni organizaciji je dobila potrditev na letnem zborovanju Slovenske krščanske socialne zveze 3. in 4. septembra 68 Ihanski orli leta 1912 1905 v Mariboru, kjer so sklenili, da bodo za- i čeli z organizacijo telovadnih odsekov. Tako i so nastajala orlovska društva, toda že leta : 1907 je strankino vodstvo sprejelo sklep o or- ganiziranosti Orla v obliki odsekov katoliških | izobraževalnih društev. Po njihovih nazorih telovadba ni mogla biti samostojna oblika vzgojnega dela, ampak je lahko samo dopol- njevala tisto, česar z drugirni vzgojnimi sred- stvi ni bilo mogoče doseči. Še v istem letu so ustanovili Zvezo telovadnih odsekov v okviru Slovenske krščanske socialne zveze. Število orlovskih odsekov je začelo naglo naraščati.39 Med prvimi so leta 1909 ustanovili orlov- ska odseka v Mengšu in Domžalah. Predsed- nik domžalskega odseka je postal gostilničar Anton Müller (leta 1910 pa Janez Kopač), na- čelnik pa učitelj Franc Kuhar. Takoj je pristo- pilo 30 članov. Sprva so telovadili v prostorih Strojne zadruge, leta 1910 pa so si postavili mogočen Društveni dom, kjer so imeli svoje domovanje tudi domžalski orli. V letih 1909 do 1912 so dobila tudi ostala Katoliška izboraževalna društva svoje orlov- ske odseke: Orli so prirejali javno telovadbo, imeli pa ; so tudi okrožne in vseorlovske zlete. Pomem- bnejša sta bila okrožna orlovska zleta v Do- mžalah 2. julija 1911 in naslednje leto v Mo- ravčah, kjer je nastopilo nad 200 orlov kam- niškega okrožja. Tudi v naslednjih letih so sle- dile večje orlovske prireditve, tako na primer 8. septembra 1912 javna orlovska telovadba v društvenem domu v Domžalah. Delovanje or- lovskih telovadnih odsekov lahko v mnogo- čem vzporejamo s sokolskim delom. Vendar je potrebno pri tem poudariti stališče, ki so ga sprejeli Orli na zborovanju Slovenske krščan- skosocialne zveze v SkoQi Loki julija 1908, in ki je dalo dokončen značaj orlovski organi- zaciji: orlovstvo ne sme biti zgolj telovadna, temveč splošno kulturna organizacija sloven- ske krščanske mladine. Pri tem so šteli telo- vadbo samo za eno izmed oblik izobraževal- nega dela. V tem se je torej bistveno razliko- vala od sokolske telovadbe, kjer je bila ta os- novni cilj organizacije. Po vaseh, kjer je imel Orel večino svojih organizacij, so imeli težave s prostori za telovadbo, s telovadnim orodjem j 69 in vaditeljskim kadrom. Vodstvo odsekov je bilo največkrat v rokah kaplanov in župnikov. Nekateri orlovski odseki so poleg telovadnih pripravljali tudi razne kulturne prireditve. Uprizarjali so ljudske igre, pripravljali preda- vanja. To je bilo posebno značilno za domžal- skega Orla, kjer je bil dejaven tudi društveni orkester, ki je nastopal pod vodstvom Antona Dolinarja.K društvenemu življenju so sodili tudi izleti in zabavne prireditve ter sodelova- nja na prireditvah drugih orlovskih društev.^l Okoli 30 obravnavanih društev dokazuje, da je bil tudi na domžalskem območju v času pred prvo svetovno vojno dosežen znaten kul- turni napredek. Čeprav so bila nekatera dru- štva prav majhna ter odvisna od požrtvoval- nosti in organizacijskega daru kakega posa- meznika, so vendar odigrala pomembno vlo- go. S prireditvami vseh vrst so dvigala precej- šen del ljudi iz pasivnosti in zaostoalosti. OPOMBE 1. Majda Žontar, Delovanje kulturnih društev v Kamniku od šestdesetih let 19. stoletja do prve sve- tovne vojne, Kamnik 1229-1979, Zbornik raz- prav simpozija ob 750-letnici mesta, str. 75; prim, tudi Majda Zontar, Kulturna društva na Gorenj- skem v letih 1860-1914, Razstava Gorenjskega muzeja, Kranj 1980, str. 15-70. — 2. Novice, št. 35, 30.8.1871, str. 285. — 3. Slovenski narod 28.3.1873; Novice št. 18, 30.4.1873, str. 142, Mengšan (revijo so izdali v proslavo 100 letnice roj- stva pisatelja Janeza Trdine ob odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši), maj 1930, str. 8; Sta- ne Stražar, Kronika Doba, Domžale 1970, str. 228. — 4. Slovenski narod št. 16, 21.1.1885. — 5. Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str.53. — 6. Majda Žontar, Kulturna društva na Gorenjskem..., str. 29, 30. — 7. Mengšan, maj 1930, str. 8. — 8. Arhiv Re- publike Slovenije (v nadaljevanju ARS), društvena pravila, kartoteka društev. — 9. Novice št. 41, 13.10.1893, str. 345; Kamničan 23.9.1905, 15.9.1906, 24.11.1906. — 10. Fran Erjavec, o.d., str.73, 95; podatke o podružnicah sv. Cirila in Me- toda na območju Domžal mi je posredoval mag. Andrej Vovko, za kar se mu najlepše zahvalju- jem. — 11. Mengšan, maj 1930, str. 8; Slovenski narod 3L7.1913. — 12. Stane Stražar, Moravska dolina. Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979, str. 337-340. — 13. Slovenski narod št. 101, 3.5.1905; št. 6, 9.1.1906; št. 16, 20.1.1906; št. 49, 1.3. 1906. — 14. Fran Erjavec, o.d., str. 95; Franc Bemik, Zgodovina fare Domžale. Kamnik 1923, str 208; Kamničan 15.9.1906: Domžalec št. 1, 25.7.1935.— 15. Fran Erjavec, o. d., str. 102-119, 150-156; Miroslav Stipovšek, Razmah strokovne- ga-sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918-1922, Ljubljana 1979, str. 54-56. — 16. Franc Bemik, o. d., str. 188, 189; Mengšan, maj 1930, maj 1930, str. 8; ARS, pravila Krščanskega delavskega podporne- ga društva v Domžalah iz leta 1897. — 17. Slove- nec 8.1.1897. — 18. Slovenski list št. 29, 19.7.1902. — 19. Fran Erjavec, o.d. str. 154. —20. ARS, Kartoteka društev, pravila Katoliških izobra- ževalnih društev na območju Domžal; Franc Ber- nik, o. d., str. 188. — 21. Fran Erjavec, o. d., str. 188-195; Mengšan maj 1930, str. 8; Stane Stražar, Svet pod taborom. Kronika Ihana, Ihan 1974, str. 137-139; isti, Kronika Doba, Domžale 1970, str. 229-234; isti Moravska dolina, Morav- če 1979, str. 341, 342; prim, tudi Majda Žontar, Kulturna društva na Gorenjskem... str. 44. — 22. Franc Bemik, o. d., str 235-243; Miroslav Sti- plovšek, Strokovne organizacije slamnikarskega de- lavstva 1907-1922, Zgodovinski časopis XIX. - XX./1965/66, str. 337, 338. — 23. Janko Liška, Ustanovitev »Vzajemnosti« 1909, Prispevki za zgo- dovino delavskega gibanja XIV., št. 1 2, Ljubljana 1974, str. 54; Zarja 24.6.1912, 22.4.1913. — 24. Franc Brojan, Petdeset let domžalske godbe 1884 - 1934, Domžalec št. 1, 1.8.1934 (nepolitičen Ust v proslavo 50 letnice godbenega društva); (M.C), Ob 70-letnici domžalske godbe (kratek zgodovin- ski prikaz razvoja). Domžalski vestnik, št. 1, 29.8.1954, str. 6-7. — 25. Mengšan, maj 1930, str. 7; Tone Ravnikar, 100-letnica mengeške godbe, 100 let Mengeške godbe, Mengeš 1984. — 26. Fra- njo Breceljnik, Kako smo delali za ustanovitev So- kola v Domžalah, Domžalec št. 1, 25.7.1935 (list v proslavo 30-[etnice sokolskega društva v Domža- lah); Majda Žontar, Delovanje kutumih draštev v Kamniku..., str. 82. — 27. Slovenski narod št. 124, 30.5.1905, št. 126, 2.6.1905; Gorenjec št. 22, 3.6.1905, št. 25, 24.6.1905. — 28. Gorenjec št. 41, 14.10.1905; Kamničan 7.10.1905. — 29. Ivan Ste- novec, O razvoju in napredku Sokolskega društva Domžale; Franjo Breceljnik, o.d, Domžalec št. 1, 25.7.1935; Kamničan 23.12.1905, 6.1.1906, 3.3.1906. — 30. ARS, pravila Sokolskega dmštva Domžale iz leta 1905. — 31. Drago Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, Ljublja- na 1968, str. 95, 96; Slovenski narod št. 28, 5.2.1906. — 32. Franjo Breceljnik, o.d.; Ivan Ste- novec o.d., Domžalec št. 1, 25.7.1935. — 33. Kam- ničan 10.8.1907. — 34. Ivan Stenovec, o. d.; Gore- njec 6.2.1909, 23.10.1909. — 35. Slovenski narod št. 177, 3.8.1911, št. 180, 7.8.1911; Sokolski vestnik II./1911, št. 1, str. 13, 14, št. 3, str. 47. — 36. Ivan Stenovec, o.d.; Franc Bemik, o.d., str. 206. — 37. Gorenjec 20.2.1909; Slovenski narod 25.4.1913. — 38. Slovenski narod 14.5.1908, št. 47, 27.2.1911, št. 55, 8.3.1911, št. 44, 23.2.1912; Ivan Stenovec, o.d. — 39. Fran Erjavec, o.d., str. 157, 311.- 40. Mladost št. 7/1909, str. 59, št. 21 in 22/1912, str. 167. — 41. Zgodovinski arhiv Lju- bljana, občina Domžale, Zapisniki sej telovadnega odseka Orel v Domžalah 1909-1914, Fran Erjavec, o. d., str. 312. 70 SKUPNA PAŠA V SODEVCIH OB KOLPI V BELI KRAJINI ANDREJ DULAR V belokranjski vasi Sodevci ob Kolpi hrani- jo »vasno knjigo«, na katero me je poleti leta 1989 opozoril kmet in vaški oskrbnik Jože Mihelič iz Sodevcev št. 11. Ta knjiga, ki je v bistvu v trde platnice vezan zvezek velikosti 41,5 X 17 X 2 cm, je služila za vpisovanje po- membnih vaških dogodkov od leta 1948 do današnjih dni. Vsebina zvezka (po zagotovilu domačinov vas pred drugo svetovno vojno takšne vaške knjige ni imela), je zanimiva tako za etnologijo kot za krajevno zgodovino, kajti nastala je mimo vzorcev šolskih in cer- kvenih kronik, predvsem iz vsakdanjih prak- tičnih potreb vaške skupnosti. Vpise v zvezek je opravljal vsakokratni va- ški oskrbnik, ki so ga vaščani izvolili na skup- nem sestanku ponavadi za več let, in je moral biti izveden in zaupanja vreden mož. Vpiso- val je podatke o skupnem delu vaščanov, na primer pri popravilu poti, elektrifikaciji vasi in gradnji vaškega vodovoda, izposoji vaškega orodja; vpisoval je denarne izdatke za skupne vaške potrebe in pa prejemke vaške skupnosti, ki so prihajali v vaško blagajno predvsem od prodaje pridelkov z vaških zemljišč, na primer od prodaje orehov, sadja, sena, stelje in lesa. Med najzanimivejše zapise lahko uvrstimo tiste, ki govore o skupni paši živine. V njih se zrcali organizacijska shema vaške skupnosti, ki je hkrati skupnost posameznih gospodar- skih enot, te pa so zaradi enakih potreb razvi- le posebno obliko gospodarjenja s srenjskimi zemljišči. Preden pa si ogledamo vsebino ne- katerih zapisov, ki se nanašajo na skupno pašo, se pomudimo še pri zapisih o občini So- devci v franciscejskem katastru. Le-ti nam dajo osnovno sliko o gospodarskih značilno- stih obravnavane občine v prvi polovici 19. stoletja. Soseska Sodevci je imela samo eno vas, tako da lahko številčne podatke, ki se nanašajo na sosesko, uporabimo za vas Sodevci. Vas je bila, tako kot je še danes, razdeljena na tri, v polkrogu razvrščene zaselke, ki jih domačini imenujejo Gorenjci, Srenjci (Sredinci) in Dolenjci.' Po štetju prebivalstva leta 1830 je imela so- seka Sodevci 94 moških in 110 žensk, ali sku- paj 204 prebivalce v 53 družinah. Ti so živeli v 26 slabih lesenih in s slamo kritih hišah. 51 družin se je ukvarjalo s poljedelstvom, dve družini pa z obrtjo. Po velikosti posestev so bili v soseski: Na poljih, ki so obsegala 8,5% celotne povr- šine soseske, so gojili pšenico, ječmen, ajdo, proso, oves, krompir in repo, poleg tega pa v precejšnji meri še koruzo, fižol in zelje. Pride- lek so dajali vinogradi, ki pa niso bili preveč kvalitetni, in sicer so ljudje na en job v srednje kvalitetnih vinogradnih legah nad vasjo pride- lali okrog 20 avstrijskih veder vina. Posebno razvita je bila živinoreja, saj je bilo leta 1832 v soseski 15 konj, 58 volov, 10 krav, 112 koz, 200 ovac in 8 telet. Veliki posestniki so imeli po dva konja ali 2 do 4 vole in razen ene krave in enega telička še do 10 koz in 20 ovac. Prašičev je bilo malo in so jih nadomeš- čale ovce in koze. Vole so uporabljali predvsem kot vprežno živino na polju, konje pa za prevažanje in prenašanje tovorov. Drobnico so gojili zlasti zaradi mesa in volne, ki so jo spredli in delali nogavice,2 iz nje pa so tkali tudi sukno za zimsko obleko.3 Sodevčani pridelkov na splošno niso proda- jali, temveč so jih porabili za lastno prehrano in za živino. Njihova glavna prehrana so bili moka, mleko in zelenjava, samo ob posebnih priložnostih, oziroma opravilih, tudi meso in vino. Mleko so deloma porabili sami, deloma pa so z njim pitali mlado živino.4 Za živino je bilo seveda treba skozi vse leto stalno skrbeti. To na videz ni bilo težko, saj so bile živinoreji namenjene zemljiške površine precej večje, kot tiste, ki so bile določene za druge kulture. Razen tega so v zimskem času kmetje nekaj živine prodali ali pa jo namenili za hrano, posebno ovce. Tako so v Sodevcih travniki in pašniki zajemali kar 83% celotne površine soseske. Razmerje med poljskimi po- vršinami in pašniki je bilo 1:5,3, med polji in travniki pa 1:1,4. Kakor razberemo iz cenilnega operata fran- ciscejskega katastra, se je živina pasla na paš- nikih celo poletje tja do pozne jeseni. Živino so začeli odganjati na pašo kmalu potem, ko je skopnel sneg, na paši pa je bila vse do sv. Martina. Živina se je tako pasla več kot šest mesecev, kar pa je bilo razumljivo in potreb- no, saj je bilo dobrih travnikov, na katerih bi^ 71 Sodevci ob reki Kolpi, nad vasjo je Stari trg z župno cerkvijo. Foto Jernej Šušteršič, 1953 negativ hrani Belo- kranjski muzej v Metliki lahko nakosili dovolj dobrega sena za zimo, komaj okrog 3% celotne površine soseske. Travniki so bili na splošno slabi in so jih mo- rali vsako leto očistiti grmovja in kamenja, tako da so na enem johu nakosili komaj 6 do 8 centov sena.5 Zato je tudi razumljivo, da so pozimi pitali živino ne samo s senom, ampak tudi s slamo.6 Za živinorejo potrebni pašniki so ležali ve- činoma pol ure hoda severovzhodno od vasi. Bili so na skalnatem in z grmovjem ter dre- vjem poraščenem platoju nad reko Kolpo in so se razprostirali vse do ceste proti Staremu trgu. Gre za zemljišča, ki so v preteklem stole- tju pripadala okrajni gosposki Poljane, upra- vljala pa jih je sodevska vaška srenja. Ti skup- ni (soseski ali vaški) pašniki ali gmajna so me- rili 113 johov in 1591,60 kvadratnih klafter, kar je predstavljalo več kot 18% celotne povr- šine soseske. Ostale pašniške površine, ki so pripadale posameznim lastnikom (to so bile tako imenovane košenice, ker so jih tudi kosili in kasneje po njih pasli), so merile skupaj 171 johov in 1154,8 kvadratnih klafter ali 28% ce- lotne površine soseske. Kljub tako velikim površinam za živinorejo je bila goveja živina, ki je bila večinoma s Hr- vaškega, kakor ugotavlja J. Kobe za Poljansko dolino, »tako majhna, de enake nikjer še ni- sim vidil. Res je, de so v nekterih krajih stermi hribi in jako gerdi klanci; pa vender mislim, da bi se govedina srednjiga plemena lahko. imela«. Vzroka za takšno stanje Kobe ne vidi le v pasmi govedi, ampak tudi v tem, ker »med vsemi si Poljane po svojih stermih in kamnitih košenicah še nar več sena nakosi, ki ga več stane, ko je vredno, in ga potlej čez zimo kakim ušivim bušem jesti daja, ki so ko- maj tolike, kot dobre koze. Po občinskih paš- njah je germovje zaterl, ker je brinje in ternje popahl; de bi bil pa namesto uniga kaj koristniga zasadil, še ni poskrbel; zdaj se mu krava celi božji dan po praprotu na soncu pre- peka, in ko izstradana domu brez mleka pri- de, misli, de ji je zacoprano.«7 72 Kobe je tu zadel v samo bistvo ekstenzivne poljanske živinoreje. Živino, ki se ni mogla pasti v dolini ob Kolpi, kjer so bila polja, so Sodevčani gonili na pašo na oddaljene skupne vaške pašnike. Glede na Korbanov zapis, da je »prva skrb staršev otroke na pašo z drobni- co pošiljati, ko so še komaj 7 ali 8 let stari; po- tem ko odrastejo, na polji neutegoma delajo in se trudijo vsakdašnjim potrebam doskočiti«, 8 pa lahko sklepamo, da so sredi 19. stoletja bili posebej pastirji za govedo in posebej za drob- nico. Čeprav Kobe in Korban poimensko ne omenjata krajev, kjer je bilo to v navadi (go- vorita le na splošno o razmerah pri Poljanci- h), moremo njune ugotovitve posplošiti, zlasti še, ker je bila skupna paša govedi znana tudi v Predgradu,9 Starem trgu,'O Kotu, Sodevcih, Radencih in tudi preko Kolpe na Hrvaškem v Blaževcih in Plemenitašu.'1 V vseh teh vaseh pa so redili tudi drobnico. Preden preidemo časovni okvir 19. stoletja, omenimo še zanimivost, ki se nanaša na skup- na vaška zemljišča - gmajno. Med največje so- seske pašniške parcele je ob začetku pretekle- ga stoletja štela parcela št. 453, ki je bila raz- deljena na več manjših pašnikov. Ti so bih raztreseni po Kuti in Nad Vrhom. Merila je 106 johov in 1128,18 kvadratnih klafter (oz. 61 ha 40 a in 49 m2).i2 Na parceli, kiji rečejo Nad vrhom, je bilo v začetku preteklega sto- letja postavljenih trinajst stavb - hlevov, katerih lastniki so bili sodevski gospodarji ozi- roma zemljiški posestniki. Devet lastnikov je imelo v posesti en hlev, štirje pa po dva. Veli- kost teh hlevov je bila v povprečju manjša kot 10 kvadratnih klafter; najmanjši je meril 4, največji pa 22 kvadratnih klafter.'3 Poleg hle- vov so bile na teh pašnikih tudi manjše njive. Skupna paša s pastirjem - črednikom Za čas med obema vojnama in tudi po drugi svetovni vojni lahko rečemo, daje bila skupna paša v Sodevcih značilna le za govejo živino vseh vaških gospodarjev. Drobnica se je pasla na gmajni nekako do preloma stoletja, ko je začelo njeno število upadati. Temu naj bi bil vzrok izseljevanje moških v Ameriko in pa to, da so ženske morale opravljati tudi moška dela. Tudi kasneje ni bilo v vasi nikdar toliko drobnice, kot v začetku 19. stoletja. To je ra- zumljivo tudi zato, ker ljudje niso več potre- bovali toliko volne, saj so jim pošiljali denar in oblačila sorodniki iz Amerike, pa tudi sami so lahko za poslani denar kupovali oblačila v domačih trgovinah. Preden pa se je skupna paša na gmajni zače- la, so morali vaščani ograditi vse poti po vasi in tudi poti do gmajne. S plotovi so morali biti ograjeni vrtovi, njive in košenice, zato je vaški oskrbnik sklical nekaj dni pred začetkom paše ljudi na skupno vaško delo. Vsaka hiša je mo- rala dati človeka, ki je na gmajni pomagal ob- noviti plotove, stajo in pastirsko barako ter očistiti kal za napajanje živine. Za skupno pašo živine so Sodevčani vsako leto najemali pastirja - črednika. Zanj se je moral vaški oskrbnik pozanimati že pred za- četkom paše. Pri tem so mu pomagali sovaš- čani, ki so vedeli, kateri pastirje dober za ži- vino, kateri pa ne. Pred drugo vojno, ko je bila brezposelnost večja, so se pastirji prišli ponu- jat za službo kar sami. Največkrat so bili ose- benjki, ki niso imeli dovolj svoje zemlje, da bi preživeli sebe in številno družino, posamezni siromaki in osebenjski sinovi. Tudi po drugi vojni so prihajali za pastirje ljudje, ki jim je bilo pastirovanje osnova za preživljanje. Tako je v sodevski vaški knjigi zapisano deset pa- stirjev, ki so med leti 1948 in 1960 pasli živi- no na vaški gmajni. Stari so bili od petnajst do šestdeset let in čez. To so bili domačini iz So- devcev, iz bližnje vasi Radenci, iz hrvaških Blaževcev onstran Kolpe, pa tudi iz Kanižari- ce pri Črnomlju ali še bolj oddaljenega Moz- Ija, Vimola, Knežje Lipe in Vinjega Vrha. Dva izmed teh pastirjev sta pasla živino v So- devcih dve leti zapovrstjo, ostali pa le eno. Pri izbiri pastirja vaščani niso imeli vedno sreče. Morda je ta zjutraj rad spal in zamujal na pašo ali pa je rad pil in popoldne predolgo »držal živino na soncu v staji«, da se ni mogla pasti. Včasih je kateri tudi prezgodaj prignal živino s paše ali pa je katero »živinče izgubil in ga je potem iskala cela vas«. Redki so bili pastirji, s katerimi so bili popolnoma zado- voljni, saj nekateri med njimi tudi niso imeli pravega odnosa do živine. Čas, ko naj bi pastir začel goniti živino na skupno pašo, je bil odvisen od vsakoletnih vremenskih razmer. V glavnem živine na gmajni ni pasel pred sv. Jurijem (24. aprila), po drugi svetovni vojni pa je ponavadi začel pasti šele v začetku meseca maja. Točen zače- tek paše so vaščani določili skupaj na vaškem sestanku, na katerem je tudi bila sklenjena po- godba med lastniki živine (vaškimi gospodar- ji) in pastirjem. Skupna vaška paša v Sodevcih in prav tako tudi v drugih krajih v Poljanski dolini ob Kol- pi, kjer so jo pač imeli, je potekala po točno določenem redu. Ta red, ki ga je določila tra- dicija, zakoreninjena v ekonomskih in tudi drugih odnosih vaške skupnosti, so porušile šele gospodarske spremembe v začetku šestde- setih let tega stoletja. Dotlej pa je izkoriščanje gmajne, pašo živine in razmerja med vaško srenjo in pastirjem določal nenapisan »stari običaj«, ki je točno opredelil pravice in dol- žnosti pastirja in gospodarjev in so se vaščani nanj tudi sklicevali, ko so sklepali pogodbe. Te pogodbe so bile ustni dogovori na vaških sestankih, kasneje pa so dobile pisno obliko. V sodevski vaški knjigi je zapisanih deset po- 73 godb, ki so si med seboj bolj ali manj podob- ne. V njih so določila o začetku in trajanju paše, o višini plačila pastirju v denarju in na- turalijah, o morebitnem pastirjevem »dopu- stu« in nadomeščanju v času vojaških vaj. V pogodbi so bila še določila o pastirjevem rav- nanju z živino, o njegovih pomočnikih-poga- njačih, za katerih delo je bil pastir tudi odgo- voren in o postopkih zoper pastirjevo samo- voljno prekinitev pogodbe. Poleg plačila so vaščani po pogodbi morali pastirju za čas paše priskrbeti prenočišče in hrano ter mu za po- močnike-poganjače zagotoviti dovolj stare fante. Ena takšnih pogodb, ki je bila sklenjena 13. maja 1950, se glasi: »Vaščani Sodevci so sklenili pogodbo z tov. Brezar Jankotom, rojen 2.4. 1935 v Kanižari- ci K.L.O. Loka pri Črnomlju. Pogodba se je sklenila med pastirjem in vaščani takole: prvič Janko Brezar se zaveže vaščanom, da bo začel odganjat živino na pašo 15 maja tega leta in bo končal 11 nov. tega leta za pogoje- no vsoto 500 din od sake glave živine katero bo odganjal po 15 maju v to pogodbo si je pa- stir izgovoril da mu bojo vaščani kupili 1 par novih čevljev št 44. in tri dane dopusta med službo. Podpis pastirja Brezar Janko Obveza vaščanov prvič da bojo pastirja držali redno po sta- rem običaju drugič da bojo dali dobre poganjače nad 14 let stare tretjič 11 novembra bo pastir izplačan strtič Vaščani bojo kupili pastirju čevlje po enem mesecu službe petič koliko bo kateri vaščan odganjal živi- ne po 1 juliju mora pastirja plačat gori nave- deno svoto in držat do konci pogojenega roka, v slučaju če bi komu živina med pogodbo poginila bo samo plačal ne pa držal.« Vasni odbor (15 podpisov vaščanov) 14 Nekaj dni po tem, ko so izbrali pastirja in podpisali pogodbo, se je skupna paša živine začela. Število živine, ki se je posameznemu gospodarju pasla na skupni paši, je bilo različ- no. Odvisno je bilo od premoženjskih razmer posameznih gospodarstev. Veljalo pa je pravi- lo, da mora gospodar plačevati in prehraniti pastirja glede na število pašne živine, ki jo je le-ta odganjal na pašo po 15. maju. To je bilo potrebno zato, ker se nekatere živali niso mo- gle vključiti v skupno čredo in so bile na ta način približno štirinajst dni »na preizkušnji«. Govedo, ki se po tem času ni priključilo skup- ni čredi, so morali lastniki pasti posebej, morebitno nastalo škodo, ki bi jo ta živina po- vzročila, pa tudi poravnati. Vaški oskrbnik, ki je zapisoval dogodke v vaško knjigo, je vedno zapisal tudi čas, ko je bilo konec paše; ponavadi je bilo to 11. no- vembra, pred drugo svetovno vojno pa tudi 25. novembra, to je na Katarinino. Zapisal je še, pri kateri hiši je paša prenehala. To je bilo pomembno zaradi vrstnega reda, po katerem je moralo v naslednjem letu posamezno gos- podarstvo pastirja »držat«, to je oskrbovati ga s hrano in prenočiščem ter mu zagotoviti po- ganjača. Število oskrbovalnih dni je bilo od- visno od števila živine, ki jo je pasel pastir po- sameznemu gospodarju. V navadi je bilo, da je za vsak par govedi moral gospodar skrbeti za pastirja en dan (za eno govedo torej pol dneva). Da bi ne bil pri tem katerikoli gospo- dar prizadet ali oškodovan, predvsem pa, ker ni bilo smotrno, da bi »držali« pastirja pol dneva, so poznali sistem skupne paše, ki sta ga sestavljala cikel velike in cikel male črede, ali velika in mala čreda, kakor so ju imenovali Sodevčani. Velika in mala čreda Tako v veliki kot v mali čredi je tekla ob- veznost gospodarjev do pastirja od hiše do hiše, ponavadi po hišnih številkah. Pomem- bno pa je, da se je vsakoletna skupna paša vedno začenjala z malo čredo in da je obvez- nost do pastirja začenjal sosed gospodarja, pri katerem se je paša jeseni zaključila. Tako je v ciklu velike črede vsak gospodar s parnim šte- vilom govedi »držal« pastirja toliko dni, koli- kor parov govedi je imel (za en par en dan, za dva para dva dni itd.). Gospodar z neparnim številom govedi pa je moral »držati« pastirja toliko dni, kolikor je imel parov, povrhu pa še en cel dan za eno govedo (npr. za eno govedo en dan, za tri goveda 1 dan + 1 dan; za pet go- ved 2 dni + 1 dan itd.). Ko se je cikel velike j črede pri zadnjem gospodarju v vasi iztekel, se je začel pri prvem gospodarju cikel male čre- de. Pri mah čredi so gospodarji s parnim števi- lom govedi »držali« pastirja enako število dni kakor v veliki čredi, gospodarji z neparnim številom govedi pa so svojo obveznost za ne- parna goveda poravnali že v ciklu velike črede in jim je v ciklu male črede ostala le obvez- nost do parnih govedi. Tako v mali čredi gos- podarji z enim govedom niso »držali« pastirja, s tremi govedi so ga »držali« en dan, s petimi dva dni itn. Po tem sistemu je terjala velika čreda daljši, mala čreda pa krajši čas, kar ka- žeta tudi imeni obeh ciklov. Velika in mala čreda sta se tako menjavali skozi ves pašni čas. Pastirjev delovni dan Pastirjev delovni dan se je začel že okrog štirih zjutraj, ko je pastir začel buditi gospodi- nje, da so šle pomolst krave. Okrog pol petih 74 Rog sodevskega pastirja iz petdesetih let. Narejen je iz volovskega roga, podaljšanega s pločevino in ima lesen ustnik. Rog je last sodevske vaške skupnosti je prišel na zajtrk v hišo, ki je tisti dan skrbela zanj. Gospodinja mu je pripravila belo kavo in žgance ali cvrtje, pogosto tudi prežganko in zmesni kruh. Po zajtrku je pastir stopil pred hišo in zatrobil v vaški rog. Gospodinje, ki so do takrat pomolzle krave, so odgnale živino iz hleva na pot. Pastir pa je s poganjačem, ki ga je morala dati hiša, ki je skrbela tudi za pastir- ja, začel zganjati živali v skupno čredo. Na- vadno je šel pastir z enega, poganjač pa z dru- gega konca vasi, tako da se je živina zbrala okrog pete ure pri vaški kapelici sredi vasi, od koder je vodila pot na gmajno. Poganjač je no- sil v torbi suho hrano zase in za pastirja. Gos- podinja jima je največkrat pripravila črn aU zmesni kruh s slanino ali šunko, čebulo, kas- neje tudi paradižnik, za žejo pa sta imela vino in vodo. Živina se je do velike maše (15. avgusta) pasla le na gmajni. Po tem času so morale biti košenice pokošene, seno pa spravljeno v ogra- jene stoge ali v senike in hleve na gmajni. Plo- tove, s katerimi so bile košenice ograjene, so' podrli, tako da so se živali po njih in po stelj- nikih lahko prosto pasle. Dopoldne so se živa- li pasle nekako do 11. ali 12. ure, ko sta jih pastir in poganjač odgnala v stajo. Poganjač je nato odšel v vas po južino za pastirja ali pa jo je prinesla gospodinja. V staji je živina poči- vala med največjo sončno pripeko vse do četr- te ali pol pete ure popoldan. Pastir in poga- njač sta med tem časom počivala v enem od hlevov ali senikov na gmajni. Ti seniki in hle- vi, v katere so kmetje v zimskem času spra- vljali jalovo živino, da je »delala« gnoj za nji- ve na gmajni, so med drugo vojno pogoreli. Po vojni so vaščani postavili na gmajni bara- ko, ki je bila namenjena pastirju in poganjaču za počivališče in zatočišče pred hudo uro. Po popoldanski pripeki sta pastir in poga- njač živino spet odgnala na pašo, navadno na drug del gmajne, in tu pasla vse do večera. Ko je odzvonilo zdravamarijo, sta čredo odgnala proti vasi, nad vasjo pa je pastir zatrobil v rog in tako oznanil, da se živina vrača. Živali so potem kar same našle pot v domači hlev. Po večerji z družino se je pastir odpravil spat na seno na senik, v pozni jeseni, ko so bile noči že hladne, pa je spal v hiši »na kakšnem sta- rem modrocu«. Pastir se je selil iz hiše v hišo, od enega do drugega gospodarja. Z vsakokrat- no selitvijo je dobil tudi novega pomočnika- poganjača, ki je bil največkrat eden od starej- ših gospodarjevih sinov. Če gospodar ni imel primernega sina, je moral na pašo sam (kar se je redko zgodilo) ali pa je poganjača najel. Fantje so šli med počitnicami radi za poganja- ča, da so si kaj zaslužili. Monotoni ritem pa- stiijevega življenja »med pogojenim rokom« pa so le redko razgibali poletni večeri ob dru- ženju z vaško mladino, ob petju in pitju. 