Četrti kongres ZSSS spoštovanja vredna organizacija Delegati na 4. kongresu ZSSS so 5. decem-ra potrdili poročilo o delu od prejšnjega do lega kongresa, sprejeli nov program ter spremembe in dopolnitve statuta. Na volitvah so Dušana Semoliča in Milana Utrošo skoraj soglasno ponovno izvolili za predsednika in sek-retarja ZSSS. \f torek^ 10. decembra, so povsod po svetu zaznamovali dan človekovih pravic. Člani ZSSS smo to storili točno opoldne, ko smo se zbrali pred zgradbo parlamenta v Ljubljani. S krajšo manifestacijo smo želeli povedati, da je pravica do dela ena najpomembnejših človekovih pravic. V Sloveniji je še kako kršena, saj je brezposelnost velika, plačilo za delo pa prevečkrat ne zagotavlja socialne varnosti. Upajmo, da so parlamentarci opazili naša gesla in se zamislili nad njihovimi sporočili. Sodeč po listinah in volitvah je ta kongres *a Svobodne sindikate prelomnica glede enotnega delovanja in dobra popotnica za zahtevne naloge v prihodnjem petletnem obdobju. Po esedah Dušana Semoliča pa si bo ZSSS prizadevala, da v Evropi ne bi bila prepoznavna le po hitri gospodarski rasti, ampak tudi P° spoštovanjuclelavskih pravic, poštenih pla-cah in solidarnosti med delavci. 4. kongres ZSSS ZSSS - kredibilna in spoštovanja vredna delavska organizacija V Ljubljani je bil v četrtek, 5. decembra, 4. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Njegovo geslo je bilo »Čas je za vizijo, odločnost, enotnost, trdnost, solidarnost..., za čas, ki prihaja«. Delegati so najprej sprejeli poročilo o delu med dvema kongresoma in poročilo nadzornega odbora. Potrdili so nov program in šest posebnih resolucij ter več posebnih sklepov. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve statuta ZSSS. Predsednik ZSSS bo še naprej Dušan Semolič, sekretar pa Milan Utroša. Delegati so za vse odločitve glasovali skoraj soglasno, kar pomeni, da je kongres verjetno prelomnica glede enotnega delovanja ZSSS in dobra popotnica za zahtevne naloge v prihodnjem petletnem obdobju. Pred začetkom kongresa so si udeleženci ogledali videofilm o delovanju ZSSS od 3. do tega kongresa. Pokazal je, da seje ZSSS razvila v spoštovanja vrednega socialnega partnerja, ki svojo moč črpa iz zaupanja svojega članstva in aktivnosti sindikalnih zaupnikov. Po zaigrani Internacionali je Dušan Semolič pozdravil delegate in goste. Se posebej je pozdravil: predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, ministra za delo Vlada Dimovskega, predsedujočega eko-nomsko-socialnemu svetu Miho Graha, predsednika Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe Ivana Dolničarja, predsednika Zveze upokojenskih društev Vinka Godca, predsednika Delavske zveze Miloša Pavlico, predsednika KNSS Draga Lombarja, predsednika Pergama Dušana Rebolja, predsednika Konfederacije 90 Borisa Ma-zalina, glavnega tajnika SVIZ-a Branimirja Štruklja, predstavnika Delavske hranilnice. Za domačimi je pozdravil še goste iz tujine: namestnika generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov (EKS) Erika Carlslunda, vodjo koordinacijske enote Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov (ICFTU) za Srednjo in Vzhodno Evropo Huberta Cambierja, predsednika Avstrijske zveze sindikatov (OGB) in EKS Fritza Verzetnitscha, predstavnike sindikalnih central Madžarske, Makedonije, Nemčije, Češke, Črne gore. Danske, Francije, Hrvaške, Italije, Kosova, Poljske, San Marina in Srbije, Avstrijske Štajerske in Koroške ter Furlanije Julijske krajine, predstavnika Fundacije Friedricha Eberta in nemške ambasade na Dunaju. Semolič seje za dobro opravljeno delo in sodelovanje zahvalil tudi sodelavcem, izvršnim sekretarjem, strokovni službi, območnim organizacijam. Spom- nil je tudi na dva umrla člana predsedstva, Ivana Kramerja in Dušana Kampjuta. O sociali ne bodo odločali gospodje iz Svetovne banke Po izvolitvi organov in sprejemu poslovnika so delegati in gostje poslušali Dušana Semoliča. Govor smo objavili že v prejšnji številki, tokrat objavljamo nekaj poudarkov, ki so poželi aplavz delegatov. Dušan Semolič Ohraniti delovno mesto, dobiti delo, prejemati dostojno plačo, delati na delovnem mestu pod pogoji, ki ne načenjajo zdravja, kjer se spoštuje človeško dostojanstvo in kolektivne pogodbe, dobiti ob zaključku delovne dobe dostojno pokojnino - to so zahteve in pričakovanja našega članstva. Delavci pričakujejo, da se bodo njihove plače približevale evropskemu povprečju, saj tudi od njih zahtevajo delo po evropskih normah ter evropsko kakovost in produktivnost. Zaradi tega je treba čim prej sprejeti tudi zakon o udeležbi zaposlenih pri delitvi dobička. Pogajanj se delodajalci otepajo na različne načine. Najprej zahtevajo sprejetje dogovora o politiki plač, ko je ta sprejet zahtevajo še zakon o delovnih razmerjih, za njim še zakon o kolektivnih pogodbah. Tej logiki ZSSS nasprotuje, saj delavci s svojo plačo ne morejo čakati. Tudi dobički ne čakajo, ampak rastejo iz dneva v daH' Obsojanja vredni so zapleti, ki jih doživljajo kolegi iz Sindikata KNG. Po dolgih in trdih po' gajanjih, ko so se kredibilni pogajalci že uskladili, je nekdo iz ozadja dejal, tega ne boste podpisali. Gostje kongresa med poslušanjem Internacionale (spodaj z desne) Fritz Ver-zetnitsch, Erik Carlslund, Hubert Cambier, Karl Feldengut, Clemeus Rode, Peter Michalzyk, Roberto Treu in Andrzej Adamczyk. iTfl 1 kije bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 'It F 1M lv IH I lUmiKl1 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • OdgovomiurednikFranoekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 . Tisk: DeloTCR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Zaplet je nastal tudi v trgovini, kjer delodajalci uveljavljajo potrebo po nedeljskem obratovanju, in dokazujejo, da je to rentabilno. Ko pa naši sindikati za to delo zahtevajo večje plačilo in se pogajanja začnejo, pa prižgejo rdečo luč. Delodajalci trdijo, da bi malo večje plačilo uničilo trgovce. ZSSS podpira prizadevanja Sindikata delavcev trgovine Slovenije za povečanje dodatka za delo ob nedeljah in praznikih. Gospodje (k sreči ne vsi) pogosto trdijo, da ni denarja za odpravnine odpuščenim delavcem, ko gre zanje, pa vedno najdejo denar, kijih pelje v raj. To so do neba vpijoči problemi in krivice. Aprila so gospodje iz Svetovne banke poslali v Slovenijo sporočilo, da je treba znižati transfere za socialne namene. Ti gospodje se na dobiček spoznajo, vendar bomo o socialnih trasferih odločali Slovenci sami in pri tem bo sodelovala tudi ZSSS. Če so nekateri sindikalisti prejšnja leta iz ideoloških razlogov ovirali sodelovanje med sindikati, je sedaj tega vedno manj. Država včasih s svojimi nerazumnimi določili spodbuja konflikte med sindikati, sama pa si pi-latovsko umiva roke. ZSSS je pripravljena sodelovati z vsemi sindikati, se z njimi povezovati in združevati. Bitka za splošno kolektivno pogodbo ni prava bitka, ki bi prinesla korist zaposlenim, niti tistim, ki so najslabše plačani. Le na videz bi krepila vplivnost sindikalnih central, hkrati pa kot podpisnika kolektivnih pogodb ohranjala gospodarsko zbornico, v kateri je po zakonu obvezno članstvo, in ji tako ohranjala položaj privilegiranega partnerja. Biti moramo bolj zanimivi za mlade delavce. Še naprej moramo krepiti moč ZSSS, kije v zaupanju članov, v znanju, v medsebojni pomoči, v solidarnosti, enotnosti in trdnosti. Moč ZSSS je tudi v sposobnih in pokončnih sindikalnih zaupnikih, v strokovni in razvejani mreži območnih organizacij, v sodelovanju v Evropski konfederaciji sindikatov, v iskanju zaveznikov v vseh parlamentarnih strankah in drugih organizacijah civilne družbe ter v krepitvi demokratičnih odnosov med člani. Od gostov je na kongresu prvi nastopil Vlado Dimovski. Dejal je, da Slovenija postaja normalna evropska država, ki temelji na socialni pravičnosti in ekonomski učinkovitosti. Med tema dvema kategorijama je nujno najti ustrezno ravnotežje, Slovenija pa je v zadnjem času storila korak naprej v tej smeri. Kljub temu pa jo čaka na tej poti še nekaj pomembnih nalog. Opozoril je, da sta socialni dialog in socialno partnerstvo temelj demokratične družbe in je zato potrebno temeljna