6q6
Listek.
šujem nobenega." Iz tega zgleda je menim da zadosti očitno, da „tršim" ne pomenja sedanjega časa in torej ni praesens (razen po obliki); „rešim" naznanja le doveršenost dejanja, je torej <x6pt<jT0$ v pravem pomenu te besede, t. j. neomejen čas. Ravno zato pa se lahko rabi, ako je iz konteksta pravi pomen zadosti jasen, tudi za djanje, ki je vže doveršeno, to je v pripovedovanju za per-fectum, ali pa za djanje, ki se še le ima doveršiti, to je v napovedo-vedovanju za futurum exactum." — Jasno je torej, da so sedanj i ki do-vršnih glagolov pravi aoristi in kot taki lahko vse drugo, samo' pravi se-danjiki  ne.                                                                                           (Konec prihodnjič.)
LISTEK.
Levstikovi zbrani spisi, katere ureja, kakor znano, g. prof. Leveč, tiskajo se prav pridno, vender ne bodo na prddajo, preduo niso popolnoma natisnjeni. Gospod prof. Leveč dodd tej izdaji obširen životopis Levstikov in — kar pozdravljamo sosebno veselo — kratek tolmač posamičnih pesmij in menj znanih besed. Zbranih spisov utegne biti do sto pol.
»Obrtno spisje«. Sestavil Anton Funtek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani. V Celji. Natisnil in založil Dragotin Hribar. 1891. 8. 165 str. Cena 80 kr. — Obrtni stan je danes na jako odličnem mestu v družbi in državi. Po neumornem svojem prizadevanji in s pomočjo raznih vplivnih faktorjev si je znal priboriti občo veljavo in splošen pomen. Vender na tej stopinji se bode ohranil le tedaj, ako bode neprestano napredoval in razumuo uporabljal pomočke, katere mu podaja moderna doba v toliki obilici. Poleg ročne spretnosti in izurjenosti v svoji stroki potrebuje deuašnji obrtnik dokaj drugega znanja; pozna naj temeljne zakonite določbe o obrtnem poslovanji; ve"šč bodi dnim točkam trgovskega zakonika, ki se ozirajo na njegov stan ; priročni naj mu bodo najvažnejši poštni in telegrafski propisi — sploh naj se umeje gibati v javnem življenji, ako hoče uspešno konkurirati z mnogimi tekmeci iz doma in tujine. Pri tem boji za obstanek pa je slovenski obrtnik na posebno težavnem stališči. Živeč v oskromni domovini svoji, oddaljen je nekako od glavnih cest svetovnega prometa; oni bogati pomočki, ki jih ima n. pr. nemški njegov tovariš na razpolaganje, ti so zžnj nekoliko zaprti, nekoliko neumevni. Sosebno literarni viri za obrtni stan so v nas še tako malo razviti, da moramo vsako novo delo v tej stroki pozdraviti posebno veselo. Taka knjiga je »Obrtno spisje«, namenjena šolskemu pouku na naših mladih obrtnih zavodih, a takisto tudi potrebam obrtnega stanu, tedaj praktičnemu življenju sploh. V nji nahajata začetnik in mojster vsa potrebna navodila za pismena dela obrtnega stanu. Sestavljena je po danes veljavnih načelih in propisih, navaja vsa važnejša določila o obrtnem poslovanji iz obrtnega reda, trgovskega zakonika in drugih zakonov, potem glavne poštne in telegrafske določbe, s katerimi mora obrtnik pač čestokrat računjati. V poglavji o vlogah poučuje nevajenega rokodelca in obrtnika, kako mu je ravnati o vseh prilikah, kadar mu je pismeno občevati z oblastvi. V tem oddelku nahajamo poleg drugega, kak6  je   zglašati  slobodne   in   rokodelske   obrte,   kako  je prositi   koncesije   dopuščenim
Listek.