75 Pastirjevo plačilo Plačilo je bilo določeno s pogodbo. Pastirji so vedno dobivali denar, po dogovoru pa še obleko, obutev, živila in cigarete. V nekaterih primerih je dobil pastir po nekaj dneh paše predujem v naturalijah in kasneje večkrat tudi v denarju, kar pa so mu ob končnem obraču- nu odšteli. Višino plačila so vedno določili za celo pašno dobo, in sicer za eno glavo govedi. Vsak gospodar je nato plačal toliko, kolikor živine je imel v skupni čredi. Račun s pastir- jem so vaščani sklenili ob koncu paše. Na Martinovo se ni več paslo, saj je ta dan pastir hodil od hiše do hiše in pobiral svoj zaslužek. Iz zapiskov v vaški knjigi lahko razberemo, da se je denarni znesek nominalno večal iz leta v leto, medtem ko je bilo plačilo v krompirju, fižolu in koruzi skoraj vedno enako. Tako je na primer vaški črednik Trampuž dobil leta 1948 za eno glavo živine 140 din v denarju, poleg tega pa še 4 kg krompirja in pol kg fižo- la. Ker je pasel 48 glav, je dobil skupaj 6720 din, 196 kg krompirja in 24 kg fižola.'5 Kak- šna je bila dejanska vrednost pastirjevega pla- čila, lahko razvidimo iz pogodbe s pastirjem Jožetom Bedenkom leta 1953, s katero se je zavezal, da bo pasel 57 glav govedi od 7. maja do 11. novembra (to je več kot šest mesecev) »za svoto 500 din od ene glave in 2 kg koruze in 2 kg krompera.«'6 Pri tem je kot predujem prejel 14, junija od vaškega gospodarja Jurija Mašiča »en par novih čevlov v vrednosti 3500 din, eno srajco v vrednosti 1200 din in v goto- vini 900 din, skupaj 5600 din.«17 Zaslužek so pastirju lahko zmanjšali zaradi njegove odsot- nosti (tistemu, ki ga je nadomeščal, je moral plačati dnevnico) in zaradi povračila škode, ki jo je naredil iz malomarnosti. Pastirjev socialni položaj ni bil zavidljiv. Pasel je v glavnem zato, da se je preživel. Ra- zen živil, ki jih je dobil ob koncu paše in jih odnesel domov, denarja skoraj ni privarčeval. Čeprav se ni velikokrat zgodilo, da bi pastirji med pašo zboleli, so se vaščani v pogodbi z mladoletnimi pastirji zavarovali tako, da so morali starši prevzeti vso skrb za svojega bol- nega otroka. Pastirjev socialni položaj se je zr- calil tudi v odnosu vaščanov do njega: »Bil je siromak in se mu je zato večkrat pogledalo skozi prste«. Po končani skupni paši in izpla- čanem plačilu niso imeli vaščani do pastirja nikakršnih obveznosti več. Zaton ekstenzivne živinoreje in skupne paše Zadnji pastir, ki so ga Sodevčani najeli za skupno pašo živine, je bil Marko Kobe iz so- sednje vasi Radenci. Po njegovi smrti leta 1960 so vaščani še dve leti zapored pasli živi- no skupaj, in sicer tako, da sta v prvem ciklu (v mali čredi) pasla čredo vsak dan po dva gospodarja. Začetek paše je bil namreč težav- nejši, ker so se morale živali na skupno čredo šele privaditi in je bilo zato treba bolj paziti na živino. V vseh naslednjih ciklih, kolikor je trajala paša, pa je vsak dan za živali skrbel le po en gospodar. Seveda se je pastirska dolž- nost tudi tedaj prenašala od soseda k sosedu, od hiše do hiše. 18 Po letu 1962, ko skupne paše v Sodevcih ni bilo več, so gospodarji vsak zase pasli svojo ži- vino. V šestdesetih letih je nato število živine začelo hitro upadati, zlasti zato, ker so se v vasi pojavili poljedelski stroji, ki so nadome- stili živali pri poljskem delu in vožnjah. Ra- zen tega je začelo gozdno gospodarstvo gmaj- no pogozdovati. Tako seje ta vse bolj zarašča- la z grmovjem in drevjem in na njej ni bilo več mogoče pasti. Sedemdeseta leta so nato prinesla možnosti za zaposlitev v obratu metliške tekstilne to- varne Komet v Starem trgu, kjer so našli posa- mezniki boljši in lažji kos kruha. S pomočjo črnomaljske Kmetijske zadruge pa so v tem času organizirali tudi odkup poljščin, zlasti kumaric, zelja, rdeče pese za potrebe industri- je Belsad v Črnomlju in mleka za Ljubljanske mlekarne. Tako so pospešili v sicer odročnih Sodevcih intenzivno poljedelstvo in hlevsko živinorejo. Skupne paše pa ti gospodarski pre- miki niso več obudili, čeprav ljudje pravijo, da je bila živina takrat, ko se je še pasla na gmajni, bolj zdrava in je imela tudi bolj kako- vostno mleko. OPOMBE 1. Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1971, str. 57. — 2. Catastral Shätzung Elaborat der Gemein- de Schöpfenlag, 29. 11. 1832, str. 2, (AS - N št. 254). — 3. J. Korban, Kratek ozir na Poljance, No- vice VII, 1849 (8.8.), št. 32, str. 140. — 4. kot opo- mba 2. — 5. Castrai Schätzung Operat der Steuer- gemeinde Schöpfenlag, 8. 7. 1830, str. 50, 54, (AS - 254). — 6. kot opomba 2. — 7. J. Kobe, Beli Kranj- ci unkraj hribov Gorjancev in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice, Novice V, 1847 (20.10.), št. 42, str. 167. — 8. kot opomba 3. — 9. Marija Makarovič, Predgrad in Predgrajci, Ljublja- na 1985, str. 131-145. — 10. TZ (terenski zapiski) Stari teg ob Kolpi (16.9.1981). — 11 TZ Sodevci (15.6.1990). — 12. Protocoll sömmtlicher Grund und Bau Parzellen in der Gemeinde Schöpfenlag, 15. 3. 1823, (AS - N št. 254). — 13. Protocoll der Bau Parzellen der gemeinde Schöpfenlag, 15. 3. 1832 (As - N 254). — 14. Vaška knjiga Sodevci, str. 4. — 15. Vaška knjiga Sodevci, str. 2. — 16. va- ška knjiga Sodevci, str. 19. — 17. Vaška knjiga So- devci, str. 20. - 18. Vaška knjiga Sodevci, str, 58. USTNI VIRI Jože Barič, nekdanji vaški pastir, Sodevci 4 — Ma- jerle Kristina, gospodinja. Stari trg 1 — Jurij Mašič, kmet, Sodevci 5 — Jože Mihelič, kmet in se- danji vaški oskrbnik, Sodevci 11 — Jurij Mihelič, povratnik iz Amerike, Sodevci 11 — Marija Mihe- lič, gospodinja, Sodevci 11 — Jože Rade, kmet. Gornji Radenci 4 — Mihael Šterk, kmet, Sodevci 10 76 ZAPISKI IN GRADIVO ZGODOVINA IN ZGODOVINSKA VEDA OB SLOVENSKI ZAHODNI MEJI V LETU 1990 BRANKO MARUŠIČ Razstava o veličini in sijaju evropskega ljudstva Langobardov (odprta sočasno v Pas- sarianu in Čedadu 2. junija) s spremljajočimi prireditvami in dogodki je bila eden osrednjih dogodkov na področju zgodovinskih raziskav in zgodovinske vede v deželi Furlanija- Julijska krajina v letu 1990. Iz novejše zgodo- vine pa je širšo javnost bolj kot poklicne zgo- dovinarje znova razvnela razprava o deporta- cijah iz Gorice in Trsta po koncu vojne leta 1945. Oba navedena problemska sklopa seve- da nista zmanjšala zanimanja za druge teme. Sicer pa veljajo tudi za to poročilo ugotovitve, ki so bile zapisane na uvodnih mestih podob- nih poročil za leti 1988 in 1989. Na Goriškem sta se kot poglavitna nosilca dogajanj izkazala Pokrajinski muzej v Gorici in Inštitut za družbeno in cerkveno zgodovi- no. Pokrajinski muzej je 2. februarja 1990 predstavil v Gorici (na gradu, ki se spreminja v eno pomembnih mestnih kulturnih središč) tretji zvezek svoje periodične publikacije An- nali di Storia Isontina. Na predstavitvi je zgo- dovinar Silvano Gavazza govoril o Gorici v času renesanse in o protagonistih tistega časa. Predavanje je bilo povezano z razpravo, ki jo je objavil v zborniku. V slovensko zgodovino posega ta razprava o uporu tolminskih kme- tov leta 1713 ter Loredane Panaritijeve pre- gled jugoslovanske historiografije o Ilirskih provincah. Poleg Analov je muzej izdal še zbornik Questioni di guerra. V njem je zdru- žil ciklus predavanj o prvi svetovni vojni, ki so se odvijala v Gorici spomladi in v jeseni leta 1988. Sicer pa je muzej v Gorici nadalje- val s svojo značilno muzejsko aktivnostjo, s prirejanjem razstav. Še v začetku leta je bila odprta arheološka razstava o gradiščih na do- berdobskem Krasu; ob razstavi je izšel bogat katalog. 12. januarja je bila v prostorih pokra- jinskega muzeja na goriškem gradu odprta razstava o fotografiji v Gorici v letih 1860- 1920; tudi to je spremljal katalog. Osrednji muzejski dogodek leta pa je bila otvoritev stalne muzejske razstave o prvi sve- tovni vojni, dne 14. junija. Izrazito zgodovin- ska je bila razstava // ciclo della vita, o obdob- jih v življenju človeka skozi pisane zgodovin- ske vire. Ta arhivska razstava je bila na ogled na goriškem gradu med 24. aprilom in 30. ju- nijem. Konec leta 1990 je bila odprta razsta- va, posvečena 500-letnici rudnika v Idriji, s posebnim poudarkom na rudniških strojih {Idria-le macchine della miniera). Pokrajinski muzej je tudi pripravil predstavitev knjige G.Rochata Gli arditi della grande guer- ra. Origini, battaglie e miti« (4.12.1990) knji- ge Lelle Au Fiore Gorizia di pietra (21.12. 1990) Goriški inštitut za družbeno in cerkveno zgodovino (Istituto di Storia Sociale e Religio- sa) je svoje akademsko leto odprl s predava- njem profesorja slovanske filologije na univer- zi La Sapienza v Rimu Santeja Gracciottija o zgodovini Rusije in njenem nihanju med vzhodom in zahodom (9.2.1990). Sledila je predstavitev šolskega učbenika G.Negrellija // corso della storia (5.4.1990) in 8. junija preda- vanja profesorja na beneški univerzi Gina Benzonija o Benetkah in Furlaniji, kot uvod- no predavanje v jesenski ciklus predavanj (že peti po vrsti), tokrat posvečen beneški kulturi na Goriškem. Ta ciklus se je odvijal med 26. oktobrom in 30. novembrom in je na njem so- delovalo 10 predavateljev, ob zaključku pa je bila okrogla miza. Predavanja so bila name- njena v prvi vrsti obravnavi jezikovnih pro- blemov ter literaturi in umetnostni zgodovini. Še pred tem seminarjem, ki je bil v prvi vrsti namenjen šolnikom, je bil v Gorici predsta- vljen ponatis knjige L. Faiduttija in G. Bugat- ta o furlanskem ljudskem gibanju (prva izdaja na Dunaju leta 1919). Na predstavitvi je s pri- spevkom o odnosih med slovensko in italijan- sko politiko pred prvo vojno na Goriškem so- deloval časnikar Marko Waltritsch, poleg Pa- ola Zillerja s tržaške univerze in Alberta Co- ve z univerze Sacro cuore iz Milana. Dejav- nost goriškega inštituta sta v letu 1990 zazna- movala zlasti dva dogodka. Najprej je bila predstavitev zbornika predavanj s simpozija o prvem goriškem nadškofu Carlu Attemsu (Gorica, 6.-8. 10.1988). Predstavitev (19. 10. 1990) sta sestavljala najprej okrogla miza o vrednotenju študij, posvečenih nadškofu At- temsu, v italijanskem, slovenskem in nem- škem prostoru (sodelovali so Grete Klin- genstein, France M. Dolinar in Luigi Tavano) in nato prikaz knjige, kar je opravil prof Ga- briele De Rosa. Med 14. in 15. decembrom je inštitut pripravil simpozij o Jožefu II. in o prosvetljenem reformizmu v italijanskih deže- lah habsburške monarhije. S prispevki je so- delovalo 18 predavateljev; z izjemo Avstrijke, 77 profesorice univerze v Gradcu, Grete Klin- genstein, so bili preostali vsi Italijani. Goriški inštitut je 27. maja pripravil strokovno eks- kurzijo v slovenske kraje ŠkoQo Loko, Kam- nik in Gornji Grad. Med preostalimi goriškimi prireditvami je po odmevnosti na prvem mestu omeniti 24. srednjeevropsko srečanje (6.-8.12.), ki je bilo posvečeno obravnavi manjšin v sredni Evropi v prvih petdesetih letih našega stoletja. V pro- gramu srečanja so bile seveda manjšinske teme, ki so jih obravnavali intedisciplinamo. Zato so bili med predavatelji zgodovinarji, li- terarni zgodovinarji, sociologi, muzikologi, književniki itd. Slovensko stran sta s predava- njema zastopala prof. Vasilij Melik z ljubljan- ske univerze in prof Darko Bratina z univerze v Trstu. Ob 9. mednarodnem violinskem na- tečaju Rodolfo Lipizer (14.-15.9.1990) je bil v Gorici mednarodni posvet o goslarstvu. Na posvetu so govorili tudi o izdelovalcu violin Antonu Peliconu (1763-1850), rojaku iz So- vodenj ob Soči. 9. novembra je bil posvet o ži- vljenju in delu goriškega demokrščanskega politika Rolanda Ciana. Več je bilo predstavitev knjig. Tako je bila 19. januaija v Gorici predstavljena knjiga o Podgori (Piedimonte), ki sta jo napisala Anto- nio Jakoncic in Mauro Belletti. Le kak dan pred to prireditvijo, so se mogli Goričani se- znaniti s knjigo publicista in politika Corrada Belcija (predsednika zavoda združenega sveta v Devinu) Trieste. Memorie di treni'anni (1945-1975); uvodno besedo je imel zgodovi- nar Raul Pupo. Ravnateljstvo goriške semeni- ške knjižnice se je ob stoletnici rojstva spo- mnilo nekdanjega ravnatelja knjižnice, zgo- dovinarja Francesca Spessota (1890-1978). Na proslavi sta govorila Silvano Gavazza in Luigi Tavano; slednji je tudi avtor knjižice Cultura e societa nel Goriziano: il caso di Francesco Spessot (1890-1978), ki so jo sočas- no predstavili. Počastitev je spremljala tudi razstava starega knjižnega gradiva, ki ga knjiž- nica hrani. Ob prazniku goriških zavetnikov sv. Hilarija in sv. Tacijana sta zgodovinarja Luciano Spangher in Luigi Tavano govorila o nastanku Gorice (14.3.1991) ter o goriških cerkvenih bratovščinah v 18. in 19. stoletju (15.3.1991). Na lep uspeh pri bralcih je nale- tela knjiga spominov Antona von Maillyja, ki je kot prevod iz nemščine izšla z naslovom Ricordi goriziani (založba Editrice goriziana) konec leta 1990. 15. decembra so na prireditvi v pokrajinskem muzeju na goriškem gradu predstavili dvojezično knjigo Noi e il Collioni in Brda. Knjigo je izdala goriška pokrajinska uprava, nastala pa je kot plod raziskovalnega dela dijakov srednje šole Lepoldo Perco iz Ločnika ter goriške slovenske šole Ivan Trin- ko (knjigo so 7.2.1991 predstavili tudi na Do- brovem v Brdih). Goriška pokrajinska uprava je sodelovala tudi pri izdaji geografskih del L'Isonzo - Geografia fisica, storica ed econo- mica di un fiume internazionale ter Un pro- getto di organizzazione teritoriale: il Parco fluviale dell' Isonzo (predstavljeni 18.6.1990 v Gorici). Zanimanje za reko Sočo dokazuje tudi priprava soškega muzeja v gradiču Ali- monda v kraju Zagraj (Sagrade). S tem name- nom so v Zagraju med novembrom 1989 in februarjem 1990 tudi priredili deset preda- vanj, posvečenih Soči in krajem ob njenem toku. Zgodovini jezuitskega reda je bila name- njena okrogla miza v Gorici 24. maja. Med ostalimi kraji na Goriškem so se na polju domoznanstva zlasti izkazale Ronke, kjer je Centro Culturale Pubblico Polivalente odigral vodilno vlogo. Med različnimi priredi- tvami, ki jih je pripravil, je posebne omembe vreden seminar Scampare la guerra (13. - 15. 12. 1990); vodila sta ga Franco Bressan in Lu- cio Fabi. Na njem je sodelovalo dvanajst pre- davateljev (med njimi tudi Slovenka iz Trsta Marta Verginella), ki so seveda svojo pozor- nost namenili najrazličnejšim pogledom na dogajanja v prvi svetovni vojni. Ob seminarju je bila pripravljena tudi zgodovinska razstava o goriških beguncih v taborišču Wagna pri Lipnici na Štajerskem v lerih 1915-1918. V goriški javnosti je globoko odjeknila vest o smrti grofa Viljema Coronini-Kromber- škega, izjemnega poznavalca goriške preteklo- sti. Umrl je na Dunaju 13. septembra, v staro- sti petinosemdeset let. Zapustil je neobjavlje- no zbirko virov za zgodovino Goriške v sred- njem veku. Poleg tega je goriški grof zapustil veliko premoženje, ki je prešlo na podlagi oporoke v last posebnega sklada; upravitelj zapuščine je goriški župan Scarano. Že 31. ja- nuarja 1991 je društvo Italia Nostra priredilo v Gorici študijski večer, posvečen Coroninije- vemu delu. Goriški občinski svet je 15. januarja 1990 ponovno razpravljal o zahtevi levičarskih po- slancev, da se postavi spominska plošča tol- minskim puntarjem in obenem pripravi po- svet zgodovinarjev. Pri slovenski manjšini na Goriškem ni bilo kakega izjemnega domoznanskega delovanja. Časnikar Marko Waltritsch je najavil svojo monografijo o naselju Štandrež, južno od Go- rice; delo naj bi izšlo v okviru krajevnega kul- turnega društva Oton Župančič. Prosvetno društvo Štandrež pa je izdalo proti koncu leta zbornik fotografij in dokumentov o kraju. Zbornik v dveh jezikih o Lojzetu Bratužu, ki je izšel že spomladi leta 1989, so izdajatelji (goriška pokrajinska uprava) predstavili 16. marca 1990 v Celovcu. Takoj po novem letu 1990 je dobila svoj grb občina Doberdob. Tudi Gorice ni obšla polemika o Venetih; uredniki zbornika Venetovanje so svoje pogle- de predstavili v Gorici 14. junija. Interdisci- plinarni projekt Grad in vrtnica (Gorica in Nova Gorica) so raziskovalci SLORI-ja pred- 78 stavili v Gorici 26. oktobra. Goriška Mohorje- va družba je v svoji koledarski zbirki izdala dve izrazito zgodovinski knjigi, in sicer zbor- nik z znanstvenega zborovanja ob 450-letnici svetogorske božje poti (1989) in spomine ko- menskega dekana na pregnanstvo Komencev in Rihemberžanov v Nemčiji v letih 1944-1945 (urednica Dorica Makuc). V poča- stitev stoletnice rojstva duhovnika in politika Virgila Ščeka je Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici pripravila tri predavanja, posvečena jubilantu (18. in 25. 1. ter 1. 2. 1990). Predavali so Peter Stres, Marko Tavčar in Tone Požar. V Trstu je bilo mnogo bolj živahno. 25. ja- nuarja 1990 se je končal že decembra prejšnje leto začeti simpozij Trst v vojni 1940-1945. Zaključek ciklusa predavanj je bila okrogla miza Fašizem, Podonavje in Balkanski polo- tok na koncu tridesetih let (sodelovali so J.Pe- tersen, K. Stuhlpfarrer, S. Bianchini, G.Cone- tti, T. Sala in J. Pirjevec). Velikopotezno pri- reditev je skupaj s tržaško pokrajinsko upravo pripravil Deželni inštitut za zgodovino odpor- niškega gibanja v Trstu. Ta inštitut je 7. fe- bruarja predstavil tudi Alberta Berzija knjigo Viaggio nel pianeta nazista: Trieste, Buchen- wald, Lfingenstein. 26. januaqa pa sta tržaški federaciji italijanskih komunistov in sociali- stov pripravili srečanje Bruno Pincherle: poli- tična angažiranost kulturnega delavca za ci- vilni napredek Trsta. Zdravnik Pincherle, ži- dovskega rodu, je bil odločen antifašist, prija- telj Slovencev in odličen poznavalec pisatelja Stendhala. O njem so govorili Elio Apih, Ar- duino Agnelli, Roberto Costa in Elvio Gua- gnini. Skupina 85 , ki v Trstu združuje slo- venske in italijanske intelektualce, je 30. in 31. januaria organizirala srečanje o podobi Trsta v delih nekaterih italijanskih, nemških in slovenskih književnikov in publicistov. O mestu Trstu v slovenski književnosti je govo- rila Marija Cenda-Klinec. Ob proslavi sedem- desetletnice tržaškega verskega lista Via Nuova so se v Trstu zbrali na tridnevnem sre- čanju (8.- 10.3.1990) uredniki in časnikarji italijanskih verskih listov. Na tem zborovanju je imel temeljni referat zgodovinar Fulvio Sa- limbeni. 12. maja je bila predstavljena knjiga Neoclassico-la regione, la memoria, una citta: Trieste: prinaša gradivo s simpozija o neokla- sicizmu v Trstu, ki je bil februarja 1989. 13. julija je svojo knjigo Gli uomini che fecero l'Italia osebno predstavil predsednik italijan- skega senata, sicer pa ugledni zgodovinar Gio- vanni Spadolini. Med 28. septembrom in 1. oktobrom je bilo v Trstu mednarodno sreča- nje Književnost ob meji in njen prispevek k miru. Na srečanju, ki je bilo v prvi vrsti name- njeno književnosti, so nastopili tudi slovenski predavatelji. Konec novembra je bil v Trstu seminar o množičnih medijih v vzhodni Evro- pi. Svojevrsten dogodek v Trstu je bila tudi za- sedba Inštituta za zgodovino tržaške univerze. Študentje so zasedbo opravičili s slabim delo- vanjem inštituta (na primer nefunkcionalni prostori) in s pomanjkanjem osebja. Zasedba je trajala več kot štirideset dni, potem ko so bile delno izpolnjene zahteve. Prostorske te- žave so tudi ovirale normalno delovanje De- želnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja. Kot že na začetku povedano, se je zlasti Trst razvnel v polemikah ob deportacijah iz Trsta in Gorice v majskih in junijskih dneh leta 1945. Povod za razpravo je prišel prav- zaprav s slovenske strani, ko je novogoriški župan v začetku junija 1990 povedal, da je razjasnitev usode deportirancev »bistveni po- goj za resnično sožitje in odpravo še zadnje temne lise iz preteklosti naših krajev« (Pri- morski dnevnik 128, 3.6.1990). Temu je seve- da sledila pravcata poplava časopisnih poročil in nastopov v oblastnih organih in drugih in- stitucijah to in onstran meje. Največji del raz- pravljanj je izkazoval potrebo, da se problem razišče na znanstven način in ob sodelovanju poznavalcev in institucij z obeh strani držav- ne meje. V zapisih je vzbudila še največjo po- zornost objava delnega seznama odpeljanih, ki jo je na podlagi arhivskega gradiva v Lju- bljani objavil v Primorskem dnevniku (7.8.1990, št. 175) prof dr. Tone Ferenc. Na objavo so se odzvali mnogi ugledni Italijani, tako tudi prof Claudio Magris (Corriere della Sera 191, 12.8.1990). O problemu je prof Fe- renc predaval v Trstu 14. decembra. Na veče- ru z naslovom Fojbe in deportacije: zgodovin- ski problem je sodeloval tudi Galliano Fogar, kije spomladi 1990 objavil v reviji Quale sto- ria (2-3, 1989) članek o problemih, ki jih je potrebno^ pri tem še rešiti ob nekaterih že rešenih. Široka in dolgotrajna razprava o foj- bah, ki še vedno traja, ni bila vselej naklonje- na iskanju »zgodovinske resnice«, marveč je vodila v protislovensko nastopanje in obraču- ne. Vsekakor pa je mogoče ugotoviti, da pot do primernih rezultatov ne bo kratka. Pro- blem je samodejno vrgel nekaj temnih senc tudi na odporniško gibanje, zato so se v deželi pripravljala zborovanja v podporo antifaši- stičnega boja. V Trstu je bilo tudi nekaj zanimivih raz- stav, kot tista o alpinistu Emiliu Comociju (odprta 16.9.1990), z naslovom Pred nevih- to-tržaška družbena stvarnost pred drugo sve- tovno vojno (11.4.- 30.8.1990) ter razstava tr- žaških starih fotografij avtorja Artura Giaco- mellija (1862-1937). Med knjigami o tržaški zgodovini je omeni- ti delo Anne Millo L'Elite del potere a Trie- ste. Una biografia collettiva 1891-1938 in Giulia Sapellija Trieste italiana. Mito e desti- no economico. Knjigi posegata v gospodarsko zgodovino mesta, nacionalna razmerja pa 79 analizirata daljši razpravi Marine Cattaruzza Sloveni e Italiani a Trieste: la formazione del- l'identita nazionale (Clio, št. 1, 1989) in / conflitti nazionali a Trieste nell'ambito della questione nazionale dell'impero Asburgico (Quaderni giuliani di storia št. 1, 1989). 24. decembra 1990 je umrl leta 1930 v Tr- stu rojeni geograf Giorgio Valussi, pisec šte- vilnih zemljepisnih del, med njimi tudi študije o Slovencih v Italiji. Na tem mestu naj še omenim, da je spomladi 1990 umrl v Trstu rojeni (9.9.1910) zgodovinar in arhivist dr. Danilo Klen (njegova mati je bila Slovenka iz Rihemberka). Kmalu po smrti so mu v Zagre- bu in na Reki priredili simpozij, na katerem so obravnavali njegovo življenje in delo (25.-26.6.1990). Prav živahno je delovala slovenska skup- nost v Trstu. Že takoj na začetku leta je Za- ložništvo tržaškega tiska v sodelovanju s SLO- Rl-jem predstavilo knjigo Karla Siškoviča Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti (9.1.1990). Sledila je 16. januarja na Opčinah razprava Razmerje med Italijani in Sloveči v Trstu: od ločenosti do prizadevanj za skupni razvoj: sodelovali so L.Ceschia, P. Merku, F.Panizon in A.Rebula. V Slovenskem klubu v Trstu sta 13. februarja predavala Pavle Mer- ku in tržaški univerzitetni profesor Paolo Cammarosano o srednjeveškem Trstu v luči družbene zgodovine in imenoslovja. V Dru- štvu slovenskih izobražencev sta 12. februarja predavala o literarnem zgodovinarju dr. Fran- cetu Koblarju (ob stoletnici rojstva) arheolog Stane Gabrovec in pisatelj Alojz Rebula. V istem društvu so 7. maja Milko Matičetov, Bogo Grafenauer, Božidar Slapšak in Mitja Güstin ob zborniku Venetovanje pokazali na šibkost teorije o venetskem izviru Slovencev. 4. junija je v Društvu slovenskih izobražencev govoril Branko Marušič o pobudah za raziska- vo problema deportiranih v povojnih mesecih (o istem je govoril 14.6. v Novi Gorici). Zgo- dovinske konotacije je imela tudi razprava o judovski problematiki, ki sta jo v tržaški Gre- gorčičevi dvorani 5. junija vodila Mladen Svarc in Filip Fischer. 16. septembra so v Skednju predstavili knjigo v petih jezikih Krušarca; napisal jo je Sandro Bolchi. V je- senskem delu leta je omeniti še predavanje Janka Prunka iz Ljubljane o nastajanju prve Jugoslavije (Društvo slovenskih izobražencev, 29.10.1990), izid knjige Rafka Dolharja Na naši koži, kije posvečena letu 1975, ko so bili podpisani osimski sporazumi (knjigo je 22. novembra predstavilo Založništvo tržaškega tiska, predstavitelj Jože Pirjevec) in predava- nje Vida Vremca o drugem tržaškem procesu (Narodna in študijska knjižnica; 14.12.1990) Odsek za zgodovino in narodopisje pri Tr- žaški narodni in študijski knjižnici je med 8. in 23. oktobrom pripravil tečaj o arhivistiki (sodelovali so slovenski in italijanski strokov- njaki); bil je že tretji po vrsti. Podoben tečaj so med 7. in 23. novembrom pripravili v Gorici, le da je bil ta namenjen spoznavanju knjižni- čarstva. Narodna in študijska knjižnica je pri- čela izdajati publikacijo Jezik in književnost, njeno raziskovalno delo pa je bilo usmerjeno tudi v probleme slovenskega izseljeništva sko- zi tržaško pristanišče. Sodelavec knjižnice, oziroma njenega odseka za zgodovino, Aleksij Kale je pripravil za objavo Draga Žerjala Spo- mine in razlage o protijašističnem boju pri- morske mladine med vojnama. Knjiga je bila predstavljena v začetku junija v Kopru in Tr- stu ob navzočnosti avtorja, ki je umrl v noči od 5. na 6.januar 1981 v Kopru v starosti 87 let. Med izrazito zgodovinskimi publikacijami, ki so jih izdali Slovenci v Trstu, je omeniti poročilo o štiridesetletnem delu Kmečke zve- ze v Trstu (1950-1990), zbornik o mladin- skem raziskovalnem taboru v Reziji leta 1989, gradivo o študijskih dnevih Draga 1989 in knjigo Jožeta Prijevca // gran rifiuto: guerra fredda e calda tra Tito, Stalin e L'Occidente. Izven Trsta in njegove neposredne okolice je omeniti še večer, posvečen reki Timavi, ki je bU 24. aprila v Devinu v okviru krožka Vir- gil Šček. Pobudo za srečanje je dala slovenska izdaja knjige Reka Timav. Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke: o knjigi je govoril eden izmed njenih avtorjev, France Habe iz Postojne. V tem pregledu bodo dogajanja v videmski pokrajini in še bolj v pordenonski, le skopo zajeta. Na videmskem območju je bila kot vedno doslej domoznansko nadvse aktivna furlanska filološka družba (Societa Filologi- cha Friulana). Pretežni del svojega zanimanja je zlasti na izdajateljskem področju namenjala furlanskemu jezikoslovju in narodopisju. Osrednje društvena prireditev je bil 67. kon- gres (30.9.1990) v obmorskem kraju Marano Lagunara; kot običajno, je ob njem izšel pose- ben zbornik s prispevki o domoznanstvu kra- ja. Sicer pa je tudi leto 1990 označevala cela vrsta krajevnih monografij. Med temi imajo za Slovence večji pomen M. Visintina Sant'- Andrat del Judrio. Note storiche e vita parro- chiale (Udine 1989); obravnava namreč kraj v neposredni bližini slovenske narodnostne meje. Veliko pozornost je vzbudil zbornik La cultura popolare in Friuli, ki ga je izdala vi- demska akademija za znanost, književnost in umetnost; prinaša gradivo s strokovnega se- stanka (Videm, oktober 1989). Izrazito zgodo- vinska je knjiga E. Zorattija // Friuli nel Ri- sorgimento (Udine 1990). G. Bengamini in M. Buora sta avtorja monografije // Castello di Udine (Udine 1990). O Langobardih poleg drugih govorita tudi knjigi G.C. Menisa Lon- gobardi d'Italia in Borghesana ter G. EUera Paesi del Longobardi in Friuli (Udine 1990). V Vidmu so spomladi leta 1990 pripraviU 80 ciklus predavanj o furlanskih gradovih (utrd- bah), 14. septembra je bila tu odprta razstava o Kopru med Rimom in Benetkami, s katero je v furlanski prestolnici gostoval pokrajinski muzej iz Kopra. V Ogleju je bil med 7. in 9. septembrom 1990 simpozij o Atili {Attila fla- gellum dei), sicer pa je bil Oglej prizorišče še nekaterih znanstvenih srečanj (na primer po- govora o 4. knjigi Storia di Roma založbe Einaudi). V Pordenonu se je zlasti z zgodovino druge svetovne vojne ukvarjal študijski center Silen- tes loquimur, ki je 1. decembra pripravil v Vidmu srečanje o odporniškem gibanju. Ude- leženci so razpravljali o značaju odpora (osvo- bodilni ali razredni boj, državljanska vojna). V dejavnosti slovenske etnične skupnosti v videmski pokrajini na polju domoznanstva je treba omeniti knjigo Pavla Petruciga in Boža Zuanelle Atlante toponomastico e ricerca sto- rica: posvečeno je toponomastiki občine Špe- ter Slovenov. 13. oktobra 1990 je v Čedadu umrl Carlo Guido Mor (zet zgodovinarja P.S.Leichta), ' zgodovinar in uviverzitetni profesor. Velik del i svojih objav je posvetil tudi furlanski srednje-1 veški zgodovini, zlasti nekaterim pravnim. problemom. V letu 1990 so zgodovinske in sorodne revi-1 je v deželi Furlaniji-Julijski krajini izhajale v značilnem obsegu in razmeroma redno. O njih vsebini na tem mestu ne gre poročati. Pač i pa velja znova opozoriti na tekoče bibliograf- ske preglede, ki jih nekatere izmed revij obja- i vljajo. Se najbolj izčrpen je tisti, ki ga za posa- ! mezna leta objavljajo goriški Studi Goriziani. Začetek leta 1991 je pokazal in napovedal, da : bo tudi to leto historiografsko pestro in plodo- vito. i ČEVLJARSKA GOSPODARSKA ZADRUGA V TRŽIČU MATEJA GAŠPIRC Obrtniki so se združevali v zadruge s skup- nimi delavnicami in strojnimi obrati pred- vsem zato, da bi vzdržali konkurenco z indu- strijo, ki je ponujala hitro izdelane in cenejše proizvode. Na ta način so lahko sprejemali večja naročila, obenem pa so tako združeni lahko nabavljali surovine na veliko, kar je po- menilo za obrtnika znatno cenejši nakup in pocenitev končnega izdelka. Pocenitev izdel- ka je pospešila tudi prodajo. Tako združeni so obrtniki lahko vnovčevali izdelke na oddalje- nejših trgih in prirejali sejme in razstave. V krajih, kjer število obrtnikov posameznih strok ni zagotovljalo obstoja samostojne za- druge ene stroke, so se obrtniki povezovali v splošne obrtne zadruge. Število obrtnikov in razvitost posamezne obrtne dejavnosti sta po- gojevala ustanavljanje zadrug ene stroke. Predstavila bom zadrugo čevljarjev, ki si je zaradi potrebe po osnovni surovini, usnju, os- novala usnjarsko delavnico, medtem ko so če- vljarji izdelovali čevlje v svojih delavnicah. Prvi občni zbor Čevljarske gospodarske za- druge v Tržiču, registrirane zadruge z omeje- no zavezo, je bil sklican 7.3.1919. Na njem so bila sprejeta zadružna pravila. Ministrstvo tr- govine in industrije v Ljubljani jih je potrdilo in zadruga je bila vpisana v zadružni register. Zadružna pravila so določala urejenost in de- lovanje zadruge in njenih članov. Pravila so vsebovala poimenovanje zadru-i ge, njen sedež ter namen, s katerim je bila za- druga ustanovljena. Osnovni namen Čevljar- ske gospodarske zadruge v Tržiču je bil po- ; speševanje gospodarstva svojih članov, ki gaje : zadruga zagotavljala na ta način, da je za svoje j člane nabavljala orodje in sploh vse potrebšči- i ne za čevljarsko obrt in jih prodajala svojim ] članom. Po potrebi jim je bila dolžna preskr- j beti skupno delavnico. Skrbela naj bi za pro- i dajo čevljarskih izdelkov in za člane in njiho- vo pomožno osebje nabavljala živež. Zadruž- na pravila so določala tudi skrb zadruge za strokovno izobraževanje. Včlanjenje v zadrugo je odobrilo ali zavrni- lo načelstvo zadruge brez navedbe razlogoj. Večina članstva so predstavljali čevljarji. Če pa so včlanili v zadrugo človeka, ki ni bil če- vljar, so pri sprejemu upoštevali predvsem ko- risti zadruge. Včlanjenje v zadrugo se je urad- • no zaznamovalo s podpisom ter vplačilom i pristopnine in vsaj delnim plačilom deleža. Vsak član je ob pristopu plačal pristopnino 20 kron in vsaj 100 kron od celotnega deleža. i Članstvo v zadrugi je prenehalo s prosto- ¦ voljnim izstopom, smrtjo ali izobčenjem. V; prvem primeru je bilo potrebno vsaj šest me- ; secev pred iztekom poslovnega leta odpoveda- ti svoj delež pri načelstvu zadruge. Izplačilo i odpovedanega deleža se je izvšilo leto dni po \ izstopu. V primeru smrti zadružnika so dediči mora- 81 »Ferbaijeva hiša« ob Tržiški Bistrici, kjer je imela Čevljarska gospodarska zadruga usnjarsko delavnico. Stavba je bila porušena v letu 1969. Fotografijo hrani fototeka Tržiškega muzeja pod št. 281 li nadaljevati članstvo v zadrugi do preteka poslovnega leta. Zadružno načelstvo je lahko izobčilo člana zadruge, če ni izpolnjeval zadružnih dolžnosti ali če je škodoval zadrugi (v denarnem ali mo- ralnem pogledu). Načelnik zadruge je bil do- lžan pismeno sporočiti vzroke izobčenja. Pri- tožbo je izobčeni lahko naslovil v osmih dneh občnemu zboru, ki je dokončno odločal in na podlagi njegove odločitve je načelstvo izdalo sklep o izobčenju. Izobčenemu se je izplačal delež po poteku enega leta (poslovno leto). Denarna sredstva zadruge so sestavljali: - zadružni deleži - zadružna posojila, - rezervni sklad, - posebne rezerve, - vpisnine. Vsak zadružnik je moral vplačati delež 500 kron, z dovoljenjem načelstva pa je lahko vplačal tudi več deležev. Celotna vsota dolo- čenega deleža je morala biti vplačana najkas- neje po dveh letih. Iz pravil je razvidno, da so poravnavo deleža dosegli na različne načine. Ze vloženi del deleža posameznega člana so obrestovali in te obresti (skupaj s članu pripa- dajočim delom čistega dobička) pripisovali že vplačanemu delu deleža. Razen tega so od vsakega članu izplačanega zaslužka odtegnili 10% in to vsoto pripisali njegovemu deležu. Zadruga je lahko najemala posojila. Obliko- vala je rezervni sklad za kritje izgub, ki jih niso mogli pokriti z opravilnirn dohodkom te- kočega leta. Rezervni sklad se je oblikoval iz vstopnin in iz dela čistega dobička, ki so ga ob bilanci namenili rezervnemu skladu. Ta sklad se je oblikoval tako dolgo, dokler ni dosegel polovico vsote vpisanih zadružnih deležev in se je ob vsakokratnem padcu pod polovico omenjene vsote obnavljal. V kolikor je bila nujna polovica vsote vpla- čanih deležev v rezervnem skladu presežena, so presežna sredstva porabili za pokritje iz- gub, za zadružne stavbe, opremo in v dobro- delne namene. O snovanju in porabi posebnih rezerv je občni zbor dajal navodila načelstvu zadruge. Načelstvo se je bilo dolžno ravnati po navodilih občnega zbora. Zadružno knjigo- vodstvo in računovodstvo se je ravnalo po tr- govskem pravu in je bilo podvrženo večkratni letni kontroli nadzorstva. Ob koncu vsakega poslovnega leta so opravili bilanco in inven- turo. Bilanco so sestavljali trije sklopi: a) aktiva: - gotovinsko stanje blagajne ob koncu leta - vrednotenje vrednostnih papirjev po kur- zu z dne 31. decembra - zadnižne terjatve - vrednost zadružne zaloge (nakupna cena in stroški) 82 - vrednost druge zadružne lastnine ob upo- števnju amortizacije b) pasiva: - zadružni dolgovi - vplačani zadružni deleži članov - rezervni sklad in posebne rezerve c) dobiček ali izguba. Letni obračun in predloge o uporabi dobič- ka je sestavljalo načelstvo zadruge. Načelstvo je bilo dolžno oboje izročiti do 31. marca nad- zorstvu, ki je po pregledu izročilo pripombe načelstvu. Nadzorstvo je predložilo načelstvu poročilo za občni zbor. Dolžnost načelnika je bila, da je osem dni pred občnim zborom predložil zadružnikom na vpogled letni obra- čun in predloge za porabo dobička. V povabi- lu k občnemu zboru, ki ga je sestavil načelnik, je moralo biti pripisano mesto, kjer so se za- družniki lahko seznanili z omenjenim poroči- lom in predlogi. Pravila nam pokažejo tudi, kako so plani- rali porabo dobička. 5% obresti od na deleže vplačane vsote so izplačali članom, ki so imeli vplačane deleže v celoti. V primeru, da delež ni bil v celoti vplačan, so te obresti pripisali deležu. V kolikor je bil dobiček manjši in se 5% ostalega dobička ni moglo pokriti, so ga morali upoštevati v prihodnjih letih na ta na- čin, da je povprečje znašalo 5% letno. 50% ostalega dobička se je stekalo v rezervni sklad do tedaj, daje rezervni sklad vseboval polovi- co vsote vplačanih zadružnih deležev. V pri- meru, da je bila zahtevana vsota rezervnega sklada dosežena, so 50% ostalega dobička na- menjali posebnim rezervam. Ostanek dobička so razdelili med zadružne člane glede na pre- ko zadruge podane izdelke posameznega čla- na v tekočem letu. Izgubo so pokrivali najprej iz posebnih re- zerv, če teh ni bilo, pa iz rezervnega sklada ali drugega zadružnega premoženja. Zadruga je vsa razglasila izdajala z navedbo imena zadruge in podpisom dveh članov na- čelništva. Uprava in vodstvo zadruge. Zadruga je opravljala svoje delo samostojno v sodelova- nju z vsemi zadružnimi člani. Čevljarsko gos- podarsko zadrugo v Tržiču so sestavljali: na- čelstvo, nadzorstvo in občni zbor. Načelstvo zadruge so predstavljali načelnik, tajnik in blagajnik ter pet odbornikov in je bilo voljeno za dve leti. Volil gaje občni zbor. Prvo načelstvo je bilo potrjeno in imenovano v pravilih zadruge. Članstvo seje spreminjalo, vendar je vedno veljalo, da je moralo biti potrjeno v zapisniku o občnem zboru, ki je iz- volil novo načelstvo. Člane načelstva so mo- rali prijaviti, ker so jih vpisovali v zadružni register. Dolžnost načelstva je določala zadružna za- konodaja (zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70). Načelstvo se je podpisovalo v imenu zadruge na ta način, da sta se dva člana načelstva podpisala pod polno ime zadruge. Sestajalo se je na sejah, ki jih je skliceval na- čelnik in njegov namestnik. Razen načelnika so morali biti prisotni vsaj še trije člani načel- stva. Sklepali so z večino glasov. V primeru, da je bilo število glasov enako, je odločal glas predsednika (načelnika ali njegovega na- mestnika). O sejah načelstva je bilo potrebno voditi zapisnik, ki so ga morali podpisati vsi navzoči. Po potrebi so razglašali svoje sklepe na oglasni deski v uradu zadruge. Dolžnosti načelnika so bile razen vodenja in izvajanja sklepov načelstva še: - podpisovanje pisem, ki niso bila obvezu- joča za zadrugo - vsaj trimesečna kontrola stanja v blagajni in ukrepanje v primeru nepravilnosti. Načelnik je v primeru zadržanosti določil člana načelstva, ki ga je nadomeščal. Ob smr- ti, izstopu ali stalni zadržanosti je moralo na- čelstvo po sklepu skupne seje načelstva in nadzorstva za dobo do naslednjega občnega zbora zapolniti izpraznjeno člansko mesto. Novi član načelstva je moral biti vpisan v zadružni register. Občni zbor zadruge je lahko odstavil načelstvo ali vsakega posameznega člana načelstva le, če je bil ta predlog na dnevnem redu občnega zbora zadruge. Med naloge načelstva je sodilo imenovanje in določanje plače zadružnih uradnikov. Uradništvo je bilo potrjeno s posebnim dekre- tom. Nadzorstvo je sestavljalo šest članov, ki jih je volil občni zbor. Voljeni so bili za eno leto. V nadzorstvo je smel biti izvoljen vsak član zadruge, ki ni imel funkcije v načelstvu. Nadzorstvo je izmed sebe volilo svojega predsednika in določalo poslovni red. Sklepa- lo je z navadno večino in udeležbo vsaj treh od vseh vabljenih članov nadzorstva. Seje nadzorstva je skliceval predsednik ali njegov namestnik. (Delokrog nadzorstva sta določala člen 24 in 25 zakona z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak.) Občni zbor je moral biti sklican enkrat let- no in to najkasneje do 30. junija. Sklicevali so lahko tudi izredni občni zbor na posebno za- htevo nadzorstva ali načelstva. Izredni občni zbor je bil lahko sklican še v primeru, da je desetina zadružnikov s pismeno vlogo zahte- vala od načelstva sklic izrednega občnega zbo- ra in pri tem navedla vsebino posvetovanja ali sklepanja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora so morali biti objavljeni osem dni pred samim občnim zborom v zadružnem glasilu »Zadruž- ni gospodar« v Ljubljani. Občni zbor je sklepal o: - spremembi zadružnih pravil - razdružbi in likvidaciji zadruge in o pora- bi po likvidaciji preostalega premoženja - potrjevanju letnega obračuna - izvolitvi načelstva in nadzorstva 83 - navodilih glede snovanja posebnih rezerv - pritožbah. Vsak zadružnik je smel glasovati na ob- čnem zboru. Za vsak vplačani delež je dobil en glas. Najvišje možno število glasov je bilo določeno in je predstavljalo pet glasov. Za- družnik, ki se ni mogel udeležiti občnega zbo- ra, je smel s pismenim pooblastilom poobla- stiti drugega člana zadruge, da ga je zastopal. Zadružnik je kot zastopnik s pooblastilom lahko zastopal največ enega zadružnega člana. Sklepanje občnega zbora je bilo veljavno, če je o predlogih sklepala vsaj desetina članstva zadruge. V primeru nesklepčnosti so v treh tednih ponovno sklicali občni zbor, ki pa je smel brezpogojno sklepati. Sklepali so z napo- lovično večino glasov. Če je bilo število glasov izenačeno, je pri odločitvi imelo glavno vlogo mnenje predsednika. O razdružbi zadruge sta morali odločati najmanj dve tretjini zadružnikov. Če se sklica- nega občnega zbora zadružniki niso udeležili v omenjenem številu, se je po treh tednih skli- cal nov občni zbor, ki je smel odločati s tremi četrtinami udeležencev. Sklepe občnega zbora je razglašalo načelstvo z oznanili, objavljeni- mi v prostorih zadružnega urada. Na občnem zboru je imel vsak zadružnik pravico nastopati s predlogi, ki niso bili na dnevnem redu. V tem primeru je občni zbor odločal o sprejetju predloga in poročal o njem na naslednjem občnem zboru. Zahteva po sklicu izrednega občnega zbora je imela za posledico takojšnje odločanje o problemih. O vsakem občnem zboru je bil voden zapis- nik, ki so ga podpisali predsednik občnega zbora skupaj z dvema na občnem zboru na- vzočima zadružnikoma. Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču, r.z.z.o.z. je začela z obratovanjem 15.6.1919. Člani njenega prvega načelstva so bili: Ivan Papov, čevljar v Tržiču, Karol Golmajer, čevljar v Tržiču, Peter Gregore, čevljar v Tržiču, Josip Klofutar, čevljar v Tržiču, Ivan Erlah, čevljar v Bistrici, Franc Poljanec, čevljar v Sebenjah, Ivan Poljanec, čevljar v Sebenjah, Ivan Jazbec, čevljar v Sebenjah. Že 14.2.1920 je iz načelstva izstopil zadruž- nik Ivan Erlah, čevljar v Bistrici. Na njegovo mesto je vstopil Franc Močnik, čevljar iz Ži- ganje vasi. V letu 1923 je člana načelstva Petra Gre- gorca zamenjal novoizvoljeni član načelstva Stefan Srečnik, čevljar v Tržiču. Sprejeta za- družna pravila so ostala nespremenjena do 15.2.1920, ko so na občnem zboru sklenili spremeniti vsebino pravil v dveh delih. Na- men delovanja zadruge so razširili v smislu, da zadruga izdeluje v lastni režiji usnjarske in strojarske izdelke vsake vrste ter izdelano bla- go prodaja svojim članom. Skrajšali so rok za sklic drugega občnega zbora. V primeru, da se prvega občnega zbora ni udeležilo zadostno število članov zadruge, so termin za ponovni sklic občnega zbora ob- čutno skrajšali. Ponovno so se lahko sestali že uro kasneje. Dodatek pravice izdelovanja usnjarskih in strojarskih izdelkov je imel za posledico, da so začeli s strojenjem kož najprej v »Kajži« in nato »Pri Ferbarju«. Delovanje zadruge je bilo po vojni zadovoljivo. Pristopila je k Zadruž- ni zvezi v Ljubljani, ki je opravljala revizijo in denarne posle. Kljub temu, da ni imela svoje čevljarske delavnice, je združevala okrog 25 čevljarskih mojstrov. V ustanovljeni us- njami je zaposlovala 10 delavcev usnjarske stroke. V usnjarski delavnici so izdelovali predvsem ševro in boks usnje, ki so ga kupo- vali zadružni čevljarji. Usnje je bilo vegetabil- no strojeno. Podplatno usnje je zadruga naba- vljala drugod in ga prodajala svojim članom. Do leta 1924 je zadruga uspešno poslovala, po tem letu pa je prišlo do okrepitve dinarja in cene so začele naglo padati. Vsemu temu se je pridružila še zdraha okrog prodaje ovčjih kož s strani uprave, tako da je zadružno član- stvo zahtevalo likvidacijo zadruge. Po sklepu občnega zbora z dne 17.5.1925 so iz zadružnega registra izbrisali naslednje člane načelstva: Karla Golmajerja, Josipa Klofutar- ja, Ivana Poljanca, Ivana Jazbeca in Franca Močnika. Nanovo vpisani člani načelstva pa so bili: Andrej Kralj, Karel Dobrin, Leopold Koprivnik, Ivan Hafner, Maks Stegnar, Ivan Jazbec in Peter Kristan, vsi čevljarski mojstri v Tržiču. Po sklepu občnega zbora z dne 28.6.1925 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorii so bili: Franc Poljanec, Ivan Po- ljanec in Ivan Jazbec, čevljarski mojstri v Se- benjah, Franc Močnik, čevljarski mojster v Žiganji vasi, in člani načelstva Andrej Kralj, Karel Dobrin, Ivan Hafner in Leopold Kopri- vnik. Ob likvidaciji se je zadružnemu imenu pripisalo »v likvidaciji«. Za zadrugo v likvida- ciji so podpisovali vsi likvidatorii skupno. Po dveh letih je bila likvidacija zaključena in za- druga 1.8.1927 izbrisana iz zadružnega regi- stra. VIRI IN LITERATURA 1. Pravila Čevljarske gospodarske zadruge v Trži- ču, registrirane zadruge z omejeno zavezo, Tržič 1919. — 2. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, Občina Tržič 1919, Volitve v konstitu- anto, številka dopisa 1696, dopisa o pričetku obra- tovanja Čevljarske gospodarske zadruge v Tržiču, r.z.z.o.z. — 3. Arhiv Republike Slovenije, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (TOI), Zadružni regi- ster L II, knjiga 259, str. 238, pod zaporedno števil- ko 475. — 4. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (v nadaljevanju Ur. 1.) z dne 1.8.1919, Letnik II, št. 84 127, str. 452, razglas o vpisu v zadružni register. — 5. Ur. 1. z dne 23.3. 1920, Letnik II, št. 105, str. 481, prva sprememba članov načelstva. — 6. Ur. 1. z dne 13.9.1920, Letnik II, št. 105, str. 481, objava o spremembi zadružnih pravil. — 7. Ur.l. z dne 4.7.1923, Letnik V., št. 61, str. 404, sprememba za- družnega načelstva v letu 1923. — 8. Ur.l. z dne 14.7.1925, Letnik VII, št. 66, str. 428, javno nazna- nilo razdružitve. — 9. Ur.l. z dne 8.10.1925. Letnik VII, št. 94, str. 671, izbris članov načelstva in obve- stilo o likvidatorjih zadruge. — 10. Ur.l. z dne 6.10.1927, Letnik IX, št. 103, str. 699, objava o končani likvidaciji. — 11. I. Mohorič, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, I. knjiga, Tržič, 1957, str. 307-308. — 12. J. Praznik, Zadruge temelj na- rodnega blagostanja. Prosvetna kjnižnica 5. zvezek, Maribor 1930. KOLEKTIVNE POGODBE NA SLOVENSKEM FRANCE KRESAL Kolektivne pogodbe so se iz sredstev delav- skega boja razvile v pomemben vir delovnega prava, in so postale avtonomen, splošen, pis- men sporazum med delavsko strokovno orga- nizacijo - sindikatom in delodajalcem ali ustreznim združenjem delodajalcev o splošnih delovnih pogojih, pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja ter medsebojnih pravicah in dolžnostih pogodbenih strank, katerih uči- nek je v normativnem delu za udeležence ne- posreden in prisilnopraven. Predstavniki de- lojemalcev in delodajalcev lahko mimo do- ločb delavske zakonodaje z medsebojnimi po- gajanji dogovorijo v kolektivni pogodbi za de- lavce ugodnejše in naprednejše delovne pogo- je in večje pravice - tem ugodnejše, čim moč- nejši in aktivnejši je sindikat. Kolektivne po- godbe so se prvotno sklepale za posamezno podjetje ali samo za ožji krog podjetij in so bile rezultat posamezne delavske akcije, stav- ke, v njih pa so zapisaH in natančno določih dosežene uspehe (dolžina delovnega časa, viši- na mezd, počitki med delom in podobno) in pogoje sporazuma ob prenehanju delavske ak- cije. Cim širši krog so kolektivne pogodbe za- jemale, tem večjo veljavo so delavske pridobi- tve v njih dobivale in so se v splošnih kolek- tivnih pogodbah takorekoč uzakonjale. Mno- ge delavskozaščitne določbe iz kolektivnih pogodb so sčasoma obogatile delovno-pravno zakonodajo. Kolektivne pogodbe so lahko učinkovita bližnjica k boljši in večji delavski zaščiti, kot jo nudi delavska zakonodaja, ker so bolj gibke in takoj sledijo doseženim uspe- hom delavskih akcij. Sklepati so jih začeH v drugi polovici 19. stoletja najprej v Švici in Nemčiji; na prelomu stoletja so bile uveljavljene že v vsej Evropi in do prve svetovne vojne tudi že zelo razširjene. Razvoj kolektivnih pogodb ni bil povsod ena- ko hiter in močan. 1895. je bila podpisana kolektivna pogodba za vse grafično delavstvo v Avstriji. V njej so uveljavili večino svojih zahtev glede minimal-, nih mezd in akordnih postavk, skrajšanje de- lovnega časa na 9 ur dnevno, ureditev zapo- slovanja vajencev in uvedbo posebnega razso- dišča za poravnavo sporov pri izvajanju ko- lektivne pogodbe. Veljala je za 5 let. Kolek- tivno pogodbo so z delavskim bojem izboljše- vali, zlasti njena določila glede mezdnih in delovnih pogojev. Ta kolektivna pogodba je veljala za vso tiskarsko stroko v Avstriji. Po- djetniki je niso povsem spoštovali in v celoti izvajali, zato so jih marsikje s stavko prisilili v izvajanje kolektivne pogodbe. Tako je moralo tudi tiskarsko društvo za Kranjsko leta 1900 s stavko prisiliti dva podjetnika, da sta izvajala določbe kolektivne pogodbe. Konec leta 1905 so grafični delavci v vsej Avstriji prisilili ti- skarske podjetnike k izboljšanju kolektivne pogodbe. Po poročilih avstrijske strokovne (sindikal- ne) komisije je bilo do leta 1905 v Avstriji sklenjenih le 20 kolektivnih pogodb, leta 1906 pa že 448. Na Kranjskem so bile podpisane tri kolektivne pogodbe, na Koroškem pet in na Štajerskem 21. Sklepanje kolektivnih pogodb pa ni bilo lahko. Podjetniki so se branili ustre- zati kolektivnim zahtevam delavstva in od 448 sklenjenih kolektivnih pogodb jih je bilo samo 192 sklenjenih na miren način, 237 šele po večkratnih stavkah in 19 po delnih stav- kah. Kolektivnih pogodb je bilo največ skle- njenih tam, kjer so bile močne strokovne or- ganizacije. Slovenske dežele so bile slabo sin- dikalno organizirane. Največ kolektivnih po- god so sklenili kovinarji in strojni delavci, nato pa živilski, oblačilni, gradbeni, tekstilni, lesni in usnjarski delavci. Kolektivne pogodbe so določale dolžino delovnega časa in so ga za 90% delavcev skrajšale za eno do dve uri na dan (delovni čas je bil z zakonom omejen leta 188 5 na enajst ur na dan in leta 1919 na osem ur na dan), delavske mezde so povečale za okrog 19%, mnoge so priznale sindikalnim or- ganizacijam v podjetju, da zastopajo interese delavcev v odnosu do podjetnikov. Takemu 85 razvoju je sledila tudi delavska zakonodaja. Leta 1907 je izšla novela obrtnega reda, ki je urejala pravno osnovo za sklepanje kolektiv- nih pogodb do prve svetovne vojne. V letih do prve svetovne vojne je bilo skle- panje kolektivnih pogodb že povsod uvelja- vljeno. AnaHza sklepanja kolektivnih pogodb kaže, da je bilo brez stavk sklenjenih več ko- lektivnih pogodb tam, kjer je bil večji delež sindikalno organiziranih delavcev. Na Norve- škem na primer, kjer je bilo 86% delavcev sin- dikalno organiziranih, je bilo leta 1909 74% kolektivnih pogodb sklenjenih brez stavke. Kolektivne pogodbe so povsod urejale delov- ne pogoje za vedno večji del delavstva, zlasti po prvi svetovni vojni. Takemu razvoju ureja- nja delovnih pogojev je sledil tretji poseg dr- žave v urejanje delovnih odnosov. Sama je začela normirati vse delovne odno- se in splošne delovne pogoje. Najprej je pre- vzela nase posredovanje v sporih glede kolek- tivnih pogodb, nato je take spore razsojala in končno po določenem postopku sama izdajala kolektivne pogodbe ali pa razglašala najpri- stojnejše kolektivne pogodbe za splošno ob- vezne (oktroirane kolektivne pogodbe - Av- strija 1919, Nemčija 1923, Jugoslavija 1937) in predpisovala minimalne mezde. Nadaljni razvoj je šel v dve smeri. V totali- tarnih, fašističnih in nacionalističnih državnih režimih ni bilo več svobode sindikalnega de- lovanja in kolektivne pogodbe so izginile s področja urejanja delovnih razmerij. V drža- vah takoimenovane zahodne demokracije so se delavski sindikati združevali v veHke in močne konfederacije, ki so ob vedno močne- jšem posredovanju državne oblasti sklepale kolektivne pogodbe s podjetniškimi združenji. V zakonodaji stare Jugoslavije se kolektivne pogodbe prvič omenjajo v Zakonu o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922, bolj po- drobne določbe o njih pa je prinesel šele Za- kon o obrtih z dne 5. novembra 1931. Na slo- venskem ozemlju je bilo sklepanje kolektiv- nih pogodb regulirano že z avstrijskim zako- nom iz leta 1907 in je bilo pri nas ob nastanku nove države sklepanje kolektivnih pogodb že splošno znano in uveljavljeno, tako kot sred- stvo delavskega boja in kot sredstvo za reguli- ranje delovnih odnosov. Sklepale so jih delav- ske strokovne organizacije ob posredovanju delavske zbornice, inšpekcije dela in obratnih delavskih zakupnikov; registrirale in hranile so jih delavske zbornice. Vsebina teh kolektivnih pogodb je bila od- visna od vrste delavskih akcij: ali je šlo za sklenitev okvirne kolektivne pogodbe, ki naj bi šele uredila vse delovne odnose med delav- ci in delodajalci, aH za izboljšanje že sklenjene kolektivne pogodbe, za ureditev ali izboljšanje mezd, za izboljšanje drugih delovnih pogojev itd. Kolektivna pogodba je imela normativni in obligacijski del. Normativni del je obsegal splošne delovne pogoje: določbe o dolžini de- lovnega časa, o nadurnem delu, o praznikih, o mezdnih sistemih, o