vprašanja reševati s konsenzom. V Sloveniji so vsi socialni partnerji dosegli konsenz ob sprejemanju novega zakona o delovnih razmerjih, zato se tudi njegovo uresničevanje tiče vseh. Ko je govoril o varnosti in zdravju pri delu, je Dimovski dejal, da preveč delavcev odhaja v Pokoj s trajnimi okvarami, mnogi pa morajo za-radi njih celo v predčasni pokoj. Po njegovih besedah je zakon dobro izhodišče za izboljšanje 'azmer na tem področju. Delodajalci se morajo zavedati, da so odgovorni za varno delo sleherna delavca. . Minister seje zavzel tudi za konstruktiven so-C|alni dialog o plačni politiki. Opozoril je, da družba s takšno socialno-ekonomsko strukturo, kakršna je pri nas, potrebuje dolgoročen dogovor oziroma socialni sporazum, ki bo zagotovil stabilen razvoj. Po njegovih besedah so socialni partnerji pri pripravi socialnega sporazuma že daleč. Izrazil je upanje, da ga bodo kmalu uskladili. Dimovski se je ZSSS zahvalil tudi za kakovostno sodelovanje v ekonomsko-socialnem svetu. Erik Carlslund je dejal, da se Evropa sooča z dvema vprašanjema: s širitvijo Evropske unije ter z novo opredelitvijo nalog njenih institucij. Obe vprašanji sta še kako pomembni tudi za sindikate. Evropska konfederacija sindikatov se zavzema za širitev Evropske unije, pa ne samo zaradi gospodarskih vprašanj in več- Vlado Dimovski ra utemeljiti tudi evropski sistem industrijske demokracije in okrepiti vlogo in pomen socialnega dialoga in socialnega partnerstva. Carlslund je povedal, da Evropska konfederacija sindikatov, ustanovljena leta 1973, združuje 76 nacionalnih sindikalnih central in 11 evropskih panožnih federacij iz 35 držav, ki imajo skupaj preko 60 milijonov članov. »Tako je Evropska konfederacija sindikatov dosegla enotnost evropskega delavstva,« je dejal. Ker se sindikati uspešno soočajo z izzivi, se njihova vloga med socialnimi partnerji povečuje. Sindikati morajo biti kos enotnemu trgu in eni valuti, pa tudi strategiji pogajanj z delodajalci. Sindikati, povezani v Evropsko konfederacijo sindikatov, se uveljavljajo kot pomembna in enotna sila na evropski ravni - samo tako so lahko uspešni v prizadevanjih za Evropo po meri ljudi. Hubert Cambier je udeležence pozdravil v imenu Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov (ICFTU) Povedal je, da ICFTU združuje 158 milijonov delavcev iz 150 držav. Petindvaj- Pavle Vrhovec jega trga, temveč tudi zato, ker ima Evropa prvič v zgodovini možnost združitve na demokratičnih vrednotah, kar bo prispevalo k njenemu razvoju in miru. Sindikati si prizadevajo, da bi bila socialna dimenzija pri širitvi Unije ustrezno upoštevana. Opozoril je na zgodovinsko razsežnost širitve in izrazil upanje, da bodo pogajanja za vključitev prve skupine kandidatk končana pravočasno. Evropska ustavna pogodba bo ljudem dajala pravico do dela Govoril je tudi o novi ustavni pogodbi Evropske unije. Po njegovih besedah je pomembno, da Unija dobi ustavno pogodbo, ki bo dovolj socialna, med prednostnimi pravicami ljudi pa mora biti pravica do dela. Nova »evropska ustava« mo- set sindikalnih organizacij iz držav srednje in vzhodne Evrope je povezanih v koordinacijski odbor pri ICFTU. Le-ta si prizadeva, da bi se mednarodni standardi na področju dela uresničevali v praksi. Govoril je tudi o prizadevanjih ICFTU za zaščito delavskih pravic in za zmanjševanje revščine. Konfederacija si prizadeva različne mehanizme mednarodnih posvetovanj uporabiti za vplivanje na tiste, ki sprejemajo odločitve. »Skupaj smo močnejši,« je dejal Cambier, se zavzel za širitev in poglobitev sodelovanja obeh organizacij, ICFTU pa bo ZSSS pomagala, če bo pomoč potrebna. Fritz Verzetnitsch seje ZSSS in Dušanu Semoliču zahvalil za izredno dobro sodelovanje z Avstrijsko zvezo sindikatov (OGB) in EKS. Dejal je, da imata oba sindikata podobne probleme, saj se borita za zaščito delavskih pravic, višji stan- dard delavcev in boljše delovne pogoje. Po njegovih besedah oba sindikata tesno sodelujeta in delata eden z drugim. Opozoril je, daje širitev Evropske unije pred vrati. Sindikati v Evropi so že sedaj močni, če bodo še naprej uspešno sodelovali pa bodo še močnejši, zato bodo lažje dosegli svoje cilje. Vinko Gobec je kongres pozdravil v imenu slovenskih upokojencev. Dejal je, da so delavci in upokojenci skupaj marsikaj dosegli; Oblast jih je poskušala razdeliti, vendar ji ni uspelo. Tako je danes pokojninski sistem reformiran bolj po meri upokojencev in delavcev, kot je vlada sprva predlagala. Po Godčevih besedah v Sloveniji ne bi smeli zmanjševati socialnih in delavskih pravic, pač pa bi morali povečevati gospodarsko aktivnost in bruto domači proizvod. Potem bo bolje zaposlenim in upokojencem. Opozoril je, da so socialne razlike v Sloveniji prevelike, do njih pa ne prihaja na osnovi poštenega dela in poslovanja, temveč na podlagi kraje družbenega premoženja in raznih malverzacij. Dejal je, da mora Slovenija vstopiti v Evropo pokončno in ne klečeplazniško. Izrazil je pripravljenost za sodelovanje v aktivnostih ZSSS, ki sojih upokojenci že dosedaj podpirali. Miha Grah je dejal: »Že od nekdaj se zavedam, da delavec v obratovalnici ali podjetju ni nujno zlo, temveč prvi pogoj za uspešno delo in poslovanje podjetja. Delavci in delodajalci skupaj ustvarjamo dodano vrednost, zato je nujno tudi socialno partnerstvo med nami. Delavcem in delodajalcem jc skupna kritičnost do države, ki bi morala biti bolj racionalna. Potratnost in slabo delovanje pravne države na svoji koži najbolj občutijo delavci in delodajalci. Visoko cenim delo ZSSS, zato kongresu želim čim bolj uspešno delo.« Majda Celcer je kot predsednica verifikacijske komisije sporočila, daje na kongresu 128 od 133 delegatov ali 96,3 odstotka in da najvišji organ lahko veljavno sklepa. Uspešno uresničevali začrtane cilje Ker so obširno pisno poročilo o delu med kongresoma udeleženci prejeli že prej, je izvršni sekretar Pavle Vrhovec predstavil le dele iz palete dosežkov in dejavnosti v minulem mandatnem obdobju. Povedal je, daje ZSSS nadaljevala na prejšnjih kongresih začrtane cilje in jih sproti dopolnjevala z novimi nalogami. Njeni najpomembnejši projekti v zadnjih letih so bili sprejem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakona o delovnih razmerjih, boj za dosego večjega scxlelovanja delavcev pri upravljanju podjetij, kolektivna pogajanja in sooblikovanje politike plač, mednarodno in medsindikalno sodelovanje ZSSS in s tem v zvezi aktivno vključevanje v evropske integracijske tokove. Pokojninska reforma je po prizadevanjih ZSSS postala boj za pravičnejšo medgeneracijsko pogodbo za varno starost. Sindikati so preprečili uvedbo obveznega naložbenega pokojninskega zavarovanja, ki bi pomembno znižala raven minimalnih zajamčenih pokojnin. S podpisom dogovora o pokojninski reformi je ZSSS dosegla ustrezne upokojitvene pogoje in raven pokojnin za slovenske delavce. Mlada generacija je dobila možnost sklenitve dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, za katero so uvedene velike davčne olajšave. Za dodatna pokojninska zavarovanja so začeli delodajalci sklepati kolektivne pogodbe s predstavniki zaposlenih. Vsa ta prizadevanja je ZSSS začela že pred tretjim kon- gresom, politični pogoji za sprejem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so postali uresničljivi šele konec leta 1999. Zakon o delovnih razmerjih, sprejet aprila letos, je prav tako plod trdih pogajanj Zveze. ge, kot na primer tiste o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa so morale kompromisno slediti novim razmeram. Hitrejša gospodarska rast in prilagajanje gospodarskemu položaju razvitih držav Evropske unije sta cilja, ki si ju je zastavila ZSSS. Država je bogata, če so bogati njeni državljani, pr' čemer ni merilo le povprečje, saj je bogastvo zelo nepravično razporejeno. Kapital mora imeti znane lastnike, v proces privatizacije pa morajo biti vključeni tudi delavci; denar od prodaje državnega premoženja ne sme biti namenjen potrošnji, tuji prevzemi morajo ščititi interese delavcev - vse to so načela ZSSS. Delavsko delničarstvo, prestrukturiranje gospodarstva in soupravljanje delavcev so med pomembnejšimi nalogami ŽSSS v tem in prihodnjih mandatih. Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij so delodajalci, tudi lastniki tujih družb v Sloveniji, v preteklih letih poskušali večkrat zmanjšati, vendar je ZSSS uspešno ustavila vse poskuse. Spre' * ^ m . 'J’ Lučka Bezlaj Skok Bojan Hribar Jože Miklič Na začetne liberalne ideje delodajalcev o ureditvi trga dela sindikati niso mogli pristati in so se proti njim ostro borili. Rezultat so zvišane ravni zagotavljanja nekaterih pravic, ki so bile prej le v splošni kolektivni pogodbi, sedaj pa so zapisane v zakonu, kot je recimo pogodba o zaposlitvi. Nekatere že uveljavljene pravice so s tem zakonom uspešno ohranjene, dru- membe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju je najprej zahtevala Gospodarska zbornica Slovenije. Želela je zmanjšati število članov sveta delavcev na tri, v celoti pa naj bi se odpravil0 predstavništvo delavcev v nadzornih svetih manj' ših družb in močno okrnilo v srednjih gospodarskih družbah; odpraviti so želeli inštitut delavskega direktorja in možnost profesionalnega opravljanja funkcije člana sveta delavcev brer soglasja delodajalca. To jim ni uspelo, zato j° za njimi poskušala vlada. Taje s spremembam' zakona o gospodarskih družbah želela odpraviti pravico zaposlenih do svojih predstavnikov v nadzornih svetih gospodarskih družb. Tudi ta poskus je ZSSS s pomočjo Evropske konfedera-cije sindikatov ustavila in dosegla kompromis, po katerem imajo sedaj delavci najmanj tretjino in največ polovico predstavnikov v nadzornih svetih družb. Zaradi različnih mnenj v posameznih sindikatih javnega sektorja pa ustavne določbe o sodelovanju delavcev pri upravljanju v javnih zavodih še niso zakonsko urejene. Plače so ekonomska in socialna kategorija. ZSSS si prizadeva za takšno plačno politiko v državi, ki bi delavcu in njegovi družini zagotavljala socialno in materialno varnost. Temu je namenjen tudi mehanizem minimalne plače, ki je bil uzakonjen na pobudo in zahtevo ZSSS. Zveza je bila tudi pobudnik uveljavitve 13. plače, ki jo sedaj dobiva že več kot 11 odstotkov zaposlenih. Temelj plačne politike so kolektivne pogodbe dejavnosti. Osnovna plača kot cena delaje temelj novega modela plačne politike v Sloveniji. S po-uiočjo strokovnjakov je ta model ZSSS sama pri- Drago Ščernjavič Pravila in vanj vgradila evropsko formulo usklajevanja osnovnih plač z rastjo življenjskih stroškov in bruto domačega proizvoda. Povečevanje zaposlenos-ll- večji tehnološki razvoj v nuši državi, izobraževanje in obveščanje zaposlenih, njihova pravna varnost in urejen delovni čas, pravičnejša davčna politika in zagotovitev zdravega in varnega delovnega okolja so prednostne naloge, ki jih je ZSSS tudi tokrat sproti uresničevala. Juliju I999 je bil sprejet zakon o varnosti in zdravju pri delu, v katerega je bila vključena vrsta Pripomb ZSSS. Tako mora od začetka letošnjega eta vsak delodajalec v sodelovanju z zaposle-U|mi izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja, bo pomemben kakovosten premik k varova-nJU zdravja zaposlenih. Mnoge pravice, ki se zdijo delavcem sa-?®“™evne, so plod trdega sindikalnega bo ja SSS in njenih članov. Takšno je recimo tudi Prašanje organiziranja prehrane in pol-r|u odmor med delovnim časom, večja skrb v H^^de, ureditev stanovanjskih razmer rzavi in prizadevanja, da osnovno zdrav- stven( Sergej Čas V obdobju med kongresoma je ZSSS ostala odprta za sodelovanje in dialog s socialnimi partnerji in vsemi drugimi institucijami. Tako je razvijala povezave s parlamentom, sodelovanje v organih upravljanja zavodov za področje socialnega zavarovanja, dialog v ekonomsko-soci-alnem svetu in neposredno sodelovanje z vlado in drugimi državnimi organi, stike z delodajalskimi organizacijami ter drugimi sindikalnimi organizacijami in mednarodnimi sindikalnimi institucijami. Eden pomembnejših dogodkov je bil marca 1999, ko je bila ZSSS sprejeta v polnopravno članstvo EKS. Postala je edina slovenska članica te konfederacije in seje takoj aktivno vključila v vrsto njenih delovnih teles in odborov. V njih sodeluje pri oblikovanju predlogov in stališč, hkrati pa dobiva informacije in gradiva o evropskem pravnem redu ter o delovnopravnih in socialnih vprašanjih. Izkušnje, ki jih ZSSS pridobiva z mednarodnim, tudi bilateralnim sodelovanjem, so še dragocenejše sedaj, ko prihaja Slovenija v Evropo in postajajo vse bolj pomembne razprave o prostem pretoku delovne sile, transnacionalnih sindikalnih pravicah, zakonodaji in podobnem. V poslanici ob desetletnici ZSSS je generalni sekretar EKS Emilio Gabaglio med drugim zapisal, da je ZSSS že na začetku izbrala pravo pot za demokracijo, gospodarski napredek in socialno pravičnost. Pozval je k nadaljnji evropeizaciji sindikalnega gibanja in ustvarjanju skupnih vrednot. ZSSS je postala kredibilna organizacija, kar dokazujejo rezultati javnomenjskih anket. Tudi sindikalni kolegi iz tujine se o ZSSS zelo pohvalno izražajo, še posebej po sprejetju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. O poročilu je razpravljala le Romana Oman. predsednica odbora za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS. Ta odbor je bil ustanovljen februarja lani in je stalno delovno telo, ki se ukvarja z aktualno problematiko zaposlenih žensk. Omanova je najprej izrazila nestrinjanje z mestom, ki gaje odbor za enake možnosti dobil v poročilu. Njegovo delo je namreč predstavljeno v poglavju o procesu pridruževanja Evropski uniji. Ali tja spada? je dvomeče vprašala. Menila je, daje bil odbor v kratkem času svojega delovanja aktiven in uspešen, saj je vsaj polovica članov sindikata žensk. Sindikat bi se, po njenih besedah, moral prvi in z vsemi sredstvi boriti za enake možnosti. Te naj bodo skupna naloga, ne pa prevlada nekoga nad nekom, je zaključila. Poročilo o delu ZSSS med 3. in 4. kongresom in poročilo nadzornega odbora so delegati soglasno sprejeli. V poročilu nadzornega odbora je med drugim zapisano, da bo v ZSSS poleg spoštovanja določil pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju potrebno okrepiti tudi aktivnosti na vseh ravneh sindikalne organiziranosti za povečanje števila članov in s tem za povečanje temeljnega finančnega vira - sindikalne članarine. Metka Roksandič je predstavila postopke evidentiranja in kandidiranja. Nato so delegati na tajnih volitvah (na njih je sodelovalo 123 delegatov) za predsednika ZSSS s 121 jglasovi izvolili Dušana Semoliča, za sekretarja ZSSS pa s 119 glasovi Milana Utrošo. V sedemčlanski nadzorni odbor ZSSS pa so bili izvoljeni: Darinka Auguštiner, Ivica Gnezda Šuligoj, Saša Jenko, Oskar Komac, Mojca Košir, Klementa Euketa in Tatjana Mlakar. Predlog programa ZSSS in resolucije je delegatom predstavil Gregor Miklič. Dejal je, da je bil prvi program sprejet leta 1990, ko še ni bilo jasno, kako bo potekala tranzicija pri nas. »Stari program je povozil čas, zato ZSSS potrebuje novega,« je dejal. Uzakoniti ekonomsko-sociaini svet Osnovna programska naloga ZSSS je bila, je in bo ostala varovanje in izboljševanje socialno ekonomskega in gmotnega položaja ter pravic delavcev iz dela. Ustvarjanje pogojev za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, za vame in zdrave delovne razmere in življenjsko okolje ter kvalitetno družinsko življenje - vse na naj višji evropski ravni, so neposredni cilji, ki si jih bo ZSSS s svojim delovanjem na vseh ravneh svoje organiziranosti prizadevala doseči. ZSSS si bo prizadevala, da bi ti cilji in naloge postali skupni cilji države, delodajalcev in sindikatov, pri čemer pa bo uporabila vsa sredstva, kijih ima po ustavi in ratificiranih mednarodnih pogodbah. Ko je Miklič govoril o politični in ekonomski demokraciji, je dejal, daje Slovenija sicer po ustavi demokratična, pravna in socialna država, vendar vse institucije še ne delujejo na takšni ravni, da bi delavci in njihove organizacije lahko uveljavljali svoje legitimne socialno-ekonomske, pravne, gmotne in druge interese. Zato bo ZSSS v organih države, še zlasti v državnem zboru, državnem svetu in vladi, uveljavljala predloge, pobude in stališča, ki bodo članom sindikatov in drugim delavcem ter njihovim družinam zagotovili takšno raven so-cialno-ekonomskih pravic, ki bo ustrezala gospodarski, politični in socialni razvitosti slovenske države in njenemu položaju v Evropi in svetu. »Ekonomsko-sociaini svet mora dobiti zakonske podlage za svoje delovanje,« je poudaril Miklič. »Postati mora najpomembnejši organ socialnega dialoga in usklajevanja med delodajalskimi organizacijami in sindikati ter med delodajalskimi in sindikalnimi organizacijami na eni strani ter vlado na drugi strani.