1 petek, 17. novembra 2023 Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 17. novembra 2023, leto 8, šte­vil­ka 20 Na plazenje bo opozoril alarmni sistem Šestsedežnica skoraj pripravljena Na šestsedežnici Šimnovec potekajo zaključna dela, sledi pridobitev uporabnega in obratovalnega dovoljenja. Na plazu Blate v dolini Bistričice je Civilna zaščita vzpostavila alarmni sistem z avtomatskim nadzorom premika zemljine preko poteznih zank. Mobilne sirene, ki bodo prebivalce opozarjale na morebitno plazenje, so bile nameščene v naseljih Bistričica, Okroglo in Klemenčevo, kjer je postavljena tudi začasna kamera, s katero bodo spremljali potok in pretok Blatnice. Aleš Senožetnik Kamniška Bistrica – V tem mesecu se izteče rok za do­ končanje gradnje šestse­ dežnice Šimnovec na Veliki planini, kot pa je znano, je bila zaradi posledic avgu­ stovskih poplav, ki so za ne­ kaj tednov povsem prekini­ le vse dostopne poti na pla­ nino, gradnja za nekaj časa ustavljena oz. je potekala v manjšem obsegu. Kljub Maša Likosar PROGRAM MAGNET Mobilne sirene, ki bodo prebivalce opozarjale na morebitno plazenje, so bile nameščene v naseljih Bistričica, Okroglo in Klemenčevo. / Foto: Občina Kamnik prebivalce opozoril na more­ bitno plazenje. Kot je pojasnil namestnik poveljnika PGD Kamniška Bistrica Dušan Mali, so ga­ silci plaz nadzorovali nepo­ sredno pod Krvavcem in v vasi Klemenčevo. »Plaz, ki je videti kot premikajoči se gozd, se je v slabih štiri­ najstih dneh premaknil za približno tri metre, kar po­ meni, da so bili premiki res manjšega obsega,« je dejal Mali. Dodal je, da gasilci med opazovanjem niso bili izpostavljeni nevarnosti, saj so nadzor opravljali na varni razdalji. Obenem so sodelo­ vali pri koordinaciji aktivno­ sti čiščenja struge in evakua­ ciji 114 prebivalcev v petek, 27. oktobra. Bistrica ter poveljnika kam­ niške gasilske zveze in Civil­ ne zaščite. Nemudoma bomo pristopili k obvešča­ nju prebivalstva in evakuaci­ ji v telovadnico Osnovne šole Stranje,« je načrt evaku­ acije opisal Tomaž Zabav­ nik. Če bi se izkazala potre­ ba po daljši evakuaciji, bi v šoli vzpostavili triažo. »Lju­ dem, ki ne bi imeli name­ stitve pri sorodnikih, bi za­ časno zatočišče zagotovili v samostanu Mekinje in Ter­ mah Snovik,« je pojasnil. Evakuacija bi bila znova od­ rejena, če bi se pretrgale ozi­ roma sprožile potezne zan­ ke v plazu, na kar bo opozorilo oglašanje siren. »Alarm se bo sprožil v ljub­ ljanskem regijskem centru za obveščanje, ki bo obvestil PGD Kamnik in Kamniška Poleg treh že nameščenih mobilnih siren v naseljih Bis­tričica, Okroglo in Kle­ menčevo bodo po besedah Zabavnika skušali pridobiti še četrto, ki bi bila postavlje­ na v naselju Županje Njive. »Obenem potekajo dogovori s podjetjem Calcit, da bi na svojem objektu postavili več­ jo stacionarno sireno, ki bi zagotovila širšo pokritost z obvestilnim signalom,« je dodal. Pojasnil je še, da bo začasno kamero, ki je po­ stavljena v naselju Klemen­ čevo, v prihodnje nadome­ stila stalna kamera, s katero bodo izvajali monitoring po­ toka Blatnica, pri katerem še vedno obstaja nevarnost za­ jezitve. V sam plaz pa načr­ tujejo tudi namestitev sen­ zorjev, ki bodo spremljali njegove premike. Z Občine Kamnik so še spo­ ročili, da so bili ob dogajanju na plazu Blate aktivirani raz­ lični strokovnjaki, od geolo­ gov, hidrologov do vodarjev, ki pripravljajo predloge za iz­ vedbo ukrepov za prepreči­ tev sprožitve plazu. V tem tednu so se nadaljevale tudi aktivnosti na izdelavi načrtov za izvedbo odvodnjavanja površinskih in zalednih voda iz samega plazu. Potekala je tudi izvedba sondažnih izko­ pov ter pregled celotnega ob­ močja plazu Blate vključno z vodotokom Blate vse do vasi Klemenčevo. »Skupaj si pri­ zadevamo in želimo, da v najkrajšem možnem času pridobimo projekte ur­ gentnih sanacij plazov in odobritve s strani državne tehnične pisarne,« so še na­ vedli na Občini Kamnik. OBČINSKE NOVICE AKTUALNO ŠPORT ZADNJA Časa za uvajanje ni bilo Kadri so ključ do uspeha Pred nami so bili, mi smo, za nami bodo Vitin ples življenja Pogovarjali smo se s podžupanom Urošem Pircem, ki se je ob odsotnosti župana v minulih tednih ponovno soočal z nevarnostjo poplav. Kamniški Karierni sejem je privabil 27 sodelujočih podjetij in drugih organizacij, ki so mlade in druge iskalce zaposlitve spodbujali k razvoju svojih potencialov. Ob 50-letnici tekmovalnega in prostovoljnega dela v športu smo se pogovarjali z Zvonetom Kemperlom, tekačem in organizatorjem različnih športnih prireditev. stran 3 stran 5 stran 10 Plaz nadzorovali gasilci Na plazu Blate, ki je od prvih objektov oddaljen približno kilometer in pol in bi v pri­ meru proženja ogrozil okrog 60 hiš, je Gasilska zveza Ka­ mnik že 26. oktobra vzposta­ vila gasilsko stražo. Ta je po navedbah vodje intervencije Jožeta Oblaka 24 ur na dan spremljala premike in more­ bitne spremembe, o tem pa obveščala pristojne službe. Na plazu je bilo z dvanajst­ urno izmeno ves čas priso­ tnih po pet gasilcev iz vseh kamniških prostovoljnih ga­ silskih društev. Gasilska straža je bila ukinjena 8. no­ vembra, potem ko je bil na­ meščen avtomatski nadzor premika plazu preko po­ teznih zank in avtomatski sistem alarmiranja, ki bo 2. stran Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si Načrt evakuacije Stacionarna sirena Gimnazijka Vita Schlegl s Sel pri Kamniku, plesalka sodobnega plesa, je zaplesala na gala dobrodelni prireditvi v gledališču Malibran v Benetkah. stran 16 Dabor d.o.o., Ulica Jakoba Alešovca 7, Kamnik Bistričica – Prvi večji pre­ mik plazu Blate, ki je pod Krvavcem razširjen na prib­ ližno osem hektarov površi­ ne, je bil po besedah povelj­ nika Civilne zaščite Ka­ mnik Tomaža Zabavnika zabeležen že avgusta ob ka­ tastrofalnih poplavah. Za približno deset metrov se je vnovič premaknil 27. okto­ bra, ko so kamniško obmo­ čje zajele obilnejše padavi­ ne. »Premiki so pričakova­ ni ob vsakem dolgotrajnej­ šem in večjem deževju, zato izvajajmo vse po­trebne aktivnosti za čimprejšnjo sanacijo in zagotav­ l janje varnosti prebivalcev. Plaz je trenutno stabilen, a še ved­ no predstavlja nevarnost, saj se v njem zadržuje večja količina vode, poleg tega je v sami plazini veliko drevja. Ob tem je sicer nemogoče napovedati, kdaj in ali bo znova prišlo do večjega dr­ senja,« ocenjuje Zabavnik. temu gredo dela h koncu. Trenutno potekajo usposab­ ljanja zaposlenih, opravili so tudi reševalno vajo z Gorsko reševalno službo Kamnik, po strokovno-teh­ ničnem pregledu pa bo sle­ dilo pridobivanje uporabne­ ga in nato obratovalnega dovoljenja, preden bo se­ dežnica začela prevažati potnike. Predstavljamo program Magnet – dnevne sobe, spalnice, mladinske sobe, predsobe, pisarne. Bliža se čas obdarovanj Podarite naročnino na časopis Gorenjski glas! Podarite naročnino na časopis Gorenjski glas! Svoje najbližje boste razveselili vsak torek in petek, ko jih bo časopis Gorenjski glas pričakal v poštnem nabiralniku. Za vse možnosti naročnin pokličite 04/201 42 41 vsak delavnik od 8. do 15. ure, pišite na narocnine@g-glas.si ali kliknite na www.gorenjskiglas.si/prijavanoveganarocnika Naj bodo letos prazniki še posebno čarobni. 2 petek, 17. novembra 2023 Občinske novice Tečaj na Selih Nežka Poljanšek Sela pri Kamniku – V Krajevni skupnosti Sela pri Kamniku smo v novembru izvedli izobraževanje za dvig računalniške pismenosti. Udeležilo se ga je enajst naših starejših krajanov. Izobraževanje je potekalo v sejni sobi prostorov PGD Sela pri Kamniku, ponudnik izobraževanja pa je bilo podjetje Nevtron & Company, d. o. o., iz Ljubljane. Udeležen- ci izobraževanja so se v dveh delavnicah v desetih šolskih urah srečali z osnovnimi računalniškimi veščinami, nato pa so znanje nadgradili z uporabnimi triki za uporabno komunikacijo preko svetovnega spleta. Nekateri so se s prenosnimi računalniki in tablicami srečali prvič, drugi pa so svoje znanje nadgradili. Delavnico so vsakič začeli z dobro kavico in tako združili prijetno s koristnim. Škoda na gozdnih cestah Avgustovska povodenj je v kamniški in komendski občini poškodovala 62 kilometrov gozdnih cest in povzročila za skoraj 1,7 milijona evrov škode. Deset kilometrov cest ni prevoznih, zaradi česar je onemogočeno gospodarjenje na tisoč hektarjih gozdov. Cveto Zaplotnik Kamnik – Avgustovska povodenj je v 67 občinah v Sloveniji povzročila škodo tudi na gozdnih cestah. Škoda je velika tudi v porečju Kamniške Bistrice. Nekateri lastniki so se samoiniciativno tudi sami lotili urejanja dostopa do svojega gozda. Izobraževanja za dvig računalniške pismenosti se je udeležilo enajst krajanov. / Foto: arhiv dogodka Poklon žrtvam vojn Aleš Senožetnik Kamnik – Ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembru, se je podžupan Uroš Pirc skupaj s predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine s polaganjem cvetja k osrednjim spomenikom poklonil žrtvam, padlim v vojnah. Pri spomeniku generala Rudolfa Maistra in pri spomeniku Edvardu Peperku je cvetje ob prisotnosti Garde in Orkestra Slovenske vojske položil tudi minister za obrambo Marjan Šarec. Podžupan Pirc je z ministrom za obrambo Marjanom Šarcem najprej cvetje položil k spomeniku Rudolfa Maistra in njegovim borcem na Trgu talcev, nato pa še pri spomeniku Edvarda Peperka, padlega v osamosvojitveni vojni. Delegacija občine je cvetje položila še k »piramidi sprave«, spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju in spomeniku padlim med prvo svetovno vojno, cvetje so položili tudi v Parku spomina in opomina na Kopiščih v Kamniški Bistrici. Kot je dejal Miha Zabret, vodja kamniške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je povodenj v občini Kamnik poškodovala 61 kilometrov gozdnih cest, v sosednji komendski občini pa en kilometer. Najhuje so poškodovane ceste v dolini potoka Grohat in v dolini Korošice. Neprevoznih je dobrih deset kilometrov cest, gospodarjenje pa je zaradi tega onemogočeno na več kot tisoč hektarjih gozdov. Škodo ocenjujejo na nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Na cestah sta poškodovana zgornji in spodnji ustroj, poškodovani ali uničeni so propusti, mulde in mostovi, porušeni so oporni zidovi, na odkopnih brežinah so zemeljski usadi … Pričakujejo dodatni denar Že kmalu po povodnji so začeli sanacijo manj poškodovanih gozdnih cest, na katerih je že z majhnimi ukrepi Komaj razpoznavna gozdna cesta v Korošico / Foto: ZGS KE Kamnik možno zagotoviti varno prevoznost z gozdarsko mehanizacijo in s tem tudi odpravljanje posledic vetroloma in čezmerne razmnožitve lubadarja. Sanacija teh cest pote- kona o obnovi in razvoju. Za obnovo vlak naj bi denar zagotovili na podlagi Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Na območju gozdov so zabeležili tudi 15 plazov, večjih od 0,4 hektarja, skupne ocenjene površine devet hektarjev. ka v dogovoru z občinama v okviru rednega letnega vzdrževanja in za to namenjenega denarja. Za težje poškodovane ali uničene ceste bodo počakali na dodatni denar, ki ga pričakujejo na podlagi napovedanega za- Nekateri lastniki pa so se sicer samoiniciativno tudi sami lotili urejanja dostopa do svojega gozda. Lokalnih izvajalcev del za vzdrževanje in sanacijo gozdnih cest in vlak je malo, nekaterim so poplave tudi poškodovale ali uničile mehanizacijo, sicer pa so takoj po povodnji dali prednost delom na javni infrastrukturi in javnih objektih. V gozdovih tudi petnajst plazov »Na območju gozdov smo zabeležili tudi 15 plazov, večjih od 0,4 hektarja, skupne ocenjene površine devet hektarjev,« je dejal Miha Zabret in dodal, da so velika težava manjši plazovi ter usadi na odkopnih brežinah gozdnih prometnic in ob bregovih vodotokov, ki marsikje ogrožajo stabilnost in prevoznost gozdnih cest in vlak. Sedežnica skoraj pripravljena 1. stran Polaganje cvetja pri spomeniku Rudolfa Maistra / Foto: Matic Maček OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 8. decembra 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 30. novembra 2023. »Izvajalci so se potrudili, da je bil časovni zaostanek čim manjši in da so se dela čim prej pospešeno nadaljevala. Do konca oktobra je bila dobavljena in montirana vsa oprema. Zdaj, v začetku no- Kot je znano, je Velika planina lani po pridobitvi gradbenega dovoljenja izvedla javni razpis za izbiro izvajalca in gradnjo sedežnice na ključ. Izbrali so skupno ponudbo družb Leinter in Riko, ki sta oddala ponudbo na ključ v vrednosti »Do konca oktobra je bila dobavljena in montirana vsa oprema. Zdaj, v začetku novembra, se dela na šestsedežnici že bližajo koncu, saj izvajajo samo še zaključna gradbena dela, odpravljanje pomanjkljivosti in pospravljanje gradbišča,« pojasnjujejo v družbi Velika planina. vembra, se dela na šestsedežnici že bližajo koncu, saj izvajajo samo še zaključna gradbena dela, odpravljanje pomanjkljivosti in pospravljanje gradbišča,« pravijo v družbi Velika planina. 9.895.000 evrov. Dela so se začela maja, ta mesec pa se zaključujejo. Družba Velika planina je sicer na javnem razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sedežnico pridobila dobrih sedem milijonov evrov državnih in evropskih sredstev. Kot so še pojasnili na Veliki planini, svoje obveznosti do ministrstva izpolnjujejo v dogovorjenih pogodbenih rokih. »Sredstva, pridobljena na javnem razpisu, črpamo tekoče, v skladu z zaključenimi gradbenimi situacijami in izdanimi zahtevki za izplačilo,« dodajajo. Investicija predstavlja eno največjih v turizem v kamniški občini, na Veliki planini pa so jo podkrepili še z nekaterimi novostmi. Obiskovalcem bo tako po novem na voljo 20 električnih koles, postavljajo tudi e-polnilnice. Na spodnji postaji nihalne žičnice poteka gradnja otroškega mini adrenalinskega parka, zraven pa gradijo tudi prostor za zaključene družbe in prostor za shranjevanje ko- les. V bližini spodnje postaje sedežnice pa postavljajo tudi multisenzorični otroški poletni park s sonaravnimi igrali. V zimskem času bo tam tudi smučarski Ta mesec sicer poteka letni remont nihalne žičnice, ki zato do 30. novembra ne bo delovala. Ponoven zagon bo 1. decembra. trak za učenje prvih zavojev na snegu. Pri gostišču Zeleni rob pa urejajo novo ograjo, ki bo služila tudi kot inovativno sonaravno otroško igrišče. Ta mesec sicer poteka letni remont nihalne žičnice, ki zato do 30. novembra ne bo delovala. Ponoven zagon bo 1. decembra. 