načinu izplačevanja za- služkov in odtegljajih, o naturalnih dajatvah (stanovanje, hrana, konsum), o višini mezd in mezdni tarifi, o nadomestilu zaslužka zaradi bolezni in drugih zadržkov od dela, o dopu- stih, o družinskih in drugih dokladah, o zdravstveni zaščiti, higienski in varnostni ure- ditvi obratnih prostorov, o položaju vajencev, o sprejemanju na delo in odpuščanju delavcev ob pomanjkanju dela, o delavskih zaupnikih in razsodišču ob delovnih sporih in drugo. Zelo pogosto so v kolektivnih pogodbah tudi določbe, da podjetje priznava delavsko stro- kovno organizacijo in da delavcev zaradi članstva v tej organizaciji ne bo preganjalo. Nadaljno in podrobno zakonodajo o sklepa- nju kolektivnih pogodb je prinesla Uredba o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolek- tivnih pogodb, poravnanvanju in razsodništvu z dne 12. februarja 1937. Ta uredba je svobo- do delavskih akcij precej omejila. Delavske strokovne (sindikalne) organizacije so bile si- cer še priznane kot stranke za sklepanje ko- lektivnih pogodb na delavski strani, pri ob- veznem pomirjevalnem postopku in pri fakul- tativnem razsodniškem postopku pa je že odločalo skupno zastopstvo delavcev, deloda- jalcev in državnih oblasti. Poleg tega si je država prilastila pravico, da v določenih po- gojih sama izdaja kolektivne pogodbe, katerih norme so bile obvezne za vse delavce in delo- dajalce obravnavanega podjetja ali stroke. Do- ločbe navedene uredbe z dne 12. februarja 1937 kažejo zelo odkrito težnjo po korporacij- skem urejanju delovnih odnosov. Pri tem mo- ramo upoštevati še prizadevanje države za okrepitev režimskih jugorasovih delavskih sindikatov, ki naj bi po zgledu italijanskih državnih sindikatov postali edini zastopnik delavstva in prevzeli uprave vseh delavskih ustanov (delavska zbornica, borza dela, okrož- ni urad za zavarovanje delavcev). Kolektivno pogodbo smo opredeHli kot pis- meni sporazum med delavsko strokovno (sin- dikalno) organizacijo in podjetnikom (ali sku- pino podjetnikov) za ureditev pogojev dela, pravic in dolžnosti iz delovnega odnosa. Ker je bila mezdna tarifa navadno najvažnejši del kolektivne pogodbe in je bila pogosto tudi vzrok za začetek delavske akcije in sklenitev kolektivne pogodbe, se je ta imenovala včasih tudi tarifna pogodba: v Nemčji se je imenova- la Tarifvertrag. Naš izraz je povzet po avstrij- ski (Kollektivvertrag) in romanski terminolo- giji za kolektivne pogodbe (contract collectif, contratto colletivo). Minimalne mezde se imenujejo najnižje plače, ki jih je določala upravna oblast. Določanje minimalnih mezd je značilen primer poseganja državnih oblasti v urejanje delovnih odnosov. Zahteve za dolo- čanje minimalnih mezd so prihajale tako s 86 strani delavstva, kot s strani delodajalcev. Zahteva po uzakonitvi minimalnih delav- skih mezd je končno prišla v finančni zakon za leti 1936/37. Po tem zakonu je dobil mini- ster za socialno politiko pooblastilo, da lahko po odobritvi ministrskega sveta in posvetova- nju z delavskimi in podjetniškimi zbornicami z uredbo predpiše minimalne mezde v zvezi z obveznim sklepanjem kolektivnih pogodb, pomirjevanjem in razsodništvom in da lahko odreja stranke za sklepanje kolektivnih po- godb. Uredba je izšla 12. februarja 1937 in v moči te odredbe je 31. julija ban Dravske ba- novine določil minimalne mezde. V času po- ravnalnega postopka, ki je bil obvezen in gaje na prvi stopnji vodilo pristojno okrajno gla- varstvo, je bila vsaka stavka in seveda izprtje (lockout), prepovedana in kazniva. Poravnal- ni postopek je bil lahko zelo dolg in ga je bilo možno tudi zavlačevati. Če pa bi sprti stranki prepustili rešitev spora razsodniškemu odbo- ru, je bil sklep razsodišča brezpogojno obve- zen za obe strani in delavstvo v nobenem pri- meru ne bi smelo stavkati še ves čas veljavno- sti sklepa, ki je dobil vlogo kolektivne pogod- be, to je najmanj 6 mesecev. Razsodniški od- bor so sestavljah član, ki ga je imenoval ban, in najmanj po dva zastopnika vsake stranke. Za delavce v državnih, banovinskih in občin- skih podjetjih je bil arbitražni postopek obve- zen in niso imeli pravice do stavke. Kršitev te uredbe, npr. stavka pred in med pomirjeval- nim postopkom, ali nespoštovanje odločbe razsodniškega odbora, je bilo kaznivo. Vsak delavec, ki bi v navedenem času stavkal, bi bil kaznovan z denarno kaznijo od 100 do 500 din (petdnevna do enomesečna mezda nekva- lificiranega delavca) ali z zaporom do 30 dni. Ta uredba je prinesla novo kvaliteto v skle- > panje kolektivnih pogodb. V tarifnem delu niso bile kolektivne pogodbe več povsem av- tonomne. Uredba z določenimi minimalnimi mezdami je dobila značaj oktroirane okvirne kolektivne pogodbe, saj je natančno določala tudi izplačevanje raznih dodatkov in prejem- kov v naravi (tovarniško stanovanje, kurjava in razsvetljava v njem, hrana pri delodajalcu). Posebnih koristi delavstvo od tega ni imelo, ker je bilo z minimalnimi mezdami izhodišče prenizko postavljeno, rastoča inflacija pred drugo svetovno vojno je naredila svoje, česar tudi novo določanje minimalnih mezd leta 1940 ni odpravilo, pa tudi za posamezne stro- ke posebno določanje mezd ni bilo zadostno in je bilo treba mezde korigirati z draginjskimi dokladami. V povojni družbenopolitični ureditvi Jugo- slavije ni bilo več razlogov za sklepanje ko- lektivnih pogodb, ker se delovno razmerje ni več jemalo za dvostransko; delavci so prevzeli oblast v svoje roke in niso bih več delojemal- ci, zato so Enotni sindikati delavcev in na- meščencev Jugoslavije januaija 1946 sklenili, da se preneha nadaljne sklepanje kolektivnih pogodb. Kolektivne pogodbe so ostale kot in- strument urejanja delovnih razmerij le za de- lavce v zasebnem sektorju; vendar so te kolek- tivne pogodbe izgubile večino klasičnih zna- čilnosti (prostovoljnost sklepanja, avtonomi- ja strank glede vsebine ipd.). LITERATURA Dr. Nikola Tintič, Razvoj kolektivnog ugovora u Jugoslaviji, Zagreb 1951; — dr. Stojan Bajič, Ured- ba o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah, poravnavanju in razsodništvu, Ljubljana 1937; — dr. I. Kun, Kolektivni ugovor u teoriji i praksi, Za- greb 1940. OSEBNI FOND IVA PIRKOVIČA V SAMOSTANU PLETERJE BORIS GOLEC Ime Iva Pirkoviča v zgodovinarski srenji ni ne širše znano ne posebej priznano. Pred šesti- mi leti umrli Šentjemejčan je bil vse svoje ži- vljenje predvsem nadvse plodovit publicist, vešč opazovalec, zapisovalec in avtor števil- nih raziskovalnih pobud. Po širini zanimanja se je mogel meriti z njim le redkokateri sodo- bnik, saj se je Ivo Pirkovič kljub zavratni bo- lezni, ki gaje še v mladih letih za vselej priko- vala na invalidski voziček, posvečal najrazlič- nejšim strokam, od zgodovinske, arheološke, frlološke pa vse do ekološke problematike. teoretične fizike in matematike. Kar zadeva zgodovino, ga je mogoče šteti med ljubiteljske zgodovinarje, takšne, ki se iz razumljivih raz- logov neprofesionalnosti ne ravnajo ravno po strogih cehovskih pravilih in merilih. S tem pa nikakor ni mogoče trditi, da niso nekatere njegove objave v strokovnem časopisju vredne pozornosti in upoštevanja. Ob smrti v jeseni 1985 je Pirkovičeva doku- mentarna zapuščina ostala pri družini, ki je vrsto let skrbela za težkega bolnika. Vedoč, da se v metrih nakopičenega gradiva skriva še 87 marsikaj neobjavljenega, se je za njegovo pri- dobitev kartuziji Pletene zavzel njen nekdanji prior pater Janez Drolc. S posredovanjem so- rodnikov Iva Pirkoviča je samostan končno v jeseni 1990 prevzel celotno ustvarjalčevo do- kumentarno zapuščino v posest in upravlja- nje. Na pobudo Pirkovičevga tovariša Jožeta Pence in prof. dr. Petra Vodopivca s Filozof- ske fakultete v Ljubljani smo jo v dneh od 12. do 23. februarja 1991 uredili in inventarizirali študentje zgodovine Matjaž Bizjak, Sašo Ger- žina in jaz. Rezultat dvotedenskega dela v Pleterjah je 45 strani obsegajoč inventar, ki je v kseroksicopimi obliki na voljo uporabnikom v naslednjih ustanovah: Oddelek za zgodovi- no Filozofske fakultete v Ljubljani, Zgodovin- ski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU v Ljublja- ni, Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota za Dolenjsko in Belo krajino v No- vem mestu. Dolenjski muzej v Novem mestu in Belokranjski muzej v Metliki. Objava neka- terih poudarkov iz inventarja osebnega fonda Iva Pirkoviča v Kroniki naj služi predvsem kot informacija širšemu krogu zgodovinaqev oziroma uporabnikov ustvarjalčevega zbrane- ga dokumentarnega in originalnega arhivske- ga gradiva. Historiat ustvarjalca Publicist in krajevni zgodovinopisec Ivo Pirkovič se je rodil 26. junija 1909 v družini podeželskega obrtnika v Šentjerneju na Do- lenjskem. Po šestletni osnovni šoli v doma- čem kraju je obiskoval novomeško gimnazijo in se leta 1928 vpisal na elektrotehniški študij v Ljubljani. Kljub šibkemu zdravju se je vsa gimnazijska in študentska leta vzdrževal sam, obenem pa bil politično aktiven in zaradi le- vičarskih nazorov od oblasti nemalokrat pre- ganjan. Koje leta 1935, pri šestindvajserih le- tih usodno zbolel zaradi kroničnega revmatiz- ma z ankilozo obeh kolkov, se je za vedno odrekel študiju in se vrnil v rojstni kraj. V na- rodnoosvobodilno gibanje se je vključil kmalu po okupaciji, čakal nato v novomeškem zapo- ru poldrugo leto na sodni proces, od tam pa je ob kapitulaciji Italije odšel s tremi vozovi za- plenjenega italijanskega divizijskega arhiva v partizane. Na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini je deloval od začetka leta 1944 pri no- voustanovljenem Znanstvenem inštitutu pri SNOS-u, dokler ga niso jeseni istega leta po- slali s posebnimi nalogami v osvobojeno juž- no Italijo. Od novembra 1944 do maja 1945 je bil najprej v Bariju tiskovni poročevalec, nato pa kratek čas do julija 1945 tiskovni ataše pri jugoslovanskem odposlaništvu v zavezniškem Svetovalnem svetu za Italijo. Po vrnitvi v domovino je stalno živel v Ljubljani, kjer je zaradi 100-odstotne invalid- nosti služboval do upokojitve leta 1965 bolj formalno kot strokovni uslužbenec republi- ških političnih organov. Sicer pa je z občudo- vanja vredno marljivostjo in sebi lastno vz- trajnostjo publiciral in zbiral gradivo z naj- različnejših področij. Do zadnjega predan deluje umrl II. novembra 1985. Historiat, vsebina in ureditev fonda Pirkovičev osebni fond je nastajal triinštiri- deset let, od pomladi 1942, ko je začel v pre- iskovalnem zaporu pisati dnevnik, pa domala do smrti. Celotno predvojno gradivo in bogato knjižnico je namreč uničila vojna vihra. O originalnem in reproduciranem dokumentar- nem gradivu iz časa 2. svetovne vojne lahko sklepamo, da je prišlo v Pirkovičeve roke le deloma pred osvoboditvijo, dobršen del pa šele po letu 1945, o čemer pričajo mestoma ohranjeni dokumenti. VeHka večina fonda je plod ustvarjalčevega dela, pa tudi zbirateljske dejavnosti. Fond je po arhivski obdelavi urejen deloma provenienčno, deloma pa smo se morali glede na neurejenost in heterogenost vsebine odloči- ti za pertinenčno načelo. Celotna ureditev je tematska z decimalnimi signaturami, ki pred- stavljajo kombinacijo tehnične in arhivske enote v obliki mape in v nekaterih primerih tudi ovoja. Po stopnji obdelave bi mogli razdeliti fond na tri dele. Neenotnost obdelave gradiva sta nam narekovala dva razloga. Prvič gre za pre- cejšnjo količino gradiva, ki ga je že Pirkovič sam namenil na odpad. Drugič smo sklenili odbrati in popisati gradivo, ki ima po našem mnenju večji pomen za strokovno javnost. Tako so podrobno popisani vsi ustvarjalčevi izvirni teksti v tipkopisu. Dvojniki so izločeni in shranjeni pod posebnim naslovom Dupli- kati. Podrobno so popisane tudi tiskovine in propagandni material iz obdobja 1941-1945, medtem ko po stopnji obdelave zaostajajo ori- ginalni dokumenti iz istega obdobja. Le-ri tvo- rijo skupaj z gradivom na temo Otok- Gutenwerth, sanacija Blejskega jezera, zgodo- vina Šentjerneja in Dolenjske drugi del fonda, ki bi ga lahko kratko poimenovali Zbrano gra- divo. Glede na stopnjo obdelave, sestavlja tre- tji del gradivo na temo 2. svetovne vojne in NOB ter heterogeno, povečini odpadno gradi- vo, združeno v skupini Varia. Posebej velja omeniti še korepondenco, ki jo je že sam ustvarialec kronološko uredil. Ve- liko dopisov najdemo tudi med tematsko zbranim gradivom in ker predstavljajo v nje- govem okviru smiselno celoto, jih nismo loče- vali od zadevajočih tem. Provenienčna notranja ureditev je porušena le v toliko, da so od ostalega gradiva ločeni in v posebne skupine združeni vsi izvirni teksti v tipkopisu in objavah ter tiskovine in original- ni dokumenti iz obdobja 1941-1945. 88 Poudarki iz inventarja Osebni fond Ivo Pirkovič (1909-1985) zač. 19. stol. - 1985; 5,5 trn, 32 škatel 1.1-1.3 Osebne zadeve (osebni do- kumenti, šolska leta, življe- njepis) 2.1-2.11 Korespondenca (odposlana pisma 1944-1985, prejeta pisma 1942-1967, posebni korepondenti) 3.1.-3. 19 Izvirni teksti - provenien- čna kronološka ureditev (tipkopisi in rokopisi 1934-1974, publicirani teksti 1944-1983 v obliki časopisnih izrezkov in pre- pisov) 4.1-4.8.8 Izvirni teksti - tematska ureditev (4.1 Slovenska zgodovina, 4.2 Arheološka Dolenjska, 4.3 Langobardi na Dolenj- skem, 4.4 Zgodovina Do- lenjske, 4.5 Izginulo mesto Otok-GutenWerth, 4.6. Sa- nacija Blejskega jezera, 4.7 Naravoslovje in matema- tične vede, 4.8 Druga sve- tovna vojna in narodno- osvobodilni boj) 5.1-5.3 Delovanje Iva Pirkoviča v NOB (5.1 Dnevniški zapiski 1942-1944, 5.2 Poročila iz Italije 1944-1945, 5.3. Dnevna poročila iz Italije 1945) 6.1-6.3 Osebnosti (6.1 Franc Hu- doklin, 6.2 Josip Cvelbar, 6.3 Louis Adamič) 7.1.-7.6 Propagandni material in ti- ski 1941-1945 (7.1 Partizanski in zavezni- ški propagandni material, 7.2 Partizanski periodični tiski, 7.3 Slovenski poroče- valec - različne izdaje 1942-1944, 7.4 Periodični, propagandni in drugi tiski protipartizanskih gibanj 1942-1945, 7.5 Zavezniški in italijanski tiski, 7.6 Ne- mški in italijanski okupa- cijski tiski) 8.1-8.8 Originalni dokumenti 1941-1945 (8.1 MVAC in slovensko domobranstvo, 8.2 Znanstveni inštitut pri lOOF, 8.3 Komisija za ugotovitev zločinov okupa- torjev in njihovih pomaga- čev 1944-1945, 8.4 Odsek za informacije in propa- gando pri SNOS 1944, 8.5 Partizansko gradivo o kola- boracionistih, 8.6 Cerkveni krogi in spomenica dr. Marka Natlačena, 8.7 Ko- mande belokranjskega, do- lenjskega, istrskega in no- tranjskega vojnega podro- čja 1944-1945 [0,2 tm, pro- venienčna ureditev], 8.8 Primorski Slovenci v itali- janski vojski in prekomor- skih brigadah (1943-1945) 9.1-9.4 Gradivo: Otok - Guten- werth (9.1 Slikovno gradivo, 9.2 Korespondenca in objave, 9.3 Zapiski in osnutki, 9.4 Preselitev prebivalcev Oto- ka v Mojstrano) 10.1.-10.3 Gradivo: sanacija Blejske- ga jezera (10.1 Različno gradivo, 10.2 Korespondenca, 10.3 Časopisni izrezki) 11.1 - 11.8.2 Gradivo za zgodovino Šen- tjerneja in Dolenjske (11.1 Gradivo za starejša obdobja 14.-20. stol., 11.2 Gradivo za mlajša obdobja, 11.3 Zapisnik in poslovna knjiga arheologa amaterja Ignaca Kušljana, 11.4 De- mografsko in genealoško gradivo, 11.5 Gradivo za zgodovino Dolenjske, 11.6 Arheološka Dolenjska, 11.7 Antična in zgodnje- srednjeveška Dolenjska, 11.8 Dolenjski gradovi) 12.1-12.2.2 Gradivo: naravoslovje (12.1 Matematika, fizika, varia, 12.2 Astronomija, parapsihološki pojavi) 13.1.-13.18 Gradivo: 2. svetovna vojna in NOB [1,6 tm] (13.1 Pirkovičevi dnevniški zapiski, 13.2 Dnevniški za- piski in spomini drugih oseb, 13.3 Primorski Slo- venci v Južni Italiji in na Sardiniji, 13.4. Belogardi- zem, domobranstvo na Do- lenjskem, 13.5 NOG na Dolenjskem, 13.6 Sodni procesi, 13.7 Kočevski proces 1943, 13.8-13.18 Razno drobno gradivo) 14.1.-14.4 Gradivo: varia (heterogen© zbrano gradivo v obliki za- piskov) Dodatek Dvojniki izvirnih tekstov v tipkopisu, 0,5 tm 89 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Razstava MLINI REKE GLINŠČICE v Mladinskem domu v Boljuncu pri Trstu je bila od 22. aprila do 20. maja 1990 na ogled zgodovinsko-etnološka razstava z naslovom Mlini reke Glinščice. Pripravili so jo domači ljubitelji domoznanstva Silvester Metlika, Mi- ran Bandi in g. Franc Vončina ter atropolog Enrico Halupca z namenom, da ovrednotijo bogato zgodovino mlinarstva na tem obmo- čju, ki doslej še ni bila deležna primerne po- zornosti. Dolina Glinščice (narečno Klinšce) je bila namreč že v davnih časih znana po svo- jih mlinih. Teh je bilo od zgornjega toka reke nad Botačem preko Bojunca in vse do izliva v Žaveljski zatok več kot 30 in so služili potre- bam širše kraške in istrske okolice. Nekateri izmed njih so obratovali še po zadnji vojni, dokler se niso proti koncu 60-ih let tega stole- tja zaradi upada kmetijske dejavnosti na Trža- škem ustavila še zadnja tri mlinska kolesa. Razstava je nudila zgodovinski pregled raz- voja več kot sedem stoletij trajajoče mlinarske dejavnosti s pomočjo arhivskih dokumentov, starih fotografij, časopisnih člankov in mli- narskega orodja. Eksponate so avtorji nabrali v arhivskih zbirkah Tržaške mestne knjižnice, Državnega arhiva v Trstu, Odseka za zgodovi- no pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v fotografskem arhivu Marije Magajne, mnoge pa so dali na razpolago potomci nekdanjih mlinarskih družin. Najstarejši razstavljeni do- kument je bil tržaški vicedomski register iz leta 1330, ki vsebuje prvi znani zapis o mli- narstvu v dolini Glinščice. To je prepis kupo- prodajne pogodbe, ki stajo sklenila leta 1276 Puzel de Schwarzenich in Gheraldo de Ma- nisclabo v prisotnosti tržaškega škofa Arlonga v zvezi z mlinom »positum in valle de Gaulis sub Bagnolo«. V nadaljni kronološki sekvenci so bili na ogled upravne in davkarske določbe iz tržaških statutov iz leta 1350, reprodukcija urbarja socerbskega gospostva iz leta 1579 in zemljevid dolinske prafare iz leta 1694, v ka- terem so poleg cerkev označene tudi lokacije mlinov vzdolž večjega dela Glinščice. Med dokumenti, ki so bili prvič predstavljeni v jav- nosti, je izstopal doslej še neznani seznam mlinov iz leta 1756. Nastal je zaradi spora med tukajšnjimi mlinarji in oblastmi v zvezi s cesarskim odlokom, ki je tisti čas uvajal drage tehnične inovacije za prilagoditev mlinov ne- mškemu mlinarskemu sistemu. Seznam obse- ga poleg imen mlinskih lastnikov in najemni- kov tudi podatke o najemninah, številu koles in drugih značilnostih, na podlagi katerih je mogoče oceniti moč in zmogljivosti mlinov. Nadalje so bili med arhivskim gradivom zelo zanimivi še načrt t.i. Cesarskega maina na Kr- menki iz leta 1788, načrt za preusmeritev toka Glinščice iz leta 1817 in vrsta spjsov, ki so nudili pregled zgodovine Stranj - Žerjalo- vega maina od leta 1885 do 1968. Avtorjem je delno uspelo zbrati tudi krajevno mlinarsko terminologijo, od predmetov pa so poleg raz- nega drobnega orodja razstavili tudi še edini ohranjeni mlin. Resnici na ljubo, je bilo glede na tako razširjeno mlinarsko dejavnost skoraj vse do današnjih dni pogrešati bogatejšo zbir- ko mlinarske opreme, vendar je to treba pripi- sati neobčutljivosti večine ljudi do tovrstnih starin in vse bolj razširjeni navadi, da se od- rabljeno zavrže in prepusti propadu. Vseka- kor pa je razstava o tej tipično slovenski de- javnosti privabila lepo število obiskovalcev in vzbudila precejšnjo pozornost v tržaških do- moznanstvenskih krogih. Prireditelji namera- vajo z raziskovalnim delom nadaljevati v želji, da bi v kratkem lahko izdali tudi popolnejšo monografsko študijo. Aleksej Kale URE SKOZI STOLETJA Ob razstavi v Narodnem muzeju v Ljubljani Že domiselno oblikovano vabilo na razsta- vo Ure skozi stoletja, ki sojo konec decembra 1990 odprli v Narodnem muzeju v Ljubljani in je bila na ogled do konca julija 1991, je dalo slutiti, da ne gre za katerokoli izmed mnogih razstav, ki jih je moč videti v naših razstaviščih in muzejih. Od leta 1961, ko je Narodni muzej javnosti prvič pokazal svojo 90 zbirko ur (brez kataloga), preko skupne vseju- \ goslovanske predstavitve hišnih ur leta 1964 v j Beogradu, pa vse do zdaj, to področje umetno- obrtnega oblikovanja na Slovenskem ni bilo celostno prikazano. Da gre za pomemben do- sežek v preučevanju urarske obrti, nas je pre-1 pričala sama razstava s 187 razstavljenimi pri-1 merki vseh vrst in oblik merilcev časa od 16., do 20. stoletja in seveda v enaki meri obsežen, \ oblikovno dognan katalog s 145 čmo-belimi ¦ in 16 barvnimi fotografijami (oblikovalec Ranko Novak, Studio Znak), v katerem so str- njeni dosedanji raziskovalni izsledki. S to predstavitvijo se zaokroža raziskovanje mu- zejske svetovalke Vesne Bučičeve, ki se je ob drugih zadolžitvah v sklopu muzejskega pro- grama dolga leta posvečala tudi preučevanju zgodovine urarstva na Slovenskem. Svoje pri- spevke s tega področja je objavljala tudi v Kroniki, kjer je v več člankih obdelala lju- bljanske urarje od 16. do začetka 20. stoletja^ pa tudi urarstvo na Slovenskem Štajerskem, j Pri postavitvi se je avtorica razstave odloči-1 la za tak pristop h gradivu, ki daje prednost j razvrstitvi merilcev časa po tipih in vrstah, j Obenem je v posebni dvorani predstavila iz- j delke urarjev, ki so delovali na Slovenskem, i Tak scenarij sicer zabriše razvojno linijo slo- i govnih menjav, ki se odražajo tudi v oblikova- nju ur (predvsem v njihovih ohišjih), zato pa so jasneje vidne posebnosti različnih tipov in tehničnih dosežkov. S tem, ko je avtorica na- menila na Slovenskem delujočim mojstrom poseben prostor, je omogočila primerjavo nji- hovih del z k nam prinesenimi izdelki drugih evropskih delavnic, kar je bil gotovo eden od glavnih namenov te postavitve. Tako je zasnovan tudi katalog. Uvodni be- sedi Borisa Gombača sledi razmišljanju o člo- vekovem času namenjen krajši zapis Marjete Jeršekove. V prispevku o zgodovini merjenja časa je Vesna Bučič pregledno (tudi z risbami) predstavila najpomembnejše mejnike in izu- me v tisočletni zgodovini iskanja določitve pojma časa in s tem povezanih naprav. Z nji- mi so ljudje od nekdaj hoteli opredeHti bežeči, ponavljajoči se, pa vendar nikoli povračajoči se trenutek. Zgodovinski pregled nas popelje od egip- čanskih obeliskov, ki so imeli tudi vlogo prvih javnih sončnih ur, preko antičnih vodnih ur na iztek ali dotok vode ter srednjeveških peš- čenih ur in ur na izgorevanje, do mehaničnih ur s kolesjem in s pogonom na uteži. Največjo težo daje razstavi prikaz razvoja urarstva na Slovenskem. Izsledki obdelave ar- hivskih virov (seznam 276-tih urarskih moj- strov, pomočnikov itd.) in ohranjeni izdelki urariev iz slovenskih krajev nudijo izčrpen vpogled v to dejavnost. Vesna Bučič je pozabi iztrgala mnoga imena urarskih mojstrov in je s pomočjo arhivskih virov in likovnih upodo- bitev dokazala, da so urarji pri nas že v začet- ku 16. stoletja izvrševali svojo obrt. Sprva se omenjajo uraqi v zvezi s popravili velikih stolpnih ur, sčasoma je pisnih podatkov o nji- hovem življenju in delu vedno več. Tako so dobili leta 1648 ljubljanski urarji potrjena ce- hovska pravila, ki pa so jih še vedno povezo- vala s ključavničarji, puškarii in sabljarji. Prve ohranjene hišne ure z oznako urarja iz naših krajev datirajo v konec 17. stoletja. V 18. in še bolj v 19. stoletju se ohranjeni urarski izdelki množijo, prav tako pa tudi arhivska sporočila. Zato lahko sledimo nepretrganemu razvoju urarstva na Slovenskem, ki se je pogosto raz- vijalo kot družinska obrt iz roda v rod (n.pr. Regally in Hoffmann v Ljubljani, Onič, Wol- fhardt in Fischer v Mariboru). Ob urarstvu na Slovenskem je treba omeniti vsaj Jurija Vego, ki je k razvoju urarske tehnologije prispeval važen delež. Jurij Vega, matematik in inženir slovenskega rodu, je s svojim izumom pripo- mogel k točnosti stoječih namiznih ur. Napra- vil je načrt za pripravo, ki je v gonilnem me- hanizmu ure premagovala mrtve točke in tako se je točnost namiznih ur približala točnosti, ki so jo v 2. polovici 18. stoletja imele samo astronomske ure. Katalogu je dodan tudi po- vzetek v nemščini. S tem zgodovinskim prikazom razvoja urar- ske obrti na Slovenskem smo bogatejši za novo poglavje v preučevanju naše kulturne \ 91 preteklosti, z razstavnim katalogom pa smo dobili dragocen in nepogrešljiv priročnik, ki bo služil poznavalcem in ljubiteljem te stroke. Ne nazadnje je treba omeniti tudi skrbno re- stavrirano gradivo, kar je zasluga restavrator- ske delavnice Narodnega muzeja. Obnovljena ohišja ur in tiktakanje nekaterih mehanizmov vzbujajo v gledalcu občutek žlahtne dragoce- nosti, s katerim so razstavljene ure prav goto- vo gledali njihovi izdelovalci in nekdanji lastniki. Marjetica Simoniti OSEMDESETA LETA V MUZEJSKI POSTAVITVI Razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju (november-december 1990) I. KAJ ZVEMO NA RAZSTAVI O GORENJSKI V OSEMDESETIH LETIH? Nada Holynski je že več svojih razstav po- svetila krajšim sodobnim obdobjem Gorenj- ske oz. kranjske občine. S predstavitvijo osemdesetih let na Gorenjskem je naredila po- memben korak v opredelitvi »t.i. aktivnega muzealstva, ki dopušča, da prinesemo v mu- zej vse, kar je zbudilo našo pozornost (in ne le slučajno ohranjene predmete)«. Gre za dvojno poslanstvo. Po eni strani taka »razstava zahteva od muzealca maksimalno angažiranje tako pri spremljanju dogajanj kot pri zbiranju in izboru muzealij«. S tem svojim izbiranjem pa muzealec »spodbuja pri ustvar- jalcih muzealij in njihovih hraniteljih določe- no kulturno zavest, saj njihovim izdelkom in predmetom daje nadih pomembnosti in več- nosti ter jih s tem zavezuje k večji odgovorno- sti pri njihovem ustvarjanju in ohranjevanju«. Kaj ponuja tako zastavljena predstavitev obiskovalcu razstave? Kakšno Gorenjsko med leti 1980 in 1990 vidimo? Prvi del razstave je Nada Hoyinski naslovi- la Delo in ustvarjalnost. Gorenjska med uspe- hi in razvojnimi zapleti. Rudnik urana Žirovski vrh: nastal je v tem desetletju in odplavlja ga. Bleščeče desetletje Elana-varljivi videz. Kako bo z Elektrojeklar- no 2, energetskim požeruhom. Eta-80, telefon oblikovalca Davorina Savni- ka, je »eden največjih uspehov slovenske in- dustrije osemdesetih let.