« ZSSS bo s svojim delom preko ekonomsko-socialnega sveta tvorno posegala v odločanje o zakonskih predlogih in drugih aktih vlade in državnega zbora, ki so pomembni za delojemalce. Poleg tega pa mora imeti ekonomsko-so-cialni svet pravico do predlaganja zakonov. Miklič je govoril tudi o pomenu soupravljanja delavcev pri upravljanju družb in zavodov. ZSSS bo skupaj s sindikati dejavnosti ustvarjala pogoje za usposabljanje delavskih predstavnikov v različnih organih soupravljanja in za njihovo učinkovito delo. Ustanavljanje evropskih svetov delavcev v multinacionalnih družbah mora biti sestavni del teh prizadevanj. Ekonomski in socialni razvoj države mora po Mikličevih besedah temeljiti na dolgoročnih razvojnih dokumentih, kijih mora v sodelovanju z najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in sindikati ter strokovnimi institucijami pripraviti vlada, sprejeti pa državni zbor. Strategija industrijskega razvoja, strategija razvoja storitvenih dejavnosti in druge razvojne strategije morajo vsem, ne glede na lastniško strukturo, zagotoviti konkurenčne pogoje poslovanja in razvoja. Davčni sistem in davčna politika morata predvsem pospeševati razvoj in šele nato zagotavljati financiranje države in lokalnih skupnosti. Obdavčiti je treba premoženje, ki presega normalne potrebe prebivalcev Slovenije in njihovih družinskih članov. O tem, kaj je »normalno«, pa mora biti doseženo soglasje med socialnimi partnerji. Zlasti je treba obdavčiti premoženje, ki ni v funkciji. Samo tako bo davčni sistem spodbujal lastnike k opravljanju gospodarskih funkcij. Obdavčitev dobička gos- Milan Utroša dela, ki j im zagotavljajo dostojanstvo ter zdrave in varne delovne razmere, hkrati pa njim in njihovim družinam omogočajo kakovostno in človeka vredno življenje. Naloga ZSSS in njenih članov je izvajanje stalnega pritiska za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja delavcev. Ta pritisk mora biti dvojen: na državne organe, da nenehno zagotavljajo ustrezne zakonske in ekonomske pogoje za rast in razvoj gospodarskih dejavnosti ter javnih služb, in na delodajalce, da te pogoje v svojem poslovanju in razvoju tudi dejansko izrabijo oziroma uresničijo. Pri obdavčitvi osebnih prejemkov (pri dohodnini) se mora po Mikličevih besedah ZSSS zavzemati, da plače in drugi osebni prejem- V'* Ladi Kaluža Edi Vivoda podarskih družb pa mora stimulirati vlaganja v razvoj najsodobnejših tehnologij, organizacijo dela, znanje in druge dejavnike razvoja. Tudi tuji kapital mora prispevati k povečanju dodane vrednosti, k uvajanju sodobnih tehnologij in k zagotavljanju novih trgov. ZSSS pa nasprotuje takšnemu tujemu kapitalu, ki bi vnašal v Slovenijo zastarele in okolju škodljive tehnologije in ki bi zahteval le manj usposobljene in izobražene delavce. Svobodni sindikati bodo podpirali predvsem tuja vlaganja, ki bodo temeljila na neposrednih investicijah. Kar zadeva socialno-ekonomski položaj in pravice delavcev, je Miklič poudaril, da ZSSS ne more pristajati na to, da bodo delavci v Sloveniji imeli trajno bistveno slabše pogoje dela kot delavci v bolj razvitih državah Evrope. V razmerah globalizacije je za delavce najpomembneje, da delodajalci poskrbijo za takšne pogoje Delegati so listine sprejeli z dvigom glasovalnih lističev. ki do zneska minimalne plače ne bi bili obdavčeni. Prav tako bo ZSSS nasprotovala obdavčitvi prejemkov, ki imajo značaj odškodnin, pogodbenih kazni in socialnih pomoči. Učinki manjših davčnih obremenitev osebnih prejemkov morajo biti enakomerno porazdeljeni med delavce in delodajalce. Delavcem se morajo zvišati čiste plače in drugi osebni prejemki, delodajalcem pa zmanjšati stroški dela. Polnopravno članstvo Slovenijo v Evropski uniji po Mikličevih besedah za ZSSS in vanjo združene sindikate ni cilj, temveč sredstvo za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, njihovih družin in vseh prebivalcev Slovenije. ZSSS kot najbolj reprezentativna sindikalna organizacija v Sloveniji bo neposredno in preko Evropske sindikalne konfederacije tvorno sodelovala v organih in institucijah Unije in tako prispevala k njenemu nadaljnjemu razvoju kot zveze držav, v kateri bodo med človekove pravice in svoboščine vključene tudi socialno-ekonomske pravice. »Plačilo za delo mora delavcu in njegovi družini zagotoviti človeka vredno življenje,« je p°' udaril Miklič. ZSSS bo storila vse, da bodo pl:1' če najslabše plačanih delavcev rasle hitre.je kot plače drugih delavcev, tako da se bodo razmerja med najbolje in najslabšc plačanimi de' lavci postopoma zmanjševala. ZSSS se bo borila, da bi v celoti plače zaposlenih po kolektivnih gosti so bili tudi Borut Pahor, Drago Lom-°ar 'm Branimir Štrukelj. Volitve so delegati opravili med odmorom. P°godbah realno rasle. Znesek osnovne plače za Polni delovni čas najmanj zahtevnega dela se mo-''u Postopoma izenačiti z zneskom minimalne pla-^ za polni delovni čas. Miklič je poudaril tudi, da morajo biti vsake-'JHi delavcu zagotovljeni varni in zdravi pogoji el>2855 mora s svojimi aktivnostmi krepiti moč vi integriteto sindikatov dejavnosti, ki so njeni vlni' terjih spodbujati k povezovanju in združevanju. Sindikati dejavnosti pa morajo krepiti in zagotavljati pogoje za njeno nemote-n° delovanje,« je dejal Miklič. Zavzel se je za razširitev in poglobitev sodelovanja z Evropsko S|ndikalno konfederacijo, ki lahko pomembno Pfspeva k še bolj učinkovitemu delu ZSSS na ntnogjfi področjih. 5? Povezovanje in združevanje s,ndikatov del^ ra/Prav' ie Bojan Hribar dejal, da v ZSSS nje pet sindikatov javnega sektorja. Ena od al Pomembnejših nalog, kijih čaka, je uveljav-. nJe novega plačnega sistema v javnem sek-jav U ',*ac*a Je želela poenotiti plačni sistem v hk 0111 sektor.iu in ga narediti transparentnega, kij., ^a ukiniti razlike med plačami za iste po-m ter stimulirati nagrajevanje bolj uspešnih. lav 1 ■ a^n' sistem naj bi veljal za vse - za de-,n funkcionarje. Zakon pa ima žal vrsto sla- Kongres je učinkovito vodil predsednik delovnega predsedstva Valter Vodopivec. bosti in hkrati zmanjšuje moč kolektivnega dogovarjanja, čeprav morajo biti kolektivne pogodbe dejavnosti temelj plačne politike. »Sedaj poskušamo rešiti, kar se rešiti da,« je dejal Hribar in opozoril, da trenutno potekajo pogajanja o skupni metodologiji. Po njegovih besedah je sindikatom uspelo strniti svoje vrste in oblikovati skupno pogajalsko skupino. Njihova ambicija je, da bi v pogajanjih prišle v ospredje razlike v dejavnostih. Hribarje podprl program ZSSS v tistem delu, ki govori o sodelovanju sindikatov. Ivan Sotošek je govoril o problematiki zdravstva. Dejal je, da osebni zdravniki pišejo v glavnem samo še napotnice, s katerimi morajo bolniki več mesecev čakati na pregled v specialističnih ambulantah. Zavzel se je za povečanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po njegovem mnenju tudi predstavniki ZSSS v organih zdravstvene zavarovalnice niso storili dovolj za ureditev razmer ali pa so nemočni. Predlagal je, da bi v delo invalidskih komisij vključili laike, delo teh komisij pa bi bilo treba bolj nadzorovati. Lučka Bezlaj Skok je opozorila na probleme, ki tarejo delavce v družbah za varovanje. V marsikateri od teh družb ne spoštujejo panožne kolektivne pogodbe. Navedla je celo vrsto konkretnih nepravilnosti in kršitev delovnopravne zakonodaje, ki se ji delavci nc morejo učinkovito postaviti po robu, ker so njihova delovna mesta razpršena. Zato lahko njihove pravice zaščiti samo sindikat. Jože Miklič je opozoril, daje največja težava pri zaščiti delavskih pravic sindikalna razdrobljenost. Zato je podprl prizadevanja za povezovanje sindikatov in za čim bolj racionalno