• NA ROBEŽU NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V NEDELJO Odkrili nov simbol svobode in enakopravnosti narodov Na Robežu pri Apačah v Avstriji, na mestu, kjer je bila 16. avgusta leta 1942 prva bitka slovenskih partizanov z nemškimi nacističnimi enotami so v nedeljo popoldne ponovno odkrili spomenik v spomin na ta prvi partizanski boj. Spomenik so prvič postavili 2. septembra pred tremi leti, vendar so ga privrženci nacizma že štirinajst dni zatem razstrelili. Odkritja tega spomenika drugi svetnovni vojni se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz avstrijske Koroške in Slovenije. Seveda je med njimi bilo veliko nekdanjih borcev in koro&ih partizanov, predstavniki dnižbenopo-litičnih organizacij Slovenije in predstavniki veleposlaništva in generalnega konzulata naše države v Avstriji. Med gosti je bul tudi nekdanji komandant Kranjčevega bataljona, ki je na tem območju bil bitko, Franc Poglajen. Odkritja spomenika Robežu so se udeležili tudi številni prebivalci ŠaleŠKe doline. V osrednjem govoru je predsednik zveze koroških partizanov Karel Pruš-nik-Gašper, ki je tudi odkril spomenik, med drugim dejal, da nihče ne more zbrisati naše skupne zgodovine, dove njihovega antifašistič-nega boja. Njuna govora so zbrani na partizanskem srečanju v Robežu večkrat prekinili z vzkliki in ploskanjem, ki je izražalo močno podporo njihovemu boju za uresničitev 7. člena državne pogodbe' ne z narodovanjem pa tudi ne s terorji, in da Slovencev ne bodo nikoli ločili od matičnega naroda. „Prestali smo-že velike ofenzive in iz vseh šli kot zmagovalci. Prestali bomo tudi to ofenzivo — preštevanje Koroških Slovencev. Predsednik zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter je dejal, da kljub več kot 20-letnemu prizadevanju še vedno niso rešena bistvena vprašanja njihove narodnostne skupnosti in da jih s ponovnim plebiscitom poskušajo ogoljufati za sa- $imtm\ tA*mm t Umi tu »Attmi) MQfA* ti Ppim Na nedeljskem srečanju koroških partizanov je imel osrednji govor predsednik zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper (zgoraj). Spomenik, ki so ga v nedeljo odkrili v Robežu, je darilo republiškega odbora ZZB NOV zvezi koroških partizanov (desno). Velenje, 29. oktobra 1976 — Leto XII. Številka 41 (350) - Cena 3 din Veliko ljudsko zborovanje v pobratenem Splitu V torek, 26. oktobra na dan osvoboditve mesta — je bilo v pobratenem mestu Splitu ljudsko zborovanje, na katerem je govoril tudi Kosta Nadj, predsednik Zveze združenj borcev NOB Jugoslavije. Ob tej priložnosti so odkrili veličasten spomenik zapornikom, intemirancem in izseljencem. Spomenik, delo — akademskega kipraja Željka Radmiloviča, ponazarja trpljenje zapornikov, svobodo in življenje, ki nemoteno teče dalje. Celoten projekt spominja na partizansko spomenico 1941, sredstva zanj pa je prispeval občinski sklad za negovanje in razvijanje pridobitev revolucije in narodnoosvobodilne vojne, v katerega se že tri leta steka 02 odstotka bruto dohodka skoraj vseh zaposlenih v občini Split. Slovesnosti ob prazniku pobratenega Splita se je udeležila tudi delegacija občine Velenje, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine, Nestl Žgank. Andrej Verbič Velenju govori s predstavniki zda Gorenje o sodelovanju pri pospeševanju gospodarskega razvoja na Kosovu in v Makedoniji Predsednik gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Verbič, je obiskal v četrtek, 21. oktobra sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. . Z generalnim direktorjem Ivanom Atelškom sta se pogovarjala o sodelovanju SOZD Gorenje pri pospeševanju razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin, konkretno Kosova in Makedonije. ; Predsednik Andrej Verbič si je pozneje skupaj z Ivanom Atelškom predsednikom naše občinske :upščine, Nestlom Zgankom z za-imanjem ogledal I. komercialno razstavo izdelkov SOZD Gorenje v Rdeči dvorani. t • REPUBLIŠKO POSOJILO ZA CESTE: V Velenju smo ga vpisal 47,722.900 din Po podatkih, ki nam jih je posredoval občinski štab za izvedbo vpisa smo do 15. oktobra 1976 v občini Velenje skupno vpisali že 47,722.900 dinarjev republiškega posojila za ceste. Republiško obveznost, ki znaša 24,545.917 dinaijev, smo tako presegli kar za 94,4 % in smo po vpisu na drugem mestu med slovenskimi občinami, takoj za Žalcem. Doslej so delavci v združenem delu vpisali 34,927.700 din posojila; obrtniki, kmetje, upokojenci in zaposleni pri zasebnih obrtnikih 2,356.000 dinaijev; delovnii kolektivi iz dohodkov TOZD pa skupaj 10,439.200 dinaijev. L. Nikola Ljubičič v Velenju V torek, 26. 