« Razvoj uspešnih di- gitalnih central SI 2000. Vzporedno pa agoni- ja Iskre. Rast gorenjskega izvoza od 284 milijonov do- larjev leta 1980 do 455 milijonov leta 1989. Obenem pa številne posodobitve proizvodnje. Krepitev obrti - leta 1979 je bilo 1338, leta 1989 pa 3376 obratovalnic. Pridelava mleka je krepko povečana, zgrajen je bil center za hitro razmnoževanje krompir- ja. Od kmetijstva pa živi manj kot pet odstot- kov prebivalcev. Pomembnejše je gozdarstvo z letnim etatom okoli 400 000 m3 z močno predelavo. Zraslo je nekaj trgovskih hiš, trgovina daje 12 % dohodka regije. Pretok potnikov se krepi, prebitje karavanški predor. Leta 1985 so v Mojstrani postavili prvo omre- žje za sprejem satelitskih televizijskih progra- mov. Novi hoteli, nekaj kvalitetnih prireditev v tu- rizmu. V začetku desetletja je nastal Triglavski na- rodni park. Zgrajenih je bilo 11.221 stanovanj. Številne nove šole. Izobrazbena struktura za- poslenih na Gorenjskem pa nižja od sloven- skega povprečja. Nekaj novih zdravstvenih objektov, nove oblike zdravljenja-akupunktura. Profesionalizacija Prešernovega gledališča, razvejana mreža kulturnih ustanov Štiri olimpijske medalje, izjemni uspehi tudi drugih gorenjskih športnikov. Kranjska gora, Bohinj, Planica, Bled - prizorišča velikih te- kem. Politični pluralizem, ekološke, mirovne sku- pine v okviru ZSMS. 17. julija 1988 je bil ustanovni zbor podružnice Slovenske kmečke zveze v Kranju. Nato so nastale še nekatere druge politične stranke. Drugi del razstave je Vsakdanje življenje. Model vsakdanjega bivanja je pod vplivom civilizacijskih norm doživel številne spre- membe. Prebivalstvo se stara, kakih 10 odstotkov prebivalcev je neslovenske narodnosti. Spolne vloge so tradicionalno razdeljene. »Moški precej več časa kot ženske posvečajo dodatnemu zaslužku, pa tudi rekreaciji, špor- tu in različnim hobijem.« Gradimo hiše, veliko je dela pri urejanju kra- jev. Prosti čas pred televizorjem, tudi ostala teh- nična oprema stanovanj se množi. 8500 članov v 156 kulturnih društvih. Morda tretjina rekreativcev med Gorenjci. Uveljavi se tenis, pa še mnogi športi. Diskači so skoraj vsem pred nosom. Hobiji, nabiralništvo, vrtičkarstvo. Modne spremembe, spremembe v prehranje- 92 vanju. »Cerkev s svojimi obredi zajame večino«. Zra- ven pa tudi transcendentalne meditacije. Prvo žamo pokopališko obzidje v Lescah. Tretji del razstave je Strah in nadloge dese- tletja. Kritično spraševanje z pridihom utemelje- nega pesimizma. Vetrolom 10. februarja 1984. Steklina. Prometne nesreče, samomori. Nikotin, alko- hol, mamila. Propadanje gozda. Onesnaženje voda. Smetiš- ča. Čistilne naprave. Se še spomnite bonov za razno blago? Stavke. Pa Metod Trobec, preddvorski roparji. Vse te ugotovitve, podatke nam je Nada pregledno predstavila v katalogu, ki ga je pri- jetno oblikoval Nejč Slapar. Prednosti muzejske pripovedi. Vse zgoraj naštete ugotovitve srečamo na razstavi materializirane v izdelkih, dokumen- rih, medaljah, pogrinjkih, tiskih, fotografijah. So impresiven prerez, ki nas opogumlja, nam dokazuje, da smo sposobni ustvarialci, krizi vnemar. Razstava je prijetno gledljiva. S tudi atrak- tivnimi zanimivostmi. Ste že videli rumeno pogačo z Žirovskega vrha? Ali zlato olimpijsko medaljo Alenke Cuder- man? Ali medaljo kuharja Janeza Lenčka? Pogrinjek iz vile Bled? Loke Franca Oblaka? Ali, kakšno je zdravo, kakšno obolelo in kak- šno propadlo drevo? Poznate ptičje gnezdo, pri katerem si je ptič pri gradnji na debelo pomagal s plastičnimi odpadki? Vzorec trde droge, marihuane (ki so ju resda na razstavi videli le maloštevilni, saj so tako prvi kot drugi eksponat ekspeditivno izmakni- li)? IL MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER Gorenjska je geografsko-politični pojem. Verjetneje, da bo v slovenski državni skupno- sti dobila pokrajinske atribute. Ali si lahko privošči razstavišče o sebi? Razstava Nade Holynski o Gorenjski v osemdesetih letih je lahko imenitno izhodišče za dokumentamo-informacijski center, v ka- terem bomo razvijah kritičen odnos do lastne sodobnosti, do analize razvojni poti. S sodelo- vanjem v takem medijskem inštitutu muzej bistveno prispeva k svojemu preoblikovanju iz muzeja-deponije v muzej-informacijski fil- ter, ki sedanjost prerisuje v preteklost in ji nudi oporo za nakazovanje prihodnosti. Opomba: Vsi citati so iz besedila Nade Holynski v razstavnem katalogu. Jože Dežman NARODNA ČITALNICA KAMNIŠKA Razstava kamniškega muzeja (16.majdo9.junij 1991) »Vse za blagor domovine.« Kako le zveni v današnji čas (pred kresnim dnevom 1991) iz- vezeno geslo na banderu Narodne čitalnice kamniške - s pridihom stoletne minulosti in z realnostjo polducata državnih tvorb, ki so jih slovenske dežele preživele od tistih dob. In kje je odmev prisege ... »za samostojnost... moje domovine Republike Slovenije?« V nekdanjih dneh ali v sedanjosti!? Razstava v avtentičnem okolju čitalniških prostorov Društvenega doma v Kamniku (nad današnjo kavarno Veronika) je nudila ob no- stalgičnem spominu na čitalniške narodne be- sede tudi lep prikaz kamniške kulture od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Vsebinsko mikaven prostor je z obli- kovne plati nudil pogled na estetsko posta- vljeno razstavo: elegantno uokvirjeni drobni originali (fotografije) na temnih podlagah so spregovorili posameznemu obiskovalcu, ce- lotni prostor pa je bil naglašen s povečanima likoma kamniških amaterskih igralcev in foto- grafijo odra, pred katero je par stolov z rekvi- ziti dopolnjevalo predstavo. Še klavir, knjige kamniške čitalnice in »oprema« kamniškega salonskega orkestra so pripovedovali o kamni- ški kulturi v okviru čitalnice v zanesenosti na- rodnostnega dela pred prvo svetovno vojno. Prav tako eleganten in kar prikupen je raz- stavni katalog, ki je skupaj z zloženko in vabi- lom (oblikovanje M.Licul) oblikovno nagla- šen s podobo čitalniškega prapora, ki ga sreča- mo tudi na razstavi. Precej ilustrativnega gra- diva z razstave je prinesel katalog razstave {Narodna čitalnica v Kamniku od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne, Kamnik: Kulturni center, 1991, 64 str.), ki pa ima med omenjenimi platnicami še razpravo avtorice 93 razstave Zore Tavčar, kustodinje kamniškega muzeja. V njej je s pomočjo še svežih, neobde- lanih arhivskih dokumentov (kakor omenja z zadovoljstvom v uvodu) odstrla delovanje kamniške narodne čitalnice, od njenega na- stanka (1868) do zadnjih let avstroogrske mo- narhije, ko je postala le še koordinator različ- nih društvenih prireditev. Kot se poučimo tudi iz literature, ki jo navaja avtorica in ob- sega 24 del, so o čitalnicah in društvih na Slovenskem že pisali, posebej o gorenjskih (in kamniških) kulturnih društvih Majda Zon- tar, razprava v katalogu pa je vedeiije o tej temi razširila posebej na osnovi kamniškega občinskega arhiva v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Po uvodnem prikazu nastajanja či- talnic od 60-ih let prejšnjega stoletja naprej beremo nato o nastanku kamniške čitalnice, ki ustreza nemškemu opisovanju nastajanja čitalnic: »Slovenski odvetnik se preseli v me- sto (1866 odpre tu svojo pisarno dr. Valentin Prevc), vzame nekaj slovenskih faliranih štu- dentov za pisarje, nastavi slovenskega konci- pijenta (tuje Simon Jenko) in to je že temeljni kamen za agitacijski komite. Ustanovi se či- talnica ...« A čitalnica, to v slovenskem duhu delujoče bralno društvo in ustanova za družabna sreča- nja z glasbo, petjem in igrami, ni imela pri uveljavljanju slovenščine lahkega dela, saj se omenja leta 1869 povečini nemška konverza- cija. Na besedah in veselicah, ki so ostale os- novna dejavnost čitalnic, so se posvečali petju domoljubnih pesmi (iz čitalniškega pevskega zbora se je 1882 razvilo pevsko društvo Lira) in gledališkim igram, povečini veselim enode- jankam. Te v seznamu navaja katalog. V 70-ih letih se je omenjala ideja o združi- tvi Narodne čitalnice in nemškega Bralnega društva, ki je delovalo do 1882. Nasprotja med katoliško in liberalno stranjo v dotlej enotni čitalnici so bila vidna od 80-ih let, ko je postal župan liberalno usmerjeni dr. Maks Samec, med leti 1883-86 tudi predsednik či- talnice. V devetdesetih letih je postala čitalni- ca liberalno društvo, socialna struktura član- stva (teh je bilo 80, tudi do 100) pa seje spre- menila. Čitalnica je bila tudi začetnica javne knjižnice v Kamniku, saj so leta 1906 tako preoblikovali svojo društveno knjižnico. Kamniška narodna čitalnica je prišla leta 1908 tudi do svoje stavbe: tedaj so odprli Dru- štveni dom: »narodu in prosveti«, kot je pričal napis na njem, v njenem okviru pa sta delova- la tudi Dramatični odsek in Kamniški salon- ski orkester. Prvotni narodno prebudni značaj čitalnice je po letu 1918 izginil. Razstava o družabnosti, kulturnem delova- nju, narodnostnem navdušenju v Kamniku v okviru Narodne čitalnice od leta 1868 do prve svetovne vojne bi lahko stalno razveseljevala obiskovalce - morda obogatena z glasbo kam- niškega orkestra ali pesmijo Lire - v kak- šnem kotičku muzeja na gradu Zaprice, kot pričevanje o mikavnem delu zgodovine Kam- nika. K sreči pa kar prekratka predstavitev či- talnice v razstavišču Veronika prihaja do nas vsaj v katalogu, ki sodi v vrsto uspelih publi- kacij majhnega, a delovnega kamniškega mu- zeja. Branko Šuštar 94 ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA JUŽNO PRIMORSKO USTANOVILO PERIODIČNI ČASOPIS »ANNALES« Zaradi izjemne praznine, ki je nastala po prenehanju izhajanja revije Slovensko morje in zaledje, je bilo med številnimi strokovnjaki humanističnih, družboslovnih in naravoslov- nih ved iz Južne Primorske že dalj časa čutiti potrebo po možnosti znanstvenega objavljanja in uveljavljanja prispevkov s tematiko s tega območja, ki bi bili namenjeni predvsem tam živečim ljudem. Ustanovitev več društev (zgodovinskega, geografskega, pisateljskega, omitološkega, kluba Istra) in sekcij republiških društev (sla- vističnega, sociološkega) je dalo ugodno pod- lago za razmah dejavnosti. Pred petimi leti za- četi projekt v okviru Raziskovalne skupnosti z naslovom Kultura na narodnostno mešanem ozemlju slovenske Istre je še dodatno zbral strokovni potencial, ki naj bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju poleg koordiniranja društvene dejavnosti osredotočil na izdajanje zbornika, kar naj bi bilo vključeno tudi v red- no dejavnost institucij na tem področju, obeh muzejev, arhiva, knjižnic, morske biološke postaje ter drugih zainteresiranih. To naj bi bilo jedro humanistično-družboslovno-nara- voslovne dejavnosti območja občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna, IHrska Bistrica, pritegniti pa bi bilo vredno vsaj še tržaški za- mejski prostor in sosednji hrvaški del Istre. Zato je bil Zgodovinskemu društvu na nje- govo pobudo zaupan sklic Iniciativnega odbo- ra domoznanskega zbornika »ANNALES« (Anali Koprskega Primoria in bližnjih pokra- jin - Annali del Litorale capodistriano e delle regioni vicine), ki se je odločil za naslednje te- matske sklope: 1. strokovne razprave, 2. zapi- ski in gradivo, 3. ocene in poročila, 4. diplom- ske in šolske raziskovalne naloge in 5. aktual- nosti - odmevi. Prispevki bodo objavljeni v slovenščini, italijanščini in hrvaščini, povzet- ki v dveh jezikih, izvlečki pa v drugih evrop- skih jezikih. Zgodovinske, umetnostno-zgodovinske, geografske, slavistične, sociološke, etnološke, bibliotekarske ter naravoslovne razprave in objave gradiva bodo v zborniku osnova vse- binskemu konceptu, pa tudi osnova za vse na- daljne delo, saj bodo objave bibliografij, virov, temeljnih dosežkov na področju raziskav v svetu in domovini, ocen raznih strokovnih tu- jih in domačih publikacij dovolj privlačna spodbuda in motivacija za nadaljno razisko- valno in publicistično dejavnost. K sodelova- nju bodo pritegnjeni ugledni strokovnjaki iz drugih dežel, ki se že in se še bodo ukvarjali s tem območjem. K sodelovanju so povabljene tudi druge in- stitucije, kot npr. Skupnost Italijanov, cerkve- ne ustanove ter ostali posamezniki. Posebna pozornost pa bo namenjena šolskim progra- mom in možnosti skupnega strokovno- pedagoškega usposabljanja, predvsem z izde- lavo posameznih krajevnih učnih načrtov za tri do pet šolskih ur za vsako stroko. Zaščita naravnih in kulturnih spomenikov, procesi demokratizacije, produkcija kulture in posameznik, ekonomija, dejavno strokovno poseganje v urbano infrastrukturo (arhitektu- ra, ceste, marine,...), sodelovanje pri pomem- bnejših odločitvah, ki zadevajo neposredno ži- vljenjsko okolje in dajanje strokovnih mnenj, oblikovanje ter avtonomno nastopanje v rela- ciji do politike ter vpliv na vodenje politike kulture, kar so vse bistveni in običajni dejav- niki pri oblikovanju demokratično zasnovane družbe, bodo z možnostjo stmitve strokovne- ga kadra okrog delovanja in izhajanja časopisa dejavno oblikovali kulturni in strokovni pro- stor našega, s to dejavnosti© obubožanega po- dročja. Tako bodo dane možnosti za strokov- no vključevanje v širši prostor, predvsem v okviru območja Alpe-Jadran. Potem ko je bil izvoljen predlagani časopis- ni svet (predsednica dr. Duša Kmel-Umek) in uredniški odbor (glavni urednik Darko Daro- vec, odgovorni urednik Salvator Žitko), ki sta sestavljena iz predstavnikov strok, institucij in društev Južne Primorske in s Tržaškega, smo na 3. občnem zboru Zgodovinskega društva za Južno Primorsko 11.1.1991 v Kopru poleg že evidentiranih avtoqev sklenih pozvati še dru- ge pisanja željne posameznike z edino omeji- tvijo, da se strokovni prispevki nanašajo na navedeni teritorij južnoprimorskih občin s so- sednjimi pokrajinami. Časopis bodo financirali Skupščina občine Koper, Odbor za raziskovalno dejavnost pri Skupnosti obalnih občin in Znanstveni inšti- tut Filozofske fakultete v Ljubljani, vključene pa bodo tudi skupščine občin Piran, Izola, Po- stojna, Sežana in Ilirska Bistrica. Vendar bodo za ličnejšo izvedbo tako zasnovanega perio- dičnega časopisa z reprezentativnim in obli- kovno sodobno zasnovanim značajem - kot dodaten izziv in prispevek h kulturnemu ter s tem povezanemu tržno-potrošniškemu raz- cvetu naših krajev - potrebna še dodatna sred- stva, ki si jih obetamo od sponzoriranja fina- nčno trdnih podjetij, ki v zadnjem času le ka- žejo večje zanimanje za oglaševanje tudi na tak način. Časopis bo izhajal predvidoma enkrat let-. 95 no, rok oddaje prispevkov za prvo številko, ki bo izšla v septembru, pa je bil 31. maj 1991. Avtorje, ki do tedaj iz različnih razlogov niso utegnili pripraviti svojega prispevka ali ki še niso bili povabljeni k sodelovanju, s tem zapi- som vljudno vabimo k sodelovanju v nasled- njih letih. Prispevki bodo honorirani v skladu s sporazumom o avtorskih honorarjih, ki je ob vsakokratnih spremembah objavljen tudi v Književnih listih - prilogi Dela. Posebna sti- mulacija je namenjena za pridobivanje sode- lavcev (5%), kakor tudi za prispevke, oddane na računalniških disketah (15% od avtorskega honorarja). Naš naslov je: Časopis »ANNA- LES«, Pokrajinski arhiv Koper, Goriška 6, 66000 Koper (tel.: 066-21-824). Darko Darovec 96 NOVE PUBLIKACIJE Idrijski razgledi XXIV, 1989/1-2, Idrija 1990. 160 str. in XXV, 1990/1-2, Idrija 1991, 123 str. Uvodne misli Ivice Kavčič v XXIV. števil- ki Idrijskih razgledov ob 500-letnici Idrije opozarjajo, da je bila Idrija več stoletij središ- če gospodarskih, tehniških, znanstvenih, kul- turnih in proti koncu stoletja tudi političnih dogajanj in da je bila še v začetku tega stoletja drugo mesto na Kranjskem. Ves ta čas se je pomembnost Idrije merila po tem, koliko do- bička je rudnik živega srebra dajal državi in tega je bilo več, kot iz kateregakoli drugega državnega vira. Idriji je od vsega tega ostalo le malo. To, kar pa je ostalo in je nedvomno naše, so kulturna dediščina, tradicija in zgo- dovinski spomin. In prav to želijo avtorji člankov v tej številki Idrijskih razgledov po- sredovati tudi drugim z zavestjo, da ko govori- mo o pomembnih dogodkih, prevečkrat poza- bljamo, kaj je bilo osnova zanje. To je bilo veliko garanje v nezdravih podzemnih razme- rah. Prav to je stalnica, je rdeča nit, ki se vleče skozi stoletja. Ob tem pa se je izražala še dru- ga poteza idrijskega rudarja - njegova bistrost in vseznalost in kot dopolnilo tega pristna idrijska šegavost, kot svojevrsten odraz bistro- sri Idrijčanov. Veliko pomembnih dogodkov in stvaritev, ki označujejo Idrijo, je povezanih s prisotnos- tjo učenih mož, ki so prihajali iz tujine - Gio- vanni Antonio Scopoli, Balthasar Hacquet, ali iz drugih delov naše dežele - Marko Vincenc Lipoid, ali pa so izhajali iz Idrije same - Jožef Mrak. Posebnega pomena je nadalje prva slo- venska realka, ki je bila veliko vseslovensko narodno dejanje. Marijan Berčič ob 500-letnici Idrije piše o preprostih idrijskih knapih, o razvoju in od- miranju rudarjenja, ki bo Idrijčane postavilo pred nove naloge. Jože Felc v prispevku Jama mojega spozna- nja povezuje razmišljanje o zapiranju idrijske- ga rudnika s svojimi osebnimi izkušnjami in doživljanjem sveta v njegovi materialno - ekološki in kulturni razsežnosti. Matija Drovenik podaja Pomen Idrije za vedo o rudiščih in ugotavlja, daje zahvaljujoč svojemu bogastvu, vrstam rud in mineralni združbi znana v strokovnih in znanstvenih krogih sirom po svetu in da vse, kar se je do- gajalo z idrijskim mdiščem znanstveniki oce- njujejo kot nenavadno, izjemno zanimivo stvaritev narave. Poglavje, posvečeno 500-letnici Idrije za- ključuje prispevek Jožeta Janeža Preteklosti je konec. Avtor opozarja, da je 500 letna zgodo- vina Idrije pomemben ustvarjalni del narodne zgodovine, je veliko bogastvo in osnova za na- daljni razvoj kraja. Mesto samo pa mora zato postati medijsko mesto, začeti mora komuni- cirati s svetom, izkoristiti ugoden položaj (le uro proč od Ljubljane in Italije), privabiti ljudi in jim ponuditi gostoljubje. Predvsem pa morajo v mestu zaslutiti plodna tla mladi lju- dje in v nejm razviti samostojno ustvarjalnost. Rubriko Naše znamenite osebnosti uvaja članek Darinke Soban Zdravnik in naravoslo- vec J.A. Scopoli ob dvestoletnici njegove smr- ti. Veliki naravoslovec J.A. Scopoli je bil prvi redni zdravnik idrijskega rudnika in je utiral pot socialni medicini na Kranjskem. »Iz ne- ugodja tega prebednega življenja«, kot sam pravi, se je Scopoli zatekal k čistemu naravo- slovju. Bogata in precej neraziskana narava Camiole, se je že od mladosti gorečemu nara- voslovcu Scopoliju pokazala kot obljubljena dežela. Rastline in žuželke so ga kot biološka enota najbolj privlačevale. Kot rezultat njego- vih potovanj in raziskav so tako nastala dela, ki kažejo polihistorsko razsežnost Scopolije- vega znanstvenega dela. Pomembno je bilo njegovo sodelovanje in dopisovanje s Carlom Linnéjem, najslavnejšim botanikom vseh ča- sov. Kako je bil navdušen nad Scopolijevim delom, kaže tudi to, da je Linne izbral za iz kranjske flore njemu neznano, volčji češnji podobno rastlino, ki jo je bil Scopoli označil z Altropa 2, ime Hyoscyamus Scopolia. Danes rastlino imenujemo Scopolia camiolica. Prispevek Aleksandre Žakelj Zorko Prelo- vec in njegovi moški zbori podaja skladatelje- vo delo in življenje. Njegov življenjski credo je bil »Moja pesem naj bo takšna, dajo bo čim več zbrov rado prepevalo in čim več ljudi rado poslušalo«. Avtorica ugotavlja, da Pre- lovčeva skladateljska zapuščina šteje nad sto petdeset skladb in da so njegove pesmi, pred- vsem moški zbori, bile in ostale del naših kon- certnih sporedov. Ob tem pa ne smemo poza- biti njegovega neutrudnega delovanja kot po- vovodje različnih zborov in skrbi za izdajanje slovenskih skladb. Članka Slavice Plahuta in Ivana Križnarja sta posvečena življenju in delu revolucionarja Toma Brejca - Pavleta. Prvi obravnava delo- vanje Toma Brejca med NOB na Primorskem v treh časovno in problemsko različnih obdo- bjih, ko je organiziral NOB, reševal njegove probleme ter doživljal zmagoslavje ob osvo- boditvi, pa tudi razočaranje, ko so osvobodite- lji morah zapustiti Trst in Gorico. Drugi čla- nek obravnava dejavnost Toma Brejca po os- 97 voboditvi. V njem avtor predstavlja Brejčevo delovanje in nekatera politična stališča, ki ka- žejo, da so imeli nekateri slovenski komunisti, med njimi tudi Tomo Brejc, drugačno vizijo vloge in mesta ZKS, kot se je začela uvelja- vljati v petdesetih letih. Jože Car je ob prevodu odlomkov iz teksta o Idriji in Idrijskem rudniku iz dela Balthasar- ja Hacqueta Oryctographia Carniolica ovred- notil pomen Hacquetovega dela. Hacquetov tekst o Idriji in idrijskem rudišču je strokovne narave, njegovi opisi mineralov, kamnin in cinabaritnih rud in njegovo razmišljanje o nji- hovem nastanku, kakor tudi izpeljava in opis kemičnih poskusov z idrijskimi rudami, vse- bujejo vrsto originalnosti in posebnosti. Od- lomki, ki so objavljeni, pa predstavljajo opis Idrijske doline, rudarsko mesto Idrijo, za kate- rega Hacquet meni, da vzbuja vtis, »da je kraj čist in lep in da to velja tudi za naprave pod zemljo. Ta rudnik je podoben, če smem upo- rabiti to prispodobo, lepemu človeku, ki gaje narava obdarila z lepo obliko in ga tudi izu- metničenost ni popačila, pri katerem torej lahko domnevamo, da ima tudi lepo dušo«. Hacquet celo trdi, da rudnik nima enakega v Evropi, kar zadeva red, lepoto in varnost v jami in pri vodnih napravah. Sledi zanimiv opis posameznih delov rudnika in njegovega delovanja. Prevod je delo dr. Jožeta Pfeiferja, ki nas seznanja z delovanjem idrijskega rudni- ka. Ivana Leskovec je z objavo priredila rezul- tate raziskovalne naloge učencev različnih krožkov cerkljanske osnovne šole o vasi Poli- ce. Pod vodstvom mentorjev je učencem uspe- lo prikazati geografsko predstavitev vasi, zna- čilnosti stavbarstva, zgodovinski pregled, upravno razdelitev, cerkveno ureditev, šol- stvo, prebivalstvo, socialno strukturo, kmetij- stvo, obrt in rokodelstvo, izdelovanje slamna- tih streh, izdelavo slamnatih opažev, družab- no življenje, društvo Jasna Poljana in zapiske mladih botanikov. Na ta način so spoznali svojo okolico, preteklost in sedanji način ži- vljenja domačinov in postali bogatejši za mnoga življenjska spoznanja. Samo Bevk je zbral in predstavil Sanacijo Pranje v dokumentarni fotografiji ob kame- ninskem podoru, ki je v noči s 7. na 8. januar 1990 zatrpal vse dostope in mostičke ter uni- čil več objektov Partizanske bolnišnice Pra- nja. V bloku prispevkov, ki zajema Spomine, se Djuro Šmicberger spominja Nonotove Idrije in izleta sredi tridesetih let, Franc Pavšič pa objavlja iz knjige Stropnik in okoliški kraji skozi čas poglavji o dogodkih v Stropniku med 1. svetovno vojno. Blok sklene zanimiv tekst Janeza Jerama Gostilne in trgovine med obema vojnama. Številko Idrijskih razgledov zaključujejo li- terarni prispevki, razmišljanja, zapisi, pred- stavitve, raziskave in informacije. Leta 1990 stoji Idrija ob 500-letnici, kot meni uvodničar XXV. številke Idrijskih raz- gledov Janez Kavčič, na prelomnici časov, saj »srebrni studenec usiha in poslednji rudarji se poslavljajo«. Ustaljene predstave o Idriji kot najstarejšem slovenskem rudarskem mestu dobivajo vedno bolj zgodovinski značaj. De- diščina rudarske Idrije daleč prerašča lokalne in tudi nacionalne okvire, saj se na mnogih ključnih področjih - rudarska tehnika, meta- lurgija, tehnika nasploh, geologija, botanika, medicina in še nekatere vede in veščine - ena- kopravno uvršča v zakladnico občečloveških spoznanj in stvaritev. Ob 500-letnici se je Idrija tako znašla na razpotju med dosežki preteklosti in izzivi prihodnosti in iskanjem sinteze, ki bi bila obojestransko utemeljena. Zato bo potrebno mnogo znanja, truda in sredstev za strokovno zavarovanje kultur- nozgodovinskih spomenikov. Uresničitev na- črtov, po katerih naj bi ohranili dele jame in jih ponudili na ogled, privlačen muzej s stalno in občasnimi razstavami, s historičnim akcen- ti oplemeniteni mestni videz, pa nedvomno nakazujejo pot v sodobno Evropo, saj je to- vrstna kulturna ponudba v svetu vse bolj ce- njene in je postala nepogrešljiv sestavni del celostne turistične ponudbe. Pred strokovnja- ki in Idrijčani stoje velike naloge, Idrija pa novih tokov in procesov ne sme zamuditi. Pomen idrijskih odkritij za razvoj geološke znanosti doma in v svetu je, kot ocenjuje Ivan Mlakar v svojem prispevku, v tem, da imamo v Idriji opraviti z izjemno zapleteno geološko zgradbo, kakršno najdemo redkokje zbrano na tako majhnem prostoru. Rubriko Naše znamenite osebnosti posve- čajo Idrijski razgledi s člankom Ivane Lesko- vec Zakojci - rojstnem kraju Franceta Bevka ob 100-letnici pisateljevega rojstva. V pogo- vorih s starimi domačini se avtorici kot na dlani prikazuje podoba nekdanje vasi in nje- nih prebivalcev pri obdelovanju zemlje, nek- danjih šegah, opremi hiš itd. Vse to nam v svojih delih, zlasti v spominih na mladost v Zakojci, opisuje tudi pisatelj sam. O Idriji na poti okoli sveta nas seznanja Niko Jereb v Kramljanju o znamkah in filate- lističnem društvu Idrija ob njegovi 40-letnici. Prizadevnemu društvu je v jubilejnem letu us- pelo poslati v svet dve znamki - na eni je upo- dobljeno mesto Idrija, na drugi pa idrijski ru- dar. Ana Štucin v svojem prispevku Cerkljansko pod Francozi podaja, na podlagi arhivskega gradiva, novo upravno ureditev v obdobju Ilirskih provinc in postavitev občinske organi- zacije na Cerkljanskem ter njeno delovanje. Anita Vidic - Grah predstavlja Cerkljansko Sv. Ano, župnijsko cerkev v Cerknem, ki sojo zidali od leta 1714 tja do leta 1774. Seznanja nas z zgodovino in gradnjo Sv. Ane, z delom 98 Gregorja Mačka in arhitekturo tedanjega časa, opisom zunanjščine in notranjščine cerkve, z umetninami, ki jo krasijo, spremembami in dograditvami in Sv. Ano danes. Med naravne znamenitosti Idrijskega in Cerkljanskega prištevamo kranjski jeglič. Jož- ko Bavcon in Rafael Trpin nas ob opisu te trajnice in njenih nahajališč opozarjata, da kranjski jeglič raste samo pri nas in da je le nam zaupano njegovo varstvo. Petsto letnica idrijskega rudnika je Ladisla- va Placerja spodbudila k razmišljanju o rudar- jenju v Idriji in predstavitvi skice za zgodovi- no geoloških raziskav v Idriji. Prav tako je bila povod za srečanje slovenskih geologov 18. in 19. maja 1990 v Idriji. Prispevke s srečanja si lahko preberemo v Idrijskih razgledih. Idrijski razgledi nam ponujajo v branje pesmi in pro- zo v literarnem bloku številke, seznanjajo nas z ekološko problematiko novega idrijskega odlagališča komunalnih odpadkov v Grohov- tu in divjimi smetišči v občini Idrija. Predsta- vljajo nove tiske, seznanjajo z raziskavami o živem srebru v ozračju nad Idrijo in okolico in življenjem in delom pokojnega idrijskega rojaka in slovenskega likovnega umetnika Iva- na Seljaka - Čopiča. Številki Idrijskih razgledov, ki sta pred nami, nedvomno nosita pečat častitljivega ju- bileja Idrije in idrijskega rudnika. In prav je tako. Prav tako pa so zanimivi tudi ostah pri- spevki, ki osvetljujejo različne teme iz življe- nja mesta in njegove okolice, posegajo na po- dročja tako naravoslovnih kot tudi humani- stičnih znanosti in si ob tem prizadevajo pred- staviti tudi sodobne literarne stvaritve. Vse to uvršča Idrijske razglede med tiste zbornike s krajevno tematiko, ki so si že pridobili zveste bralce. Predvsem seveda tiste, ki se zavedajo pomena lokalne zgodovine kot dela narodove zgodovine in s tem splošne človeške zgodovi- ne.