organiziranost ZSSS na vseh ravneh. Po njegovih besedah je samo ustrezna organiziranost jamstvo za uresničitev programa. V tem mandatnem obdobju bi si morali zadati za cilj, da bi vzpostavili vsaj strateške interesne skupine. Na Dolenjskem in v Beli krajini so že doslej upoštevali prizadevanja za bolj racionalno organiziranost ZSSS, vendar pa so pri tem ostali osamljeni. Konrad Breznik je opozoril na nevzdržen eko- nomski položaj upokojencev, ki prejemajo najnižje pokojnine. Po njegovih besedah se povprečne pokojnine glede na povprečno plačo nižajo. Če je še pred slabim desetletjem povprečna pokojnina dosegla okoli 80 odstotkov povprečne plače, je lani povprečna pokojnina zaostajala za povprečno plačo že za blizu 30 odstotkov. Po Breznikovih besedah prejema manj kot 30.000 tolarjev mesečne pokojnine 19.000 upokojencev, manj kot 50.000 tolarjev okoli 54.000 upokojencev in manj kot 100.000 tolarjev preko 290.000 ali okoli 60 odstotkov vseh upokojencev. Varstveni dodatek prejema okoli 47.500 upokojencev. Breznik je spregovoril tudi o povečevanju članstva v sindikatu upokojencev, ker mnogi sindikalni zaupniki in člani po upokojitvi zapustijo sindikalne vrste. V nekaterih sindikatih dejavnosti pa ustanavljajo upokojenske sekcije, kar se Brezniku ne zdi smiselno. Drago Ščernjavič je opozoril na probleme, s katerimi se srečujejo delavci v javnem sektorju. Spregovoril je zlasti o metodah in načinih dela sindikata in poudaril, da delavce zanimajo samo konkretni rezultati. Doro Hvalica seje zavzel za sodelovanje, povezovanje in združevanje sindikatov. Deklaracije o povezovanju v EU so žal marsikdaj lepše od krute realnosti. Deklarativno se govori o štirih pravicah v Evropski uniji, kruta resnica pa bo drugačna. Marsikdaj tudi zahteve za harmonizacijo naše zakonodaje z Unijino izkoriščajo za zavajanje delavcev. Menil je, da bi programi političnih strank morali nastajati na osnovi spoznanj sindikatov o razmerah v realnem življenju in ne obratno. Franci Bratuša je opozoril, da zakonodaja daje prevelike možnosti zaposlovanja preko študentskih servisov in zato študentje delavcem odžirajo delovna mesta. V nekaterih podjetjih se preko študentskega servisa zapolnjujejo že domala vsa prosta delovna mesta. Opozoril je na probleme invalidnih delavcev, saj denimo status invalida tretje kategorije delavcem v praksi prav nič ne pomaga in so zaradi tega mnogi samo prikrajšani. Lazo Radenovičje govoril o problemih, s katerimi se srečuje sindikat državnih in družbenih organov, kjer so po njegovih besedah razponi plač preveliki. Zato bi bilo nujno, da se plače najnižje plačanim delavcem, med katerimi so denimo tudi delavci v pravosodju, ustrezno dvignejo. Sergej Casje opozoril, daje treba preprečiti vdor politike v javne zavode. Izrazil je bojazen, da bo ob novih volitvah v svete zavodov v njih manj predstavnikov zaposlenih in več vladnih predstavnikov. Prav tako pa je opozoril na pravilnik o napredovanju, ki velja za vse zavode enako, vendar pa ponekod delavci napredujejo, drugod pa ne. Očitno imajo v zvezi s tem predstojniki prevelika pooblastila. Zato bi bilo nujno okrepiti soodločanje delavcev v zavodih. Z lastno razpravo je ob koncu repliciral Doro Hvalica; med drugim je predlagal, naj bi Svo-bodni sindikati s svojo listo nastopili na naslednjih državnozborskih volitvah. Pogovor z dr. Miroslavom Stanojevičem s Fakultete za družbene vede Svobodni sindikati so zelo vplivni Dr. Miroslav Stanojevič, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, predava industrijske odnose in je tudi raziskovalec na fakultetnem Inštitutu za družbene vede. Nedavno je izdelal poročilo o mednarodni raziskavi o socialnem dialogu v državah kandidatkah za vstop v EU. Njene ugotovitve kažejo, da je slovensko sindikalno gibanje, zlasti zaradi ZSSS, znatno pomembnejše od gibanj v drugih državah kandidatkah. Ob prehodu iz socializma v kapitalizem se je delavsko gibanje manifestiralo zlasti v stavkah. Koliko jih je bilo in zakaj je do njih prihajalo? Stanojevič: Stavkovni val je dosegel vrh v letu 1992, ko je bilo največ stavk in tudi v njih sodelujočih. Po 1992 pa se je število stavk naglo zmanjšalo, proti koncu devetdesetih let jih skoraj ni bilo več. Ključni vzrok konfliktov v podjetjih je bilo nezadovoljstvo s plačami. Večinoma je šlo za krajše ali daljše zamike izplačil. Največ stavk je bilo v delovno intenzivnih dejavnostih in podjetjih z velikimi poslovnimi težava- mi, zlasti v kovinski in elektroindustriji, tekstilni in usnjarskopre-delovalni industriji, gradbeništvu in lesarstvu. Kdaj se je stavkovno gibanje preselilo v druge dejavnosti? Stanojevič: Ko se je stavkovno gibanje v industriji umirilo, so se konflikti zaostrili v storitvenih dejavnostih. Prelomnica je bila stavka zdravnikov, ki jo je njihov sindikat Fides (izrazito militantna organizacija) organiziral leta 1996. Po tej stavki so začele stavkati tudi druge skupine zaposlenih v javnem sektorju. Pritisk zdravnikov je povzročil velike probleme in nasprotja med različnimi interesnimi skupinami vjav-nem sektorju in tudi med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. To je bil osrednji problem socialnega dialoga konec prejšnjega in v tem desetletju. Rastoče razlike v plačah med zasebnim Delegati so pozorno poslušali pozdravne besede Erika Carl-slunda. Po razpravi je Srečko Čater, predsednik komisije za program, predlagal, naj organi ZSSS razprave upoštevajo pri svojem delu po lastnem preudarku. Ker konkretnih amandmajev k programu ni nihče predlagal, jih komisija ni sprejela. Delegati so nato soglasno sprejeli program in več resolucij: za pravico do sodelovanja pri upravljanju v javnem sektorju, o vključevanju v Evropsko unijo, o uveljavljanju pravice do počitka na dan tedenskega počitka in dneve državnih praznikov in druge dela proste dni, o uveljavljanju novega modela plačne politike in o hitrejšem gospodarskem razvoju in večji socialni varnosti. Odprta vprašanja rešili pred kongresom Predlog sprememb in dopolnitev statuta ZSSS je obrazložil Milan Utroša. Začel je z vprašanjem (med odmorom so mu ga postavili predstavniki medijev), zakaj se na kongresu nič ne dogaja. In takoj odgovoril: »To je zaradi tega, ker je kongres le zaključna faza dogodkov pred njim. Vsak od dosedanjih kongresov ZSSS je bil v primerjavi s prejšnjim korak naprej. Množice amandmajev na kongresne listine ni, ker so se ključni dejavniki v organizaciji pred kongresom uspeli dogovoriti o odprtih vprašanjih in uskladiti poglede nanje. Kongres bo tako le potrdil vse tisto, kar so člani ZSSS usklajevali od aprila, ko so se začele priprave na kongres. Kongresne listine so tako potrditev notranje trdnosti, ki bo omogočala tudi večjo odločnost pri njihovem uresničevanju. Kongres se ne sooča z novim statutom, ampak le z njegovimi spremembami. Spreminjajo se le določbe, ki bodo omogočile uspešnejše delo v odnosih z oblastjo in delodajalci. Spremembe so tudi v tem, da bo notranja organizacija postavljena tako, da bo ZSSS dosegljiva slehernemu članu. Med spremembami je treba omeniti novo sestavo izvršnega odbora predsedstva, v katerem so trije novi člani - predstavniki treh grupacij sindikatov dejavnosti (industrije, storitev in javnega sektorja). Pri teritorialni organiziranosti ni bistvenih sprememb. Dobro pa je, daje kongres o njej sprejel poseben sklep, po katerem bo treba doreči zlasti obseg storitev in zagotavljanje potrebnih sredstev. Vprašanje teritorialne organiziranosti je komisija za statut obravnavala v povezavi s spremembami ustave o vprašanju regionalizacije. Ker bo del oblasti prenesen na regionalno raven, se mora ZSSS postaviti tako, da bo lahko partner regionalnih oblasti. Na regionalni ravni statut uvaja tudi novo nalogo - oblikovanje socialnopart-nerskih organov (ekonomsko-socialnih svetov) in razvijanje socialnega dialoga. Na predlog nekaterih sindikatov dejavnosti je v statutu tudi predlog spremembe trajanja mandatov (pet namesto štirih let).