10. 1976, je obiskal Velenje zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola Ljubičič. Obisku so prisostovovali tudi načelnik generalštaba JLA general polkovnik Stane Potočar, komandant ljubljanskega armadnega okrožja general pol k ovni k Franc Tavčar^ pomočnim zveznega sekretarja za narodno obrambo ge-neralpolkovnik Ivan Dolničar, komandant republiškega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije, generalpol-kovnik Rudolf Hribernik, republiški sekretar za narodno, obrambo SR Slovenije Miha Butara, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost dr. Milan Osre-dak in številni drugi gostje. Generala Nikola Ljubičiča so sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo Korun, sekretar skupščine občine Hermina Klančnik in generalni direktor SOZD Gorenje Ivan Atelšek seznanili z rezultati družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja občine ter z uresničevanjem sistema vseljudske obrambe. Zvezni sekretar za narodno obrambo Nikola Ljubičič je v naši občini obiskal več delovnih organizacij, med njimi tudi Rudarski šolski center, tovarno Gorenje, elektrarno Šoštanj in Pdečo dvorana Visokega gosta so naši predstavniki seznanili predvsem o obsežnih obrambnih načrtih in uresničevanju vseljudskega odpora v naši občini. B. Z. RAZVOJNI PROGRAM ZDRAVILIŠČA TOPOLŠICA Zasedanje skupščine občine Velenje Danes zaseda skupščina občine Velenje, na katero so vabljeni delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Osrednja točka dnevnega reda je poročilo o razvojnem programu zdravilišča v Topolšici. Naravni faktorji, razvoj ožjega in širšega zaledja ter izredno močan vrelec termalne vode s temperaturo 32 stopinj narekujejo razvojno pot tega kraja v smeri sodobnega naravnega zdravilišča. Tak koncept utemeljujejo tudi zgodovinski podatki, saj je Topolšica že pred prvo svetovno vojno slovela kot priznano zdravilišče. Zadnja leta, ko je bolnica Topolšica doživljala stagnacijo, je ponovno zaživela ideja o nadaljevanju nekaj začrtane poti. Leta 1974 so bili storjeni tudi prvi odločni koraki v tej smeri. Novi vrtina z dotokom 50 litrov zdravilne termalne vode na sekundo, katere glavne indikacije so zdravljenje stanja po poškodbah, obolenje srca in ožilja ter stanja živčne izčrpanosti in prenapetosti. Prav tako nudi možnost zdravljenja vseh tistih obolenj, ki so v sedanjem času v stalnem porastu. V zdravilišču v Topolšici bi razvijali kompleksno medicinsko rehabilitacijo, istočasno pa bi bili dani vsi pogoji za razmah različnih oblik turizma. To bi precej pripomoglo k razvoju turistične dejavnosti v naši občini, ki je trenutno popolnoma v senci industrije. Statistika namreč kaže, da pride na 1000 prebivalcev pri nas le deset turističnih ležišč, kar je močno pod republiškim povprečjem (39). Ob tem je treba še poudariti, da so hoteli v zdraviliščih in zdraviliških krajih najbolj zasedeni in najmanj odvisni od letne sezone. Tako vsi ti podatki do- kazujejo, da ni nikakršnega dvoma o upravičenosti naložb v zdravstveni turizem v Topolšici. B.Z. I S 5 * * ! * * s s N % ^ s * s Ob letošnjem dnevu mrtvih bodo v nasi občini naslednje žalne slovesnosti, s katerimi bomo počastili spomin na padle borce NOV in žrtve fašističnega nasilja: PETEK, 29.10.1976 11.00 Zavodnja, na pokopolaišču 16.00 Topolšica, pred spominsko ploščo padlih borcev in ZFT 16.00 Staro Velenje, pred spomenikom talcev na Partizanski cesti 16.45 Šmartno pri Velenju, na pokopališču — pred spomenikom padlih 17.30 Velenje — Titov trg, pri centralnem spomeniku NOB s