^ Če se ob zaključku še enkrat spomnimo 500-letnice idrijskega rudnika, se zdi pomem- bno poudariti zavest Idrijčanov o izjemnem civilizacijskem poslanstvu in pomenu Idrije, ki nosi v sebi izziv za prihodnost in predvsem zahtevo po skrbi za ohranitev izjemne kultur- ne dediščine. Prav te naloge se današnja Idrija nikakor ne sme odreči. Jasna Horvat Ana Lavrič, Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinalda Scarlichija 1631-1632, Ljubljana 1990, 432 str. Kot dvanajsta številka zbirke Acta Ecclesi- astica Sloveniae, ki jo izdaja Inštitut za zgodo- vino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani, tokrat v sodelovanju z Umetnostnozgodovin- skim inštitutom Franceta Steleta pri ZRC SAZU, je konec preteklega leta izšlo eno te- meljnih arhivskih gradiv za poznanje velikega dela slovenskega ozemlja na začetku sedem- najstega stoletja. Zbirka ima za cilj prav obja- vljanje zgodovinskih virov, ki bi sicer bili za širšo uporabo težje dostopni ali bi jih zaradi poškodovanosti bilo sploh nemogoče upora- bljati. Raziskovalna sodelavka Umetnostnoz- godovinskega inštituta Ana Lavrič v delu ob- širno predstavlja sam rokopis (hrani ga Nad- škofijski arhiv v Ljubljani) in nato transkibira- no besedilo. Zaradi poškodovanosti se je mo- rala pri prepisovanju posluževati posebnih metod, določenih mest pa ji kljub temu ni us- pelo razvozlati. Rinaldo Scarlichi, ljubljanski škof v letih 1630-1640, pred tem je bil škof v Trstu, je škofijo vodil za Tomažem Hrenom. Iz njego- vih poročil o stanju v škofiji je videti, da je gradil na delu svojega predhodnika. Po zgledu Karla Boromejskega, enega osrednjih potri- dentinskih cerkvenih reformatorjev, je name- raval s pomočjo uradnih obiskov (vizitacij) župnij in drugih cerkvenih ustanov obnoviti kler, vernike in nasploh cerkveno življenje ter ustanove. S posebno hstino je vizitacijo napovedal ko- nec aprila 1631 in v razglasu tudi določil po- dročja, ki jim je nameraval posvetiti večjo po- zornost; da bi bila seznanjenost z njegovim načrtom večja, je pastirski list o tem objavil v latinskem in slovenskem jeziku. Osebno je nato obiskal le manjši del župnij, večje in do- stopnejše cerkve, večji del je prepustil svoje- mu zaupniku Maximu Rigu; obiski so trajali od maja do oktobra 1631 v ljubljanskem in od novembra 1631 do marca 1632 v gomje- grajskem delu škofije. Opazovanja in sklepe vizitacije je zapisoval skriptor, ki je spremljal vizitatorja. Na podlagi ugotovitev na vizitaciji in sklepov gomjegrajske sinode je nato leta 1634 Scarlichi poročal v Rim. Poročilo je za- nimivo tudi zaradi negativnega pogleda na delo, ki gaje opravil škof Hren. Po primerjavi s predhodnimi zapisi A. La- vrič ugotavlja, da so Scarhchijeve vizitacije »prvi tovrstnj in sistematični popis ljubljan- ske škofije«. Škofijski teritorij je bil zajet v ce- loti, z vsemi župnijami, vikariati, kuracijami in podružnicami. Tako zastavljen popis je služil naslednikom, ki so ga dopolnjevali in korigirali; k temu jih je povabil sam Scarlichi v svoji zaključni besedi. Pri tem opravilu je bil najbolj ustvarjalen škof Friderik Buchheim (1641-1664). Vizitacijski zapisi si sledijo po enotnem vzorcu. Najprej so predstavljeni cerkveni objekti vsakega kraja in njihovo stanje, pa tudi stanje cerkvenega občestva. Sledi poroči- lo o urejenosti cerkvene opreme in s tem v zvezi izpolnjevanje norm, ki jih je zapisal tri- 99 dentinski cerkveni zbor. Poročilo o stanju cer- kvenih blagajn in imetja je vizitator sestavil na temelju pričevanj in urbarialnih zapisov. V zadnjem oddelku najdemo zapise o masnih dnevih in beneficijih, kjer se kaže tudi stanje klera in njegov odnos do liturgičnih opravil. Ti zapisi vsebujejo manj zgovorna poročila, kot bi pričakovali od tako pomembnega opra- vila, čeprav nato v rimski relaciji omenja predvsem ta vidik cerkvenega življenja. Pri vsakem obisku so seveda navedena tudi opra- vila, ki jih je v času vizitacije opravil vizitator (npr. birmovanja in ordinacije). Za cerkveno življenje in oblike skupnega dela so zanimivi podatki o bratovščinah in drugih laiških skup- nostih. Na stopnjo odmevnosti reform, ki so izhajale iz osrednjega vodstva Cerkve, kažejo zakoreninjene navade tako glede opreme, li- turgičnih opravil, kot uporaba starocerkveno- slovanskega jezika ali oglejskega obreda. V ljubljanskem delu škofije (rokopis obsega 374 strani) se je vizitacija začela v stolnici, za njo so prišle na vrsto župnije Ljubljana- Šempeter, Ig, Vrhnika, Polhov Gradec, Lju- bljana-Šentvid, Sora, Šmartin Pri Kranju, Kranj, Preddvor, Podbrezje, Križe, Naklo, Radovljica, Mošnje, Kropa, Bled, Zgornje Gorje, Srednja vas v Bohinju, Zasip, Jesenice, Dovje, Kranjska gora, Beljak-Sv. Nikolaj, Sv. Rupert pri Beljaku, Lipa nad Vrbo^ Dvor, Skočidol, Smlednik, Šmartno pod Smamo goro. Vodice, Dob, Krašnja, Svibno in Šent- jernej. Drugi del vizitacij (179 strani), tudi v vizitacijskem zapisniku ima ločeno obravna- vanje, je zajel župnije in vikariate, ki so pripa- dale gomjegrajskemu delu škofije: Gornji grad, Ljubno ob Savinji, Luce ob Savinji, Re- čica ob Savinji, Mozirje, Braslovče, Vransko, Prebold, Trbovlje, Griže, Motnik, Skale, Šo- štanj, Velenje, Arnače, Vinska gora. Stari trg. Slovenj Gradec, Šentilj pod Turjakom, Pli- berk, Vogrče, Smihel pri Pliberku, Črna na Koroškem, Zusem, Šentvid pri Planini, Pil- štanj, Podsreda, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko in Podčetrtek. Vsakemu delu je dodan sistema- tični seznam vseh cerkva, ki so pripadale po- sameznim župnijam z njihovimi zavetniki, skupno več kot 500 poslopij. Marsikaterega od njih je bilo potrebno dodatno lokalizirati, pri tem je še ostalo kakšno vprašanje. Dober pripomoček so zemlejvidi, ki so dodani opisu vsake župnije. Besedilu so dodani indeksi oseb, krajev s spomeniki, patrocinijev cerkva in kapel ter še posebej oltarnih patrocinijev. Kot nadaljevanje vizitacije in reformnega dela bi lahko obravnavali sinodo, ki jo je škof Scarlichi skhcal v začetku novembra 1632 v Ljubljani, a zaradi splošnih vprašanj, ki jih je obravnavala, ni imela tolikšnega pomena, kot sinode, ki jih je pripravljal škof Tomaž Hren. Vizitacije so v prvi vrsti važen vir za zgodo- vino umetnosti na slovenskih tleh, saj sta bila oba, tako škof Scarlichi kot avditor Rigus, na- vdušena prinašalca baročno zasnovanih sa- kralnih objektov. V tem smislu sta širokopo- tezno delila navodila za spremembe in prezi- dave. Popisi redno obsegajo tudi druge umet- nostnozgodovinske opise cerkvene opreme. Vizitacije so s pridom že uporabljali, po izdaji pa je dostop še lažji, tudi zgodovinarjem dru- gih področij življenja, navsezadnej tudi cer- kvenim. Z objavo pa je bila narejena usluga tudi samemu izvirnemu besedilu, saj ne bo več tako izpostavljeno manipulaciji in spre- membam, kijih ta prinaša s seboj. Bogdan Kolar, Davorin Vuga, Soška fronta 1915-1917. Ison- zofront, Maribor 1990, 272 str. Ta knjižica, ki je izšla kot 171. zvezek Vod- nikov po naravnih in kulturnih spomenikih Slovenije ob koncu preteklega leta, pomeni izjemno pomembno in dragocenmo delo, ki ponuja, kot je zapisano na zadnji strani plat- nic, »pretresljivo pripoved o prelivanju krvi na Soči v času prve svetovne vojne«. Lahko zapišem, da predstavlja uspešen poskus stmi- tve vsega dosedanjega raziskovalnega dela z novimi spoznanji na tem področju naše zgo- dovine, avtorjev pogled na dogajanja na Soški fronti pa je pronicljiv, širok in kompleksen. Omeniri je treba tudi Marto Vuga, ki je kljub slabemu risku dokaj uspešno izpeljala oblikovanje tega Vodnika, v katerem so trije zemljevidi in 141 barvnih in čmobelih, doslej še neobjavljenih fotografij in novejših, ki jih je posnel avtor sam, ter razglednic iz družinskih arhivov Badjura, Brate, Frelih, Petrič, pa tudi iz avtorievega arhiva. To bogato gradivo bral- cu približa dogajanja, o katerih nam knjižica pripoveduje. Vsebina je razdeljana na uvod, epilog in de- vet poglavij, v katerih je predstavljeno večlet- no krvavo vojskovanje na Soški fronti. Prika- zana so zakulisna dogajanja pred prvo svetov- no vojno ter razlogi in priprave na ta boj. Predstavljena nam je sestava avstrijsko- nemške armade, kakor tudi njene glavne sme- ri prodiranja, tako v taktičnem kot v strate- škem oziru, dobimo pa tudi vpogled v italijan- sko armado, ki je bila glavni nasprotnik v na- črtovanem prodoru avstrijsko-nemške arma- de. Italiji, ki je bila ob izbruhu vojne nevtral- na, so namreč v londonskem sporazumu apri- la 1915 antantne sile v primeru zmage oblju- bile na račun Avstro-Ogrske Tirolsko do Brenneria, Trst, grofijo Goriško in Gradiško, trbiško kotlino, del Vojvodine Kranjske do razvodja med Savo in Jadranskim mojem (črta Triglav - Snežnik), Istro do Voloske, otoka Cres in Lošinj z bližnjimi otoki, sevemo Dal- 100 macijo do rta Ploče z vsemi otoki in vse naj- pomembnejše otoke pred dalmatinsko obalo. Za vključitev v vojno na stran Antante so bili Italiji obljubljeni še otočka Saseno in Valono, vsi otoki Dodekaneza ob maloazijski obali, ter ustrezen delež pri morebitnih ozemeljskih pridobitvah v Mali Aziji in Afriki. Tako mo- tivirana je 23.5.1915 Italija začela ofenzivo na Soči proti Avstro-Ogrski, vendar je bila kljub enajstim ofenzivam italijanska fronta oktobra 1917 pri Kobaridu prebita in so se morali Ita- lijani umakniti do Piave. Naslednje leto pa so dosegli zmago pri Vittoriu Venetu, kar je bilo usodno za Slovence na zahodnih mejah, ki so se na porušenih domačijah, opustelih poljih, sredi tisočih vojaških grobov, po koncu vojne znašli pod italijansko zasedbo. Po vstopu Italije v vojno na strani antantnih sil, so avstrijske oblasti izkoristile slovensko ljubezen do rodne zemlje in so na soško fronto pošiljale v glavnem slovenske, oziroma jugo- slovanske enote. Slovenski vojaki so se boje- vali na najnevarnejših mestih, pri tem so množično umirali, kar je politiki zelo ustreza- lo. Soška fronta, ki je dobila ime po največji reki na skrajnih južnozahodnih mejah monar- hije, je bila zelo pomembna, saj je na njej Ita- lija osredotočila večino svoje vojske in od tu nameravala izpeljati zmagoslavni pohod v osrčje Avstro-Ogrske monarhije, kar pa je zelo uspešno preprečeval avstrijski poveljnik soške fronte general Svetozar Boroevič von Bojna. V naslednjih poglavijih je govora še o ureja- nju in popravljanju dotedanjih komunikacij zaradi povečanega cestnega prometa, za kar so potrebovali kar 30.000 delavcev, o gradnji žičnic, ki so jih potrebovali za prevoz vojaške- ga materiala in ranjencev, o postavljanju ma- lih elektrarn, o graditvi vodovoda, ker so voja- ki potrebovali pitno vodo, lazaretov (poljskih bolnišnic), ob katerih so nastjala številna pokopališča, o pomanjkanju najosnovnejših živil, o izgubah na obeh straneh, tako o števi- lu mrtvih kot ranjenih v posameznih bojih, o boleznih, ki so redčile bojne vrste, o uporabi najsodobnejšega orožja in bojnih strupov, o eksodusu obsoških Slovencev, ki sta jih zaradi vojne obe strani evakuirali v begunska tabo- rišča v Avstriji in Italiji, o morali vojske, o Slovencih in drugih Jugoslovanih (Hrvatih in Bosancih) na fronti in o tem, kar so doživljali v strelskih jarkih, izmučeni in prezebli, pred- vsem pa o kalvariji slovenskega vojaštva v vrtincu prve svetovne vojne. Na koncu knjige je kot v vsaki strokovni publikaciji seznam uporabljene literature, do- dani so še vojaški slovarček, s katerim nam avtor razloži nekatere neznane pojme, zname- nja za okrajševe in besedila k slikam, ki so tudi že napisana ob slikah, razvrščenih med tekstom. Menim pa, da bi tako strokovnjaki kot jav- nost veliko bolj uživali in več pridobili pri spoznavanju s tem bogatim gradivom, če bi bilo objavljeno v obliki večjega formata (A4) in ob primerni propagandi, kar si knjiga ne- dvomno zasluži. Darko Knez Tabor Rezija 89, izdala SLORI in NŠK, Go- rica 1990, 216 str. Malo pred začetkom desetega mladinskega raziskovalnega tabora »Repentabor 90« je iz- šla knjiga o raziskovalnih dosežkih devetega mladinskega raziskovalnega tabora »Rezija 89«. Tudi tega so, kot prejšnje, izvedli v orga- nizaciji Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici (NSK) iz Trsta, Slovenske- ga raziskovalnega inštituta (SLORI) Trst- Gorica, Društva slovenskih naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko«, od leta 1984 pa jim je pridruženo še Društvo mladih raziskoval- cev, ki seje razvilo iz vrst mladih udeležencev taborov. Vodja tabora je bil tudi tokrat Milan Pahor. Potem ko se je prvih osem taborov zvrstilo v tržaški, goriški in videmski pokrajini, in si- cer Barkovlje 81, Doberdob 82, Benečija 83, Breg 84, Sovodnje ob Soči 85, Kanalska doli- na 86, Devin 87 in Brda 88, so s tokratnim mladinskim raziskovalnim taborom v Reziji posegli po celotnem ozemlju, ki ga naseljujejo Slovenci v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine. Izkušenost ekipe, finančna podpora, sodelo- vanje domačinov in predvsem dežela, tako različna in svojevrstna po svoji legi, jeziku ter šegah in navadah, vse to je dalo obliko in vse- bino dvojezični knjižici, ki jo odlikujejo raz- prave arheološke, etnološke, geografske, jezi- koslovne, naravoslovne, sociološke in zgodo- vinske raziskovalne skupine. S svojimi men- torji iz zamejstva in iz Slovenije so mladi za- mejski raziskovalci pristopili z vso resnostjo k zadani nalogi in na več področjih nedvomno postavili temelje nadaljnim raziskovanjem. Sodoben pristop k raziskovanju odlikuje ve- čino raziskovalnih skupin, ki se tako po nači- nu kot prezentaciji lahko kosajo tudi s »pre- kaljenimi mački« na svojih področjih. Jeziko- slovna skupina je imela morda še najtežje delo, saj je narečje težko razumljivo, pisanega gradiva pa izredno malo, z izjemo verske pu- blikacije Pod Tjanynawo sinco (All'ombra del Canin), ki v zadnjem času prinaša besedila, zapisana tudi v rezijanščini. Kljub odločitvi, da natančnejše dialektološko preučevanje opusti, seje skupina s pomočjo literature o re- zijanskem dialektu in zbranega jezikovnega gradiva na terenu lotila prezentacije dialekto- 101 loških izsledkov ter na več mestih polemizira- la z mnenjem našega priznanega dialektologa Frana Ramovša. Sociolingvistični izsledki pa so pokazali, daje narečje v tem prostoru edina socialna zvrst jezika, ki počasi prilagaja zlasti leksikalno podobo italijanščini, ki je tu prvi in uradni jezik. Povrhu tega Rezijani zanikajo pripadnost svojega narečja slovenskemu jezi- kovnemu sistemu, nepoznavanje zgodovin- skih korenin pa tudi njihove bližnje sosede včasih privede do svojevrstnih zaključkov, kot je na primer ta, da v Reziji živijo Rusi. Njihovo jezikovno izoliranost, odtujenost in občutek nepripadnosti slovenski matici pa lažje razumemo v luči zgodovinskih dejstev, ki so predvsem zaradi geografskih značilnosti oblikovala podobo tega kraja. Nezmožnost preživetja v rodni dolini jih je vseskozi silila po svetu, kjer so opravljali razna krošnjarska dela, morda najznačilnejše in označujoče pa je bilo v prejšnjem in na začetku tega stoletja brusaštvo. Kljub značilni prilagodljivosti pa so Rezijani in Rezijanke le redkokdaj izgubili občutek pripadnosti svojemu kraju, tako da so se praviloma tudi v tujini ženili in možili med seboj, kakor nam poleg drugih značilnosti pri- poveduje nazorna študija o izseljeništvu, ki jo je opravila zgodovinska skupina. Študija naravoslovne skupine z izsledki geoloških in vegetacijskih značilnosti doline Rezije dopolnjuje dognanja geografske skupi- ne, ki se je ukvarjala predvsem s prebival- stvom, ob tem pa podaja še zapis o uporabi številnih zdravilnih rastlin, ki uspevajo v doli- ni. Obe skupini sta se ukvarjali tudi z vpraša- njem potresa, ki je te kraje močno prizadejal ob dveh glavnih sunkih leta 1976. Potres je bil glavna tema proučevanja sociološke skupine in v okviru te posebej ustanovljene potresne skupine. S pomočjo vnaprej pripravljenih an- ket so od prebivalstva izvedeli mnogo zanimi- vih podatkov, preučili so njegove posledice, n.pr. preoblikovanje podobe naselij. Morda najznačilnejša ugotovitev pa je bila ta, da je naravna nesreča kljub razdejanju in novemu izselitvenemu valu v končnem le prinesla ne- kaj koristi temu že pozabljenemu in nekje na ¦ kraju sveta ležečemu področju, predvsem z iz- gradnjo nove infrastrukture, pa tudi s turistič- nega vidika seje zanimanje zanj povečalo. Etnološka skupina že po svoji stroki dopol- njuje vse naštete, v tem primeru pa se je pri terenskem delu v glavnem osredotočila na materialno kulturo, predvsem na stavbarstvo in na živinorejo s planšarstvom. Poglavji o še- gah in navadah ter glasbi in umetnosti kar kli- četa k zaključnemu razmišljanju o potrebi po kulturni insituciji za dolino Rezije: kot pred- laga skupina, bi bil morda najprimernejši mu- zej. Začeti s koncem ali končati z začetkom, bi veljalo vprašanje arheološki skupini, ki je bila med vsemi najskromnejša in je kljub ugotovi- tvi, da lahko dilemo o predslovanski ali šele slovanski poselitvi doline razreši le arheologi- ja, kar velja tudi za opredelitev časa slovanske poselitve (ali 7. stoletje ali šele v okviru fran- kovske države), pustila bralcu neokrnjen dvom. Publikacijo dopolnjujejo razni diagrami in tabele ter slike udeležencev na terenu, kakor tudi krajinski posnetki v črno-beli tehniki, platnico pa krasi zemljevid Rezije dr. Henrika Tume, objavljen v Prilogi Planinskega vestni- ka iz leta 1913. Sam način dela in predstavi- tve pa bi moral biti zgled mladim raziskoval- cem tokraj meje, ki številčnejši ne zmorejo niti približo takega napora, kakor ga izkazuje- jo zamejski rojaki že celo desetletje. Vida Rožac - Darovec Jegličev simpozij v Rimu, Celje, Mohorjeva družba, 1991. 419 str. Slovenska teološka akademija, ki ima svoj se- dež v zavodu Slovenik v Rimu in združuje profesoric teologije na rimskih univerzah, v okviru svojega delovnega programa vsako leto pripravi simpozij o pomembnih osebnostih slovenskega cerkvenega in javnega življenja. Poleg teologov na njih sodelujejo tudi zastop- niki drugih znanstvenih disciplin. V preteklih letih so tako obravnavali mariborskega škofa Antona Martina Slomška, buditelja beneških Slovencev Ivana Trinka, prekmurskega ver- sko-kulturnega delavca Franca Ivanocyja, go- riškega nadškofa Frančiška Sedeja, skopskega škofa Janeza Gnidovca, prvega slovenskega kardinala Jakoba Missio in krškega škofa ter mnogokrat sporno osebnost slovenskega kul- tumega življanja Antona Mahniča. Za vsake- ga od njih je znanstveno srečanje prineslo nova dognanja. Simpozij septembra 1990 pa so namenili osrednji osebnosti slovenskega cerkvenega in narodnega dogajanja v prvih treh desetletjih dvajsetega stoletja, Antonu Bonaventuri Jegliču (1850-1937, škof 1898- 1930). Po vsakem simpoziju izide zbornik s predavanji. Zbirka Simpoziji v Rimu, ki jo iz- daja celjska Moho^eva družba in k sodelova- nju občasno pritegne še druge ustanove, je z Jegličevim dosegla število osem. Zbornik Jegličev simpozij v Rimu vsebuje velik del predavanj, ki so se zvrstila v času simpozija, saj nekatera niso bila pravočasno pripravljena za tisk, ter obilico dokumentov, ki so jih referenti dodali pozneje. Ob dejstvu, da smo doslej imeli na razpolago le življenje- pis Jožeta Jagodica Nadškof Jeglič, ki je izšel v Celovcu leta 1952, čeprav je bila knjiga za tisk pripravljena že prej, nekaj manjših orisov Jegličevega življenja in vidikov delovanja ter priložnostne zapise, pomeni zbornik, poleg. 102 biografskega prikaza, lep prispevek k pozna- vanju odločilnega obdobja v slovenski narod- ni zgodovini. Dodatno vrednost prispevkom daje bogata uporaba arhivskega gradiva in za- puščine škofa Jegliča ter poslovanja ljubljan- skega škofijskega ordinariata v njegovem času, ki je bilo ob tej priložnosti temeljito urejeno in pripravljeno za proučevanje. Za zaključek so bili sprejeti še nekateri sklepi ali predlogi, ki bi lahko pomagali dati škofu Antonu Bona- venturi Jegliču tisto mesto v našem zgodovin- skem spominu, ki mu zaradi njegovega pome- na tudi pripada. Uvodna študija obsega predstavitev časa, v katerem je živel Jeglič, dejavnikov, ki so vpli- vali na njegovo odločanje in glavne silnice cerkvenega življenja (M. Benedik). Isti avtorje orisal Jegličevo življenjsko pot. Poteze njego- ve osebnosti kažeta prispevka J. Juhanta in A. Trstenjaka. Prvi je zarisal antropološki portret z izstopajočimi značajskimi značilnostmi, drugi njegovo pisavo, »najbolj hvaležno med vsemi pisavami škofov, ki smo jih doslej ana- lizirali za rimske simpozije« (str. 35). Svojevr- sten rezultat njegovega dela in odraz osebnosti je obsežen dnevnik (orisal ga je B. Kolar), ki ga je škof Jeglič pisal ves čas vodenja ljubljan- ske škofije. Velik del predavateljev, kot tudi zgodovinarji tega obdobja, je iz njega črpal podatke za dopolnjevanje drugega gradiva. Jegličeva voditeljska služba se je začela v Sarajevu, kjer je bil kanonik in pomožni škof nadškofa Josipa Stadleija. M. Zovkič je upo- rabil tamkajšnje arhivsko gradivo. V. Rajšp je raziskal ozadje imenovanja dr. Antona Bona- venture Jegliča za ljubljanskega knezoškofa in velik vpliv, ki so ga pri tem imeli predstavniki Cerkve, v nasprotju z drugimi imenovanji, kjer so bili odločilnega pomena državni inte- resi. Velik del simpozija in zbornika je bil po- svečen Jegličevemu pastoralnemu delu in od- nosom s posameznimi kategorijami članov cerkvenih skupnosti. Njegov predpostavljeni je bil do nastanka nove meje goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej, čeprav sta ostala po- vezana tudi naprej. O njunih odnosih in skup- nih akcijah, zlasti za primorske Slovence, go- vori prispevek A. Sedeja. Med strogo pastoral- na vprašanja, vedno povezana s širšim druž- benim okoljem, bi lahko uvrstili razprave, ki so govorile o Jegličevem pastoralnem progra- mu (R. Valenčič), pastirskih listih (B. Kolar), sinodah (B. Košir) in katoliških shodih (S. Granda), odnosu do duhovnikov (F. Oražem) in redovnikov (M. J. Kogoj) ter o JegUčevem liturgičnem delovanju (M. Smolik). Anton Bonaventura Jeglič je bil hkrati plo- dovit pisec in je s svojimi spisi, ki so neredko povzročili pravi vihar v slovenskem kultur- nem prostoru ter odmevali po Evropi, segal na najrazličnejša področja. Njegove vzgojne spise je proučil A. S. Snoj. Velik del Jegličeve- ga pisanja je bil posvečen apologetičnim in dogmatičnim temam, prve »verskoobram- bne« sestavke je pripravil že kot bogoslovec. Proučil jih je B.Dolenc. Kot prevajalec, razla- galec in raziskovalec bibličnih besedil je bil škof Jeglič izjema med slovenskimi škofi. To področje dela je raziskal F. Rozman. A. Mli- nar je kot moralni teolog analiziral Jegličeve spise in nastope, ki so bili namenjeni obra- vnavanju moralnih vprašanj. Politični razsežnosti Jegličevega nastopanja je namenjen poseben sklop razprav. Najob- sežnejši del zbornika predstavlja delo W. Lu- kana. Obravnava odnos med Jegličem in du- najskimi oblastmi, s katerimi je na svojem vi- sokem mestu v cerkveni hierarhiji in kot član gosposke zbornice imel razgibane stike. Po- sebno vrednost razpravi dajejo dokumenti, ki jih je avtor dobil v osrednjih dunajskih usta- novah in jih objavlja kot prilogo svoji razpra- vi. V. Melik je ovrednotil Jegličevo mesto v slovenski politiki do leta 1918, J. Prunk za čas po 1918. V obeh obdobjih, tudi po tem, ko je abdiciral, je imel ljubljanski škof važno mesto v slovenskem političnem življenju in je s svo- jimi koraki politiko v določeni meri sam obli- koval. Z razpadom monarhije in nastankom nove države so bila odprta številna cerkveno- politična vprašanja, kot npr. priprava konkor- data in nove meje ljubljanske škofije. Pri tem je imel Jeglič važno mesto; proučil ga je F. M. Dolinar. V. Potočnik v svojem prispevku obravnava Jegličev odnos do krščansko- socialnega gibanja in vprašanj, ki jih je z enci- kliko Rerum novarum odprl papež Leon XII. Po njegovem prepričanju bi škofa Jegliča za- radi njegovega socialnega čutenja in mnogih aktivnosti smeli imenovati socialni škof Na- petostim, ki so trajale od vsega začetka Jegli- čevega delovanja v Ljubljani med njim in li- beralnim taborom, je razpravo posvetil J. Pe- rovšek. Zadnja dva prispevka govorita o Jegličevem delu za primorske Slovence in o tesnih vezeh, ki jih je imel s Slovenci ob zahodni narodni meji (F. Kralj) ter o velikem projektu vsega njegovega življenja, prvi popolni slovenski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Zanj je dejal: »Zavod moja ljubezen, dosti bolečin, pa tudi dosti veselja sem imel z njim.