« Predsednik komisije za statut Ladi Kaluža je kongresu predlagal, naj k 13. členu statuta sprejme tudi amandma odbora za enake možnosti, po katerem predsedstvo ZSSS sprejema tudi akcijski načrt s predlogi ukrepov za spodbujanje in ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških. V razpravi je Doro Hvalica predlagal, naj bi nalogo zagotavljanja enakih možnosti žensk in moških vnesli med konkretne naloge predsedstva ZSSS. Ker je statut na kongresu mogoče spreminjati le z amandmaji, je predsedujoči to zavrnil. Edi Vivoda pa je povedal, daje v statutu ZSSS nekaj členov, ki za sindikat državnih in družbenih organov (SDDO) niso sprejemlji' vi. Ta sindikat izvaja 90 odstotkov svojih nalog na državni ravni in to je treba upoštevati pri delitvi članarine. Izrazil je pričakovanje, da bodo v praksi uveljavljene rešitvi sprejemljive vse člane ZSSS. Delegati so najprej z veliko večino glasov potrdili amandma, nato pa še statut v celoti. Sprejeli so tudi posebna sklepa. S prvim so predsedstvo pooblastili, da sprejme čistopis statuta, z drugim pa so odločili, da so predsednika, sekretarja in člane nadzornega odbora izvolili po 32. členu statuta in da imajo tako petletni mandat. Kongres je sklenil predsednik ZSSS Dušan Semolič. Dejal je, daje lepo, pa tudi odgovorno biti predsednik takšne organizacije, kot je ZSSS. Delegatom seje zahvalil za zaupanje in opozoril, da delo ne bo lahko. »Kar smo v ZSSS dosegli, smo dosegli skupaj, pa tudi kar bomo dosegli, bomo dosegli skupaj,« je poudaril. »Nihče v naši Zvezi ni tako dober, kot smo dobri vsi skupaj. ZSSS si bo po Semoličevih besedah še naprej prizadevala, da Slovenija v Evropi in svetu ne bi bila prepoznavna samo po hitr' gospodarski rasti, temveč tudi po spoštovanju delavskih pravic, poštenih plačah in solidarnosti med delavci. Četrti kongres ZSSS je bil čas za oblikovanje vizije, kije v veliki meri zapisana tudi v spre' jetih dokumentih. Uresničili jo bomo z odločnostjo, enotnostjo, trdnostjo in solidarnostjo,* je na koncu dejal dosedanji in novi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Kongres so delegati končali z dolgotrajnim aplavzom. Mojca Mato* Franček Kave* Tomaž KšaiZ Fotografije: Sašo Bernard Miroslav Stanojevič ektorjem (kije izpostavljen kc urenci na tujih trgih) in javn Sektorjem so povzročale prob lric pri oblikovanju dohodkovr Politik. Kako pa bi lahko na krat orisali slovensko sindikalno gibanje? Stanojevič: V Sloveniji je š ePrezentativnih sindikah *Vez: ZSSS, KNSS, l\ .. .... .. 4.SSS, KNSS, Perj ^ontederacija 90, Alternati 1 ohdarnost. Status reprezent ''osti ima še 17 sindikatov d< j sti >n poklicev, večina jih aVuem sektorjn. Po javnomi , 'n raziskavah je bilo v si v prvi polovici devete lh let včlanjenih 60 odsto l °vno aktivnih prebivalce I ruSi polovici prejšnjega d< etja so sindikati izgubili pri o tretjino članstva. Leta 19( °'io v sindikate včlanjenih odstotka, leta 2000 pa 41,3 otka aktivnih prebivalcev 'n kakšno je mesto ZSS tem gibanju? Stanojevič: ZSSS je vsa rnnjala vodilno pozicijo 1^ .kalnimi zvezami, v njej j Sj Približno polovica vseh čl; r ‘un/.no polovic ‘ ndikatov. Ankete so pi ‘l v drugi polovici deve J 40 odstotkov vseh si; romaniziranih. kaže, ( l " Slndikalnih centrala , več kot desetina vsej Kd'nega članstva. nr,Na slovenskem sind 2fibo!i zasidrani? s0 s‘'n;''jevie: V devetdi .Hidrati izgubljali ed "^delavskimi s (bolj izobraženimi in vodilnimi), ki niso bile izpostavljene pritisku brezposelnosti. Zapuščali pa sojih tudi najmanj izobraženi in nekvalificirani delavci, ki so bili najbolj izpostavljeni brezposelnosti. Iz splošne organizacije, ki je predstavljala »delovno ljudstvo«, so se sindikati v devetdesetih letih spremenili v organizacijo, ki predstavlja delavce. Koliko članstva pa imajo sindikati v drugih tranzicijskih državah? Stanojevič: Na Poljskem in v Estoniji je v sindikatih le 15 odstotkov zaposlenih, na Madžarskem jih je 20 odstotkov. V 76 odstotkih poljskih podjetjih z več kot 200 zaposlenimi je v sindikatih manj kot polovica zaposlenih. V Sloveniji je v 74 odstotkih takšnih podjetjih organiziranih več kot polovica zaposlenih. V Estoniji v polovici podjetij z več kot 200 zaposlenimi sindikata sploh ni, v Sloveniji pa podjetij z 200 zaposlenimi brez sindikata skorajda ni. Kakšen sistem industrijskih odnosov se je razvil v Sloveniji? Stanojevič: Naš sistem industrijskih odnosov močno odstopa od splošnega neoliberalnega vzorca v drugih tranzicijskih državah. V primerjavi s sindikati iz drugih tranzicijskih okolij so slovenski sindikati relativno močni. Tako je, ker je v Sloveniji med zaposlenimi najvišji odstotek sindikalno organiziranih. Tudi podatki o stavkah in pogajanjih kažejo na relativno visoko mobilizacijsko sposobnost sindikatov. Ker je bila vlada orientirana levosredinsko in nagnjena k dialogu s sindikati, je prišlo v začetku devetdesetih let do specifično slovenskega, močno socialno naravnanega prehoda v tržno gospodarstvo. V tem procesu so se razvili tudi industrijski odnosi, v katerih so bili sindikati vpliven faktor. V čem pa je to mogoče videti? Stanojevič: Razvitost socialnega dialoga je navzven najbolj vidna v relativno razvitem in za tranzicijske družbe neobičajno centraliziranem sistemu kolektivnih pogajanj, ki zagotavlja popolno pokritost zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. Vse to je tudi plod tega, da so druge družbe dobesedno pobegnile iz trdega realsocialističnega sistema. Za Poljsko, Češko, Madžarsko ... je bil prehod v vsak kapitalizem boljši od tedanje ureditve, pri nas pa smo imeli možnost izbirati med različnimi kapitaliz-mi. To je kapital, ki ga še nismo popolnoma zapravili. Franček Kavčič Sindikalna lista December 2002 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKI* za gospodarstvo) Javni sektor' (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT l. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.363,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.180,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.518,00 2. Kilometrina (od 25. 6. 2002 dalje) 54.75 54.75 (od 9. 7. 2002 dalje) 54,99 54,99 (od 23. 7. 2002 dalje) 54,84 54,84 (od 20. 8. 2002 dalje) 55,41 55,41 (od 3. 9. 2002 dalje) 55,50 55,50 (od 17. 9. 2002 dalje) 56,16 56,16 (od 1. 10. 2002 dalje) 56,22 56,22 (od 29. 10. 2002 dalje) 55,83 55,53 (od 12. 11. 2002 dalje) 53,94 53,94 (od 26. 11. 2002 dalje) 52,26 52,26 (od 10. 12. 2002 dalje) 53,70 53,70 3. Ločeno življenje 93.923,00 63.880,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 690,00 690,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 68.964,00 53.534,00 - za 20 let 103.446,00 80.301,00 - za 30 let 137.928,00 107.068,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 469.614,00 708.693,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po S K PD - ob smrti delavca 140.884,00 107.068,00 - ob smrti v ožji družini 70.442,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 12. 2002) 103.643,00 103.643,00 5. Zajamčena plača (od 1.12. 2002) 50.559,00 50.559,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) 125.805,00 - ali največ 165.305,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu (najnižji - minimalni znesek) je določen z Aneksom h kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS Zakon o delovnih razmerjih in pogodbe o zaposlitvi Piše: Gregor Miklič, izvršni sekretar ZSSS Bliža se 1. januar, ko bo začel veljati novi zakon o delovnih razmerjih. Vsi se s polno * 1 2 paro pripravljamo nanj - delodajalci, sindikati, pa tudi delovna sodišča. Zelo so aktivne tudi razne svetovalne organizacije in vse vrste svetovalcev, ki so zaslutili, da lahko na račun lahkovernih delodajalcev in delavcev, ki novega zakona ne poznajo, veliko zaslužijo. Zaradi nepoznavanja in lahkovernosti se lahko številni delavci znajdejo v pravnih, ekonomskih in socialnih težavah. Da ob uveljavitvi novega zakona o delovnih razmerjih delavci ne bi zašli v pravne, gmotne in socialne težave, smo zanje pripravili nekaj nasvetov: 1. Sedanja delovnopravna zakonodaja velja do 31. decembra, novi zakon pa začne veljati 1. januarja. Delodajalcem zaradi novega zakona ni potrebno sprejemati nobenih odločitev o pravicah in obveznostih delavcev. Vsaka odločitev, ki bo delavcem v decembru 2002 vsiljena zaradi uveljavitve novega zakona, bo za delavce pomenila manj pravic in več obveznosti. Take odločitve delavci lahko zavrnejo, vendar naj se o tem prej posvetujejo na sindikatu. 