697
obrtom, kako je zglašati podružnice in obrtovalnice, kako je ravnati, kadar se opusti obrt, kako je prositi vzprejema v občinsko zvezo, kako domovinskega lista — iz kratka: izpuščena ni menda nobena prilika, o kateri mora obrtnik napisati vlogo zaradi svojega poslovanja. Ta kratki obris vsebine »Obrtnega spisja« nam kaže, da je knjiga velevažen vir slovenskemu obrtniku. Zvest tovariš in svetovalec mu bode v vseh njegovih poslovnih stvareh! Kakor vsebina, tako se imamo tudi v jezikovnem oziru pohvalno izraziti o novi knjigi. Jezik je čist, lahko umeven, povsod lepe domače besede in izrazi, a kjer treba, tudi primerna tujka. Svetovni promet je dal nekaterim tujkam domovinsko pravico po vsem širem svetu, in brezpametno ter brezuspešno bi se bilo v knjigi, namenjeni praktični porabi in prometu, postavljati na stališče suhoparnega purista in trebiti vse in povsod. — Končno moram omeniti še ličnega tiska in spretne tehniške izvedbe naše knjige. Vidi se, da je izdelana posebno skrbno. Tiskarna Drag. Hribarja v Celji je pokazala s tem proizvodom, da stoji na vrhunci moderne tiskarske umetnosti. »Obrtno spisje« je tedaj vredno v vsakem oziru, da sežejo po njem naši rokodelci in obrtniki. Obrodilo jim bode obilega sadd!                                                                            Ivan S.
Puška repetirka (Repetier-Gewehr) v vprašanjih in odgovorih s slovarčkom cesarskim in kraljevim vojakom v pouk. Spisal in založil Andrej Komel pl. Solebran, c. in kr. major v pokoji. V Ljubljani, 1891. Tisek ,,Narodne Tiskarne." — Čislani pisatelj slovenskih vojaških knjig, g. major Komel pl. Sočebran, razlaga o tej preprosto in lahko umevno pisani knjižici vse, kar je treba vojaku vedeti o puški repetirki. Poleg pouka o repetirki čitamo v slovarčku tehniške izraze, o katerih moramo reči, da so večinoma izbrani jako srečno. To je že deseta knjiga, s katero je g. pisatelj odičil strokovno vojaško književnost našo, in sedaj zopet obeta novo knjigo, namreč ,,Poučilo o streljanji." Vse knjige se dobivajo pri g. Komelu v Gradci (Grazbachgasse 40) in po vseh knjigarnah slovenskih.  Cena  ,,Puški repetirki"  20 kr.
,,Šestdeset malih povestij za otroke." Poleg italijanskega izvirnika spisal Janko Leban, nadučitelj v Begunjah pri Cerknici. V Ljubljani, 1891. Založil Janez Gi-ontini. — Ta lična knjižica podaja na 44 strandh dokaj zanimivega in prikladnega berila mladini slovenski. Jezik je lep, in kar nam posebno prija, tudi vseskozi preprost, otroškemu duhu primeren,  Cena  20 kr.
,,Martin Krpan" v ruskem prevodu. Upravništvo „Slovanskega Sveta" v Trstu je izdalo to krasno pripovedno delo Levstikovo v ruskem prevodu, katerega je oskrbel g. prof. M. Hostnik. Vešči poznavalci ruskega jezika so se izrazili jako povoljno o ruskem Martinu Krpanu, in zato priporočamo to knjižico vsakomur, kdor hoče citati našega Krpana v ruščini. Izvod stane po pošti 18 kr., pet izvodov velja 85 kr., deset izvodov 1 gld. 60 kr. Naročnino vzprejema upravništvo ,,Slovanskega  Sveta" v Trstu.
,,Lepa Vida" se imenuje izvirna drama v petih dejanjih, katero je nedavno g. dr. Vošnjak izročil »Dramatičnemu društvu.* Predstavljala se bode še v tej gledališki dobi,  vender šele v novem deželnem gledališči.
,,Amerikanski Slovenec". Rojaki naši v Ameriki so si ustanovili svoj posebni tednik, ki izhaja vsak četrtek v veliki obliki na štirih strane"h, katerih sleharna ima po šest oddelkov v stavku. Prva številka je izšla dne" 3. kimovca. List se tiska v slovenski tiskarni, baje nalašč ustanovljeni zdnj. Naročnina mu znaša za evropske države 3 dolarje ali 6 gld. 50 kr. in se pošilja izdajatelju in lastniku, g. Antonu Murniku. Chicago III, 05 Cor. W. 19 th. & Johnson Str., lahko pa tudi g. Antonu Obrezi, tapetniku v Ljubljani. ,,Amerikanskega Slovenca" toplo priporočamo vsem rodoljubom, ki se zanimajo za ameriške rojake naše.