3 petek, 17. novembra 2023 Občinske novice Prav veliko časa za uvajanje ni bilo Vabilo k ogledu slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Spoštovane občanke, spoštovani občani, tudi letos bomo 23. november, dan Rudolfa Maistra, praznovali s ponosom in spoštovanjem do dejanj generala Maistra in njegovih borcev. Letos bomo že napovedovali Maistrovo leto, ki ga bomo v Maistrovem mestu zaznamovali v naslednjem letu. Gre za pomembno obletnico tudi za naše mesto, saj gre za 150. obletnico rojstva, in Kamnik je njegovo rojstno mesto, poleg tega pa bo minilo 100 let, odkar je ta veliki Slovenec v Kamniku (15. aprila 1924) postal častni meščan. Uroš Pirc je podjetnik in od marca tudi podžupan Občine Kamnik. Ob odsotnosti župana Mateja Slaparja se sooča z aktualnimi izzivi, njegovo delo pa so v minulih tednih krojile tudi vremenske ujme. Aleš Senožetnik Rudolf Maister / Foto: Občina Kamnik Vljudno vabljeni k ogledu slovesnosti s podelitvijo spominskih priznanj za zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti in veličine našega generala, ki bo potekala v četrtek, 23. novembra, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo poslanec državnega zbora mag. Matej Tonin. V kulturnem programu bodo nastopili Big band Orkestra Slovenske vojske, Katrinas in kamniški kulturni ustvarjalci. Podžupan Uroš Pirc / Foto: Občina Kamnik vložila v intervencijo in kasneje v samo sanacijo, ki jo izvajamo na Občini Kamnik skupaj s strokovnimi sodelavci in Občinskim štabom Civilne zaščite Kamnik. Kje so bile razmere najbolj kritične? Največ težav je voda povzročala ob mostovih, sicer pa na vseh območjih, ki so bila najbolj prizadeta že v času avgustovskih poplav, torej na Krivčevem in v dolini Črne, v Kamniški Bistrici pri gostilni Gams ter dolini Bistričice in na območju velikega jezu ob smodnišnici, kjer smo pravočasno od upravljavca zahtevali, naj dvigne zapornico. Voda se je tako prelila zgolj na razlivna polja na levo stran brega proti Mekinjam. Sicer pa je strugo prestopila tudi v Kamniški Bistrici, kjer je poškodovana tudi cesta, ki zaradi del še ni odprta (pogovor je potekal v petek, 10. novembra, op. a.). Na prizadetih območjih smo lahko slišali, da država po avgustovskih poplavah ni opravila svojega dela, pravočasno uredila strug, zaradi česar je bila ob tokratnem deževju nevarnost poplav večja. Koncesionar je na Kamniškem v tem času zagotavljal le pretočnost, ni pa se še lotil sanacije na vseh kritičnih mestih, s čimer bi lahko preprečili dodatne poškodbe, ki so nastale ob drugi ujmi. Na občinski upravi smo jih pozvali, a so se izgovarjali na sanacijski zakon, da torej še nimajo zagotovljenih sredstev za sanacijo. Če bi bil ves čas prisoten takšen obseg mehanizacije, kot smo jo imeli ob deževju konec oktobra, bi bila situacija veliko boljša. Kateri ukrepi se bodo izvajali v prihodnje? Z gradbenimi stroji ekipe še vedno odstranjujejo pesek iz vodotokov, na določenih mestih pa se je koncesionar lotil tudi sanacijskih projektov. Začeli so urejati strugo na Krivčevem in jo oblagati s skalami, ureja se tudi jez v Šmarci na meji z občino Domžale. Ureja se tudi območje ob začasnem mostu v Zgornjih Stranjah. V prihodnjih dneh bomo dobili podrobnejše podatke o tem, kdaj in kje bodo še potekala sanacijska dela. Nujno je, da se sanacija začne čim prej, saj smo videli, da se t. i. stoletne vode lahko ponovijo že v nekaj mesecih. Precejšnjo skrb povzroča plaz Blate. Kakšno je trenutno stanje? Plaz je pod kontrolo. Sprva so ga nadzorovali gasilci kamniških gasilskih društev pod vodstvom Jožeta Oblaka, nato pa smo vzpostavili alarmni sistem. Državna Civilna zaščita pod vodstvom Srečka Šestana in poveljnika Civilne zaščite Kamnik Tomaža Zabavnika nam je odobrila tudi uporabo vojaškega tovornega helikopterja, tako da smo lahko pripeljali opremo in jo namestili na ustju plazu. Pri testu se je sicer izkazalo, da je glasnost siren prešibka, zato smo poleg prvotnih dveh namestili še tretjo sireno in jih razporedili po dolini Bistričice. Dogovarjamo se tudi, da bi za območje Županjih Njiv in spodnjega dela doline namestili stalno sireno na podjetju Calcit. Ob tej priložnosti bi se zahvalil štabu Civilne zaščite pod vodstvom Tomaža Zabavnika in vsem gasilcem Gasilske zveze Kamnik, ki so opravili res veliko delo. Brez njih nam ne bi uspelo. Ob 18. uri pa bomo na Trgu talcev položili cvetje k spomeniku generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev s Kamniškega. V kulturnem programu bodo nastopili trobilni kvintet Slovenske vojske in dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Kako se počutite v vlogi podžupana, ko ste ob županovi odsotnosti prevzeli precejšen del nalog? Delam po najboljših močeh in se trudim, da načrte, ki jih je imel župan Matej Slapar, peljemo naprej. Tako v občini nemoteno potekajo tudi druge investicije. Sicer pa od marca, ko sem nastopil funkcijo podžupana, prav veliko časa za uvajanje ni bilo. Že vse od junija, ko smo imeli poplave v Motniku, nato pa je sledil še vetrolom v Kamniku in avgustovske poplave, je pozornost usmerjena v sanacijo. V sredo, 22. novembra, ob 18. uri v Rojstni hiši Rudolfa Maistra na Šutni v Kamniku dan pred državnim praznikom in ob 10-letnici njenega delovanja odpirajo novo občasno razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov ali Iz virtualnosti v resničnost. Na praznični dan, 23. novembra, pa bo možen brezplačni ogled stalne in omenjene nove občasne razstave. Iskrene čestitke, spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra. Kamnik – Maistrovo mesto vas pričakuje. Vaš župan Matej Slapar Projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah je nominiran na evropskem natečaju ARIA 2023 Ostane kaj časa za vodenje podjetja? Vsako jutro vstanem ob štirih, da najprej uredim najnujnejše stvari za podjetje, nato pa sem ob osmih že na občinski upravi. Na srečo imam okoli sebe zaupanja vredne ljudi, ki vodijo podjetje, da lahko zato nemoteno deluje. Funkcijo opravljate nepoklicno. Ste razmišljali, da bi se povsem posvetili zgolj delu podžupana? Zagotovo ne, funkcijo bom še naprej opravljal nepoklicno. V to vlogo sem privolil zato, da pomagam po svojih močeh s svojimi idejami in izkušnjami, da naše občanke in občani živijo kvalitetno v naši lokalni skupnosti. Nikoli pa nisem imel kakšnih podobnih ambicij ali želja. Še vedno v prvi vrsti ostajam podjetnik. Z velikim veseljem in ponosom sporočamo, da se je naš projekt sodelovanja na temo varovanja voda v Kamniško-Savinjskih Alpah umestil med 24 finalistov za evropsko nagrado ARIA 2023. Namen natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, sofinanciranih iz skupne kmetijske politike. V okviru projekta Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah je nastala nova pohodniška pot okoli Kamniško-Savinjskih Alp, dolga 190 kilometrov in razdeljena na 11 etap. Poteka mimo več kot sto vodnih izvirov, ob katerih se lahko odžejate. Glavni namen projekta je ozaveščanje o pomenu ohranjanja pitne vode. Kratek video projekta je na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=1TUP8l2eQeo&t=1s. Več o projektu najdete na spletni povezavi: Vodne poti – Kamniško-Savinjske Alpe (ksalps.com) in na pohodniški aplikaciji Planinske zveze Slovenije – maPZS. www.kamnik.si Začniva z neurji. V zadnjem času so obilna deževja znova ogrožala tudi kamniško občino. Razmere ste spremljali na terenu, kako daleč smo bili od poplav večjega obsega? Za četrtek, 26. oktobra, je ARSO izdal rdeči alarm zaradi obilnih padavin. Ta dan so preko dneva in noči gasilske enote PGD Kamnik, Kamniška Bistrica, Šmarca, Tunjice in Gozd pod vodstvom vodje intervencije Jožeta Oblaka pregledale kritične točke in redno poročale o stanju na terenu ter opravljale redne obhode. Že takoj zjutraj smo predlagali, da vso razpoložljivo gradbeno mehanizacijo nujno pripeljemo na kritične točke ob vodotokih. Kamniški gradbeniki so se takoj odzvali, poklical pa sem tudi koncesionarja za vode, družbo Hidrotehnik, za odobritev takojšnjega ukrepanja. Ker odločitve še do poznega popoldneva ni bilo, smo se neposredno obrnili na vodjo vladne službe za obnovo po poplavah Boštjana Šefica, ki je posredoval pri Direkciji za vode, da smo dokončno dobili dovoljenje za ukrepanje. Predvsem prvi val v noči na 27. oktober je bil najbolj kritičen, a nam je z vso razpoložljivo mehanizacijo uspelo reke obdržati v strugah in preprečiti vsaj večja razlivanja. Ves čas pa smo bili v stanju pripravljenosti in odvažali material iz strug, tako da smo jo dobro odnesli tudi ob drugem in tretjem deževju, ki sta sledila. V tem času smo imeli na razpolago 48 bagrov, 58 tovornih vozil, pet traktorjev s prikolicami, velikim nakladalcem, štiri gozdarska tovorna vozila, osem kombijev in tri zglobne damperje, zato gre res velika zahvala kamniškim podjetjem in zaposlenim, predvsem družbam Komunalno podjetje Kamnik, Gradnja Dolinšek, Dominion, Gradbeništvo Robert Zalaznik, s. p., in Izkopi Korošec, ki so prispevali opremo, delavci pa noč in dan delali na terenu. V intervenciji je sodelovalo več kot 178 gasilcev prostovoljnih gasilskih enot Gasilske zveze Kamnik in tudi oni so bili tisti, ki so zaslužni, da smo preprečili večjo materialno škodo na objektih in infrastrukturi. Moram pa poudariti, da sta župan in vodja intervencije že v poplavah ogromno napora Svoj glas za naj projekt po izboru ljudstva oddajte do 1. decembra na povezavi https://www.surveymonkey.com/r/6TK3DJS – kliknite na 12. projekt in spodaj na »Vote now«. 4 petek, 17. novembra 2023 Občinske novice, mnenja Konec sezone sistema Kamkolo Mnenje občinske svetnice Kako naprej V letošnji sezoni je 145 uporabnikov sistema Kamkolo opravilo 4203 izposoje. Alenka Jevšnik, Lista Dušana Papeža Vsaj vprašljiva poraba sredstev na Veliki planini Občinsko podjetje Velika Planina, d. o. o., je za čas nedelovanja sedežnice najelo štirikolesno gnani kombi za opravljanje nadomestnega prevoza potnikov med Šimnovcem in Zelenim robom. Za dan najema odšteje 60 evrov brez DDV. Glede na to, da je bilo vnaprej znano, da sedežnica ne bo delovala pred 1. 11. 2023 in je datum začetka najema 1. 6. 2023, strošek najema kombija znaša vsaj 9180 evrov plus DDV. Za ta znesek pa bi, gle- de na cene na največjem slovenskem spletnem portalu za prodajo vozil, podjetje Velika planina lahko kupilo kombi enake znamke in modela z bis­tveno razliko – bil bi celo eno generacijo novejši. Namesto najetega Volkswagnovega kombija četrte generacije bi podjetje v trajno last pridobilo ravno tako štirikolesno gnani Volkswagnov kombi pete generacije. Kako naj občanke in občani zaupamo našemu podjetju pri približno 12-milijonski investiciji v novo sedežnico, če izgleda, da podjetje že pri desettisočevrskem strošku nadomestnega prevoza sprejema nelogične in ekonomsko vprašljive odločitve? Lapsus, ni kaj. Ali pa morda je? Maks Lavrinc, Kamnik S Kamkolesi se je letos vozilo 145 aktivnih uporabnikov sistema. / Foto: Občina Kamnik drugem mestu po skupnem številu izposoj. Podatki ka­ žejo, da je bila postavitev iz­ posojevalne postaje Kamko­ lo na omenjeni lokaciji nujna, saj območje Zgornje­ ga Perovega ni povezano z javnim prevozom,« so poja­ snili na kamniški občinski upravi. Kolesa v prihodnje čaka pre­ gled in temeljit servis, novo sezono pa bodo ponovno za­ gnali ob primernih vremen­ skih pogojih po koncu zime. Od začasnih protipoplavnih ukrepov k trajnim prostorskim rešitvam v občini Kamnik Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda Prejeli smo z naložbami, s katerimi se podpira razvoj institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti, in lokalnimi infrastrukturnimi projekti. Zato je nujno potrebno, da se okrepi in spodbudi občinsko upravo s strokovnjaki, ki znajo učinkovito spremljati razpise, ki bodo v pomoč pri obnovi Kamnika. Tudi na ministrstvih je veliko možnosti, da se spremljajo razpisi, ki bi lahko Kamniku prinesli prepotrebna državna sredstva, ki jih država razpisuje na vseh področjih. Prav na ta način smo v Kamniku prišli do prepotrebnih dodatnih sredstev za obnovo Spomenika revolucije v parku Evropa, ki je delo kiparja Draga Tršarja. Spremljanje in prijava na različne razpise je nujna že zato, da bo Kamnik čim prej obnovil poškodovane in uničene domove, ceste, mostove, kulturno in spomeniško zaščiteno dediščino, vrtce in šole, ki so škodo utrpeli že ob vetrolomu v juliju 2023. V Listi Dušana Papeža bomo vedno pomagali, da Kamnik prejme čim več prepotrebnih sredstev za hitro obnovo Kamnika. Kamnik – Sistem Kamkolo v tem tednu zaključuje sezono izposoje električnih koles. V peti sezoni delovanja je sis­ tem uporabljalo 145 aktivnih uporabnikov, ki so opravili 4203 izposoje. Največ, 58 iz­ posoj, so zabeležili 19. juni­ ja. Tudi sicer uporabniki sistem najpogosteje uporab­ ljajo v toplejših mesecih, ju­ nija, julija, avgusta in sep­ tembra. Uporabnikom je sicer na vo­ ljo 45 koles, ki si jih lahko iz­ posodijo na devetih posta­ jah. Največ izposoj, 644, so zabeležili ob avtobusni po­ staji v Kamniku, sledi pa nova postaja na Zgornjem Perovem, ki so jo v sistem dodali letos. »Postaja je tako že v prvi sezoni delovanja na Avgust 2023 je zaznamovala naravna nesreča, ki je prizadela občino Kamnik in okoliške kraje. Močni nalivi so sprožili poplave, ki so povzročile veliko škodo na premoženju in infrastrukturi. Tako država kot občina sta se morali hitro odzvati. Razlogi za obseg katastrofalnih poplav so različni: od slabo vzdrževane vodne infrastrukture, neprilagojenosti na vremenske ekstreme sodobnega časa do nepremišljenih posegov v prostor, ki so se dogajali ob tihem pristanku občine ter države. Trenutno v naši občini intenzivno poteka predvsem interventno urejanje vodotokov, kar smo v svetniški skupini Gibanja Svoboda tudi tvorno podprli pri sprejemanju rebalansa proračuna Občine Kamnik za leto 2023 v septembru. Trenutno je v teku več kot 15 projektov, eden je delno zaključen, več kot 20 pa jih je že uresničenih. V podatke niso vključena dela na plazovih in druga interventna dela po poplavah 2023. Pri interventni odpravi škode nam je v veliko pomoč tudi Evropska unija. Naš predsednik vlade dr. Robert Golob je takoj po avgustovskih ujmah v Slovenijo pripeljal sam politični vrh Evropske unije. Posledice naravne ujme sta si ogledala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Evropska komisija ravno zaradi tega obiska zdaj razume specifike poplav v Sloveniji. Konkreten rezultat v naši občini? Evropska unija je prerazporedila sredstva regionalnega razvoja, zaradi česar bomo imeli bistveno nižje stroške pri interventnem urejanju odseka Kamnik–Godič ob Kamniški Bistrici. Urejanje vodotokov spada v domeno Ministrstva za naravne vire in prostor ter Direkcije Republike Slovenije za vode. Žal opažamo, da je lokalno prebivalstvo slabo obveščeno o poteku intervencijskih in tudi sanacijskih del. Vključevanje javnosti v zgodnjih fazah načrtovanja namreč pomiri lokalno prebivalstvo, hkrati pa projektantom poda nujne informacije o lokalnih specifikah. Veliko prilož- nost za pripravo celovitih sanacij vodotokov in pripadajoče infrastrukture (npr. podrtega mosta v Stranjah) predstavlja novo sprejeti mehanizem OPPN-jev za odpravo posledic naravnih nesreč. V svetniški skupini Gibanja Svoboda Kamnik prav tu vidimo odlično priložnost za novo paradigmo prostorskega načrtovanja. Vse druge svetnike ter občinsko vodstvo Občine