2. Novi zakon uveljavlja delovno razmerje kot pogodbeno razmerje, zato delodajalci ne morejo več samostojno odločati o prerazporejanju delavcev na druga delovna mesta, o spremembi delovnega razmerja iz nedoločenega v določen čas ali iz delovnega razmerja s polnim delovnim časom v delovno razmerje s krajšim delovnim časom. V načelu velja, da se pravice delavcev, določene s pogodbo o zaposlitvi, lahko spremenijo le z novo pogodbo o zaposlitvi oziroma njenimi spremembami in dopolnitvami. 3. Novi zakon podrobneje določa vsebino pogodbe o zaposlitvi in zato je potrebno veliko večino rubrik v pogodbi o zaposlitvi izpolniti. Le pri razporedu delovnega časa, letnih dopustih, odpovednih rokih in drugih sestavinah plače, plačilnem obdobju in plačilnem dnevu se pogodba o zaposlitvi lahko sklicuje na kolektivne pogodbe, ki pa morajo biti s polnim nazivom navedene v pogodbi o zaposlitvi, 4. Nove pogodbe o zaposlitvi so po vsebini popolnejše in delavcem lahko (ni pa nujno) zagotavljajo večjo pravno varnost, vendar le pod pogojem, da so vse rubrike, ki jih zahteva zakon, vsebinsko izpolnjene. Vendar novi zakon zaradi tega ne zahteva sklepanja novih pogodb o zaposlitvi. Pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s sedanjim zakonom in kolektivnimi pogodbami, ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi novega zakona, to je po 1. januarju. Če sklenjene pogodbe o zaposlitvi vsebujejo določbe, ki delavcem dajejo manj pravic kot novi zakon o delovnih razmerjih, se neposredno uporabljajo določbe novega zakona. Zaradi tega delavcem ni treba skle- 29. člen (sestavine pogodbe o zaposlitvi) (1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati: - podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža, - datum nastopa dela, - naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi, - kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca, - čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, - določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom, - določilo o dnevnem ali tedenskem red- nem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, - določilo o znesku osnovne plače delavca v tolarjih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih, - določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače, - določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta, - dolžino odpovednih rokov, - navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in - druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom. (2) V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti in enajsti alinei prejšnjega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. pati novih pogodb o zaposlitvi. Velja torej, da delavcem, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ni treba zaradi novega zakona skleniti novih pogodb o zaposlitvi za isto delovno mesto oziroma ista dela oziroma opravila, ker že imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. 5. Nove pogodbe o zaposlitvi morajo skleniti delavci, ki jim bo potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Če stara pogodba za določen čas poteče, je sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pogoj, da delavec ostane v delovnem razmerju. Po novem zakonu ne bo mogoče v nedogled sklepati pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delovno mesto. Delodajalec bo za isto delovno mesto oziroma ista opravila z istim delavcem lahko sklenil več pogodb zapored, vendar skupaj največ za dve le' ti, do 1. 1.2007 pa skupaj za skupaj tri leta, pri čemer je ta rok za delodajalce z 10 ali manj delavci 1. 1. 2010. 6. Delavec mora predlog pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas) dobiti najmanj tri dni pred sklenitvijo. Delavec lahko predlog pogodbe odnese domov, da se lahko z njim temeljito seznani. Če je potrebno, naj se delavec o predlogu nove pogodbe posvetuje v službi pravne pomoči območne organizacije sindikatov, na območnem odboru sindikata dejavnosti, z odvetnikom in podobno. Predlog pogodbe o zaposlitvi ne more in ne srne biti poslovna skrivnost. 7. Delodajalec pred 1. januarjem prihodnjega leta ne more in ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Tega sedanja delov-; nopravna zakonodaja ne dopušča. Tudi grožnja z odpovedjo pogodbe o zaposlit' vi, če delavec ne sklene (podpiše) nove p°' godbe o zaposlitvi, nima pravne podlag6-Tako odpoved bi bila nezakonita. 8. Po uveljavitvi novega zakona lahko delodajalec prerazporedi delavca na drugo delovno mesto ali druga opravila le tako. da najprej odpove (staro) pogodbo o zaposlitvi in predloži v sklenitev novo p°' godbo o zaposlitvi. Predlog nove pogodbe o zaposlitvi mora biti za ustrezno delovno mesto, to je za delovno mesto, za katero se zahteva enaka stopnja poklicne i11 strokovne izobrazbe kot seje zahtevala z3 prejšnje delovno mesto. Če je bilo pogodba, ki jo delodajalec odpoveduje, sklenjeu3 za nedoločen čas, mora biti tudi nova p°' godba o zaposlitvi sklenjena za nedoloČ611 čas. Pri odpovedi stare pogodbe zaradi skl6 nitve nove mora delavec imeti 30 dni sa za premislek. Če delavec ne sklene n0vl' Vlada želi s pomočjo statistike privarčevati pri nadomestilih in pokojninah _________ V Sloveniji se za . izračun povprečne P ace ne upoštevajo podjetja z do dvema za-P°slenima in samostojni podjetniki. Raz-°gje v tem, da oboji pogosto prejemajo j^anjše plače (pogosto minimalno plačo), v°t gansko zaslužijo, in bi njihova vklju-itev v izračun pokazala nerealno stanje. Ker se tega v Evropi zavedajo, pri izračunu poprečne plače v večini držav ne vključujejo Podjetij z do 10 zaposlenimi. Na Statistič-ne'Ti uradu Republike Slovenije (SURS) so Motovili, da zaradi te metodologije v Sloveniji trenutno prikazujemo precenjene po-atke o mesečnih plačah. Analiza jim je po-azala, da je izračunana povprečna plača pet odstotkov večja, kot bi bila, če bi upo-, evad vse plače. Zato želi vlada to »napa-°« °dpraviti in v izračun vključiti tudi sa-nostojne podjetnike in podjetja z do dve-1113 zaposlenima. o ^cr so podatki o mesečni povprečni plači stiova za usklajevanje različnih regresov, socialnih prejemkov in pokojnin, ni vseeno, katere uporabljamo. Na podlagi gibanja povprečne plače se določajo regres za letni dopust in za malico, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, plačila dijakom in študentom, plače pripravnikov, višine preživnin, nadomestila za čas porodniške in za ločeno življenje itd. Na kratko povedano, »pravilen« izračun povprečne plače bi povzročil znižanje vseh teh prejemkov za kakšnih pet odstotkov. Tudi osnova za oprostitev dohodnine bi se znižala, zaradi česar bi plačevali še več dohodnine. Na SURS-u so poudarili, da se metodologija za izračun povprečne plače spreminja samo takrat, kadar je to nujno potrebno, ker je potrebno plače preračunati za vsa leta za nazaj, da bi dobili realno sliko. V letu 2003 naj bi poskusno izračunali, kolikšne so povprečne plače po novi metodologiji, in v letu 2004, ko bomo verjetno vstopili v Evropsko unijo, naj bi novi izračun že za- čeli uporabljati. Moramo poudariti, da Evropa tega novega izračuna od nas ne zahteva. Ker v ZSSS tega ne moremo dopustiti, smo na seji sosveta statistike dela skupaj s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev odločno nastopili proti predlogu nove metodologije za izračun povprečnih plač. Prepričani smo, daje njen glavni namen, da bi vlada na račun delavcev, delodajalcev, upokojencev in tudi študentov privarčevala nekaj milijard tolarjev. Zanimivo je, da so nas podprli tudi predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in urada za makroekonomske analize in razvoj, ker so tudi uvideli, daje ideja SURS-a na trhlih temeljih in zanjo ni pravih argumentov. Zavedamo se, da s tem »vojna« še ni končana in daje dobljena le prva bitka, vendar bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ne bi bile izgubljene že pridobljene pravice zaradi kombinatorike, kije voda na mlin upravljavcev proračuna. strežne pogodbe o zaposlitvi, mu preneha e °vno razmerje in nima pravice do od- Pfttvnine, tudi pravice na zavodu za zapo-siovr • anje mu ne pripadajo. Kar velja za pogodbe o zaposlitvi velja | Jlza kotektivne pogodbe. Sklenjene ko-^ tivne DOPnrlhp vplinir\ tnHi r»r\ vitvi •'ne pogodbe veljajo tudi po uvelja-novega zakona. n.