« (str. 408) Razpravo je prispeval S. Gabrovec. Zbornik prinaša dobrodošla dopolnila za poznavanje podobe in mesta, ki ga je v pre- lomnih trenutkih narodne zgodovine imel lju- bljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Ne- katerim vidikom njegove osebnosti in dela pa bo kljub temu potrebno posvetiti pozornost še v prihodnje. Bogdan Kolar 103 Turistični vodnik po Kranju in okolici. Izdala in založila Skupščina občine Kranj, Kranj 1991, 83 str. V današnjih časih, ko postaja turizem tudi pri nas ena glavnih gospodarskih vej, se je krajem, ki skušajo s celovito ponudbo in s primemo obliko privabiti in osvestiti kar naj- več naravnih in kulturnih znamenitosti želj- nih obiskovalcev, z ličnim vodnikom pridru- žila tudi občina Kranj. Privlačno oblikovano publikacijo, ki ji je priložen tudi poseben ze- mljevid kultumih spomenikov v Kranju z nji- hovimi opisi, je pripravila skupina strokov- njakov, ki se je pri svojem delu trudila misliti na vse: tako na tiste, ki želijo ob svojem obi- sku v mestu na zgoščen in pregleden način spoznati tudi zgodovino kraja, kot na druge, ki jih bolj privlačijo naravne zanimivosti. Vodnik je bogato opremljen s fotografskim gradivom; odlične reprodukcije kar vabijo k ogledu kulturnih hramov, cerkva in krajinskih panoram. K res lepim ilustracijam imam le eno pripombo, da so namreč podnapisi neko- liko pomanjkljivi. Pri nekaterih arheoloških predmetih je na primer kot vir fotografije na- vedena fototeka Narodnega muzeja, manjka pa podatek, da te predmete Narodni muzej v Ljubljani tudi hrani - ta podatek pa pozoren bralec lahko odkrije v samem tekstu, na me- stih, kjer so ti predmeti ob posameznih naha- jališčih tudi omenjeni. In kakšne podatke najdemo v vodniku? Av- torji nam ob splošnih podatkih o občini Kranj (lega, nadmorska višina, povprečna letna tem- peratura itd.) predstavljajo tudi njeno uprav- no razdelitev in nastanek, sledijo praktične in- formacije o možnih vrstah prevoza v Kranj, mestnem prometu, za tem pa najderno neka- tere koristne naslove bank, hotelov, lekam itd. Vsem tem podatkom, ki turista gotovo naj- prej zanimajo, sledijo poglavja iz zgodovine mesta, ki so glede na osnovna zgodovinska obdobja razdeljena na arheološko podobo Kranja, srednji vek, čas od 16. do 19. stoletja, obdobje pred prvo svetovno vojno, med obe- ma vojnama, drugo svetovno vojno in obdobje po njej. Vsa poglavja so napisana zgoščeno in pregledno, na najmanjšem možnem prostoru se pred nami razgme cela zakladnica znanja o kraju in njegovi zgodovini, urbanizmu, umet- nosti, spomenikih ipd. Prvi del nam razloži nastanek poselitve na kranjskem področju z razlago sedanjega imena za karavanško pogor- je, drugi pa nas že popelje v čas, ko je bil Kranj vojaško in upravno središče pokrajine s sedežem mejnega grofa, nato pa je leta 1256 že prvič omenjen kot mesto. Od ustanovite- ljev, grofov Andeških, izvira tudi kranjski grb, rdeč orel na modrem polju. Že v srednjem veku pa je bil Kranj pomemben tudi kot se- jemsko mesto. Kako pomembno je bilo, doka- zuje tudi ladja župne cerkve iz 15. stoletja. V tretjem delu se srečamo s hitro gospodarsko rastjo kraja, ležečega na križišču pomembnih prometnih poti med severom in jugom. Zara- di preteče turške nevarnosti se je mesto obda- lo z obzidjem, ki pa so ga tako kot drugod podrli v začetku 19. stoletja. Četrti del nam postreže s sliko Kranja v 19. stoletju (do prve svetovne vojne). Zvemo, da so vedno pomem- bnejši postajali sejmi in industrijski obrati. Se- veda pa se moramo ustaviti tudi ob najve- čjem slovenskem pesniku, Francetu Prešemu in ob kultumem poletu v drugi polovici 19. stoletja. Med obema vojnama (peti del) je Kranj postal drugo največje sredšče tekstilne industrije pri nas, leta 1931 pa je štel 4.191 prebivalcev. Načrt za regulacijo mesta je pri- pravil arhitekt Ivan Vurnik. Po drugi svetovni vojni je Kranj postal živahno trgovsko središ- če, osrednje gospodarske prireditve pa so sej- mi. Po tem zgoščenem pregledu zgodovine Kra- nja se lahko odpravimo na sprehod po mestu. Opise mestnih znamenitosti spremljajo podat- ki o njihovem nastanku, zgodovini, vlogi, po- menu, znamenitih osebah, ki so bile z njimi povezane, itd. Vodnik zaključujejo poti po mestu in okoli- ci, ki naj turistu ali popotniku predstavijo še izletniške točke, ki so skozi stoletja živele z mestom. Tudi na teh izletih se avtorji vestno ustavljajo ob vsakem pomembnejšem kultur- nem ali naravnem spomeniku, znamenitosti, panorami, gorskem vrhu. Turistični vodnik po Kranju in okolici je torej izredno bogata publikacija, ki so jo tako Kranjčani kot tudi njihovi gosti lahko samo veseli. Mateja Kos Jurij Kunaver, Ob bregovih Soče. Ljubljana, Mladinska knjiga 1991, 32 str. V zbirki Pelikan je pravkar izšla nova knjiži- ca Ob bregovih Soče avtorja Jurija Kunaverja, ki se je pridmžila vrsti v preteklih letih izda- nih opisov posameznih delov Slovenije. Zbir- ka je predvsem namenjena šolajoči se mladini, dobro pa lahko služi tudi učiteljem za pope-, stritev pouka; posamezne knjižice pa bo z ve- seljem vzel v roke tudi vsak ljubitelj naših na- ravnih in kultumih znamenitosti. V zbirki Pe- likan najdemo med drugim naslednja dela: I.Sedej, Kmečka hiša na Slovenskem (1976), Drago Ocepek, Rudarstvo, rudniki, rudarji (1978), J.Kunaver, Naš alpski svet (1979), A.Lah, Slovensko Primorje (1980), M.Jež, Obi Dravi in Muri (1987), T. Šifrer, Svet ob Savi I (1988). i 104 J. Kunaver nas v svojem prikazu Posočja popelje skozi Trento v Bovško kotlino, na Ka- ninsko pogorje, dalje do Kobarida in v Bre- ginjski kot pod Km. Na Tolminskem se ustavi zlasti v Mostu na Soči, potem pa nas pelje v dolino Bače, od tam spet ob Soči v Goriška Brda do Nove Gorice. Ves čas našo pozornost usmerja na opazovanje zanimive pokrajine in različnih naravnih pojavov, kot so kraški izvi- ri, balvani, morene, kraški žlebiči, slapovi in na bogato floro. Obenem nas z bogatim sli- kovnim gradivom opozarja na naselja, značil- ne trentarske domove, na železnodobne naj- dbe na Bovškem, na prodiranje Napoleonove vojske ob Soči navzgor, na boje v prvi in drugi svetovni vojni itd. Omenja pomen današnjega Bovca kot turističnega središča, odkar je bila zgrajena žičnica na Kanin, vlogo Soče za raz- voj kajakaškega športa, opozarja na bogastvo etnoloških posebnosti (spravilo sena, Štefenaj- ka) in na spremembe, ki jih doživlja Zgornje Posočje pa potresu v Furlaniji. Na posamezne zgodovinske detajle nas opo- zarja avtor pri obisku Kobarida, zlasti na zna- ne dogodke iz prve svetovne vojne, na kostni- co italijanskih vojakov na griču Sv.Antona nad mestom, na številna vojaška pokopališča iz časa prve svetovne vojne, na Kobariško republiko leta 1943 ipd. Tekst marsikje pope- stri z Gregorčičevimi verzi. Sledi opis doline Nadiže in Breginjskega kota. Avtor obžaluje, da se po potresu leta 1976 niso odločili za obnovitev starega Bregi- nja, ampak so izbrali kot rešitev izgradnjo montažnih hiš. Potem nas pelje še v Vršno, Gregorčičev rojstni kraj in nas opozori tudi, kako priti do vasi Km na višini 840 m, kjer se je rodil znani zgodovinar in geograf Simon Rutar. Po kratkem opisu tolminskega punta leta 1713 in Tolmina, spregovi Kunaver še o narečjih v Posočju in pri sosedih, o tolmin- skih planinah ter z njimi povezani živinoreji in sirarstvu. Ustavimo se še v Mostu na Soči in njegovi okolici, ki nam jo predstavi z nekaj odlomki iz del Cirila Kosmača in Ivana Pre- glja. Lep je opis Baske grape in stranskih do- lin, kjer bi po avtorjevem mnenju lahko cve- tel turizem, žal pa je stanje ravno obratno. Hiše po mnogih idiličnih hribovskih zaselkih so prazne in avtor se sprašuje, zakaj ni dmga- če. Ugotavlja, da je bilo v preteklosti premalo storjeno za to, da bi ljudje stali doma. Za ko- nec nas napoti še po dolini Soče proti Kanalu, Anhovemu in Solkanu, na Banjško planoto in konča to popotovanje z opisom Nove Gorice. Ker je knjižica zelo lepo ilustrirana, jo je tudi zaradi tega prijetno vzeti v roke. Olga Janša-Zom Branko Korošec, Ljubljana skozi stoletja. Me- sto na načrtih, projektih in stvarnosti, Ljublja- na 199L 235 str. Glavno mesto Slovenije še nima znanstveno zasnovane vsestranske monografije, v kateri bi bil prikazan njegov celotni razvoj, čeprav je zgodovinska in prostorska problematika me- sta vedno pritegovala pozomost raziskoval- cev, zgodovinarjev in geografov, urbanistov in starinoslovcev. Vendar je v zadnjem času izšlo več zanimivih in odmevnih študij o razvoju Ljubljane. Med njimi je posebno izvimo delo pokojnega prof. Silvestra Koprive Ljubljana skozi čas (Borec, Ljubljana 1989). Avtor dru- gega takega dela o Ljubljani pa je Branko Ko- rošec, ki ni neznan pisec. Je strasten zbiralec starih zemljepisnih, geografskih in podobnih kart, načrtov in planov in poznavalec zemlje- merstva. Geodetskemu zavodu Slovenije gre zasluga, da je podprl nagnjenja in prizadevanja Branka Korošca in ga usmeril na pot raziskovanja slo- venskega prostora iz zgodovinske perspektive. Geodetski zavod je že pred leti, ob 3 5-letnici svojega obstoja, izdal imenitno delo Naš pro- stor v času in projekciji, ki je tudi delo Bran- ka Korošca. Ko je pokojni Jože Šom ocenje- val to knjigo (Zgodovinski časopis, 33, 1979, str. 627-632), je zapisal, daje njen avtor vložil vanjo veliko tmda in zanosa ter precej uspeš- no zakril vrzeli v znanju o naši kartografiji 16., 17. in 18. stoletja, in menil, daje njegovo delo pionirsko na tem področju. Enako velja tudi za najnovejšo njegovo publikacijo Lju- bljana skozi stoletja, ki je izšla pri Mladinski knjigi. V osemnajstih poglavjih spremlja avtor pro- storski razvoj Ljubljane na podlagi talnih na- črtov od antike preko srednjega veka, baročne dobe do sodobnosti. Naslovi posameznih po- glavij so večkrat vezani na avtorje posamez- nih talnih načrtov ali vedut, kot so Angielini, Pieroni, Stier, Valvasor, Florjančič, Plečnik. Oznake nekaterih poglavij pa so vsebinsko opredeljene z ozirom na čas, v katerem so na- stajali prostorski projekti, npr.: Baročna Lju- bljana, Po Napoleonu, Popotresna Ljubljana, Skladnosti in nasprotja ipd. Branko Korošec se zelo podrobno ukvarja s starejšimi obdobji. Posebno pozomost posveti srednjeveški Lju- bljani, saj takrat nastane zametek današnjega mesta. Pri tem ponovi znano trditev, da sko- pi podatki v ohranjenih dokumentih omogo- čajo predpostavko o obstoju naselbinskih je- der, ki so se v naslednjih stoletjih postopno stmila v »tri mesta v enem mestu«. Po tej teo- riji naj bi se razvil najprej Stari trg, nato Novi trg in zatem Mestni trg - Mesto. Avtor sicer nakazuje, da so dognanja zadnjih desetletij to teorijo precej omajala. Pri razlagi o nastanku srednjeveške Ljubljane pa bi moral upoštevati najnovejše arheološke raziskave na Ljubljan- 105 skem gradu in ugotovitve prof. Ferda Gestrina (Ljubljana - nastanek mestne naselbine, ZČ 43, 1989, str. 473^76), kijih arheološke naj- dbe potrjujejo. Najstarejši predel srednjeveške Ljubljane, Mesto, je bil že ustanovljen v statusu mesta. Nastal je neposredno pod fev- dalnim gradom in njegovim palacijem, ki je bil zgrajen že precej pred letom 1220, ko se prvič omenja. Mestu sta se po hitrem proce- su nastajanja mestne naselbine priključili predmestji Trg (Stari trg) in Novi trg, kar se je zgodilo že v drugi polovici 13. stoletja. Vsi tri- je predeli mesta pa so bili več ali manj načrt- no zasnovani, čeprav seveda ne v en mah. Branko Korošec v posebnem poglavju or- bravnava talni načrt Ljubljane, ki ga je izrisal italijanski arhitekt Nicolo Angielini. To je najstarejši ohranjeni načrt Ljubljane. Izredno lepo so uspele reprodukcije načrtov iz arhiva v Karelsruheju (barvna) in Dresdenu (čmobe- la). Vendar v knjigi ni podana točna datacija načrta. Korošec namreč navaja, da nam ta skopi tloris predstavlja Ljubljano, kakršna je bila okoli leta 1585 ali 1586. Ker sem jaz od- kril oba načrta in ju tudi opisal ter analiziral v posebni razpravi (Utqevanje slovenskih mest za obrambo pred turškimi napadi, ZČ 41, 1987, str. 480-487), moram opozoriri, da so AngieHnijevi tlorisi nastali kmalu po letu 1560. Iz ohranjene kopialne knjige arhiva v Dresdenu je razvidno, da sta bila dva atlasa kart izročena saškemu voHlnemu knezu Av- gustu že leta 1566. Iz Prage mu jih je poslal saški svetnik Christoph von Carlowitz, ki je bil v cesarski službi. V obeh atlasih je bil tudi Angielinijev načrt Ljubljane. B.Korošec se je verietno oprl na mojo razpravo Analiza načr- tov Ljubljane v 16. in 17. stoletju (Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, Ljublja- na 1984, str. 149). V opombi 22 sem namreč citiral pismo Ivana Filipoviča, ki ga je ta po- slal dr. Ferdu Gestrinu 25.III.1973 iz Zagreba in v katerem je zapisal: »Državni arhiv v Dre- sednu, snimak kolor plana Ljubljana, što ga je izradio Nicolo Angelo 1586«. Kasneje mi je posredoval prof dr. Igor Karaman iz Zagreba pismo, ki ga je prejel iz Staatsarchiva v Dres- denu 20.XI.1978. V njem je izrecno omenje- no, da je pravilna letnica predaje načrtov leto 1566. Zal B. Korošec moje druge razprave ni upošteval. Turška nevarnost in turški vpadi so zahte- vali nova utrdbena dela pri naših mestih. Pri tem so najbolj zanimive predloge ing. Martina Stiera, čeprav njegovi načrti niso bili realizira- ni zaradi prenehanja turške nevarnosti. Veli- ko se Korošec ukvarja z Valvasorjem in njego- vimi nasledniki do vključno 19. stoletja. So- dobno problematiko urbanističnih projektov Ljubljane prikazuje dokaj strnjeno, vendar je vprašljiv njegov pristop h gradivu. Strokovno izdelani predlogi in regulacijski načrti mesta Ljubljane se prepletajo s turističnimi kartami. Smotrneje bi bilo klasificirati načrte po na- membnosti. Organski razvoj mesta, ki ga je upošteval še arh. Jože Plečnik, je bil po drugi svetovni vojni grobo prekinjen. Avtor ugota- vlja, da se je začel stihijski razvoj mesta, brez upoštevanja zgodovinskih vrednot. Plemenita patina starodavnih delov mesta je bila raz- vrednotena. Toda B.Korošec je optimist. V zadnjem poglavju, Ljubljana na pragu 21. sto- letja, nakazuje bolj organski in smotrnejši raz- voj mestnega tkiva. V knjigi prevladujejo reprodukcije talnih načrtov in vedut Ljubljane, vendar so repro- dukcije starejših načrtov grafično mnogo bolje prikazane kot npr. sodobne turistične karte. Spremljajoči tekst je dokaj izčrpen, zgodovin- ski orisi posameznih obdobij pa neizenačeni in na nekaterih mestih medli. Med tekstom so vkomponirane stare razglednice, ki pričarajo podobo Ljubljane, ki je ni več. Sodobni po- snetki Ljubljane pa opozarjajo na tiste detajle in lepotne utrinke, ki se jih velikokrat sploh ne zavedamo. Zaradi dopadljive grafične podobe knjige, lepih reprodukcij kart in planov, zanimivih posnetkov priljubljenih ljubljanskih motivov in zanimivega branja, bo knjiga verietno zelo privlačna za širok krog bralcev, ki jih razvoj glavnega mesta Slovenije zanima. Zal pa bo manj zadovoljila strokovnjake (geografe, zgo- dovinarje, urbaniste). Avtor bi jo moral do- polniti s podatki o virih, o arhivih, kjer hrani- jo objavljeno dragoceno gradivo, predvsem pa bi bil koristen izčrpen spisek literature o Lju- bljani. Kljub nekaterim pomanjkljivostim in neka- terim spodrsljajem predvsem v tekstovnem delu, lahko ugotovimo, da so reprodukcije tal- nih načrtov in projektov razvoja nekega mesta skozi stoletja novost v naši založniški dejav- nosti. Omenjena problematika doslej še ni bila pri nas nikoli tako celovito predstavljena. Ignacij Voje Janez Kramar, Narodna prebuja istrskih Slo- vencev, Koper 1991 19. marca 1991 je Založba Lipa v Kopru predstavila zadnje, zelo obsežno in tehtno delo prof Janeza Kramama, Narodna prebuja istrskih Slovencev. Že dolgo smo pričakovali zgodovino istr- skih Slovencev v Hasburški monarhiji (1813-1867) oziroma v Avstro - Ogrski (1867-1918), saj se je J. Kramar že dlje časa ukavarial s tem zgodovinskim obdobjem in mu posvetil različne publikacije: Prvi tabor v Istri, Koper 1970; Marezige - trdnjava sloven- stva v Istri (1861-1930), Koper 1982; Hranil-, 106 nice in posojilnice v slovenski Istri, Koper 1985; Izola mesto ribičev in delavcev, Koper 1988. Knjiga je razdeljena na devet poglavij: Av- strijski absolutizem (1813-1861), Avstrija in Slovenci, Občine, Politična društva. Jugoslo- vanska socialdemokratična stranka. Slovenska duhovščina in društva, Gospodarska osamo- svojitev. Slovenske šole in kulturno prosvetna društva. V prvem delu podaja avtor družbeno - politični pregled do leta 1861. Pouda- rek daje letu 1848, z odpravo podložništva in programom Zedinjene Slovenije, pri tem pa poudarja pohtično, ekonomsko in kulturno prevlado italijanske manjšine nad slovensko večino. Do tega leta je vladalo slovensko poli- tično mrtvilo predvsem zaradi Mettemicho- vega in Bachovega absolutizma. To je trajalo do leta 1870, ko je bil organiziran prvi sloven- ski istrski tabor v Kubedu (7.8.1870). Toda taborsko gibanje je zamrlo, zato so tržaški Slovenci ustanovili politično društvo Edinost (1874), ki je začelo 1. januarja 1876 izdajati hst Edinost, naprej kot tednik, od leta 1898 pa kot dnevnik. S tem časopisom so razširili svoj vpliv v Istri. Najpomembnejšo buditeljsko vlogo so imeli slovenski duhovniki, ki so prišli iz Kranjske, Štajerske in Koroške. To niso bili samo du- hovniki, ampak tudi prvi učitelji, ki so učili slovensko ljudstvo brati, pisati, gospodariti... Posebno poglavje je avtor posvetil italijan- sko - slovenskim nacionalnim bojem ob dr- žavnozborskih, deželnih in občinskih volit- vah. 14. maja 1907 so bile v Avstriji prve splošne volitve z enako volilno pravico, po- tem ko je bil s cesarskim patentom z dne 30. januarja 1907 razpuščen državni zbor na Du- naju. Volitve 14. maja 1907 so bile za istrske Slovence in Hrvate prestižnega pomena. Po tolikih letih zatiranja je končno le prišla do veljave številčna premoč istrskih Slovanov, tako da so dobili vse tri poslance. Slovenci in Hrvati so dobili 29.926 glasov, po trditvah Frana Brbariča jih je dobila hrvaška stranka 25.099, slovenska pa 7.672. Italijanska libe-^ ralna stranka je dobila 14.390, italijanska krščansko-socialna stranka 7.019, italijanska socialdemokratska stranka pa 3.638 glasov. Največji poudarek daje avtor italijansko - slovenskemu nacionalnemu boju, ki se je raz- plamtel ob kasnejših občinskih volitvah vse do I. svetovne vojne; na koprskem podeželju v Pomjanu, Marezigah, Dekanih, Lazaretu... tam kjer je prevladoval kolonat. Da bi se gos- podarsko osamosvojili, so Slovenci ob prelo- mu stoletja ustanavljali kmetijske zadruge, za- družne zveze, vzajemna podporna društva za zavarovanje goveje živine, konzumna društva in hranilnice in posojilnice. Med drugim so 15. maja 1884, ustanovih Posojilnico in hra- nilnico v Kopru, v centru italijanskega iren- dentizma. Ustanavljali so jih za pomoč zado- lženemu slovenskemu kmetu. Avstrijsko vla- do so istrski Slovenci prosili za ustanovitev slovenskih šol. Toda italijanska Istrska vlada se je temu upirala in zahtevala ustanavljanje italijanskih osnovnih šol. Zato so ustanovili Ciril-Metodove privatne osnovne šole. Tako je postal slovenski učitelj opora narodnega prebujanja. Zelo pomembna po mnenju J. Kramarja je bila ustanovitev slovenskega učiteljišča v Ko- pru. Med drugimi je tu učil tudi Fran Kos, ki je zgodovinopisje pri Slovencih postavil na znanstveno osnovo. Na učiteljišču so diplomi- rali pomembni kulturniki, kot sta bila France Bevk in Vladimir Nazor. Za dvig družbeno - politične in narodne za- vesti slovenskih množic so bila ustanovljena številna kultuma-prosvetna društva po mno- gih istrskih krajih: čitalnice, ljudske knjižnice, bralna in pevska društva, godbena društva, te- lesno-vzgojna in športna društva. Kramarjeva knjiga je napisana na podlagi bogatih arhivskih podatkov. Poglavitne vire je našel v Državnem arhivu v Trstu in v Pokra- jinskem arhivu v Kopru, pa tudi drugod. Zbi- ral jih je desetletja, jih s pridom uporabljal že v prejšnih publikacijah, in tudi v tem svojem najnovejšem delu. Gorazd Marušič 107 IZDELA ŠOLSKIH KROŽKOV KO SMO ŠPRICALI POUK IN SEDELI V ARHIVU Zgodovinski krožek na OŠ Adolf Jakhel v Zalogu deluje vsako leto z drugimi učenci, ki se zberejo okoli določenega projekta. Od svojega predhodnika sem podedoval or- ganizacijo tekmovanj za značko Jožeta Mo- škriča, enega od borcev Molniške čete, ki gaje pesniško in dramatsko navdihovala revolucio- narnost delavstva. Tekmovanja so potekala v okviru zgodovinskih krožkov na vseh osnov- nih šolah moščanske občine in so zajela od 40-60 učencev od 5. do 8. razreda. Poleg os- rednje teme Življenje in delo Jožeta Moškri- ča, je bila vsako leto še dodatna tema. Tek- movalci so se pripravljali po literaturi doma, inštrukcije so dobili od mentorja, svoje znanje pa preverili na dan tekmovanja v šoli, ko so v trojkah reševali teste. Najboljše trojke iz pe- tih, šestih, sedmih in osmih razredov so se nato v maju udeleževale občinskega srečanja Moškričevcev in nagradnega izleta. Ker se je z leti oblika tekmovanja iztrošila, smo mentorji skupaj s predstavnikom ZZB in občinske ZPMS našli novo, ustvarjalnejšo obliko tek- movanja - pisanje spisov o Moškričevi poezi- ji, dramatiki ali njegovem življenju. Avtorji najboljših 12 spisov na šolah so se udeležili strokovne ekskurzije, svoje spise pa prebraH ob srečanju na OŠ Jožeta Moškriča v Jaršah in bili tudi natisnjeni v krajevnem glasilu Naša skupnost. Zadnje Moškričevo tekmovanje je bilo v šolskem letu 1989/90. Nekateri učenci so se ob tem izkazali kot izredno talentirani pisci in raziskovalci. V istem šolskem letu sem hotel vključiti svoje zgodovinarje še v eno tekmovanje, za katerega sern slišal od mento- rice pionirske organizacije. Šlo je za republi- ško tekmovanje mladih zgodovinarjev, ki ga že vrsto let organizira Zveza prijateljev mladi- ne Slovenije. Tedanji temi sta bili Zgodovina društev v kraju in Zgodovina šole. Po krat- kem posvetu s krožkarji, smo se odločili za drugo temo, ki nam je bila bližja in samo del- no raziskana. Na voljo smo imeli slabe tri me- sece časa, ker sem za podrobnosti tekmovanja izvedel šele v začetku februarja. Zadnji dan za oddajo raziskovalne naloge je bil 30. april. Za tako zahtevno raziskavo sem potreboval več zanesljivih, natančnih, vztrajnih in vedoželj- nih mladih zgodovinarjev. Člani krožka so naredili plakat, s katerim smo obvestili šolo o naši nameri in pozvali interesente k raziskavi. Pri pouku sem učencem še posebej predstavil tekmovanje in nalogo in šele, ko sem jim omenil nagrado, so se odzvali v večjem števi- lu. Obetalo se jim je srebrno, bronasto ali zla- to priznanje, za dva najbolj zagnana razisko- valca pa udeležba na dvodnevnem srečanju mladih zgodovinarjev in njihovih mentoriev v Kopru. Družili bi se s svojimi vrstniki, pope- ljali z ladjo, obiskali luko Koper, Hrastovlje in še kaj. Nenadoma sem imel krožkarjev samo iz sedmih in osmih razredov za cel raz- red. Pojavil se je problem, kako izkoristiti nji- hove moči, kako jih organizirati, jih usmeriri in zaposliti. Da bo treba obiskati arhiv in mu- zej, sem že vedel, kakšna pa naj bo naloga po strokovni plati, naj bo skupek posameznih poročil ali strnjena kot rezultat skupnega dela, naj vsebuje kakšno fotografijo, dokument, ris- bo, kje naj dobimo vse to, pa mi je bilo še uganka. Za zbiranje materialnih virov po terenu, an- ketiranje in intervjuje ni bilo več časa. Daqa, Mitia, Martina, Barbara, Lucija, so se kmalu znašli med množico dokumentov, ki so nas pričakovali pripravljeni v štirih škatlah ob vsakem obisku mestnega arhiva in postali sa- mostojni, tako, da so nekajkrat odšli še med poukom sami v arhiv dokončat svoj del razi- skave. Drugim je bilo treba pomagati več. Zdravstveno stanje otrok je zanimalo Martino in Mojco. Darjo, kot odlično učenko 8. razre- da, šolski uspeh. Prehrana na šoli Barbaro. Martin in Aleš sta si izbrala učiteljski kader. Na podatek, ki je govoril o začetkih gradnje šolske stavbe in pouku je naletela Jasmina. »lo\ariš, tovariš, je mogoče, da je bila šola zgrajena že leta 1910? Tukajle piše: 11. de- cembra je bila slavnostna otvoritev, 15. pa so pričeH s poukom. Mislila sem, da še dvajset let ni stara.« »Tovariš, tovariš,« z druge stra- ni. Spričo zanimivih odkritij so postali malce preglasni, zato sem jih moral pomiriti. »Veste, kdo je bil prvi ravnatelj?« »Anton Drašček. Prišel je iz Polja.« Nato ošpice, mumps, škoda na zgradbi zaradi eksplozij cistern in vagonov na bližnji železniški postaji, zasedba šole od italijanske vojske, otroški vrtec, poleg spriče- vala še drevesce. Silvester Cerut, učitelj glas- benega pouka in pevovodja. Da se ulica, v ka- teri stoji nova šolska zgradba, imenuje po Sil- vestru Cerutu, ni vedel nihče, niti ravnateljica ne, kakor tudi za 80. obletnico, ki naj bi jo praznovali v naslednjem šolskem letu. Sledilo je odkritie za odkritjem in eno je bilo zanimi- vejše od drugega. Beležke so bile polne podat- 108 kov, poročil, seveda še okornih, ki pa jih je bilo treba prečistiti. Rokopisi Antona Draščka in še nekateri drugi so bili tako drobni in ne- čitljivi, da smo si morali pomagati s poveče- valnim steklom z dvanajstkratno povečavo, ki nam ga je za nekaj minut posojala prijazna ar- hivarka. Prišel je dan, ko smo strnili poročila in so učenci vzdihnih - škoda! Najlepše je bilo takrat, ko smo špricali pouk in sedeli v arhi- vu. Na srečanju v Kopru smo prejeli bronasto priznanje. Ob pregledovanju drugih nalog smo bili nad našo razočarani. Bila je pusta, brez priloženih fotografij, pisnih virov in ni bila vezana kot ostale. Sklenih smo, da bo na- slednje leto boljša. In res. Že v septembru se je v avli na oglasni deski in v knjižnici pojavil slikovit plakat, ki je pozival k novi raziskavi. Tokrat je bil na vr- sti promet. V krožku so bili novi člani. Naj- bolj delavnih je bilo šest iz 7. b, izbirali pa smo lahko med cestnim, vodnim, poštnim in železniškim prometom. Izbrali smo železni- škega, ker skozi kraj vodi slovita južna želez- nica in ker je tukaj tudi največja ranžima po- staja v Sloveniji. Iz prometnega arhiva Slove- nije smo lahko prinašali arhivsko gradivo v šolo in ga študirali, obiskali smo šest upokoje- nih železničarjev, jih intervjuvali, nabrali ne- kaj fotografij. Najdragocenejši vir pa je bil 86-letni prometnik Ivan Bolle, ki je hkrati tudi fotograf in nam je odstopil zelo dobre, edinstvene fotografije avstrijskih železničarjev iz leta 1915, predvojnega postajnega poslopja, poplav v Zalogu, železniške nesreče iz leta 1946 in druge. Napisal nam je tudi spomine na svoje službovanje v Zalogu in izvlečke iz raznih časopisov. Načrti tirov, barak in pro- jektne mape so bili včasih sila skopi, ponekod ni bilo niti datumov, tako da smo z veHko muko sestavljali mozaik razvoja železniškega prometa. Boštjanu in Matjažu je bilo lažje, ker sta proučevala zajčnike in stranišča, za katere je bilo več podatkov. Potrebno je bilo'sklepanje, pa tudi Mojci pri pralnicah in Mihi pri barakah Unre in drugih bivalnih barakah, pri katerih je odkril tudi skladišče orožja, pa Andreji, ki je izbrala razvoj postajnega poslopja in tirov. Na števil- nih načrtih se je kar izgubila. Morali smo ji priskočiti na pomoč. Delali smo skoraj vsak dan, včasih celo do štirih popoldan, da je že starše skrbelo. Nekoč, ko nam je padla mora- la, mi je prišlo na misel, da bi tiskali knjigo. Idejo so učenci z navdušenjem sprejeli. Miha je izbral naslovnico, parno lokomotivo južne železnice, Radko iz fotografskega krožka se nam je pridružil na terenu, posnel nekaj objektov, s slikami pa ni bilo nič, ker je imel preslab film, tako kot tudi s kamero ne, ki jo je nato prevzel njegov mentor, saj je posnel samo pesek in oblake. Iz posnetkov smo nare- dili 40-minutni film o železniškem prometu v Zalogu. Pri montaži sta sodelovala Miha in Simon. Kot najbolj prizadevna sta odšla na 109 srečanje mladih zgodovinarjev v ŠkoQo Loko, : kamor sta se peljala z muzejskim vlakom in prejela zlato priznanje. Največje priznanje za vse in zadovoljstvo, pa je modra knjiga, katere . avtorji so sami mladi ljudje, kije prišla v časo- pis, na radijske valove, v knjižnice in v roke njihovih sošolcev. Razstava našega dela v šoli j in v krajevni kjnižnici, kjer je bila tudi pro- i mocija knjige, je bila samo še pika na i. Kljub kriznim časom jev časopis, na radijske valove. v knjižnice in v roke njihovih sošolcev. Raz- stava našega dela v šoli in v krajevni kjnižnici, kjer je bila tudi promocija knjige, je bila samo še pika na i. Kljub kriznim časom je v šolski avli zopet slikovit plakat. Stane Padežnik mentor zgodovinskega krožka 110 LETNO KAZALO AVTORSKO KAZALO ČLANKI IN RAZPRAVE Balažic Janez: Prekmurje kot ozemlje umetnostnih importov - 11 Curk Jože: O gradbeni podobi nekdanjega samosta- na dominikank v Radljah - 9 Dular Andrej: Skupna paša v Sodevcih ob Kolpi v Beli Krajini - 71 Fujs Metka: Značilnosti madžarske okupacijske uprave v Prekmurju - 63 Gestrin Ferdo: Industrijske rastline (lan, konoplja, murve) na Slovenskem - 39 Granda Stane: Organiziranje slovenskih taborov v letih 1868/69 (analiza vabil) - 28 Gymesi Endre: Madžarski viri o zgodovini Pre- kmurja - 3 Janša Zorn Olga: Predhodniki današnje Zveze zgo- dovinskih društev Slovenije - 54 Kačičnik Gabrič Alenka: Organiziranje slovenskih učiteljev na Šta.jerskem od 1869 do 1918 - 36 Kos Mateja: Ljubljanske steklarne in njihovi izdel- ki v 16. stoletju - 13 Košir Matevž: Čarovniški proces proti Jakobu Kra- šovcu - 28 Kuzmič Franc: Stranke v Prekmurju med obema vojnama - 58 Novak Miroslav: Trg Ljutomer v prvih letih slo- venske trške uprave - 53 Racskay Jenö: Migracija in emigracija v obdobju dualizma v Železni županiji - 45 Radovanovič Sašo: Mesto Maribor v luči matičnih knjig 17. stoletja - 32 Radovanovič Sašo: Ljutomerski dijaki na ruški gimnaziji 1645-1760- 15 Radovanovič Sašo: Trg Ljutomer v luči franciscej- skega katastra - 18 Ratiznojnik Anton: Narodni buditelj Ivan Kukovec -24 Rihtarič Ivan: Prebivalstvo okrajnega