Kamnik pozivamo, da priložnost v čim večji možni meri skupaj izkoristimo ter da v aktivnosti vključi vse zainteresirane prebivalce! Izzivi so veliki in dela nam zagotovo ne bo zmanjkalo: samo skupaj nam lahko uspe. Karla Urh, vodja svetniške skupine NARAVA UNIČUJE, A HKRATI POVEZUJE LJUDI Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina MS V zadnjih letih se soočamo z različnimi naravnimi nesrečami – poplave, plazovi, neurja, vetrolomi, žled, poletna vročina, ki zaradi suše odnaša pridelke, toča. Vse to vpliva na dogajanje v celotni družbi. V nedavnih katastrofalnih poplavah so številni ostali brez domov in drugega imetja. Uničevalo je tudi javno infrastrukturo – ceste, mostove. Uničena so bila spominska znamenja, knjižnice, vrtci, šole, tovarne oz. industrijski obrati. Prav zato je ključnega pomena, da država in lokalne skupnosti čim prej pomagajo. Vlada je v interventnem zakonu vzpostavila tudi poseben Sklad za obnovo Slovenije oz. SOS. Prek tega sklada naj bi se financirala obnova po letošnjih ujmah, vodila pa naj bi ga SID banka. Lahko le upamo, da se bo čim prej prešlo od besed k dejanjem. Ljudje, ki so ostali brez domov, uničena podjetja, lokalne skupnosti, ki so ostale brez cest in mostov, potrebujejo pomoč danes, ne morejo čakati v nedogled, da se nekaj premakne. Iz različnih virov, tudi evropskih, bi lahko zbrali vsaj tri milijarde evrov. Na voljo so različna finančna sredstva: nepovratna sredstva, finančni instrumenti (posojila, jamstva, lastniški kapital), subvencije, nagrade, skrbniški skladi in javna naročila. Pravila za izvajanje vseh vrst evropskih sredstev so določena. Javni organi (lokalni, regionalni ali nacionalni) lahko izkoristijo številne možnosti financiranja EU, vključno Aleš Senožetnik Nedavno katastrofalno neurje, zaradi katerega je bil poplavljen večji del kamniške občine s širšo okolico, je hkrati tudi povezalo ljudi in utrdilo odnose med njimi. Že prvi dan neurja smo se člani Liste Mateja Slaparja odzvali klicu na pomoč Občine Kamnik in CZ Kamnik. Razvrstili smo se v skupine, ki jih niso ovirale ne padavine ne porušene ceste in plazovi. Z vso energijo in srčnostjo smo prevzemali dodeljene odgovornosti in sledili navodilom župana, Civilne zaščite in vseh drugih organizatorjev reševanja. V dvorani Doma krajanov Duplica je bila na pobudo župana Mateja Slaparja organizirana obsežna humanitarna akcija. Vsem donatorjem in prostovoljcem velja velika zahvala za njihov še kako potreben vložek v tem izjemno zahtevnem projektu. Da pa bo okrevanje po poplavah čim uspešnejše, v svetniški skupini Liste Mateja Slaparja posebno pozornost posvečamo ohranjanju okolja in trajnostnemu razvoju Kamnika. Po poplavah se še bolj zavedamo, kako pomembno je ohranjati naravne vire in zmanjšati vpliv na podnebne spremembe. Spodbujamo trajnostne prakse in vse projekte, ki bodo pomagali zmanjšati tveganje za naravne katastrofe v prihodnje. Zavedati se moramo, da bo okrevanje po taki katastrofi dolgotrajno in da se posledic ne da odpraviti čez noč, sploh če želimo to storiti kvalitetno. Projekti so pripravljeni, izvajalci so že ogromno naredili. Dela potekajo po prednostni listi, da se bodo ljudje lahko čim prej vrnili v svoje domove. V sanacijah nastajajo težave in izzivi, ki se jih tudi ne da rešiti čez noč. To se je zelo dobro pokazalo, ko so bile ob močnejšem nalivu struge ponovno takoj polne, a nam je s hitrim ukrepanjem uspelo preprečiti najhujše. Opravljenih je bilo mnogo intervencijskih ur in Občina Ka- mnik zaradi dobre organizacije ekip na terenu ni utrpela večje škode. V svetniški skupini Liste Mateja Slaparja bomo podprli projekte, ki bodo omogočili čimprejšnjo sanacijo, bomo pa poskrbeli tudi za to, da se podprejo in izvajajo projekti, ki že dlje časa čakajo na uresničitev. Konkretno v naši krajevni skupnosti bomo vse moči usmerili v dokončanje dvorane Doma krajanov, da bodo v njej lahko potekale vadbe in druge dejavnosti, ki bodo krajanom omogočile kvalitetno športno in kulturno življenje. Dragica Požek, občinska svetnica Liste Mateja Slaparja 5 petek, 17. novembra 2023 Aktualno Kadri so ključ do uspeha Kamniški Karierni sejem je privabil 27 sodelujočih podjetij in drugih organizacij, ki so mlade in druge iskalce zaposlitve spodbujali k razvoju njihovih potencialov. Aleš Senožetnik Kamnik – Karierni sejem, ki ga je prejšnji četrtek organiziral Podjetniški klub ob častnem pokroviteljstvu župana Mateja Slaparja ter podjetij Exoterm-it in Iskra Mehanizmi ter podpori KIKštarterja, je znova privabil veliko obiskovalcev, od šolarjev in dijakov do študentov in drugih iskalcev zaposlitve. Za razliko od lanskega leta, ko se je predstavljalo 22 podjetij in organizacij, so imeli tokrat obiskovalci možnost spoznavati poklice in podjetniško klimo v 27 podjetjih in organizacijah, ki so se udeležili sejma. Na sejmu so se predstavili Exoterm-it, Iskra Mehanizmi, Gumiks, Kamnik-Schlenk, ETC Adriatic, Dom Titan, Nektar Natura, Adrial & Vallis co., Juicy Marbles, Jata Emona, Terme Snovik, Metal-Profil, Zarja Elektronika, Zarja Kovis, Gospodarska zbornica Karierni sejem v Kamniku je znova privabil veliko mladih. / Foto: Aleš Senožetnik Slovenije, Slovenska vojska, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Kreativna industrija Kamnik (KIKštarter), Javni zavod za kulturo Kamnik, Policija, Študentski klub Kamnik, TPS IMP, Univerza v Ljubljani – Naravoslovnotehniška fakulteta, Lelosi, M Pup, Društvo AED in Center za krepitev zdravja Kamnik. »Po lanskem letu, ko smo sejem organizirali prvič, smo veseli, da se je tokrat odzvalo še več sodelujočih, kar pa kaže tudi na to, da kadra primanjkuje in da morajo podjetja več vlagati v promocijo,« nam je povedal predsednik podjetniškega kluba Janko Čevka, ki je dodal, da so se letos odločili sejem organizirati kot enodnevni dogodek, za razliko od lanskega leta, ko je potekal v dveh dneh. »Logistično je sicer nekoliko težje organizirati obiske šol, sicer pa je enodnevni format nekoliko primernejši za takšen dogodek, pa tudi zaposlenim v podjetjih, ki sodelujejo na sejmu, enodnevni dogodek bolj ustreza,« je dejal. S Kariernim sejmom se tako tudi v Kamniku posvečajo aktualnemu izzivu pomanjkanja kadrov, s katerim se srečujejo tudi lokalna podjetja. O pomenu kadrov je na odprtju spregovoril tudi Čevka: »Dandanes so v središču teme, vezane na pametne tovarne, umetno inteligenco Janko Čevka, predsednik Podjetniškega kluba Kamnik / Foto: Aleš Senožetnik in digitalno transformacijo, a pomembno je vedeti, da za uspešno delo in premagovanje izzivov v svetu neprestanih sprememb potrebujemo mlade delavce, ki so pripravljeni sprejeti izzive in izkoristiti, kar nam ponuja najsodobnejša tehnologija.« Kot je še dejal, so kadri ključ do uspeha pametnih tovarn, saj tudi najboljša umetna inteligenca ne more nadomestiti izobraženih in inovativnih mladih. Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana 6 petek, 17. novembra 2023 Kultura Marku Kumru Murkova listina Koper – Na Univerzi v Kopru je pred dnevi potekala svečana podelitev Murkovih nagrad za letošnje leto. Med prejemniki je tudi Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik. Murkovo listino je prejel za ohranjanje in prezentacijo industrijske dediščine Kamnika. Kot so zapisali v obrazložitvi, je bilo področje, ki bi moralo biti urejeno, dokumentirano in zajeto pri popestritvi turistične ponudbe, od padca Utokovega dimnika prepuščeno stihiji, redkim posameznikom in društvom. Če je bilo mogoče, sta se v reševanje arhivov in predmetov industrijske dediščine vključila tudi Medobčinski muzej Kamnik in Marko Kumer. Pri tem pa se je povezoval prav s posamezniki in društvi, ki so entuziastično reševali industrijsko dediščino. Kumer je član platforme Slovenska industrijska dediščina, reden gost na mednarodnih srečanjih s tega področja, hkrati pa prizadeven tudi na terenu. O industrijski dediščini na Kamniškem pripravlja razstave, piše knjige in predava. A. Se. Komedije v Mekinjah V letošnji, deveti sezoni abonmaja komedij v organizaciji Športno-kulturnega društva Mekinje sta bili dve predstavi že na sporedu, še štiri pa se bodo zvrstile do sredine marca. ga društva Kontrada Kanal bo na sporedu v soboto, 2. decembra, ob 19. uri. Po novem letu sledijo še tri predstave; 13. januarja bodo obiskovalci lahko uživali v predstavi Sleparja v krilu, nato pa bo 3. februarja na Aleš Senožetnik Mekinje – Za prvo dozo smeha so že oktobra poskrbeli člani Gledališke skupine BC iz Bovca, ki so uprizorili predstavo z naslovom Seks in ljubosumnost in nasmejali občinstvo v razprodani dvorani v Mekinjah. Letos se je za abonma odločilo več kot sto gledalcev, kar je največ doslej. Črna komedija Tri sestre Gledališkega društva Kontrada Kanal bo na sporedu v soboto, 2. decembra, ob 19. uri. Prejšnji konec tedna je sledila komedija absurda Plešasta pevka, ki jo je uprizorila gledališka skupina Prosvetnega društva Standrež iz zamejske Gorice. Tudi tokrat je predstava privabila veliko obiskovalcev. Ne gre za običajno komedijo, ki bi bila namenjena zgolj smehu, temveč dramatik Eugène Ionesco stavi na sporedu legendarna Moj ata, socialistični kulak. Sezono pa bodo 9. marca sklenili s predstavo Boeing Boeing (stevardese pristajajo). S potekom letošnje sezone so za zdaj v Mekinjah zadovoljni, saj so predstave dobro obiskane, abonma pa je vpisalo rekordno število abonentov, več kot sto. Za uvod v novo sezono so gledalcem postregli s predstavo Seks in ljubosumnost. / Foto: arhiv dogodka subtilnost dogajanja, na zmedenost gledalcev. »Ni pomembno dogajanje, temveč dramaturgova motivacija, učinki. Ionesco hoče v gledalcih spodbuditi refleksijo, želi Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana; OO Kamnik KAMNIK JE POSTAVLJEN PRED TEŽKE PREIZKUŠNJE Avgusta nas je prizadela huda ujma, zaradi katere smo utrpeli obsežne poškodbe na javni infrastrukturi, marsikomu je voda odnesla ali pa uničila skoraj celotno premoženje, na žalost pa so bile tudi človeške žrtve. Kamničani smo drug drugemu priskočili na pomoč in pokazali, kaj pomeni prava solidarnost – z neumorno pomočjo svojim sokrajanom. Kljub temu pa posledice še niso in tudi še nekaj let ne bodo dokončno odpravljene. V prihodnjih mesecih bo podan predlog proračuna Občine Kamnik za leto 2024, ki bo ključnega pomena. V Slovenski demokratski stranki bomo pozorni na vsebino in predloge, ki nas bodo postavili na pot čimprejšnjega okrevanja. Občinsko upravo zato poleg obstoječih izzivov, ki jih je kar nekaj, čakajo še novi. Spomnimo, da se že dalj časa govori o prenovi Medvedove ulice, prav tako je potrebna preudarna ureditev prometnih razmer v Kamniku, še posebno v luči razvoja turistične ponudbe v občini. V Slovenski demokratski stranki se zavzemamo za čimprejšnje dokončanje gradnje Osnovne šole Frana Albrehta, ki se je zaradi povišanja cen v gradbenem sektorju že tako zamaknilo za eno leto. Ob vsem tem pa Kamničani že vrsto let čakamo na izgradnjo garažne hiše in ureditev prometa ob zdravstvenem domu in šolskem centru. Vsako jutro med tednom se zgodi prometni kolaps, saj ni dovolj parkirnih prostorov, cesta pa zaradi slabega vzdrževanja postaja makadam. V SDS Kamnik se že vrsto let zavzemamo za dokončno ureditev v zadovoljstvo uporabnikov in kamniških občanov. Občinski svet bo skupaj z občinsko upravo v prihodnjem proračunskem obdobju pred težkimi izzivi, zato bo treba stopiti skupaj in narediti veliko dobrega za vse občane Kamnika. Srečno, Kamnik! Tim Rauter, Občinski odbor SDS Kamnik jih vključiti v intelektualno potovanje, da se jim razkaže dvojni namen predstave: na eni strani prikazati praznino jezika (velikokrat so naši pogovori votli!), po drugi pa de- mistificirati delovanje tradicionalnega gledališča,« so o razstavi zapisali organizatorji, ki se sicer že pripravljajo na tretjo predstavo. Črna komedija Tri sestre Gledališke- Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Vzemite si čas za branje podob Barbara Petrušić Stripu nekdaj niso pripisovali literarne vrednosti in kvalitete, v zadnjem obdobju pa dobiva pomen. Kot priljubljeno čtivo mladostnikov in otrok je zato tudi v učnem sistemu in odličen pripomoček za spodbujanje branja. Posebne predstavitve ne potrebujeta zbirki Ariol in Pasji mož, saj ju mladi bralci ob skoraj prvih korakih samostojnega branja poiščejo kar sami. Velja pa omeniti v lanskem letu izdan in pravkar z zlato hruško nagrajen humorno-poučni strip finskih avtorjev Aine Havukainen in Samija Toivonena z naslovom Tine in Bine na vlaku. Na videz preprosto potovanje glavna junaka nemalokrat spravi v nerodne situacije, ki prinašajo obilo smeha. V tej zvrsti stripov moramo (ponovno) priporočiti živahni pustolovski strip Urmal, mamutov prijatelj, ki je nastal na podlagi istoimenske knjige avtorja Jožeta Urbanije. V slikovito različico sta ga preoblikovala skupaj s kamniškim striparjem Miho Hančičem. Strip je ki bi jo morali obvladati zaradi potrebe po lastnem preživetju. Na primer navodila za ravnanje v primeru nesreče z letalom so zapisana ravno v obliki stripa. Za začetek predlagamo kar nekaj dobrih biografij v stripu: recimo Ivana Cankarja, Plečnika in Kajuha izpod svinčnika Zorana Smiljanića ali Našega Maistra Damijana Stepančiča. Prekrasen strip, narisan za Stripi niso rezervirani le za otroke in mladino. K branju vabijo tudi odrasle – z namenom izobraževanja, zabave in predstavitve družbene realnosti. pred kratkim prejel nagrado zlatirepec 2023 kot najboljši domači strip za otroke in mladino. V fantazijske sfere vabljeni tudi z avtorico Pénélope Bagieu, ki je omogočila brati Dahlove Čarovnice v stripovskih podobah. Seveda pa stripi niso rezervirani le za otroke in mladino. K branju vabijo tudi odrasle – z namenom izobraževanja, zabave in predstavitve družbene realnosti na humoren ali manj humoren način. Še več – stripovski teoretik in stripar Scott McCloud meni, da je branje podob veščina, ženske močne duše z naslovom Neustrašne že omenjene avtorice Pénélope Bagieu je prav tako mnogokrat nagrajen. Vsebuje portrete neuklonljivih žensk in bralca spodbuja k raziskovanju junakinj in njihovih družbenih vlog. Če se ob tem ozremo na predstavitev družbene realnosti, bi se spet vrnili h kamniškim ustvarjalcem, in sicer k najnovejšemu stripu Ivana Mitrevskega Nevidna življenja ter Janezu in Martinu Ramovešu v njuni Ameriki. Vzemite si čas za branje podob. 