^CrneUni pravili pri izvajanju kolektiv-1 Pogodb po uveljavitvi novega zakona ^ dve: m ?>u ueiavce ugounej* °čb novega zakona, ostanejo v ' ln se morajo uporabljati tudi po S'1 uveljavitvi. Raven pravic, kij °ča novi zakon, je najnižja rave vic, določbe kolektivnih pogodb: o le ugodnejše od zakona, oločbe kolektivnih pogodb, ki elavce mani llpndnf> od dninah f dK°na, se po 1. januarju prihi eta ne uporabljajo več. Določbe lvnih pogodb ne morejo doloc delavcev na nižji ravni kot SKLEPAJTE NOVIH POGODB O S SlNmUTVI BREZ POSVETOVANJA SlNhi^ ALNIM ZAUPNIKOM ALI JJKALNIM PRAVNIKOM! PRAVNI NA§VETI Piše: Gregor Cerar, univerzitetni diplomirani pravnik, pravni svetovalec ZSSS Nadurno delo in invalidi Vprašanje: Sem invalid III. kategorije in delam v podjetju z okoli 170 zaposlenimi. Že najmanj tri leta se pri nas pojavlja problem nadurnega dela. Delavci, med nami so tudi delavke in invalidi, imamo do 500 nadur na leto. Obrnili smo se tudi na sindikat in dobili odgovor, da gre za dovoljeno prerazporeditev delovnega časa. Zanima me, na koga naj se obrnemo, da se bo takšno ravnanje prekinilo. Odgovor: Zakon našteva primere, kdaj lahko delodajalec odredi delo preko polnega delovnega časa. Delo preko polnega delovnega časa lahko odkloni delavec, ki mu iz zdravstvenih razlogov dela prek polnega delovnega časa ni mogoče odrediti ali ima skrajšan delovni čas (npr. invalid II. kategorije). Če ima delavka otroka, starega od enega do treh let, seji delo preko polnega delovnega časa lahko odredi samo z njenim soglasjem. Za delo prek polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek k plači v višini 30 odstotkov, saj se delo preko polnega delovnega časa smatra za posebni delovni pogoj. Delo preko polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če ga je mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev. Zakon o delovnih razmerjih določa, da delo preko polnega delovnega časa lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, vendar največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto. Prekoračitev navedenih časovnih omejitev pomeni prekršek. Delavec lahko odkloni delo, ki bi presegalo časovne omejitve, navedene v zakonu, saj zakon prepoveduje prekoračitve obsega nadurnega dela. Z odklonitvijo dela prek dovoljenega števila nadur delavec ne stori kršitve delovne obveznosti. Sindikati in inšpekcija dela lahko nadzirajo upravičenost uvajanja dela preko polnega delovnega časa. Inšpekcijo lahko o neupravičenosti nadurnega dela obvesti sindikat. Seveda pa se lahko za rešitev tega problema obrnete na inšpekcijo za delo in to vam tudi svetujem. Ekonomsko-socialni svet Polemično o sestavi in pogojih dela Ekonomsko-socialni svet (ESS) je to sredo obravnaval razvoj socialnega dialoga v Sloveniji. Na seji so sodelovali tudi Karl Feldergut, nosilec posebnega Pharovega projekta, namenjenega pripravi zakona o ekonomsko-socialnem svetu. Socialni dialog na evropski ravni je predstavil Jean Lapeyre, namestnik generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov. Peter Cassells iz Irske je razložil, kako je socialni dialog v tej državi vplival na visoko gospodarsko rast. O dvopartitnem dogovarjanju pa je govoril Franc Schosser iz Nemčije. Razpravljavci so govorili zlasti o sestavi našega ekonomsko-socialnega sveta in pogojih za njegovo delo. povedal, da so o samozaposlovanju v Evropi že veliko govorili, narejena je tudi že študija-Skupen projekt, ki ga Phare pripravlja za mala in srednja podjetja, pa prihaja tudi v Slovenijo. Franz Schoser je govoril o vprašanjih poklicnega usposabljanja, ki zaradi strukturnih sprememb, s katerimi se Slovenija sooča, p°' staja pomembno tudi zanjo. Mlade generacije s poklicnim usposabljanjem prilagajamo za prihodnost. S tem imajo v Nemčiji že veliko dobrih O krepitvi socialnega dialoga v Sloveniji je po Pharovem programu pripravljen tudi osnutek pisnega poročila. V njem je obdelano zlasti vprašanje reprezentativnosti in pogojev za članstvo v ESS. Ugotovljeno je, daje formula, ki jo uporablja ESS, sporna. Zaradi tega prihaja do pozivov, da bi vlogo tega tripartitnega organa določili z zakonom. Pojavljajo se tudi dvomi o ustreznosti zastopanosti delodajalcev in sindikatov. Posebna skupina je, tako piše v poročilu, leta 1999 pripravila osnutek zakona. Po njem bi se zastopstvo sindikatov spremenilo in bi ZSSS, ki ima sedaj dve mesti v ESS, eno odstopila sindikatom, nepovezanim v konfederacije. ZSSS pa je zahtevala, naj bodo sedeži v ESS razdeljeni glede na število članov posameznega sindikata. Za predstavništvo delodajalcev pa je osnutek zakona predvideval kompromis med prostovoljnimi organizacijami in obveznimi zbornicami. V razpravi je Milan Utroša opozoril, da skupina, kije pripravljala zakon o ESS, ni nikoli končala dela. Osnutek poročila ne vsebuje ničesar o vsebini socialnopartnerskih odnosov, ampak le pogoje zanje. Čeprav so bila mnenja o sestavi ESS različna, je po zgledih drugih držav pravilno le to, da v socialnem dialogu sodelujejo organizacije s prostovoljnim članstvom. Če je drugače, dialog med udeleženci ni enakopraven. ZSSS je takrat po Utroši tudi predlagala izvedbo socialnih volitev. Tudi volitve v svete delavcev bi lahko pokazale, koliko članov je iz vrst katerega od sindikatov, torej njihovo številčnost. Omenil je še možnost, da bi število članstva posameznih sindikatov določili na podlagi obračuna sindikalne članarine, torej po podatkih delodajalcev. Po Utroševih besedah bi V imenu ZSSS sta govorila Milan Utroša in Brane Mišič. Iz Evrope so sodelovali (z desne): Peter Cassells, Jean Lapeyre, Karl Feldergut in Franc Schoser. * v zakon o ESS moral urediti tudi socialni dialog v dejavnostih in na regijski ravni. Predstavniki drugih sindikatov so večinoma menili, da mora biti ESS odprt in dajati možnost sodelovanja vsem sindikatom. Predstavniki delodajalcev pa so povedali, da brez zbornične strokovne službe ne morejo prevzeti vloge socialnega partnerja (sindikati bi bili zanje premočni). Brane Mišičje dejal, da bodo izkušnje drugih za Slovenijo ob vstopu v EU še posebej dragocene. Po njegovem mnenju naš ESS dobro dela, potrebna je le še kakšna kadrovska okrepitev, saj ena sekretarka ne zmore vsega dela. Po Mišičevih besedah je premajhno zaupanje med socialnimi partnerji pri nas ključen problem. Vse prevečkrat namreč zasledimo centralistično odločanje, ko recimo GZS zaustavi podpis kolektivne pogodbe dejavnosti. Ker v ZSSS to ni mogoče, zato se zavzema za takšen dialog, da bo tisti, ki bo delal, tudi nosil vso odgovornost za svoje delo. Tudi vsi drugi razpravljavci so menili, da je zaupanje med socialnimi partnerji pri nas treba šele ustvariti. Dušan Rebolj je dejal, da mu je všeč, kako so gostje iz tujine umestili vlado v dvopartitne odnose. Ključni problem vidi v reševanju prioritet, ki jih ta ESS po njegovem mnenju nima in prav zato njegovo delo nima prave teže. Dobrih rezultatov po njegovem ne bo, če ne bomo gradili na zaupanju ter širini socialnega dialoga, delitev sedežev v ESS naj bi bila v drugem planu. Jean Lapeyre je izkušenj in so pripravljeni z njimi pomagati tudi Sloveniji. Miha Grah je dodal, da so kolegi iz Ne n1' čije že do sedaj veliko pomagali pri začetnih korakih urejanja področja poklicnega izobfii' ževanja v Sloveniji. Pri obrtni in gospodarski zbornici si že prizadevajo, da bi bilo to področje bolj urejeno. Prvi rezultati so že vidni, z uvedbo mojstrskih izpitov so ustvarili vmesni člen nief srednjo in višjo izobrazbo. Karl Feldengut se je vsem .socialnim partnerjem zahvalil za sodelovanje pri projekt1' Postavljal jim je namreč veliko vprašanj, 0vnih razmerjih. Po ministrovih besed ^ zakon eden naj večjih dosežkov Drno' vlade. Podrobno urejuje slovenski trg >z njega izhajajoče medsebojne odnos -...v.ajujc /. evropsKimi aireK k lje.Podaril pomen priprav na izvajat )na in potrebo po reševanju vprašanj, D JaJ° Prc