fontano SOBOTA, 30.10.1976 16.00 Podkaij, na pokopališču pred grobnico s spomenikom padlih borcev NOV 16.30 Pesje pred spominsko ploščo padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja 17.00 Škale pred spominsko ploščo padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja NEDELJA, dne 31.10.1976 9.00 Šoštanj, Trg svobode, pred centralnim spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja PONEDELJEK, 1.11.1976 14.00 Šmartno ob Paki, pred centralnim spomenikom NOV na trgu V VELENJSKEM VEGRADU NAČRTUJEJO RAZVOJ DELOVNE ORGANIZACIJE NA USPEŠNOSTI TOZD GRADBENA INDUSTRIJA Gradnja iz montažnih elementov V temeljni organizaciji združenega dela Gradbena industrija gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Velenje je zaposlenih 220 delavcev. Delo združujejo v obratih montažnih objektov Vemont, betonska galanterija, separacija in be-tonarna, apntenica in TUF. V tem tozdu so delovni pogoji urejeni bolje, kot na gradbiščih, zato s fluktuacijo delavcev sploh nimajo problemov. V zadnjem času so napravili velik vzpon. Največji dosežek so montažne konstrukcije iz armirano betonskih elementov Vemont. Nova » IZOBRAŽEVANJE JE NUJNA OSNOVA ZA PLODNEJŠE DRUŽBENOPOLITIČNO DELO: Politična šola za mlade Minuli teden, od 22. do 24. oktobra je bila na Golteh politična šola, ki jo je organiziral koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSMS REK Velenje v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami tega kolektiva, klubom samoupravljavcev Velenje in Delavsko univerzo Velenje. Šole se je udeležilo 65 mladincev iz REK Velenje in 9 mladih iz manjših delovnih organizacij v naši občini. V soboto so udeleženci pripravili okroglo mizo na temo »Položaj delovne organizacije REK Velenje v panogi in občini". Pri tem so sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij SOZD EGS in občine Velenje, predstavnik Kluba samoupravljavcev Velenje in nekaj vodstvenih ter družbenopolitičnih delavcev iz REK Velenje. Tridnevna politična šola je rezultat uresničevanja programa za izobraževanje mladih v REK Velenje ter težnje po ^povezovanju in sodelovanju z mladino iz drugih delovnih organizacij v velenjski občini. Glavni namen šole je bil, da bi usposobila kar največ funkcionarjev in članstva organizacije mladih za družbenopolitično delo v osnovnih organizacijah ZSMS. Temu primeren je bil tudi program šole. Obsegi je več obsežnejših teoretskih tem. Jože Krebel iz TGO Gorenje Velenje je govoril o usmeritvi in organiziranosti ZSMS ter vključevanju mladih v družbenoekonomske odnose, Peter Krapež iz REK Velenje o osnutku zakona o združenem delu in dohodkovnih odnosih, Alojz Filipančič iz REK Velenje o idejni vlogi in idejnem boju komunistov ter metodah dela z ljudmi in vodenju sestankov, Tone Šeliga iz OK SZDL Velenje o delegatskem skupščinskem sistemu in komuniciranju v njem, Mile Uranjek iz LB Velenje pa o politiki neuvrščenosti in mednarodnih odnosih ter zamisli in organiziranju SLO in družbene samozaščite. Da je delo med šolo potekalo bolj organizirano in uspešno, so se slušatelji samoupravno in politično organizirali. Najprej so na zboru slušateljev izvolili delovne organe šole: svet šole ter komisije za sklepe, disciplino, obveščanje in kulturo. TCer je kar okrog 60 odstotkov slušateljev v članstvu ZK, so ustanovili tudi aktiv ZK, ki je izvolil svoj sekretariat. Vsi organi pa so sprejeli svoj delovni program, z uresničevanjem katerega so zagotovili dober potek šole. Slušatelji so spoznali, da jim čas, ki je bil namenjen za obravnavo posameznih tem, ne zadošča. Zato so sklenili nadaljevati delo tudi v prostem času. Odločili so se za seminarsko delo v skupinah do 10 članov. Svet šole in aktiv zveze komunistov sta na koncu v oceni poudarila, da je skupna politično izobraževalna akcija uspela, pohvalila pa sta tudi organizatoije šole in predavatelje. Vodstvo šole je izrazilo tudi pričakovanje, da se bodo udeleženci šole v svojih delovnih organizacijah aktivno vključili v uresničevanje sprejetih smernic- STOJAN SAJE Del slušateljev politične šole REK