7 petek, 17. novembra 2023 Kultura Za uvod okusi Istre Oko kot ogledalo duše V Kotlovnici je na ogled zanimiva fotografska razstava mladega kamniškega fotografa Blaža Pluta. Nova sezona Glasbe z okusom v Domu kulture Kamnik glasbenim sladokuscem prinaša slovensko ljudsko glasbo z avtorsko noto, začinjeno s kulinariko Bistroja Korobač. Aleš Senožetnik Kamnik – Za energičen uvod so poskrbeli člani zasedbe Vruja, ki so obiskovalcem v Klubu Kino dom pričarali delček bogate ljudske glasbene dediščine istrskega polotoka in prepleta njegovih kultur. Tudi naslednji štirje večeri Glasbe z okusom, ki se bodo zvrstili do Anej Ivanuša iz kamniškega doma kulture. Decembra bodo gostili Pevski zbor Katice, žensko vokalno zasedbo, ki bo predstavila jagodni izbor slovenskih koledniških in voščilnih pesmi, ki so se pele ob božiču, novem letu, treh kraljih in svečnici. Po novem letu bodo sezono nadaljevali z Vokalno skupi- Katja Dolenc Kamnik – Kaj nam o človeku lahko razkrije njegovo oko? S tem vprašanjem in idejo o razstavi se je Blaž Plut lotil studijskega fotografiranja oseb, ki so bile pripravljene sodelovati v tem umetniškem projektu z naslovom Vpogled duše. Ni jih bilo veliko, tudi ne v smislu, kot si je želel Blaž. Kot je pojasnil na odprtju razstave, ki je bila v četrtek, 9. novembra, je želel predstaviti očesa ljudi različnih starostnih skupin, da bi bilo na vpogled tudi spreminjanje človeških oči v smislu, kako se na njih zrcalijo življenjske preizkušnje in doživetja. Obenem pa izpostaviti tudi likovni vidik roženice, ki je unikatna za vsako oko. Zdaj so v Kotlovnici na ogled fotografije očes tistih, ki so bili pripravljeni sodelovati in s tem javnosti razkriti tudi delček svoje duše. Blaž jih je želel ujeti v čim bolj nevtralnem trenutku, dovinskih dejstev sodijo tudi madžarske pesmi, zagode tudi kakšno ljudsko iz ostalih delov Slovenije. Sezono bo sklenil družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, ki združuje tradicionalno ljudsko petje z igranjem na godala. Vrednost projekta so prepoznali tudi na RTV Slovenija. Na prvem programu no Maroltovke, ki deluje pod okriljem Akademske folklorne skupine France Marolt. Skupina poustvarja pesemsko dediščino s svežim pridihom sodobnosti. Z Marko bando se bo Glasba z okusom preselila na prekmursko ravnico. Skupina, ki je leta 1990 nastala kot podmladek legendarne Beltinške bande, poleg prekmurskega ljudskega glasbenega izročila, v katero zaradi zgo- Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. V zadnjih desetletjih so bakterije razvile odpornost proti antibiotikom, predvsem zaradi nepravilnega jemanja. 18. novembra zaznamujemo evropski dan preudarne rabe antibiotikov. Zavedati se moramo, da je treba antibiotike uporabljati le takrat, ko jih resnično potrebujemo, ter le toliko časa, kot nam predpiše zdravnik. Vsak antibiotik lahko poruši mikrobno ravnovesje v črevesju, kar kasneje vodi do težav. Normalna črevesna mikrobiota je sestavljena iz mikrobov (virusov, bakterij …). V njej vlada ravnovesje dobrih in slabih mikrobov. Porušeno črevesno mikrobno ravnovesje se izraža s prebavnimi težavami (diareja) in oslabljenim imunskim sistemom in ga zdravimo z uživanjem probiotikov. Probiotiki so živi mikroorganizmi (mlečnokislinske bakterije), ki ob zadostnem količinskem vnosu ugodno vplivajo na naše bodo namreč vse koncerte prenašali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Stalnica in posebnost Glasbe z okusom pa je povezovanje s kulinariko. Nič drugače ni tudi v letošnji sezoni, ko bo brbončice obiskovalcev razvajala ekipa »kamniškega originala«, Bistroja Korobač. Preko slike do podatkov Kamnik – V okviru tedna splošnih knjižnic, ki bo potekal od 20. do 24. novembra, so v kamniški Knjižnici Franceta Balantiča pred dne- in vizualno privlačen način posredovali različne informacije. »Moč vizualne komunikacije infografik je v prečiščenem, estetskem prikazu izbranih informacij ter preglednosti in razumljivosti »Moč vizualne komunikacije infografik je v prečiščenem, estetskem prikazu izbranih informacij ter preglednosti in razumljivosti zapletenih podatkov.« vi odprli razstavo infografik Daše Keber z naslovom Preko slike do podatkov. Razstava prikazuje infografike, s katerimi so v knjižnici od leta 2019 do danes uporabnikom in širši javnosti na jasen zapletenih podatkov. Infografike so v času informacijske preobremenjenosti blagodejni način podajanja informacij, saj iz množice podatkov filtrirajo ključne med njimi in jih jasno predstavijo. Z vizualno komunikacijo si informacije bolje zapomnimo, lažje razumemo in enostavneje primerjamo posredovane podatke med seboj,« so ob razstavi zapisali v kamniški knjižnici. Daša Keber (1986) je oblikovalka in producentka kreativnih medijev, ukvarja pa se tudi z ilustriranjem in fotografijo. Po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je z odliko diplomirala na SAE institutu. Že vrsto let kot produkcijska grafičarka sodeluje s podjetjem Pro Plus, pred časom pa je začela za kranjsko revijo Scena pisati članke z naravovarstveno vsebino. Razstava bo na ogled do 15. decembra 2023. Javni zavod Mestne lekarne, Šutna 7, 1240 Kamnik V kamniški knjižnici je na ogled razstava infografik oblikovalke in producentke Daše Keber. Aleš Senožetnik brez izrazitih čustvenih stanj, tako da bi oko, takšno, kot je, lahko povedalo čim več. Portretnega fotografiranja se je lotil zelo natančno in sistematično, saj je želel izpostaviti le eno oko, pri čemer pa je bilo pomembno upoštevati tudi, kako bo vse skupaj izpadlo kompozicijsko in likovno, saj je želel dati vsem očem enako moč pripovednosti. To mu je izvrstno uspelo, saj so na ogled zanimivi portreti, ki so tudi iz umetniškega vidika odlično rešeni. Tega mnenja so bili številni obiskovalci ob odprtju razstave, ki je nastala ob podpori KUD Oksimoron, Občine Kamnik in Foto kluba Kamnik. ANTIBIOTIKI IN PROBIOTIKI Istrska zasedba Vruja je odprla letošnjo sezono Glasbe z okusom. / Foto: Aleš Senožetnik konca tokratne sezone, bodo prinesli nabor ljudskih glasbenih okusov, serviranih na sodoben način. »Želeli smo prikazati sodoben pogled na to zvrst. Nobena od skupin, ki bo nastopila v tej sezoni Glasbe z okusom, namreč ni zgolj poustvarjalka ljudske glasbe, temveč jo predstavlja na sodoben način, hkrati pa še vedno ohranja avtentičnost,« nam je o razlogih za izbor tokratne teme povedal Na pobudo Anžeta Slane (tretji z desne), ki je napisal besedilo k razstavi, je Blaž Plut (na levi) s svojo obrazložitvijo kar sam odprl razstavo. / Foto: Katja Dolenc zdravje in počutje. Izboljšajo prebavo, pomagajo varovati črevesno sluznico, zagotavljajo normalno kislost v črevesju in povečajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Probiotiki so v različnih proizvodih. Najobstojnejši so v obliki liofiliziranih praškov, ki jih polnijo v kapsule, redkeje pa jih najdemo tudi v obliki tablet. V tekoči obliki so probiotiki manj stabilni. Pozorni moramo biti tudi na izbiro učinkovitega seva oz. rodu vsebovanih bakterij ter na količino bakterijskih sevov, ki jih vsebuje izbrani probiotik. Ta količina se izraža kot število CFU (število kolonijskih enot bakterij), ki se giblje med 1 in 10 milijardami. Zavedati se moramo, da probiotiki z višjim številom sevov niso nujno boljša izbira. V lekarni vam bo farmacevt s pogovorom pomagal izbrati najprimernejši probiotik za vaše težave in njihovo lajšanje. Nina Porovne Černe, mag. farm. 8 petek, 17. novembra 2023 Iz naših krajev Jubilej Mestne godbe Kamnik Leto 2023 je za kamniške godbenike zelo pomembno, saj poleg 175. obletnice prve omembe praznujejo tudi 125. obletnico ustanovitve Mestnega godbenega društva na Kamniškem. Kaja Drolc in Gašper Selko Kamnik – V začetku 19. stoletja se je v mestu pod vznožjem kamniških planin iskrilo, mesto pa je raslo in zraslo v mnogih pogledih. Ob pospešeni industrializaciji in postavitvi »purfl fabrke« je mesto skrbelo tudi za kulturni razvoj. V zapiskih iz daljnega leta 1848 je prvič moč zaslediti besedo kamniški godbeniki. Leto 2023 je torej za nas zelo pomembno, saj poleg 175. obletnice naše prve omembe praznujemo tudi 125. obletnico ustanovitve Mestnega godbenega društva na Kamniškem. Godbeniki s svojim delovanjem vsa leta bogatimo kulturno dogajanje v občini Kamnik, povezujemo lokalno skupnost ter ohranjamo in negujemo godbeniško tradici- jo, ki so jo začrtali naši prednamci. Vsa leta delovanja so v društvo prinašala nove in nove člane, vsak umetniški vodja orkestra pa je dodal in sooblikoval zgodbo godbeništva. V arhivih sta kot prva dirigenta omenjena Antonin Vaniček in priznani skladatelj ter dirigent Viktor Parma. Zaradi razburkanih časov in nenaklonjenosti je godbeništvo leta 1963 zamrlo za deset let. Obdobje krize pride in mine, ponovno delovanje godbene sekcije pa je v letu 1972 potekalo v okviru glasbene šole, katere vodja je postal Anton Mehle. Po uspešnem obdobju delovanja, »vežbanja«, muziciranja in sooblikovanja kamniškega kulturnega prostora pa je v letu 1987 taktirko prevzel tedanji ravnatelj Glasbene šole Kamnik Franci Lipičnik. Lipe, kot so mu Namigi za krepitev imunskega sistema po Kneippovi metodi 6 POZITIVNIH LASTNOSTI TERMALNE VODE ZA VAŠE ZDRAVJE Termalna voda je naravno darilo narave, ki prinaša številne koristi za naše zdravje. Njene pozitivne lastnosti so že stoletja cenjene in uporabljane v različnih delih sveta. V Sloveniji je veliko termalnih vod. Vsa zdravilišča jih uporabljajo pri rehabilitaciji gibalnega sistema, živčnega sistema ter stanj po poškodbah in operacijah gibalnega aparata. Termalne vode se uporabljajo tudi v športno-rekreativne namene. Predstavljamo vam 6 pozitivnih lastnosti termalne vode, ki lahko izboljšajo vaše zdravje in počutje. 1. Vlaženje kože: Termalna voda je bogata z minerali, kot so magnezij, kalcij in silicij, ki pomagajo vlažiti kožo. Redna uporaba termalne vode lahko pripomore k izboljšanju hidracije kože, zmanjšuje suhost in pripomore k boljšemu videzu kože. 2. Pomirjanje vnetij: Blažilne lastnosti termalne vode pomagajo pri pomirjanju vnetij na koži. To je še posebej koristno pri različnih kožnih stanjih, kot so akne, dermatitis ali alergijski izpuščaji. 3. Spodbujanje celjenja kože: Termalna voda lahko pospeši proces celjenja ran in manjših poškodb na koži. Njene mineralne snovi spodbujajo regeneracijo celic in obnavljanje kože. 4. Sproščanje mišic: Topla termalna voda ima sproščujoč učinek na mišice. Kopanje v termalni vodi ali nanos termalne vode na prizadeta območja lahko pomaga pri lajšanju napetosti in bolečin v mišicah. 5. Izboljšanje cirkulacije: Toplota termalne vode lahko pripomore k širjenju krvnih žil in izboljšanju krvnega obtoka, še posebno v kombinaciji z hladnimi oblivi (t.i. kneippanje). To je ključno za oskrbo tkiv s kisikom in hranili, kar lahko prispeva k boljšemu zdravju kože in celotnega telesa. 6. Pomiritev duha in uma: Poleg fizičnih koristi ima termalna voda tudi pomirjujoč učinek na duševno zdravje. Toplo kopanje ali nanos termalne vode na kožo lahko zmanjša stres, sprosti napetosti in pomaga pri občutku celostnega blagostanja. Mestna godba Kamnik praznuje pomembna jubileja / Foto: Primož Pičulin rekli mnogi glasbeni kolegi, je poskrbel za velik razvoj godbe. Pod njegovim umetniškim vodstvom se je zasedba močno okrepila, orkester pa se je začel spogledovati z mnogimi glasbenimi zvrstmi. Istega leta so se pridobili novi prostori v stavbi nekdanje Narodne čitalnice, mimoidoči pa lahko vse do danes ob torkih in četrtkih nad kavarno prisluhnejo zvoku instrumentarija. Pomembno je omeniti tudi našega dolgoletnega dirigenta Martina Dukariča, ki je godbo vodil od leta 2006 ter s svojim znanjem in vizijo oblikoval zvok, ki pritiče sodobnim orkestrskim sestavom. V letu 2022 pa je predal taktirko sedanji dirigentki in profesorici Aniti Kiralj, prvi ženski vodji Mestne godbe Kamnik. Leto 2023 je za kamniške godbenike praznično leto, prisluhnili ste nam lahko ob različnih priložnostih, vse od slavnostih prostovoljskih gasilskih društev do vsakoletnih večjih koncertov. Naši nastopi niso omejeni le na kamniško občino in njeno okolico, pot nas je popeljala tudi izven meja občine in naše domovine. Gostovali smo v Španiji na Oktoberfestu v mestu Calella, na otoku Vis, letos pa smo se prvič udeležili festivala Kmochův Kolín na Češkem. Začetek našega jubilejnega leta se je začel z velikima skupnima koncertoma z našim pobrate- V spomin Janez Brlogar (1940–2023) Konec oktobra smo se poslovili od Janeza Brlogarja. Ni zapu­ stil samo svojih najdražjih, zapustil je tudi nas, prijatelje in znance. Od njega smo se poslovili tudi sodelavci, veterani vojne za Slovenijo, slovenski častniki občine Kamnik, Ko­ menda in nekdanji člani izvršnega sveta občine. Poznali smo ga predvsem kot sodelavca na področju obrambe in zaščite in po delu v sindikatu. V našem spominu pa bo ostal predvsem po osebnostnih lastnostih in značaju. Odraščal je v težkih razmerah, ki so zahtevale odrekanja, trdoživost in skromnost. To ga je oblikovalo za vse življenje. Doživljal je težave in stiske preprostih ljudi in tega ni poza­ bil, saj si je pri svojem delu prizadeval za pravice malega in preprostega človeka. Voditi upravni organ, lahko bi rekli »ministrstvo za obram­ bo« občine Kamnik, predvsem v času osamosvajanja ni bilo preprosto. Tedaj je bilo treba organizirati in voditi vrsto stva­ ri: civilno obrambo podjetij in krajevnih skupnosti, civilno zaščito, narodno zaščito, izvajati nabor, skrbeti za razporeja­ nje in mobilizacijo vojaških obveznikov, vzpostaviti upravne zveze, obveščanje in alarmiranje, urejati zaklonišča in drugo. Zagotavljal je tudi pogoje za delovanje veteranskih in častni­ ške organizacije. V občini Kamnik je bilo tedaj blizu 6000 vojaških obveznikov, kolikor danes približno šteje celotni vo­ jaški sestav Slovenske vojske. Za opravljanje teh nalog je bilo treba imeti veliko znanja in drugih sposobnosti. Skupaj s so­ delavci in pripadniki Teritorialne obrambe mu je uspelo nim pihalnim orkestrom občine Šentjernej. Kljub številnim slovesnostim, občinskim dogodkom ter ostalim projektom se vedno najde čas za naše člane in bližnje, saj jih z največjim veseljem razveselimo ob osebnih jubilejih, jih pospremimo k skupni poti ali pa jih s častmi ohranimo v spominu. Naša trdna povezava z drugimi društvi se kaže predvsem v sodelovanju z Društvom kamniških mažoretk Veronika, s katerim smo si delili marsikateri oder doma in v tujini. Mestna godba Kamnik vsako leto v svoje vrste rada sprejme nove člane. Srčno vabljeni tisti, ki svojega instrumenta še niste postavili v kot, imate veliko veselja do muzi- ciranja, uživate v medsebojnem druženju ali pa vam umetnost predstavlja pomemben del življenja. V stik z nami lahko stopite na naših družbenih omrežjih, tisti bolj pogumni, pa se lahko oglasite kar na vaji. Te potekajo vsak torek in četrtek med 20. in 22. uro v naših prostorih (Japljeva 2, Kamnik – nad Kavarno Veronika). Ob tej priložnosti vabimo vse vas, da se nam pridružite na tradicionalnem novoletnem koncertu, ki bo tokrat še toliko bolj slavnosten in oplemeniten s praznovanjem 175. obletnice. Tradicionalni praznični koncert s slavnostno akademijo se bo odvil 9. decembra 2023 v Veliki dvorani Doma kulture Kamnik. ustvariti temelje obrambe iz zaščitne organiziranosti in na tej osnovi uspehe v času osamosvajanja. Za njegov prispevek se mu