glavarstva Ljutomer v letih 1880-1910-49 Rojs Maks: Vloga ljutomerske čitalnice pri širjenju in utrjevanju narodne zavesti - 31 Stare Vida: Pokopališče pri sv. Elizabeti v Špitalski ulici v Ljubljani - 17 Savel Irena: Najstarejša poselitev Prekmurja - 6 Torkar Silvo: K zgodovini tolminske vasi Porezen -5 Voje Ignacij: Domžalsko območje v gradivu o pro- storskih predstavah 18. stoletja-45 Vrišer Sergej: Vedute na mariborskih oltarnih po- dobah - 50 Žontar Majda: Kulturna in telovadna društva na območju Domžal do prve svetovne vojne - 60 ZAPISKI IN GRADIVO Gašpirc Mateja: Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču-81 Goleč Boris: Osebni fond Iva Pirkoviča v samosta- nu Pleterje - 87 Hemja Masten Marija: Človek, ki seje v zgodovino zapisal sam - Ptujčan Leopold Schickelgruber - 71 Kresal France: Kolektivne pogodbe na Slovenskem -85 Marušič Branko: Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1990 - 77 Rauter Novak Marta: Ukinjena društva, organiza- cije in zveze ljutomerskega okraja - 76 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Darovec Darko: Zgodovinsko društvo za Južno Pri- morsko ustanovilo periodični časopis Annales - 95 Dežman Jože: Osemdeseta leta v muzejski postavi- tvi. Razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju - 92 Kale Aleksej: Razstava Mlini reke Glinščice - 90 Simoniti Marjetica: Ure skozi stoletja. Ob razstavi v Narodnem muzeju v Ljubljani - 90 Šuštar Branko: Narodna čitalnica kamniška. Raz- stava kamniškega muzeja - 93 JUBILEJI Prof. dr. Vasilij Melik - sedemdesetletnik (Drnov- šek Marjan) - 83 Prof dr. Sergej Vrišer - sedemdesetletnik (Žvanut Maja) - 84 IZ DELA ŠOLSKIH KROŽKOV Ko smo špricali j)ouk in sedeli v arhivu (Zgodovin- ski krožek na OS Adolf Jakhel v Zalogu z mentor- jem Stanetom Padežnikom)- 108 NOVE PUBLIKACIJE 40 let Kmečke zveze v Trstu 1950-1990, Trst 1990 (Gombač Metka)-93 Ludvik Tončič, Tiskarstvo na Dolenjskem, Novo mesto 1989 (Granda Stane) - 92 Jurij Kunaver. Ob bregovih Soče, Ljubljana 1991 (Janša Zorn Olga) - 104 Davorin Vuga, Soška fronta 1915-1917. Isonzo- front, Maribor 1990 (Knez Darko) - 100 Idrijski razgledi XXIV, 1989/1-2, Idrija 1990 in XXV, 1990/1-2, Idrija 1991 (Horvat Jasna) - 97 Prispevki za slovensko cerkveno zgodovino (Kolar Bogdan) - 99 Ana Lavrič, Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinal- da Scarlichija 1631-1632, Ljubljana 1990 (Kolar Bogdan)-99 Jegličev simpozij v Rimu, Celje 1991 (Kolar Bog- dan)- 102 Turistični vodnik po Kranju in okolici, Kranj 1991 (Kos Mateja) - 104 Janez Kramar, Narodna prebuja istrskih Sloven- cev, Koper 1991 (Marušič Gorazd) - 106 Tabor Rezija 89, izdala SLORI in NŠK, Gorica 1990 (Rožac Darovec Vida) - 101 Dve domovini (Two Homelands), Ljubljana 1990 (Sulic Nives)-91 Vaško Simoniti, Turki so v deželi že, Celje 1990 (Štuhec Marko)-86 Zbornik župnije sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, 111 Ljutomer 1990 (Tovšak Slaviea)- 89 Branko Korošec, Ljubljana skozi stoletja, Ljubljana 1991 (Voje Ignacij) - 105 KAZALO SLIK POKRAJINE, NASELJA, GRADOVI IN OBJEKTI Sv. Miklavž pri Ljutomeru, razglednica - notranja stran prednje platnice Kronike 1-2 Murska Sobota, razglednica - 5 Murska Sobota, župna cerkev sv. Nikolaja, slikarija v starem prezbiteriju, okoli leta 1390- 12 Tumišče, stara župna cerkev, Janez Akvila: Apo- stoli, 1383- 13 Murska Sobota, skulptura atlanta s portala sobo- škega gradu - 14 Prizorišče prvega slovenskega tabora v Ljutomeru - 35 Ljutomer, razglednica - 70 Sv. Barbara v Slovenskih Goricah, razglednica - 70 Sv. Bolfenk v Slovenskih Goricah, razglednica - 82 Sv. Jurij ob Ščavnici, razglednica - notranja stran zadnje platnice Kronike 1-2 Dolnja Lendava, razglednica - notranja stran zad- nje platnice Kronike 1-2 Na Torki v Poreznu - 8 Samostan dominikank v Radljah (Marenbergu) v Vischerjevi Topografiji Vojvodine Štajerske iz 1681 -11 Veduta meščanskega špitala s cerkvijo sv. Elizabete okoli leta lj660 (po Kosu) - 20 Pogled na Špitalsko ulico pred potresom - 23 Pogled na Špitalsko ulico po potresu leta 1895 - 24 Špitalska ulica po potresu leta 1895 - 25 Pogled na prostor, kjer je stal do leta 1897 meščan- ski špital - 26 Pogled na Stritarjevo ulico s poslopjem Kresije na mestu nekdanjega meščanskega špitala, okoli leta 1912-27 Pogled na današnjo Stritarjevo ulico s Prešernovega trga, leta 1991 - notranja stran naslovnice Veduta Celja na oltarni podobi v mariborski Alojzijevi cerkvi, 1860 - 52 Veduta Maribora na oltarni podobi v mariborski Alojzijevi cerkvi, 1859 (na levi ob zvoniku stolnice kupola z latemo Križeve kapele) - 51 Veduta Maribora na oltarni podobi v mariborski stolnici, okoli 1716-51 Veduta Ptuja na oltarni podobi v mariboski Alojzi- jevi cerkvi, 1860-53 Ljudski dom v Moravčah - 66 Sodevci ob reki Kolpi. Nad vasjo je Stari trg z žup- no cerkvijo - 72 NAČRTI, ZEMLJEVIDI IN RISBE Bakrena doba - 7 Bronasta doba - 7 Železna doba - 8 Antična doba - 9 Gomilna grobišča - 10 Srednji vek - 11 Okrajna učiteljska društva na Slovenskem Štajer- skem, zemljevid - 37 Samostan dominikank v Radljah (Marenbergu), ri- sal J. Curk - 10 Schreiberjev načrt in situacija meščanskega špitala s cerkvijo sv. Elizabete iz leta 1831-19 Načrt obnove meščanskega špitala v letu 1831 - 19 Tloris cerkve sv. Elizabete - 22 Miilnerjev tloris in situacija cerkve sv. Elizabete - 20 Tloris kapele sv. Elizabete s pokopališčem do sredi- ne 15. stoletja (risala V. Stare) - 22 Tloris cerkve sv. Elizabete z grobovi od sredine 15. stoletja do 1772/73 (risala V. Stare) - 22 Domžalska občina, jožefmska deželna merjenja, to- pografski posnetek sekcije 176 - 46 OSEBE Ivan Kukovec-25 Eric Dijak, portretiran leta 1912-54 Regent Miklos Horthy - 65 Proslava »osvoboditve« Prekmurja v Murski Sobo- ti 29. februarja 1941-66 Obletnica »osvoboditve« Prekmuria v Dolnji Len- davi 16. aprila 1942-68 Prof dr. Vasilij Melik-83 Prof dr. Sergej Vrišer-84 Dramska skupina Katoliškega izobraževalnega dru- štva v Domžalah pred prvo svetovno vojno - 63 Mengeška godba leta 1910 - 6 5 Nastop skupine naraščajnikov z lestvami ob otvori- tvi Sokolskega doma v Domžalah leta 1911 - 67 Ihanski orii leta 1912-69 PREDMETI Kelih s prstanasto nogo, pihano brezbarvno steklo z irisom, najdeno pri arheoloških izkopavanjih na dvorišču SAZU, 16. stoletje. Narodni muzej - 14 Fragment stekla millefiori, najdeno pri kopanju temeljev za novo župnišče v Mengšu, 16. stoletje. Narodni muzej - 15 Dve nogi kelihov z značilnim motivom levje glave, v kalup pihano steklo, nahajališče neznano. Narod- ni muzej - 16 Rog sodevskega pastirja iz petdesetih let, last sodev- ške vaške skupnosti - 75 RAZSTAVE Narodna čitalnica kamniška. Razstava kamniškega muzeja - 94 Ure skozi stoletja, pogled na del razstavišča - 91 TISKI IN ARHIVSKI DOKUMENTI Dokument o vinskih letinah - 73 Grafika freske iz cerkve Mariahilf v Gradcu - 74 Vabilo na ples-75 Platnica urbarja tolminskega gospostva iz leta 1598 -6 Stran iz urbarja tolminskega gospostva iz leta 1598, na kateri so vpisani podložniki z območja Gorenje Bače - 6 Topografski opis sekcije 176-47 Vojaški opis sekcije 177 - 48 Pravila bralnega društva v Moravčah iz leta 1903 (ARS)-62 Naslovnica knjižice Železniški promet v Zalogu, ki so jo napisali člani zgodovinskega krožka na OŠ AdolfJakhel v Zalogu-109 J Razglednica s priložnostnim žigom ob 690-letnici I Ilirske Bistrice - notranja stran zadnje platnice v Kroniki 3 - zadnja notranja stran platnice 112 UDK 726.7 (497.12 Radlje) Curk Jože, umetnostni zgodovinar, 61000 Ljubljana, Cipermanova 5, YU O gradbeni podobi nekdanjega samostana dominikank v Radljah Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 9 Med pridigarskimi redovi so bili za razvoj samostanske arhitekture zla- sti pomembni dominikanci, ki so v 13. stoletju na Slovenskem Štajer- skem ustnovili tri samostane, med njimi tudi ženski samostan v Rad- ljah (Marenbergu). Prvi pri nas so uveljavili importirani tip italijanske pridigarske cerkve, arhitekturno najnaprednejša pa je bila prav cerkev pri samostanu v Radljah, katere gradbeni razvoj skozi stoletja rekon- struira avtor v tem prispevku. UDK718 (497.12 Ljubljana sv. Elizabeta) »13/18« Stare Vida, dr., muzejska svetovalka. Narodni muzej, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Pokopališče pri sv. Elizabeti v Špitalski ulici v Ljubljani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3,1991, str. 17, cit. lit. 4 Na mestu današnje Kresije v Ljubljani je od srede 14. stoletja do leta 1897 stalo poslopje meščanskega špitala, pri katerem je bila cerkev sv. Elizabete. V njej in ob njej so v starejših obdobjih pokopavali. Po po- tresu leta 1895 so močno poškodovano poslopje podrii, ob tem pa so opravili arheološka izkopavanja. Avtorica seznanja današnjo javnost z izsledki teh izkopavanj, jih delno korigira in pojasni usodo izkopanih predmetov, ki na žalost niso vsi našli poti v muzej. UDK 930.85 (497.12 Porezen) Torkar Silvo, slavist. Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, YU K zgodovini tolminske vasi Porezen Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 5, cit. lit. 6 Kolonizacija zgornje Baske doline še vedno ni natančneje raziskana. Urbarji tolminskega gospostva iz let 1523, 1591, 1598, 1624 in 1654 nam nudijo vpogled v nastajanje rovtarske naselbine Porezen, medtem ko iz takratnih zapisov ledinskih imen in priimkov podložnikov lahko razberemo, da so bili ti potomci tirolskih priseljencev po 350 letih (ko- nec 16. stoletja) že delno poslovenjeni in v znatni meri pomešani s slo- venskimi sosedi. Dokumentiranje nastanek priimka Dakskobler. UDK 666.1 (497.12. Ljubljana) »15« Kos Mateja, mag., kustos umetnostni zgodovinar, Narodni muzej, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Ljubljanske steklarne in njihovi izdelki v 16. stoletju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 13, cit. lit. 14 Prispevek je nastal na podlagi nekaterih novih virov, ki dodatno osvet- ljujejo delovanje najpomembnejše ljubljanske steklarne v 16. stoletju. Iz nje so prihajali visoko kvalitetni izdelki, narejeni po beneškem vzo- ru in prilagojeni okusu srednjeevropskega kupca. Popis steklenih izdel- kov, narejen po smrti steklarja Krištofa Prunerja leta 1563, potrjuje mnenje nakaterih raziskovalcev, da je bila to morda najpomembnejša evropska steklarna izven Benetk v svojem času. UDC 718 (497.12 Ljubljana sv.Elizabeta) »13/18« Stare Vida, Dr., Museum Adviser, National Museum, 61000 Ljublja- na, Prešernova 20, YU The Cemetery at St. Elisabeth's in Ljubljana. Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 17, cit. lit, 4 Beside the old Municipal Hospital of Ljubljana, standing from the middle of the 14 th century to the year 1897, there was to be found also the St. Elisabeth Church. In older periods the space around it as well as its inside was used as a cemetery. After the earthquake in the year 1895 the auhorities decided to pull down the building and at the same time to accomplish the archeological excavations. The authoress acquaints the present public with their results, partly corrects them and follows the fate of the excavated objects which by no means all of them found its way to the museum. UDC 726.7 (497.12 Radlje) Curk Jože, Art Historian, 61000 Ljubljana, Cimpermanova 5, YU About the Architectural Image of the Former Dominican Convent in Radlje Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3,1991, ¦ pp.9 Among the mendicant orders the Dominicans were especially impor- tant for the development of the monastic architecture. In the 13 th cen- tury they founded three convents in Slovene Styria, among them also the female convent in Radlje (Marenberg). They were the first in our country to advance the imported type of the Italian mendicant church. Arcitecturally most advanced was the church by the dominican con- vent in Radlje, whose constructive development through the centuries is dealt in this contribution. UDC 666.1 (497.12 Ljubljana) »15« Kos Mateja, M.A., Curator Art Hisotian, National Museum, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU The Glassworks of Ljubljana and their Products in the 16th Century Kronika, Magazine for SLovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 13, cit. lit. 14 The article is based on some new sources which enlighten the activity of the most important glassworks of Ljubljana in the 16th century. Its products were of high quality, following the models of the Venetian glass, but also adjusted to the taste of the middleeuropean buyer. The list of the glass products, made after the decease of the glazier Krištof Pruner in 1563, confirms the opinion of some researchers, that this might have been the most important european glassworks outside Venice in that time. UDC 930.85 (497.12 Porezen) Torkar Silvo, Slavist, Slovenian Academy of Sciences and Arts Research Centre, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, YU From the History of the Village Porezen in the District of Tolmin Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 5, cit. lit. 6 The colonisation of the Upper Baca Valley is by no means fully researched. The land registers of the domain Tolmin from the years 1523, 1591, 1598, 1624 and 1654 give us the insight into the formation of the settlement Porezen. From the toponyms and the surnames of the residents, noted in these land registers, one can establish that after 350 years (at the end of the 16th century) these imigrants from Tyrol were partly slovenized and rather mingled with the slovene neighbours. The author also proves the formation of the surname Dakskobler. UDK 259 (497.12 Maribor) »16« Radovanovič Sašo, arhivist. Pokrajinski arhiv Maribor, 62000 Mari- bor, Glavni trg 7, YU Mesto Maribor v luči matičnih knjig 17. stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 32, cit. lit. 100 V prispevku je prikazana uporabnost in pomen najstarejših matičnih knjig za zgodovino posameznih krajev na Slovenskem, posebej pa je na njihovi podlagi obdelano prebivalsvo Maribora v 17. stoletju. UDK 711.424 (497.12 Domžale) »17« Voje Ignacij, dr.. Filozofska fakulteta v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Domžalsko območje v gradivu o prostorskih predstavah 18. stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 45, cit. lit. 11 V Vojnem arhivu na Dunaju je ohranjen vojaški kartografski opis Avstrije, nastal v času Jožefa II., ki je dragocen vir za naše dežele, a skoraj docela neobdelan. Naše dežele obravnava 142 posnetkov - spe- cialk, na katerih so izredno natančno označene vse značilnosti pokraji- ne, naselja in posamezni objekti v njej. V članku je predstavljeno po- dročje občine Domžale, kakor so ga popisali avstrijski vojaški inženirji. UDK 398.4:929 Krašovec J. Košir Matevž, arhivist. Arhiv R Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdar- ska 1, YU Čarovniški proces proti Jakobu Krašovcu Kronika, časopis za slovenko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 28, cit.lit. 11 V članku je prikazan čarovniški proces proti šestdesetletnemu Jakobu Krašovcu, ki seje odvijal leta 1689 pred deželskim sodiščem Bizeljsko, in ki nam razkriva razširjenost praznoverja in ljudske magije med kme- čkim prebivalstvom tega časa, obenem pa posredno razkriva še celo vrsto vzporednih čarovniških procesov, o katerih se gradivo sicer ni ohranilo. UDK 677.1 : 9497.12 Gestrin Ferdo, dr., Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, YU Industrijske rastline (lan, konoplja, murve) na Slovenskem Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 39, cit. lit. 36 V članku so najprej prikazane razprostranjenost, proizvodnja in upora- ba dveh najstarejših »industrijskih« rastlin pri Slovencih, lanu in kono- plje, od najstarejših časov do 20. stoletja. Njima se je na naših tleh v 18. stoletju pridružilo še takrat konjunktumo gojenje murve za potrebe svilarstva, ki se je razvilo v mnogih krajih na Slovenskem, kljub temu pa o kaki pravi svilarski industriji pri nas ne moremo govoriti. UDC 711.424 (497.12 Domžale) » 17« Voje Ignacij, Dr., Faculty of Arts in Ljubljana, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU The District of Domžale in the Materials of Space Notions of the 18 th Century Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 45, cit. lit. 11 A military carhographic description of Austria, dated from the period of the reign of Joseph II, which represents a valuable source for our country, though barely treated, is saved in the Military Archives in Vienna. The Slovene territory is comprehended in 142 maps, on which every detail of the landscape, every settlement and single object are marked. The article deals with the district of Domžale, as inventoried by the austrian military engineers. UDC 259 (497.12 Maribor) »16« Radovanovič Sašo, Archivist, Provincial Archives Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7, YU Maribor in the Light of the Registers from the 17 th Century Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 32, cit. lit. 100 The contribution shows general applicability and importance of the ol- dest registers for the history of towns in Slovenia. On the basis of them it separately treats the population of Maribor in the 17th century. UDC 677.1 : 9497.12 Gestrin Ferdo, Dr., Slovene Academy of Sciences and Arts, 61000 Lju- bljana, Novi trg 5, YU Industrial Plants (Flax, Hemp, Mulberry) on Slovene terrritory Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 39, cit. lit. 36 The article deals with the extension, production and aplication of the oldest »industrial« plants of Slovenes (flax and hemp), from the oldest periods till the 20 th century. In the 18 th century this two cultures were joined by the then prospective growing of mulberry trees for the needs of the sericulture, which developed in many places all over Slo- venia, but yet we can't talk about real silk industry. UDC 398.4:929 Krašovec J. Košir Matevž, Archivist, Archives-of R Slovenia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, YU Witchcraft Trial against Jakob Krašovec Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 28, cit. lit. 11 The article represents the witchcraft trial against the sixty years old Ja- kob Krašovec, which took place in the Land Court of the domain Bizeljsko in the year 1689. The trial brought in light the widespread superstition and folk magic among the peasants of that time, at the same time however indirectly reveals some other witchcraft trials about which no other sources are conserved. UDK 061.22:949.712 »18/19« Janša Zorn Olga, dr.. Pedagoška akademija v Ljubljani, 61000 Ljublja- na, Kardeljeva pl. 16, YU Predhodniki današnje Zveze zgodovinskih društev Slovenije Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 54, cit. lit. 28 Zgodovinarji in ljubitelji zgodovine so že leta 1819 snovali društvo raziskovalcev domovinske zgodovine, vendar do njegove ustanovitve ni prišlo. Dvajset let pozneje je bilo v zvezi z vzdrževanjem Deželnega muzeja ustanovljeno Muzejsko društvo za Kranjsko, v letu 1850 pa še Historično društvo za Kranjsko. Društvi sta nekaj časa delovali vzpo- redno, v 80-ih letih 19. stoletja pa sta se združili v Muzejsko društvo za Kranjsko (pozneje za Slovenijo), ki pod drugimi imeni tudi po drugi svetovni vojni nadaljuje svoje delo. UDK 636.083 (497.12 Sodevci) Dular Andrej, kustos etnolog. Slovenski etnografski muzej, 61000 Lju- bljana, Prešernova 20, YU Skupna paša v Sodevcih ob Kolpi v Beli Krajini Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 71, cit.lit. 18 Na podlagi pisanih in ustnih virov ter literature je v prispevku prikaza- na pašna živonoreja s skupnim vaškim pastirjem - črednikom v Sodev- cih ob Kolpi. Poleg vzrokov, ki so v Sodevcih omogočali to obliko živonoreje do za- četka šestdesetih let tega stoletja, je podrobneje nakazana tudi organi- zacija paše (cikel velike in male črede), odnos vaščanov do pastirja, pa- stirjev delovni dan in njegovo plačilo. UDK 7.047:726.591 (497.12 Maribor) Vrišer Sergej, dr.. Filozofska fakulteta v Ljubljani, 62000 Maribor, Cankarjeva 25, YU Vedute na mariborskih oltarnih podobah Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 50 Sestavek opisuje štiri mariborske oltarne podobe, eno iz časa okoli 1716, in tri iz let 1859 in 1860, ki prikazujejo vedute Maribora, Celja in Ptuja. Večjo dokumentamo vrednost imata veduti Maribora, kjer stopajo v ospredje mestno obzidje, grad in stolnica. Veduti Celja in Ptuja sta nekoliko svobodneje zasnovani. Vse štiri upodobitve doslej še niso bile vključene med likovna pričevanja o naših mestih. UDK 061.22+ 796.06 (497.12 Domžale) »18« Žontar Majda, muzejska svetovalka. Gorenjski muzej Kranj, 64000 Kranj, Tavčarjeva 43, YU Kulturna in telovadna društva na območju Domžal do prve svetovne vojne Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 39, št. 3, 1991, str. 60, cit. Ijt. 41 Kulturna in telovadna društva so v obravnavanem obdobju delovala v večjih središčih in so bila žarišča kulturnega razvoja v najširšem pome- nu, ne glede na to, ali jim je bila kulturna dejavnost osnovni ali le po- stranski namen. Ob tem so krepila narodno zavest, kar je bilo posebej pomembno v večjih industrijskih središčih, kjer je bila možnost germa- nizacije večja. Društva so prikazana na podlagi svoje politične pripad- nosti, saj so bila poleg drugega tudi oporišča političnim strankam. UDC 636.083 (497.12 Sodevci) Dular Andrej, Curator Ethnologist, Slovene Etnographical Museum, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Common Pasture in Sodevci by Kolpa in Bela Krajina Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No 3, 1991, pp. 71, cit, lit. 18 On the basis of the written and spoken sources and the literature the author shows the pasture cattle-breeding with common herdsman in Sodevci by Kolpa. Besides the reasons which enabled this kind of common pasturing till the sixties of this century, the article gives the informations about the organistation of pasturing (the cycle of the great and the small herd), the relationship between the farmers and the herdsman, the herds- man's workday and his payment. UDC 061.22:949.712 »18/19« Janša Zorn Olga, Dr., Pedagogical Academy in Ljubljana, 61000 Lju- bljana, Kardeljeva pl. 16, YU Precursors of the Nowaday Association of the History Societies of Slo- venia Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 54, cit. lit. 28 The historians and the history lovers have planned to set up the Society of the native history researchers already in the year 1819, but its foundation hasn't been realized. Twenty years later, for the sake of the maintenance of the Provincial Museum, the Museum Society for Camiola was established, in 1850 however followed by the Historical Society for Camiola. For a while both societies worked separately, but in the eighties they joined into the Museum society for Camiola (later on for Slovenia), which after the World War IL proceeded its work under other names. UDC 061.22 + 796.06 (497.12 Domžale) »18« Žontar Majda, Museum Adviser, Upper Camiola Museum Kranj, 64000 Kranj, Tavčarjeva 43, YU Cultural and Gymnastic Societies in the District of Domžale before the World War I. Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 60, cit. lit. 41 The cultural and gymnastic societies from the treated period worked in the major centres and they represented the focus of the cultural deve- lopment in the widest sense of word, regardless on whether the cultural activites were their basic task or not. They strenghtened the national conscience, which was especially important in bigger industrial cen- tres, where the possibility of germanisation was greater. The societies are shown on the basis of their political orientation, for besides other assignements they also offered the support for the political parties. UDC 7.047:726.591 (497.12 Maribor) Vrišer Sergej, Dr., Faculty of Arts in Ljubljana, 62000 Maribor, Can- karjeva 25 a, YU City Prospects on Altar Paintings from Maribor Kronika, Magazine for Slovene Local History, 39, No. 3, 1991, pp. 50 The article describes four altar paintings in Maribor. One of them is from the period about 1716, the other three from the years 1859 and 1860. They represent the prospects of Maribor, Celje and Ptuj. The two prospects of Maribor, on which the city walls, the castle and the cathedral are emphasized, are of greater importance, the views on Celje and Ptuj however are designed a bit more freely. None of these four paintings has been included in any art evidence of our cities yet. 690 LET ILIRSKE BISTRICE VOJKO ČELIGOJ Leta 1300 je oglejski patriarh s posebno listino podaril nekemu Gobhardu iz Raspora kmetijo v Bistrici - »in VILLA WINSTRIS«. To je doslej najstarejša znana pismena omemba Ilirske Bistri- ce. Listino hrani Pokrajinski arhiv Koper. Slovenski značaj imena ohranja navedba imena, čeprav je zapisana v latinskem jeziku. Tudi najstarejši zapis imena v nemškem jeziku iz leta 1432 »von Bistercz«, kaže na udomačeno sloven- sko ime. V teh stoletjih je ime Bistrice doživljalo številne preobrazbe in celo spreminjanje imena kraja. Slovensko ime Bistrica so avstrijske oblasti prevedle v FEISTRITZ. V času Napoleonove Ilirije zasledimo francoski »dodatek«: FEISTRITZ ILLYRIE in spet nemško FEISTRITZ IN KRAIN ter ILLYRISCH FEISTRITZ, ki ga oblasti vztrajno ohranjajo v vseh uradnih zadevah. V drugi polovici 19. stoletja in na prelomu v to stoletje Bistrica doživlja preporod v gospodarskem, kulturnem in političnem življenju. Odtod napori, da uveljavijo slovensko ime kraja, žal pa precej neenotno, saj se za našo Bistrico uporabljajo imena Bistrica na Kranjskem, Bistrica na Pivki, Notranjska Bistrica in dokončno Ilirska Bistrica, ko ji je cesar Franc Jožef I. 15. januarja 1911 s posebno listino uradno dodelil tudi trške pravice. Z italijansko okupacijo postane Bistrica BISTERZA, sosednje Trnovo pa TORRE NOVA. Naj- brž sta kljub potujčenju obe imeni vendarle zveneli še vedno preveč slovensko, zato je tedanja oblast izkoristila upravno reorganizacijo v letu 1927, združila Bistrico in Trnovo v enotno naselje z novim tujim imenom VILLA DEL NEVOSO, ki mu je italijanski kralj Vittorio Emanuele III. dodelil 16. novembra 1933 mestne pravice in pravico do grba. Kljub vsemu se je slovensko ime kraja tudi v letih okupacije in potujčevanja ohranjalo in po kapitulaciji Italije znova postalo urad- no ime kraja. Danes predstavlja Ilirska Bistrica skupno ime za nekdanjo Bistrico in Trnovo, ki sta s širjenjem postali strnjeno naselje. Ob tem lepem jubileju Ilirske Bistrice (žal brez primernih prireditev) je ilirskobistriška krajevna skupnost dala izdelati priložnostni poštni žig, ki ga je pošta v Ilirski Bistrici uporabljala v petek 21. dec. 1990. Domače turistično društvo pa je za to priliko založilo nekaj sto priložnostnih dopis- nic s simboli Ilirske Bistrice. Obe likovni predlogi je izdelal domači oblikovalec Romeo Volk.