zahvaljujemo tudi ob slovesu. Za svoje delovanje je prejel vrsto priznanj in odlikovanj. V našem spominu pa bo ostal predvsem po osebnostnih las­ tnostih in značaju. Spominjali in spoštovali ga bomo pred­ vsem kot dobrega, srčnega človeka, tovariša in prijatelja. Bil je solidaren, spoštljiv, razumevajoč, prijazen, racionalen, mi­ ren, resen in odprt človek. Pri njem smo najbolj cenili pošte­ nost in dobrodušnost. To je pravzaprav največ in vse, kar krasi človeka. Vedno je živel v skladu z vrednotami, ki jih je izoblikoval v življenju in jih spoštoval, tudi tedaj, ko mu niso koristile. Pri svojem delu je bil stvaren in umirjen. Bil je vodja z meh­ kimi metodami vodenja, kar smo pri njem najbolj cenili. V službo smo vedno prihajali z veseljem in bili sodelavci v pra­ vem pomenu besede, pravzaprav prijatelji. Posebej se ga spo­ minjamo iz časov osamosvajanja. Nikoli se s tem ni hvalil, postavljal ali iskal ugodnosti. Osebnostno je za večino ljudi veljal za resnega, spoštljivega človeka. Tisti, ki smo ga bolje poznali, smo vedeli, da je našel čas tudi za prijatelje, sodelavce. Znal se je poveseliti, pri tem pa je bil radodaren. Posebej smo cenili njegovo skromnost ter lastnost, da o ljudeh nikoli ni govoril slabo. Kljub temu da je bil na pomembnih položajih, ni stremel po materialnih do­ brinah. Vesel je bil drobnih, malih stvari. Občudoval je nara­ vo in bil njen ljubitelj. Ob gobarjenju je iskal sprostitev in notranji mir. Moral je skozi grenko življenjsko izkušnjo ob izgubi žene Vere. Stal ji je ob strani do konca in pomagal po najboljših močeh. Ob slovesu – in ne zadnjič – nas je napotil v razmišljanja o pojmih in vrednotah, kot so srčnost, razumevanje, spošto­ vanje, prijateljstvo, skromnost, solidarnost. Janez, hvala ti za vse! Jože Arko 9 petek, 17. novembra 2023 Mladi Ogenj, ki žge že dvajset let Nemški dijaki za Kamnik Nemški dijaki so organizirali dobrodelni bazar po poplavah v Kamniku. Mladinska skupina Feniks v teh dneh praznuje poseben jubilej, saj mineva dvajset let, kar so si nadeli ime in se priključili Mladinskemu cehu kot lokalno društvo. Monika Jeglič Šmartno v Tuhinju – Mladinska skupina Feniks je skupina, ki združuje mlade iz Tuhinja in Šmartnega v Tuhinju ter drugih okoliških far. Posebej so znani po pripravi vsakoletnega oratorija v Šmartnem, pa tudi po drugih projektih, ki se jih aktivno lotevajo – denimo priprave miklavževanja ter izvedbe Noči v knjižnici, pri čemer sodelujejo z Mestno knjižnico Ljubljana. Delajo za blaginjo mladih, otrok in drugih ter poskušajo pomagati, kjer se to le da. let zažge in nato spet vstane iz lastnega pepela. To ime je bilo kar precej preroško. Kot vsaka skupina je tudi Feniks Skupaj smo res velika družina, ki zmore narediti marsikaj, če le stopi in gori skupaj. doživel svoje vzpone in padce ter se vedno znova pobiral in poskušal utrjevati svojo vero. Ob tej posebni priložnosti smo pripravili poseben Feni- nem feniksovem okvirju. Okrog 17. ure se je dogajanje preselilo v toplo dvorano kulturnega doma, kjer je sledil veliki družinski kviz. Udeleženci so se v večjih skupinah pomerili med seboj v poznavanju zgodovine Feniksa ter drugih področij, povezanih z delovanjem mladinske skupine. Najboljši so bili seveda nagrajeni s praktičnimi darili, vsi pa z obuditvijo spominov in pridobitvijo novih podatkov. Med kratkim odmorom za prigrizke je sledila tudi razglasitev zmagovalca pri ugibanju števila bombonov in Nemški dijaki, organizatorji dobrodelnega bazarja za Kamnik po poplavah / Foto: arhiv organizatorjev Marija Švraka Neustadt, Kamnik – September in oktober sta na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik minila v znaku izmenjav z našo dolgoletno partnersko šolo Kurfürst-Ruprecht-Gymnasium iz Neustadta an der Weinstraße. Po obisku nemških dijakov v drugem tednu septembra v Kamniku smo jim z novo generacijo dijakov na začetku oktobra vrnili obisk v Neustadtu. Izmenjave so nedvomno avtentična oblika neformalnega učenja in enkratna priložnost biti gost v družini v tuji deželi, z njenimi člani deliti njihovo vsakodnevno življenje ter na ta način spoznavati navade in kulturo te dežele in jo bolje razumeti. Vzgoja k strpnosti je namreč eden izmed glavnih ciljev naše izmenjave. Od leta 2006 se je med izmenjavo spoznalo približno tisoč slovenskih in nemških dijakov. Številni se obiskujejo še po izmenjavi in tako je bilo tudi letos poleti, ko so nemški udeleženci izmenjave predlanske generacije tik pred poplavami obiskali svoje slovenske partnerje v Kamniku. Po poplavah pa so v septembru na njihovi šoli na pobudo dijakinj Lee Hisserich in Lene Adams dvakrat organi- zirali dobrodelno prodajo peciva in kolačev, ves izkupiček – 510 evrov – pa namenili družinam dijakov naše šole, ki so med poplavami utrpele škodo. Kakšno dejanje solidarnosti do ljudi v stiski! Globoko nas je ganilo, da so ti mladi ljudje med poplavami trepetali z nami in prizadetim družinam naših dijakov na ta način priskočili na pomoč. Najlepša hvala – vielen herzlichen Dank! Ta gesta nam dodatno potrjuje, da so izmenjave izjemno dragocene, saj vzpostavljajo in poglabljajo vezi med ljudmi različnih kultur z univerzalnim jezikom sočutja in ljubezni do sočloveka. Mladi so se v Šmartnem zbirali že vrsto let pred letom 2003. Med njimi je že tedaj zorela ideja po pripravi prvega oratorija. To idejo so tudi uresničili ter zasnovali projekt, ki je še zdaj v bližnji in daljni okolici znan po svoji energiji in trudu za to, da se Bog oznani naprej. ksFest, na katerega smo povabili tudi bivše člane in druge goste, ki so sooblikovali naša srečanja. Kako primerno je bilo, da je ta dogodek potekal prav pred zahvalno nedeljo, 4. novembra 2023. Začetek druženja se je začel ob 15. uri na igrišču v Šmar- Mladi so se v Šmartnem zbirali že vrsto let pred letom 2003. Med njimi je že tedaj zorela ideja po pripravi prvega oratorija. To idejo so tudi uresničili ter zasnovali projekt, ki je še zdaj v bližnji in daljni okolici znan po svoji energiji in trudu. In tako je 7. novembra 2003 dozorela tudi ideja, da veroučna skupina, ki se je čez celo leto družila in zbirala ob različnih temah in drugih srečanjih, dobi ime in se oblikuje kot društvo. Med predlaganimi predlogi za ime je zmagal Feniks. Feniks je mitološki ptič, ki se simbolično vsakih nekaj sto tnem, kjer so se navzoči lahko pomerili v corntosu, metanju balinčkov in podkev, v pikadu in namiznem nogometu. Druženje so popestrile še mize s pobarvankami, poslikava obraza, prigrizki ter ugibanje števila bombonov v velikem steklenem kozarcu, navzoči pa so se lahko tudi fotografirali ob poseb- že smo se podali v igro bingo, pri kateri so sodelovali vsi udeleženci. Do zadnjega je bilo napeto, nato pa smo vendarle dobili dve zmagovalki, ki sta se razveselili praktičnih nagrad. Po kratkem oddihu smo se skupaj odpravili k sveti maši, da se zahvalimo za vse prejete milosti preteklih dvajsetih let ter da prosimo za blagoslov vseh nadaljnjih, ki nam bodo dana. Okrog 20. ure se je vesela druščina znova zbrala v dvorani, da se pokrepča s pecivom in obloženimi kruhki ter radostno zapleše in se v pogovoru zadrži še do poznih ur. Res je bilo lepo videti, kako smo se zbrali skupaj z vseh vetrov – tako tisti prvotni člani, ki so tokrat prišli v razširjeni zasedbi svojih družin, kot tudi aktualni močni animatorji ter mlade moči, ki so se nam pridružile letos. Skupaj smo res velika družina, ki zmore narediti marsikaj, če le stopi in gori skupaj. RETRA, d.o.o.,PRAPROTNA POLICA 34, CERKLJE Mladinska skupina Feniks praznuje dvajset let delovanja. / Foto: Monika Jeglič Noži za vrtavkaste brane od 9 EUR. Originalni in ne-originalni nadomestni deli za vse znamke plugov. www.agrotehnika.si Trgovina AGROTEHNIKA, Retra d.o.o., Beleharjeva c. 6a, 4208 Šenčur t: 04 25 11 155 m: 064 19 14 22 info@agrotehnika.si 10 petek, 17. novembra 2023 Šport Bron v Zagrebu Aleš Senožetnik Zagreb – Mladi kamniški boksar Aleksandar Dragaš se je pred nedavnim udeležil 12. Zagreb Open, EUBC, na katerem je osvojil bronasto medaljo. Šestnajstletni Dragaš, ki je v ringu znan pod vzdevkom Macola, je sicer član Boksarskega kluba Kranj, tri leta zapored pa je tudi državni prvak v supertežki kategoriji. Pred nami so bili, mi smo, za nami bodo Zvoneta Kemperla dobro poznam: kot zagrizenega tekača na Grintovec, zvestega pomočnika pri grintovških tekih in na evropskem prvenstvu na Veliko planino, pa tudi kot dobrega organizatorja različnih športnih prireditev. Ob 50-letnici tekmovalnega in prostovoljnega dela v športu mi je povedal toliko zanimivosti in modrosti, da je prav, da jih delimo tudi z vami. Tudi sama sem veliko sodelovala pri organizaciji velikih športnih prireditev in vem, kako odgovorno delo je to. Zvone – organizator. Deset let sem bil predsednik ŠD Tuhinj. Veliko smo naredili za kraj: nove garderobe, organizirali poletne in zimske tekme, turnirje v malem nogometu, dnevni in nočni veleslalom ter smučarske skoke, tek na smučeh, tudi ob plamenicah. Enajst sezon smo prirejali kros, bilo je več kot sto udeležencev iz cele Slovenije. Dvanajst članov je pridobilo izpite za smučarske sodnike. Mira Papež Povej nam nekaj o svojih otroških letih. Rodil sem se 1957. leta in živel v šestčlanski družini. Odraščal sem v mali vasici Županje Njive. Že v otroških letih sem pridobil delovne navade, kar mi je koristilo celo življenje. Na okoliških kmetijah sem pasel živino, pobiral krompir in pospravljal seno. Da sem si prislužil kak dinar, sem iz reke Kamniške Bistrice napravljal mivko, pesek in kamenje. Kot otroci smo se igrali z vrstniki iz naše in sosednje vasi. Dragaš je odlično nastopil na turnirju v Zagrebu. / Foto: arhiv kluba Rok Vejnovič odličen v Zagrebu Anita Berlisk Zagreb – Letošnji tradicionalni 51. mednarodni plavalni miting Mladost 2023 je potekal v soboto in nedeljo, 11. in 12. novembra, na bazenu ŠP Mladost v Zagrebu. Miting Mladi 2023 predstavlja eno najzanimivejših plavalnih tekmovanj in je gostil veliko tekmovalcev – poleg vseh domačih reprezentantov so nastopili tudi plavalke in plavalci iz tujine. Kamniške Calcitove plavalce je na tekmovanju zastopal Rok Vejnovič. Prvi dan tekmovanja je v kadetski kate- goriji osvojil tretje mesto, absolutno pa je dosegel sedmo mesto v disciplini 400 metrov mešano. Na 200 metrov prsno je osvojil drugo mesto med kadeti in 12. mesto v absolutni konkurenci. Drugi dan tekmovanja je v disciplini 200 metrov mešano osvojil tretje mesto med kadeti. V absolutni konkurenci je zasedel odlično deseto mesto. V finalnem nastopu je v disciplini 200 metrov hrbtno osvojil tretje mesto v kadetski konkurenci, skupno pa odlično deveto mesto v absolutni konkurenci. Rok Vejnovič (skrajno levo) je v Zagrebu dosegel odlične uvrstitve. / Foto: Jure Bučar Kdo te je navdušil za šport? Na Kregarjevem je bil doma kolesarski as Jože Uršič, ki je bil član jugoslovanske reprezentance, on nas je spodbujal k teku. Večkrat smo tekli krog, dolg 800 m do 1 km. Tekli smo bosi, saj za športne copate ni bilo denarja. Že v osnovni šoli sem bil dober pri telesni vzgoji, posebej v teku. Na občinski šolski ravni sem bil vedno med prvimi tremi na razdalji 400 m. Biti športnik v tvoji mladosti je bilo bistveno drugače, kot je danes, mar ne? Poleti 1973 sem po spletu okoliščin začel trenirati tek, pozimi pa tek na smučeh. Doma niso bili navdušeni, celo nasprotovali so, ampak me to ni odvrnilo. Vključil sem se v smučarsko-tekaški klub v Kamniku. Poleti so bile kondicijske priprave. Ko pa je zapadel prvi sneg, smo za konec tedna na nahrbtnike pripeli tekaške smuči in jo peš mahnili mimo Primoža, Pasjih pečin do Jarškega doma na Veliko planino. Iz Črne pa od Jurčka mimo Podkrajnika. Seveda teptalcev ni bilo, da bi nam naredili proge, smo jih morali kar sami. Prvi začetki na tekaških smučeh so bili kar naporni. Dobro mi je šlo smučanje z alpskimi smučmi. Naslednje leto so bila poleti tekmovanja v krosu, pozimi na smučeh. Kot novincu mi je šlo kar dobro. Ko sem treniral doma, so me ljudje začudeno gledali, so rekli, ali nimam nobenega drugega dela, da se bom prehladil, da bom že videl, kaj bo na stara leta. Kateri so tvoji prvi športni dosežki? Pozimi 1975/1976 smo bili na Vlašiču v Bosni državni Zvone Kemperl na teku na Grintovec / Foto: osebni arhiv prvaki v štafeti, ki smo jo sestavljali Andrej Lanišek, Franc Pogačar in jaz. Lanišek in Pogačar sta že prej trenirala, jaz pa novinec, res smo presenetili. Kakšen je bil odnos do športnikov v družbi nekoč? V podjetju, kjer sem sem se učil, mi niso bili naklonjeni. Po tolminskem potresu sem moral iti tja popravljat hiše, čas za trening je bil samo za konec tedna doma. Kasneje sem začel trenirati še biatlon. Po vojaščini sem se zaposlil v drugem podjetju, kjer tudi niso imeli posluha za šport. Dobil sem izredni dopust, zmanjšali so mi osnovo, kar se mi še danes pozna pri pokojnini. Kako si nadaljeval športno pot? V letih 1986 in 1987 se je moja biatlonska in tekaška pot končala, saj je bila razpuščena vsa tekaška in biatlonska reprezentanca, klub je prenehal delovati. Šel bi v drugi klub, a nisem imel vozniškega dovoljenja za prevoz. Nadaljeval sem z duatlonom in triatlonom. Leta 1993 se mi je dvakrat v enem mesecu strgala Ahilova tetiva. Štiri leta sem pavziral, pridobil nekaj kilogramov, nergači so rekli, da ne bom več tekel. Začel sem trdo trenirati, nisem odnehal prej, dokler nisem pretekel 42 km pod 3 ure, Grintovec pod 2, Celje–Logarska dolina 75 km 6 ur in 45 min, tekel sem po tekih v Sloveniji in tujini. Leta 2015 na tekmi v Italiji pa me je izdalo srce. Bil sem petkrat na operaciji za srčni spodbujevalec, v bolnici dobil še bakterijo. Če ne bi bil fizično tako močan, bi umrl. Na katere športne rezultate si najbolj ponosen? Na svoji športni poti sem dosegel veliko dobrih rezultatov, v štafetah tudi naziv državnih prvakov. Osvojil sem tudi pokal maršala Tita, pokala ni bilo, samo medalja, ki pa nima ne letnice ne discipline. Udeležil sem se tudi predolimpijskih iger v Sarajevu. V petdesetih letih športne poti sem si pridobil več kot 260 medalj, veliko plaket (Bloudkovo srebrno), priznanj (bronasto Občine Kamnik, diplomo Športne zveze za dolgoletno delo nad 20 let), bronasti častni znak Planinske zveze. Sedaj deluješ kot prostovoljec. Pri organizaciji naših tekov si bil vedno pripravljen pomagati, hvala ti. Ja, veliko prostovoljnega dela sem opravil. Bil sem tudi sodnik pri biatlonu na Pokljuki v svetovnem merilu, pomagal pri veleslalomu FIS za ženske na Veliki planini, FIS za ženske na Soriški planini, na kolesarskem vzponu na Črnivec, v Kamniško Bistrico, pri teku na Kostavsko planino. Še vedno si dejaven, pravkar ste uspešno izvedli 2. tek na Bibo planino. Sedaj živim v vasi Okrog in delujem v ŠD Menina. Pomagam po svojih močeh pri organizaciji veleslaloma, tekaških progah, pri teku na Bibo planino. Kaj meniš o zaslužku v športu? Šport danes je industrija: boš – ne boš, zato je za mnoge šport tudi denar. A zame ne. Zaslužil sem minus eno hišo in avto. Ni mi žal tega, kar sem delal. Imam kaj pokazati in tudi lepi spomini ostajajo. Kako gledaš na svojo športno pot? Življenje športnika ni tako rožnato, doživiš marsikaj lepega pa tudi slabega. V Italiji smo tekli biatlon pri -21 stopinj C. Šport prinaša veliko lepega, pa tudi veliko odrekanja in poškodbe. Vso športno pot sem opravljal po težkem fizičnem delu. Šport pa me je naučil tudi discipline. Še naprej bom pomagal, kolikor bom mogel. To me drži pokonci. Kaj bi sporočil mladim? V mojih začetkih ni bilo fitnesa, fizioterapevtov, psihologov. S trdim delom in voljo ter poštenostjo zmoreš vse. Od mlajših sem velikokrat slišal, mi smo zaslužni, da so nekateri športi postali popularni! Jaz pa pravim: pred nami so bili, mi smo, za nami so in še bodo … Zvone, hvala, za vse, kar si kot športnik, prostovoljec in organizator naredil za posameznika in družbo. Da si z nami delil svoje izkušnje in modrosti. Čestitamo ti ob jubileju. 11 petek, 17. novembra 2023 Šport V pričakovanju Varšave Odbojkarji Calcita Volleyja so v domačem prvenstvu tudi po osmih odigranih tekmah edina ekipa, ki še ni izgubila, in sicer niti niza. V derbiju zadnjega kroga prve četrtine rednega dela prvenstva so po več kot dveh letih premagali tudi ACH Volley. Brez poraza so v Sportklub prvi odbojkarski ligi tudi Kamničanke, za katerimi sta tudi prvi tekmi v ligi prvakinj. Brno, Dunaj – V začetku novembra so se mlajši člani pomerili na evropskem pokalu do 23 let v Brnu, kjer so kamniški sabljači dokazali svoj izjemni talent. Meta Mali je z vrhunskim nastopom osvojila tretje mesto, medtem ko sta se Maks Jereb in Tei Zaviršek Žorž z odličnimi pred- Kranj – V kranjskem Cineplexxu je Odbor za gorsko kolesarstvo in BMX Kolesarske zveze Slovenije podelil priznanja najboljšim v sezoni 2023 v pokalnem tekmovanju za gorske kolesarje v krosu SloXcup, 20Chocolate Down- Tudi v drugih starostnih kategorijah so svoj talent pokazali preostali člani ekipe. Mladinke Neja Lebeničnik in Iza Smolej ter Maša Kopitar so osvojile tretje in peto mesto, mladinca Maks Jereb in Miha Hočevar pa sta se uvrstila na tretje oziroma šesto mesto. Med kadetinjami je Neja Lebeničnik stopila na najvišjo stopničko, Iza Smolej na tre- Več kot dve leti so Kamničani čakali na zmago nad ACH Volleyjem. / Foto: Klemen Brumec ACH Volleyjem govorili, da bo prav ta pokazal pravo moč kamniške ekipe, zdaj nekateri pravijo, da bomo o njeni moči govorili po tekmah s poljsko ekipo Projekt Varšava. Prva tekma prvega kroga pokala Challenge bo na sporedu v sredo, 22. novembra, ob 20. uri (povratna tekma bo teden dni pozneje v Varšavi). Tudi Poljaki v letošnji sezoni v domačem prvenstvu, ki je seveda veliko močnejše od slovenskega, še niso izgubili. »Veselimo se že tekme z Varšavo, ki bo nekoliko bolj pokazala, kje naša ekipa stoji v evropskem merilu. Gre za resnično vrhunsko ekipo, ki ima v letošnji sezoni visoko postavljene cilje. Mislim, da bomo morali proti njej predvsem sproščeno igrati, Upam, da bo veliko navijačev in da jih bomo tudi z njihovo pomočjo skušali presenetiti. V naši kamniški dvorani, ki je tako specifična, je možno presenečenje, kakšna srečno odbita žoga in potem je lahko v nasprotni ekipi malo panike. Toda z njo se bomo ukvarjali, ko bo prišla na vrsto, kajti pred njo nas jutri čaka še gostovanje v Kranju,« pa pred gostovanjem poljske ekipe v Kamniku razmišlja reprezentančni podajalec Uroš Planinšič, ki drugo se- zono nosi kamniški dres. V Calcitu Volleyju so zadovoljni tudi, kako so sezono začele aktualne slovenske državne prvakinje, ki prav tako še niso izgubile tekme v domačem prvenstvu. Drugače je v srednjeevropski ligi, kjer so na turnirju v Zagrebu po zmagi nad madžarsko ekipo Bekescsaba izgubile z Mladostjo, in pa seveda v ligi prvakinj, v kateri bo uspeh že vsak osvojeni niz. Toda Kamničanke se ne predajajo, njihova priložnost bodo tekme v ljubljanski dvorani Tivoli, kjer v ligi prvakinj igrajo svoje domače tekme. Žal dvorana v Kamniku za to ni primerna. Priznanja najboljšim Kristijan Erjavec Mladi kamniški sabljači so se izkazali na evropskih tekmovanjih v Brnu in na Dunaju. Lovro Fijavž Bačovnik Miha Štamcar Kamnik – Več kot dve leti so Kamničani čakali na zmago nad ACH Volleyjem. Zadnjič so ga premagali v finalu pokala Slovenije leta 2021, nato pa so vse naslednje medsebojne tekme, ki jih je bilo več kot 15, redno dobili ljubljanski odbojkarji. Nekajkrat so bili Kamničani sicer blizu zmage, v lanskem finalu pokala Slovenije so recimo izgubili z 2 : 3, toda ACH Volley je bil zanje kot zaklet. Vse do njihovega letošnjega prvega obračuna. Pred skorajda polno kamniško športno dvorano so kamniški odbojkarji samo potrdili, da ima Calcit v letošnji sezoni resnično odlično ekipo. Nekaj težav na poti do zmage so imeli Kamničani le v tretjem nizu, v prvem in drugem pa so nadigrali Ljubljančane. »Seveda je lepo zmagati, toda v letošnji sezoni se bomo z ACH Volleyjem srečali še nekajkrat, je pa res, da smo dobili manjšo psihološko prednost. Ne smemo pozabiti, da ima ACH nekaj težav s poškodbami, imajo mlado ekipo, toda ne glede na vse smo prikazali resnično dobro igro, veseli pa me, da se je zbralo tako veliko gledalcev,« je po zmagi nad Ljubljančani dejal Mladen Kašić, ki v letošnji sezoni uspešno vodil Calcit Volley. Če so nekateri pred tekmo z Blesteli v Brnu in na Dunaju hill cup v spustu SloEnduru v enduru ter Pumpaj Slovenija in pokalu Slovenija BMX. Kamniški Calcit Bike Team je sezono končal na prvem mestu v pokalni razvrstitvi ekip ter pokalni razvrstitvi perspektivnih ekip, na izjemnem tretjem mestu je bil tudi v pokalni razvrstitvi ekip v spustu. Kamniški Calcit Bike Team je sezono končal z odličnimi rezultati. / Foto: Frane Kranjec/prijavim.se Naši tekmovalci so priznanja posamično prejeli v krosu, spustu in enduru. Kar 11 članov je v svoji kategoriji končalo med najboljšimi tremi sezone. V skupnem seštevku kategorije člani +U23 sta na prvih dveh mestih končala calcitovca Rok Naglič in Matic Kranjec Žagar, slednji je dobil skupni seštevek kategorije U23. Med ženskami v članski kategoriji in U23 je Maruša Naglič osvojila končno tretje mesto. Jaka Tominšek je pokalno sezono med mlajšimi mladinci do 17 let končal na drugem mestu, Maks Majnik je bil drugi med dečki do 15 let. V isti starostni kategoriji deklet je skupni seštevek osvojila Tajda Šoštarko. Med amaterji je največ točk zbral Timotej Bonifer, med veterani 1 sta prvo in drugo mesto osvojila naša Boštjan Hribovšek in Jure Belak, Bojan Kemperl je bil drugi med veterani 3. V klubskem točkovanju se je v sezoni 2023 najbolj izkazal Calcit Bike Team, ki je dobil tudi priznanje za najbolj perspektivno ekipo v sezoni 2023. Kamniško moštvo je sicer vse od leta 2009 najuspešnejši klub slovenskega pokala v krosu. Naši tekmovalci in tekmovalke so se odlično kosali s tekmeci tudi v pokalu spusta. V seštevku kategorije ženske je bila tretja v sezoni Ana Inkret. Med mladinci je na prvem mestu končal Maj Babačič, med mlajšimi mladinci pa Matej Osolin. Gabriel Nosan je bil drugi med dečki do 15 let. Calcit Bike Team je ekipni seštevek sezone sklenil na tretjem mestu. Ana Inkret in Maj Babačič sta se vrnila na oder še po priznanji v disciplini enduro, saj je bila Ana druga v seštevku sezone med mlajšimi mladinkami, Maj pa drugi med mladinci. Za kamniškimi sabljači so uspešni nastopi na evropskih tekmovanjih. / Foto: arhiv SK Kamnik stavami uvrstila na 5. in 8. mesto. Nato so se isti tekmovalci že naslednji dan odpravili na Barbasetti turnir na Dunaj, kjer so zastopali slovenske barve in pometli s konkurenco. Meta Mali je bila nepremagljiva, osvojila je zlato tako v mladinski kot članski konkurenci, Maks Jereb pa se je okitil z bronasto medaljo v članski kategoriji. Poleg tega sta se med prvih osem uvrstila še Miha Hočevar in Tei Zaviršek Žorž, kar priča o izjemni konkurenčnosti kamniških sabljačev. tjo, Maša Kopitar pa na peto. Med kadeti sta se odlično odrezala Tilen Zore (2. mesto) in Ažbe Razpotnik (3. mesto). Poleg uspehov v starejših kategorijah so zablesteli tudi mlajši kamniški sabljači. Žan Golub je zasedel prvo mesto med dečki do 14 let, medtem ko se je Jaka Urbas uvrstil na tretje mesto med dečki do 12 let. Pri deklicah do 12 let pa sta se odlično odrezali Eva Kuhar, ki je prejela srebrno medaljo, in Živa Bizjak, ki je domov odnesla bronasto. Irena Stopar LUNINE BUKVE 2024 Lunin koledar s setvenimi podatki v skladu z luno, vrtni koledar, strokovnjakinje za zelenjadarstvo in horoskop za leto 2024. Prihodnje leto bo v znamenju Sonca. Število strani: 52 strani Mere: 23,5 x 32 cm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 990 EUR + po št ni n a 12 petek, 17. novembra 2023 Zanimivosti Prepevajo že dvajset let Klapa Mali grad je nedavno organizirala koncert ob dvajsetletnici delovanja, konec tedna pa vas ponovno vabi v svojo družbo: v Domu kulture Kamnik bo namreč še 17. srečanje klap. stvom Hrvatov, Klapa Mali grad pa je sodelovala pri oblikovanju poglavja o splošnem petju. »Projekt se je zaključil nedavno, učbenik je tudi že stiskan, in to v vseh jezikih sodelujočih ter v angleščini,« je še dodal. Alenka Brun Kamnik – Pogovarjali smo se z Marjanom Plemenitim, predsednikom Društva Klapa Mali grad. Začetkov se spominja z nostalgijo. »Začeli smo s petjem in se je prijelo. Bilo smo zasedba, kakršna pač smo bili, nihče ni bil glasbeno izobražen, vsi pa smo imeli kar nekaj pevskih izkušenj. Lahko rečem, da je bilo takrat res dobro,« pripoveduje. Ljudje so jih hitro vzeli za svoje, priznanja so začela prihajati od povsod – tudi danes ni nič drugače. Ideja se je prijela Ko so začenjali klapsko petje, jih je bilo osem, sedaj jih je šest. Večina je bila Kamničanov. Na začetku so bili kakšnih sedem let bolj kot ne edina klapska zasedba pri nas, sploh kar se tiče a capella petja – zborovskega petja brez instrumentalne spremljave. Sledilo je obdobje številnih klapskih koncertov in klapsko petje je postalo resnično priljubljeno. Klapa Mali grad goji izvirno dalmatinsko klapsko pesem, loteva pa se tudi instrumentalnih skladb s tega področja. Nastopajo po celi Sloveniji, udeležujejo se klapskih Tradicionalni koncert in srečanje klap Marjan Plemeniti / Foto: Alenka Brun srečanj na Hrvaškem in drugje v tujini. Pojejo tudi na rojstnih dneh, povabijo jih na razne obletnice. »Tudi na obletnicah nekaterih zborov smo recimo že peli. S svojim nastopom tako popestrimo program, da je vse skupaj malce drugače,« pojasni Plemeniti. Priročnik za klapsko petje Člani Klape Mali grad so letos sodelovali v mednarodnem projektu Erasmus+ z naslovom Pojmo, kot so nas učili, za odrasle, ki se je osredotočal na klapsko glasbo. Ob zaključku so pripravili predstavitev študijskega priročnika, ki je nastal ob tej priložnosti, predstavili rezultate dela, v katerem so poleg hrvaških sodelovali tudi madžarski, avstrijski in slovaški predstavniki klapskega petja, o čemer smo že pisali v eni prejšnjih številk. Kot je tudi takrat omenil Marjan Plemeniti, ker so pionirji tovrstnega a capella petja pri nas, so še toliko bolj ponosni, da so lahko sodelovali pri nastajanju študijskega priročnika. Tokrat pa nam je še dodatno pojasnil, da gre v bistvu za prvi učbenik za klapsko petje, ki je nastal pod mentor- Dvajsetletnico je klapa Mali grad proslavila s koncertom, ki ga je gostila Velika dvorana Kulturnega doma Kamnik, na oder pa so tokrat v goste povabili Tamburaški orkester iz Vrhpolja pri Moravčah. »Z njimi tudi sicer redno sodelujemo,« pojasni Plemeniti in se ne pozabi zahvaliti vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri organizaciji koncerta, se pa strinja, da niso izbrali ravno najboljšega datuma zanj, saj se je na isti večer v Kamniku zgodilo še več podobnih dogodkov. Koncert je imel dobrodelno noto: čisti dobiček od prodaje vstopnic so namenili tistim, ki jih je prizadela avgustovska ujma. V nadaljevanju omeni, da bo Klapa Mali grad 24. decembra 2023 nastopila kot gostja na letnem koncertu prvega slovenskega Pevskega društva LIRA Kamnik v Mekinjskem samostanu; in izkori- sti priliko, da povabi še na že 17. srečanje klap, Mednarodni festival klapske glasbe v Kamniku, ki bo jutri, 18. novembra. Začenjajo ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. Ponovno je Klapa Mali grad v goste povabila kolegice ter kolege iz Dalmacije in Kvarnerja, ki bodo ob njih kot gostiteljih na kamniški oder veseljem odzovejo, vendar ne moremo vedno vsem ustreči,« doda. Opazimo, da je med nastopajočimi tudi ženska klapa. Obstajajo tudi mešane zasedbe, nam pojasni Plemeniti, vendar sami nikoli niso razmišljali v smeri ženskega vokala v klapi. Kaj pa kakšna lastna pesem, povprašamo. Srečanje klap, Mednarodni festival klapske glasbe v Kamniku, bo 18. novembra 2023. Začenjajo ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. Klapa Mali grad je tokrat v goste povabila klape Filip Dević - Ferata, Senjkinje, Partenca in Kastav. prinesli obilo priljubljene glasbene zvrsti s pridihom nostalgije in Jadrana. Tako v goste prihajajo klape: Filip Dević - Ferata, Senjkinje, Partenca in Kastav. »Že od samega začetka organiziramo enkrat letno – novembra – srečanje klap,« pove Plemeniti in se dopolni, da je bilo za nastope v Kamniku vedno veliko zanimanja s strani klap in da je bila na začetku kakšnih deset let prizorišče srečanja nabito polno. »Smo morali imeti kar po dve predstavi,« se nasmehne. »Klape se z Izvemo, da je domačinka Mirjam Vengust prav zanje spisala dve pesmi, kjer eno že prepevajo, druga pa še čaka na svojo izvedbo. Za konec nas še zanima, ali so na začetku svojega delovanja kdaj pomislili, da bodo na sceni zdržali kar dvajset let. »Takrat smo se res zagnali … V petnajstih letih ni minila vaja, da ne bi bili vedno vsi prisotni …« se spominja Marjan Plemeniti in zaključi, da o tem, da bodo tako dolgo obstali, niso razmišljali; da bodo še vedno uspešni, pa tudi ne. Bilo je nekoč v Kamniku (5) Polde Mihelič: V iskanju izgubljenih trenutkov Saša Bučan, Medobčinski muzej Kamnik Polde Mihelič se je rodil leta 1923 na Vrhpolju pri Kamniku. Letos tako zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Leta 1938 se je seznanil s slikarjem Stanetom Cudermanom, ki je v tistem času slikal freske v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Vključil se je v njegovo delavnico, vendar jo je kmalu zapustil, saj je smel opravljati le lažja pomočniška dela, ne pa slikati, kot je mladenič pričakoval. Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Po internaciji v Sibiriji se je vrnil domov ter se zaposlil v kamniški keramični delavnici. Tam ga je pri slikanju posod opazil profesor Zoran Didek in mu svetoval izobraževanje v umetnostni smeri. Vpisal se je na Šolo za umetno obrt v Ljubljani, kjer je leta 1954 opravil diplomski izpit in zaključil peti letnik oddelka za dekorativno slikarstvo. V šolskem letu 1953/54 je bil po podatkih Akademije za likovno Portret Poldeta Miheliča / Foto: Marko Kumer, Medobčinski Muzej Kamnik umetnost in oblikovanje v Ljubljani vpisan v prvi letnik. Šolanja ni dokončal, saj je leta 1954 dobil zaposlitev v Ilirski Bistrici, decembra 1956 pa v osnovni šoli v Litiji, kjer je služboval naslednjih 22 let. Leta 1957 je opravil strokovni izpit in pridobil naziv učitelja za risanje, leta 1967 je šolanje zaključil z diplomo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Prepoznaven je bil tudi kot pisatelj: napisal je Zgodbe od včeraj (2003) in Kaplje minevanja (2005). Polde Mihelič pravzaprav ne sodi direktno v predal naivne umetnosti, če menimo, da gre pri tem za umetnike, ki ustvarjajo brez formalne likovne izobrazbe. Mihelič si je naivo zavestno izbral kot svoj likovni jezik. Začetki so bili dokaj nerodni, z nadaljnjim ustvarjanjem je prišel do urejenih podob, takšnih, kot so običajno izpod rok profesionalnega umetnika - polne konsistentnih ritmov, harmoničnih barv in vsebin. Likovni zapis je Polde Mihelič našel in dokončno razvil šele v svojem zrelem obdobju, v sedemdesetih letih. Takrat njegove podobe že narekujejo odločen izraz, značilen za slikarjev opus ter hkrati tudi značilno motiviko vaškega življenja. Umirjenemu koloritu je pogosto dodajal barvno živahnejše detajle. Tudi barvna paleta se je z leti nadgrajevala in razvijala in je v kasnejšem obdobju prerasla temačnost in se spoprijela s svetlobo - tudi zaradi izbire letnega časa. V zrelem obdobju je začel umeščati svoje likovne pripovedi predvsem v pomlad in zgodnje poletje. Polde Mihelič se je udeleževal Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem (19681971) ter sodeloval tudi na drugih slikarskih srečanjih: omenimo kolonijo v Izlakah, na Ravnah ali na Šutni v Kamniku. Foto klub Mavrica je Polde Mihelič: Avtoportret / Foto: zasebna Last o njem posnel film Cekin bi dal ter zanj leta 2009 na mednarodnem festivalu v Mariboru prejel nagrado za filmsko zgodbo in zvok. Leta 2005 je prejel zlato priznanje Občine Kamnik za ustvarjalno delo na področju likovne umetnosti. Umrl je leta 2007. 13 petek, 17. novembra 2023 Zanimivosti Srečanje Šole zdravja Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_Kam_23_20 NALOGA LAŽJI SUDOKU V Godiču so se srečali člani kamniških skupin Šole zdravja. Namen srečanja je bilo prijetno druženje, medsebojno spoznavanje, izmenjava izkušenj in širitev dobre volje. Ema Osolnik Godič – Vodje kamniških skupin Društva šole zdravja so se dogovorili, da organizirajo srečanja skupin. Namen je prijetno druženje, medsebojno spoznavanje, izmenjave izkušenj in širitev dobre volje. Prvi so se prijazno ponudili gostitelji skupine Eco Godič. 3 9 1 5 2 8 7 6 4 9 7 1 3 6 8 7 2 8 9 4 5 6 4 3 7 1 REŠITEV 7 8 6 9 4 1 3 2 5 8 5 2 4 3 7 9 1 6 6 4 3 1 9 5 2 7 8 1 7 9 6 8 2 4 5 3 4 1 8 7 6 3 5 9 2 2 3 5 8 1 9 6 4 7 9 6 7 2 5 4 8 3 1 NALOGA sudoku_LAZJI_Kam_23_20 TEŽJI sudoku_LAZJI_Kam_23_20 SUDOKU 5 3 8 9 1 6 2 5 1 3 9 6 1 5 3 8 6 2 1 9 3 9 7 1 3 6 8 7 2 8 9 4 5 6 4 7 1 4 6 7 5 8 2 1 5 3 1 4 2 4 9 2 7 8 6 6 2 9 8 6 4 5 4 7 1 3 5 4 3 9 8 2 5 3 7 6 1 1 6 2 8 3 7 8 2 9 5 9 4 1 6 6 7 3 9 8 6 4 1 5 3 2 4 9 6 8 1 5 2 3 9 4 9 7 1 1 2 4 4 7 5 6 9 8 5 7 3 9 3 8 6 2 1 7 5 9 4 3 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEŽJI_Kam_23_20 se ne bo nobeno število 9 4ponovilo 5 ne6v vrstici 8 ne3v koloni 2 ne7v enem 1 REŠITEV Rešitev: 1 3 6 7 9 2 5 8 4 2 1 5 9 4 6 8 3 7 3 9 7 8 2 1 4 5 6 8 6 4 5 3 7 1 2 9 REŠITEV sudoku_TEŽJI_Kam_23_20 5 6 1 9 3 9 9 1 3 4 7 6 9 4 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 4 4 9 6 8 7 5 1 2 3 2 3 4 UMET6NO 1 ST 7 A NJ ZE VE 9 5 8 3 6 2 7 4 9 5 8 1 2 4 sudoku_TEŽJI_Kam_23_20 NALOGA 8 6 7 5 2 6 1 4 5 2 3 8 UMETNOST VEZENJA 5 2 9 6 8 4 7 1 3 Zbrala in uredila Marija Šolar 7 4 8 1 5 3 9 6 2 sprejeli. Družili smo se ob prijetnem klepetu, kavici in sladkih dobrotah. Kar hitro je minila ura druženja in obljubili smo si, da se kmalu spet srečamo, izvedemo »svojih« 1000 gibov, preživimo prijetno jutro oziroma dopoldne in tako poskrbimo za svoje zdravje in dobro voljo. 6 5 3 4 7 8 2 9 1 jetno sprostitveno masažo hrbta, ki se je zelo prilegla prav vsem. Na koncu smo dodali še hudomušno pesmico in »uradni del« je bil zaključen. Razgibani, zmasirani in dobre volje smo se ob strugi razdejane Kamniške Bistrice odpravili do Okrepčevalnice Uršič, kjer so nas prijazno 9 7 2 3 1 5 6 4 8 Podgorje in Keršmančev park. Vadbo je vodil strokovni delavec Društva šole zdravja Andraž Purgar, ki je izvedbi vaj Metoda 1000 gibov dodal še vaje za moč in vaje z elastičnimi trakovi. Vsi smo ga vestno poslušali in poizkušali izvajati vaje čim bolj zbrano in pravilno. Vadbo smo zaključili s pri- 4 8 1 2 6 9 3 7 5 Udeleženci na srečanju v Godiču / Foto: arhiv dogodka sudoku_LAZJI_Kam_23_20 NALOGA Na torkovo jutro 24. oktobra ob 8. uri je bilo v Eco resortu v Godiču vse oranžno. Zbralo se je 55 članov Šole zdravja iz šestih skupin, in sicer Eco Godič, Snovik, Perovčki, OŠ Marije Vere, Rešitev: 5 2 4 3 7 6 1 8 9 Zbralo se je 55 članov Šole zdravja iz šestih skupin, in sicer Eco Godič, Snovik, Perovčki, OŠ Marije Vere, Podgorje in Keršmančev park. 5 3 8 9 1 6 2 5 1 3 9 6 1 5 3 8 6 2 1 9 sudoku_TEŽJI_Kam_23_20 Zbrala in uredila Marija Šolar 7 4 8 1 5 3 9 6 2 Knjiga ima 263 strani, trdo vezavo in je lahko lepo darilo. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 5 1 2 3 8 2 Ročno 3 vezenje 1 je9bilo v 6 naših mam in 9 življenju 6dragoceno 5 7delo, saj4 babic so veliko časa presedele 6 ob vezenju 7 9prtov,8perila5 in oblačil. To znanje so 8 prenašale 9 4 2 3 na mlajše in tako se je umetnost 4 vezenja 2 ohranila 6 vse 1 do 7 danes. Enoletno trdo 7 delo5Marije8Šolar4je 1 obrodilo knjigo, v kateri 1 je podrobno 8 3opisanih 5 362 tehnik vezenja od najbolj 3 preproste 4 7 naprej,6 vsaka 9 s celostransko fotografijo. V knjigi je predstavljenih tudi več kot 200 različnih vbodov in okoli 640 risb. Vezenine so del tradicije in kulturne dediščine vsakega naroda. 50 EUR Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR 2. in 3. nagrada: knjiga Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 1. december 2023. 14 petek, 17. novembra 2023 Prireditve, zahvale Ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra, Medobčinski muzej Kamnik Prireditve od 17. novembra do 1. decembra Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Odprtje razstave zgodbe Maistrovih predmetov ali iz virtualnosti v resničnost Brezplačno Ob 20. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Rok Škrlep: Recept za srečo, glasbena monokomedija 12 EUR/15 EUR Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 17. november Ob 17. uri, Galerija Doma kulture, Dom kulture Kamnik Kamniški likovni ekstempore 2023, odprtje razstave Brezplačno Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Vabljeni na zdravo malico Od 12 EUR dalje Ob 18. uri, Galerija Miha Maleš, Medobčinski muzej Kamnik Odprtje razstave Rok Zelenko Brezplačno Četrtek, 23. november Od 10. do 18. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra, Medobčinski muzej Kamnik Dan Rudolfa Maistra Dogodki v teku Do 31. 12. 2023, Arboretum Volčji Potok Razstava dinozavrov v naravni velikosti Plača se vstopnina v park. Do 31. 12. 2023, Arboretum Volčji Potok Razstava sobnih rastlin, ananasovk in orhidej Plača se vstopnina v park. Brezplačno Ob 18. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Proslava ob dnevu Rudolfa Maistra Brezplačno Petek, 24. november Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Vabljeni na zdravo malico. Od 12 EUR dalje Do 30. 11. 2023, Arboretum Volčji Potok Intermedijska razstava Souvani in njihov park v Volčjem Potoku ter Ciril Jeglič, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Do 31. 12. 2023, Arboretum Volčji Potok O grajskih vrtnarjih Plača se vstopnina v park. Ob 20. uri, Samostan Mekinje Letni koncert PSPD Lira Zaželeni so prostovoljni prispevki. Do 2. 4. 2024, 9.00–19.00, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Nova sezona predbralne in bralne značke Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Sobota, 25. november 13 EUR/18 EUR/23 EUR Literarna transverzala: Po Glavarjevi Komendi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Brezplačno Petek, 17., sreda, 22., petek, 24., in sreda, 29. november, ob 19. uri Do 31. 5. 2024, 9.00–19.00, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Ob 18.30, Terme Snovik – restavracija Potočka Program R.E.A.D. – Beremo s tačkami Adi Smolar Terme Snovik – Svet savn Zimski savna rituali Od 12 EUR dalje Petek, 17., sobota, 18., sreda, 22., petek, 24., sobota, 25., in sreda, 29. november, od 20. do 22. ure Terme Snovik Nočno kopanje od 12 EUR dalje Sobota, 18. november Od. 10. do 14. ure, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil #28 (clothing exchange) Brezplačno Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Delavnica Izdelovanje venčkov in svečnikov iz naravnih materialov 20 EUR na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Ob 18.30, Terme Snovik – restavracija Potočka Slovenski večer, kulinarična prireditev 18 EUR Ob 19. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik 17. Srečanje klap v Kamniku: Mednarodni klapski festival 20 EUR Od 18. novembra do 7. januarja Od 15. do 21. ure, Arboretum Volčji Potok Večerni sprehod med lučkami Plača se vstopnina v park. Nedelja, 19. november Ob 8.30, Arboretum Volčji Potok Ornitološki sprehod Plača se vstopnina v park. Ponedeljek, 20. november Ob 17. uri, MC Kotlovnica Šivamo in recikliramo, delavnica šivanja Brezplačno Od ponedeljka, 20. novembra, do petka, 24. novembra Od 9. do 19. ure, Vlak Kamnik–Ljubljana–Kamnik, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Knjiga gre na vlak – Knjigobežnica: Vzemi in preberi Brezplačno Torek, 21. november Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige Ime mi je Sarajevo, Adriana Kuči Brezplačno Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Hamo & Tribute 2 Love: Iz4kani Lajv 19 EUR/20 EUR/25 EUR Sreda, 22. november Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Vabljeni na skodelico zeliščnega čaja. Od 12 EUR dalje Ob 9. uri, Občina Komenda Brezplačno Slovenski večer Brezplačno Ob 19. uri, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Do 31. 5. 2024, 9.00–19.00, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik 18 EUR KUOD Bayani: Arabeska, večer solo točk 10 EUR Ob 19. uri, Pri Podkvi Doživetje srednjeveške večerje z vitezi in odličnim programom Brezplačno Ob 19.30, Osnovna šola Šmartno Koncert godbe Tuhinjska dolina Turistično društvo Tuhinjska dolina. Brezplačno Branje je iskanje Brezplačno Do 7. 12. 2023, vsak četrtek, 17.00–19.00, Samostan Mekinje Tečaj čuječnosti Izobraževalno-raziskovalni center, Simona Mlinar, s. p., Steza 260 EUR Do 15. 12. 2023, 9.00–19.00, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Ob 19.30, MC Kotlovnica Razstava infografik Daše Keber: Preko slike do podatkov Brezplačno Do 30. 11. 2023, 10.00–10.30, Terme Snovik Ob 20.30, Pub Pod Skalo, Društvo Podgora Brezplačno Afrodita, projekcija filma in pogovor na temo Samopodoba sodobne ženske Midnight Lightning: Tribute to Jimi Hendrix Brezplačno Od sobote, 25. novembra, do sobote, 13. januarja Ob 18. uri, Galerija Dika, Društvo Peter Naglič Utrinek časa za vse čase Brezplačno Nedelja, 26. november Ob 16. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Kulturno in športno društvo Sandžak v Sloveniji: Iz roda v rod Brezplačno Ponedeljek, 27. november Ob 18.30, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? – S flavto okrog sveta Brezplačno Skupinska vodna telovadba Do 30. 11. 2023, 10.30–11.00, Terme Snovik Kneippovi vodni oblivi Od 12 EUR dalje Do 28. 5. 2024, vsak torek 17.00–19.00, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba, Društvo Ključ življenja Kolo ustvarjalnosti – ustvarjalne delavnice 15 EUR/srečanje Nagrajenci Nagrajenci nagradne križanke iz Kamničan-ke 18 so: Stanka Klepec iz Kamnika, Urša Močnik iz Stahovice in Matjaž Gorjan z Laz v Tuhinju. Geslo je bilo Vir novic iz naših krajev. Vsem nagrajencem čestitamo! Brezplačno Od torka, 28. novembra, do nedelje, 28. januarja Ob 16.45, Dom starejših občanov Kamnik, Foto klub Kamnik Srebro v laseh, modrost in nasmeh v očeh Brezplačno Zahvala Torek, 28. november Hodil sem po sončnih tratah, vprašal ptičke, kje si ti. Pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni. Ob 17. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Predstavitev knjige Pomlad Brezplačno Sreda, 29. november Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Vabljeni na skodelico zeliščnega čaja. Od 12 EUR dalje Ob 19. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik, Zavod za kulturo Kamnik Sirene: koncert Sirene spet pojejo Razprodano Četrtek, 30. november Ob 19. uri, Terme Snovik Pogovor z dr. Sanelo Banović: Skrivnostna umetnost duševnega zdravja in dobrih odnosov Od 13 EUR naprej Za vedno je zaspala naša draga Jožefa Vinkovič rojena Reberšek (1939–2023) Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, izrekali sožalje, darovali sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 15 petek, 17. novembra 2023 Zahvale Na Vranskem tudi kamniške izdelovalke rož Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto Vransko – V soboto in nedeljo, 18 in 19. novembra, bo v 6, šte vilka 1 Prrazšportni dvorani na Vranskem potekala 8. vseslovenska enovljena k o nčna Zgodovinsk stava rož iz kreppapirja. Na razstavi se bodo predstavile postaj vaterpoli i uspeh tudi izdelovalke iz Kamnika in okolice. Razstava bo na ogled a in nov vlak stov od 10. do 18. ure. A. Se. Oglašujte v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Sanirali šoli po neurjih Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nas na ekipa Pre ini 350 met kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 metra cit Watudi najb z ron, ki je širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om . moralo nas ambami Kamnišk . je tudi z nad i stre šnic o pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. vito. Po svetlobn ter z zvo čno in Briš še ki tri, Blaž 1 : 1 so nare začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Just mnik Gra dila sta taja in. Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na potovaln tudi urbano bodo pren i čas po nav ovljeni žele mo in 410. stran opreedb zniški pos pod taji Kamnik ah Slovenskih žele skladišče. rli ods luž eno znic do des Graben / Vlaki v letu A prenovlj Foto: Jasna et Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di epideOb ven čin ske al, prvi dan a je nam železnice pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova reč več da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 dler jev odhodov. uvajajo nove ure z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i jše vlake em času, gion Tega vese nestrpno čakali. jajo za realne dodatne lega in celo in sicer ob (Ljubljana– linije namo v proge, kot jih poz- Kamniški vaterpol vinskega zgodo21.1 tem delu trenutka isti so pos (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, tali članski jo Ljubljana) 18 in ob pokalni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min župan Matej Sla23.07 . ki. ister za infr na uro . ponujajo turo Jern astr Vla ki ukej vse ni čakali bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in genevrsto let. ago je »Ka ktor žele jeni mn Slov ens kih znico dob ik ško de in ima za invaliželeznic il leta 189 Duš jo ko jo je sem 1, in postajo,« je dejal za kolesa,« dovolj prostora se z novim an Mes, ki so prip se žup elja tnik Alo peljali prot vlakom tudi pojz Prašnik l podje- Slov zahvalil ministrstvu an lem dogodk je ob tem veseens osem i ar. u Ljub ter pov kim Sredi desetih let ljani. edal dire tor Slovens Kot je najp milijonsko železnicam za ksmo dob vlake, rej poudari šan Mes kih železnic Dupan, gre l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam za V Kamnik - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz bitev, na zelo veliko pridou bo Več sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v železnikor ov, ki bod nakup železniš vala investicije tud tudi na zač zdravstvenem dom onavirusom. V o v ko i na rela voz infrastruktu AKTUALN ciji Kam ili etek množi u se prip ro. O nik – rav Kamnik – Na OŠ Marije Vere so sanirali škodo po julijskem neurju. Poškodovana je bila streha, poplavljene tri učilnice in oprema. Vrednost sanacije je znašala 38.518 evrov. Končana pa je bila tudi slikopleskarska sanacija stropov na OŠ Toma Brejca, ki je znašala 232 evrov. V obeh primerih je stroške povrnila zavarovalnica. A. Se. 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva zd Kavči č 041 634 948 Foto: Gora v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Zahvala Sezono bo treba razširiti na celo leto Dru KULTURA Cop MLAD Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj 45. stran Aleš Sen ožetnik čnega cep ljenja. ljajo ment in kart rnije zaž I Kamnik – ga zavarova ico zdravstvene ilustracijah ivele v žba Velika nih drugihTako kot v številZADNJA Naš Kam planina bodo ude nja. O rezultatih kon ca nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitrimonogra V avli Obč brisa. nav nos ti duš fijo Cop ti skim jajo ine Sve ijo dire rijan imenovali v Zdravst Kot opozari test okužbo z Marka Anž ktorja cij, ki so . Razstava ilustra-- ogled razstavaKamnik je na venem dom novim koro i na dr. Juli Vsa kušenega urja jo z ka som ja ned u , nas naviruNaš Kam vas, iz- kam Polc . Hitr avno odp lovom poslovneža, nik, gativen izvi a Kamnik, nenišk rli kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna d jasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že lja ne zma jim idej in vese e tudi kma tni termini lu o njka. Tud na voljo tudidoda- primeru po testiranju. niškem ni i na Kamprih V poz odn še v pa nič drugače. itivnega jih sta potrebn izvida Na odvzem dneh. mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku- Tiha misel zablestela nad večernim krajem, stran 5 stran 7 duša odblestela z zlatim je sijajem. (S. Kosovel) stran 9 stran 16 42. stran V 100. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Kristina Štebe Zahvala Zahvala Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. Kogar imaš rad, nikoli ne umre … Le daleč, daleč je … (Tone Pavček) V 85. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi V 91. letu starosti se je poslovil dragi mož, oče in dedek rojena Zabret, z Duplice pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede, za podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala dr. Marti Jerman in sestri Romani za zdravstveno oskrbo v času njene bolezni, negovalkama Petri in Tatjani, gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen obred in pevcem kvarteta Grm za sočutno zapete pesmi. Hvala tudi praporščaku DU in zastavonoši za poslednji pozdrav. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in boste ohranili prijeten spomin nanjo. Žalujoči vsi njeni Oktober 2023 Martin Drolec Janez Šuštar iz Kamnika iz Porebra Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in podjetju Valina varovanje za vsa izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, podarjene sveče, prijazne besede. Posebna zahvala župniku Janezu Mikliču za opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2023 Žalujoči vsi njegovi Oktober 2023 Zahvala V zadnjih dneh oktobra je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, deda, brat, stric in boter Jože Burja z Brezij nad Kamnikom Ob njegovem slovesu smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, nekdanjim sodelavcem SVIT-a in sodelavcem KEEL-a za vso podporo, sočutje, izrečena sožalja, darovane svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen po­ grebni obred ter pevcem za odpete pesmi slovesa. Hvala vsem, ki Jožeta ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Oktober 2023 Zahvala Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) Zahvala Plaz, dež, sirene, alarmi, a posijalo je sonce, na nebu se je narisala mavrica. Življenje so ti krojili izjemni, težki trenutki, a skoznje si sijal kot sonce, in tvoje sonce je z nami v globoki bolečini izgube. Srce je žalostno, a hvaležnost, topel spomin in ljubezen bodo v nas za vedno. V 94. letu starosti se je poslovil naš dragi oče, dedek in pradedek Pavel Sušnik iz Mekinj pri Kamniku Z bolečino v srcu sporočamo, da se je v 84. letu starosti nepričakovano poslovil naš ljubljeni oči, dedi in pradedek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjene sveče, rože in stiske rok ter množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku Pavlu Piberniku, kvartetu KRT in trobentaču za lepo izvedbo pogrebnega obreda. Posebna zahvala pa gre gospe Miri Lozančić, ki je v zadnjih letih skrbela za njegove potrebe na domu in mu lajšala težke trenutke. Janez Brlogar iz Kamnika Žalujoča sin Tone in hči Fani z družinama Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite … (A. M. Slomšek) Ob težkih, globokih doživetjih izgube se iskreno zahva­ ljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam stali ob strani z izrečenimi sožalji in toplimi besedami. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem, veteranom vojne za Slovenijo in slovenskim častnikom občin Kamnik in Komenda, v imenu katerih je prelepe besede slovesa zapisal g. Jože Arko, Izvršnemu svetu občine Kamnik, g. Janku Gedrihu za ganljive besede in srčen govor, gospodu Pavlu Juhantu za srčno opravljen obred, kvartetu Grm za lepo odpete pesmi, trobentaču za zadnji pozdrav, članu Zveze častnikov in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Društvu upokojencev za čas­ tno prisotnost praporja pri obredu, kamniški urgentni službi in urgentni službi UKC Ljubljana za izjemno in požrtvovalno delo. Naredili so vse, da srce našega očija, dedka in pradedka ne bi nehalo biti. Za vedno boš ostal z nami, v naših srcih in spominu. Vsi njegovi 16 petek, 17. novembra 2023 Zadnja Ugleden gost v kamniškem muzeju Aleš Senožetnik Kamnik – Pred dnevi se je ob obisku v Sloveniji v Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice mudil nemški umetnostni zgodovinar Eike Schmidt, direktor slovite galerije Uffizi v Firencah. Kot so pojasnili v kamniškem muzeju, si je skupaj s slovenskima kolegoma dr. Matejem Klemenčičem in dr. Samom Štefancem s Filozofske fakultete v Ljublja- ni natančno ogledal renesančna kipa Stražarja božjega groba ter svetega Frančiška, ki jih hranijo na Zapricah. Galerija v Firencah je v letu 2021 postala najbolj obiskana kulturna institucija v Italiji. Lani je obisk še povečala in dosegla štiri milijone obiskovalcev. Zasluge za dosežek gredo tudi temeljiti prenovi razstavnih prostorov in posodabljanju programa, za čimer od leta 2015 stoji direktor galerije Schmidt. Samo Štefanec in Eike Schmidt / Foto: Matej Klemenčič Škratja noč v Mekinjah Urška Maja Pavlič, Špela Jenko Kos Mekinje – Pred začetkom jesenskih počitnic se je mekinjska šola spremenila v veliko škratjo hišo. Devetnajst prvošolcev se je za dva dni prepustilo škratjim dogodivščinam. Škrat Škratko je otrokom pripravil pismo in zanimive uganke, ki so jih popeljale na sprehod po škratji poti. Skozi uganke so spoznavali škratje življenje. Po sprehodu je otroke pričakala škratja večerja, za katero je poskrbela Helena Kočar. Škratji pomočniki so se razveselili pečenega kostanja, ki ga je spekel Boštjan Pavlič. Po okrepčilu je sledila čarobna predstava Rosane Kleindienst Deklica s svetilko, ta je otroke popeljala v pravljični svet. Pred škratjim spanjem so otroci pokazali svoje spretnosti na škratjem talentu. Žirija ni bila stroga in je vse nastopajoče z navdušenjem spremljala in delila same sladke točke. Tokrat se je žirantkama pridružil Žan Janhar, ki se je pripeljal iz jahalnega centra Janhar. Škratje spanje ni bilo prav dolgo, saj nas je kmalu po zajtrku pričakala delavnica izdelovanja škratkov. S škratki smo se zelo spoprijateljili, saj so nas naučili, da če jih pozorno poslušamo, nam veliko povedo. Prav z nebeško škratjim zvokom citer pa nas je Karmen Zidar Kos popeljala med škratje pesmi. S pesmijo, ki nam je napolnila srca, smo se poslovili in obljubili, da se na škratji noči še srečamo. Vitin ples življenja Da pri sedemnajstih zaplešeš ob baletnih zvezdnikih svetovnega kova, mora biti posebno doživetje. Gimnazijki Viti Schlegl s Sel pri Kamniku, plesalki sodobnega plesa, je to uspelo 15. oktobra letos, na gala dobrodelni prireditvi v gledališču Malibran v Benetkah. Klara Mrak Sela pri Kamniku – Kako posebno ganljiv občutek za osemsto obiskovalcev prireditve v beneški dvorani je bil to, priča dejstvo, da ima Vita cerebralno paralizo, izraženo na levi strani telesa. Da lahko dekle, ki so ga napotili na terapijo šele devet mesecev po rojstvu, danes povsem normalno hodi, celo pleše in ima neizmerno veliko najstniške energije, je malodane čudež. Pa ni. Je rezultat vztrajnosti in predanosti njenih staršev ter pravih terapij pri odličnih strokovnjakih. Vito Schlegl je na oder beneškega gledališča povabil organizator prireditve, odvetnik Christian Barzazi, ki je oče devetletnega sina s hudo cerebralno paralizo. »Zame je izvedel prek moje zagrebške fizioterapevtke Josipe Stipetić, ki mi pomaga z metodo feldenkrais in dela tudi z njegovim sinom. Ko mu je pokazala moje plesne posnetke na YouTubu, je želel, da s svojim plesom oprem dobrodel- no prireditev, na kateri je zbiral sredstva za podporo raziskav na področju zdravljenja cerebralne paralize. Zaplesala sem svojo življenjsko zgodbo. S plesno učiteljico Ano Medvešček sva se potrudili pripraviti čustven in čuten nastop, ki je nekaj dni pred nastopom v Benetkah do solz ganil že zbrane v dvorani Doma kulture v Kamniku.« Plesala je na Bregovićevo glasbo Vita je svojo izjemno plesno točko v čudoviti bež obleki odplesala na glasbo Gorana Bregovića. Na začetku kaže svojo hibo, bremena, opornico, ki jo je nosila, težke občutke, ki so jo prevevali, potem se ples prevesi v lahkotnejši korak, tudi mimika se spremeni, na obraz se ji vrne smehljaj, gibi postanejo nežnejši in prinašajo svetlobo in novo voljo do življenja. »Skušala sem predstaviti svojo življenjsko zgodbo. Na začetku sem pokazala bremena, na koncu pa izkazala hvaležnost in ve- Vita se je po predstavi v Benetkah razveselila čudovitega šopka. / Foto: osebni arhiv Vite Schlegl selje, da sem prišla na ta oder, kar je trenutno največji dosežek mojega življenja. Ta nastop je bil prelomnica v mojem življenju; da pustim stvari za sabo, čeprav se zavedam, da je cerebralna paraliza del mene in bo do konca življenja tako. Pa tudi zavedam se, da ne bi nikoli imela možnosti nastopati z Nicoletto Manni in Timofejem Andrijashenkom, prvakoma milanske opere Scala, če ne bi imela cerebralne paralize." Pogumno naprej Vita Schlegl je navdušila s svojo življenjsko zgodbo, uprizorjeno v plesnih podobah. / Foto: osebni arhiv Vite Schlegl Vitina okvara na srečo ni bila tako huda in ji je že od vsega začetka omogočala gibanje. Shodila je že pri 13 mesecih, vendar se je s hojo začela vedno bolj izražati asimetrija njenega telesa. Z levo nogo je hodila po pr- Postani moj model Aleš Senožetnik Modrem z malo začetnico Kamnik – Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni se je Občina Kamnik na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva diabetikov Kamnik, tudi letos pridružila ozaveščanju o bolezni. Tako sta bila stražni stolp na Malem gradu in Dom kulture Kamnik od sobote do torka osvetljena v modri barvi. Namen akcije je pritegniti čim večjo pozornost javnosti in opozoriti na problem sladkorne bolezni tudi v naši občini. Mednarodna diabetična zveza (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 1991 razglasili svetovni dan sladkorne bolezni kot odziv na vse večjo zaskrbljenost zaradi naraščajoče grožnje za zdravje, ki jo predstavlja sladkorna bolezen. Zaznamujemo ga 14. novembra, ko se spominjamo rojstva sira Fredericka Bantinga, ki je leta 1922 skupaj s Charlesom Bestom odkril inzulin. Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja ozaveščanja o sladkorni bolezni na svetu; v več kot 160 državah vsako leto doseže več kot eno milijardo ljudi. Kampanja opozarja na težave, ki so za svet sladkorne bolezni izjemno pomembne, in bolezen ohranja trdno v središču pozornosti javnosti in politike. A. Se. Kamnik – Konec oktobra je v studiu Foto kluba Kamnik potekalo portretno fotografiranje. Gabriel Courbet, eden od prostovoljcev v Mladinskem centru Kotlovnica, je namreč družine, prijatelje in posameznike povabil na brezplačno fotografiranje. V zameno za poziranje so udeleženci prejeli fotografije v elektronski obliki, najboljše pa bodo v prihodnjih tednih razstavljene tudi v Kotlovnici. Kot nam je povedal mladi Francoz, je z dogodkom želel preizkusiti svoje fotografsko znanje, hkrati pa preživeti nekaj ur ob prijetnem druženju z udeleženci. Gabriel Courbet / Foto: Aleš Senožetnik stih, stopalo se ji je obračalo navznoter, levo roko pa je imela stisnjeno v pest in zakrčeno v komolcu. Ta vzorec se je iz meseca v mesec stopnjeval. Z vztrajnostjo, disciplino in vsakodnevnim izvajanjem terapij so najprej ustavili slabšanje, sčasoma pa se ji je gibanje začelo izboljševati in postopoma ji je uspelo zmanjšati razliko med levo in desno stranjo telesa. Zaveda se, da so njeni starši zaslužni za to, da je njen način življenja zdaj tak, kot je. Bliža se produkcija plesnega kluba Šinšin 11. decembra, tudi na kamniški gimnaziji snujejo prireditev, na kateri bo Vita zaplesala, za naslednje leto pa z mentorico Ano Medvešček že načrtujeta novo predstavo. »Vse to mi bo dalo možnost za napredek v gibanju.«