Velenje tovarna je pričela obratovati pred dvema letoma v Selu. Objekte, ki jih zgradijo iz teh konstrukcij, zelo hitro zgradijo. Pred nedavnim so naredili hladilnico v Bosanski Gra-diški v velikosti 3.700 kv. metrov v dvanajstih dneh, v Mostarju pa ne- Venčeslav Svoljšak, dipl. inž. direktor TOZD Gradbena industrija koliko manjšo v desetih. Direktor TOZD Gradbena industrija Ven-česlav Svoljšak, dipl. gradbeni inženir, 'je povedal, da bodo letos zgradili še 9 takšnih objektov. LETOŠNJI LETNI PLAN BODO PRESEGLI V gradbeno industrijskem podjetju Vegrad načrtujejo razvoj delovne organizacije na uspešnosti dela te temeljne organizacije združenega dela. Prizadevajo si, da bodo v na- slednjih letih gradili stanovanja in druge objekte iz montažnih elementov, ki jih bodo izdelali v tovarni na Selu. Takšna gradnja je po njihovih zagotovilih hitrejša in cenejša. Vemont konstrukcije so zelo uporabne za različne gradnje, ker so enostavne, sodobno oblikovane in zagotavljajo enostavnejšo in cenejšo gradnjo. Vegradovi gradbinci so doslej iz teh konstrukcij zgradili že več industrijskih hal,- šol in obratov družbene prehrane. Uporabni pa so tudi za gradnjo skladišč, trgovin, telovadnic in drugih zgradb. Zaradi tega bodo v Vegradu tipizirali Vemont konstrukcije, to pa pomeni, da bodo gradili ceneje, hitreje in še kvalitetnejše. Poleg Vemontovih konstrukcij proizvajajo v tovarni na Selu še nekatere druge gradbene elemente. Tako so pričeli izdelovati teracco stopnice in sicer prvi v Jugoslaviji. Z istim strojem izdelujejo tudi okenske police. V lanskem letu so pričeli še oblikovati tlakovce, ki so zelo primerni za tlakovanje poti, cest, parkirnih prostorov ter okolice privatnih hiš. izdelujejo tudi travnate plošče. Čeprav je letos v gradbeništvu precejšnja kriza, Vegrad s svojimi izdelki močno prodira na tržišče in bodo letošnji letni plan presegli. Vegrad pa tudi strokovno ne nazaduje pri sodobni gradnji. Z Ve-montovimi elementi načrtujejo smelo gradnjo tovarniških hal. Vmesne opornike bodo odpravili in dvorane gradili v razponu 30 metrov. To pa je, kot zatrjujejo v Vegradu, velik in pomemben gradbeni dosežek. MIRATAMSE \ O DELU PIONIRJEV NA OSNOVNI ŠOLI MIHA PINTAR - TOLEDO Aktivni pioniiji Poleg pionirskih odborov razrednih skupnosti imajo na osnovni šoli Miha Pintar - Toledo tudi šolski pionirski odbor. Ta odbor prevzema na šoli velik del nalog in akcij. V lanskem letu so bih zelo aktivni. Med pionirje so sprejeli cicibane. Izpeljali so tudi zbiralpo akcijo: „Torba za vietnamske šolarje". Tako so zbrali 10 torbic, v vrednosti po 400 dinarjev. Organizirali so pohod po poteh Štirinajste divizije, katerega se je udeležilo 30 učencev. Tekmovali so tudi za znak slovenskih partizanskih enot in prejeli značke. Aprila letos so ponesli Ku-rirčkovo pošto, maja pa so nudili prenočišča štiridesetim lutkarjem iz celotne Slovenije. Udeležili so se akcije pioniiji - risarji. Za Kajuhovo bralno značko je tekmovalo 510 njihovih učencev. Redno so izdajali svoje glasilo, tekmovali pa so tudi v znanju iz Vesele šole. Poleg tega pa so sodelovali tudi pri vseh šolskih proslavah in kulturnih prireditvah. Njihova delegacija je položila 3. junija venec na grob narodnega heroja Miha Pin-tarja-Toleda v Rušah. Prav takrat = pa so otvorili tudi razstavo in odkrili 3 njegov spomenik. Razvili pa so tudi S nov prapor in ga imenovali po njem. V njihovem okviru je delovalo tudi 27 krožkov. V letošnjem šolskem letu so na prvem sestanku izvolili nove člane pionirskega odbora. Pripravili so pionirske konferenco, na kateri so med drugim prebrali program za letošnje šolsko leto. Potrudili se bodo plan v celoti izpolniti. MILENA GOLOB V KOLU OD TRIGLAVA DO GEVGELIJE: POMAGALI SO Ml SODELAVCI Rodil se je leta 1936 v Bosanskem Novem v revni kmečki družini. Oče je odšel v svet, kjer je na družino pozabil. Mati je ostala sama s sedmero nedoraslih otrok. Dušan Suzič Tako je moral Dušan Suzič zelo zgodaj prijeti za delo. V Aranžovcu je končal poklicno rudarsko šolo. Nato pa se je zaposlil na rudniku lignita v Kostalavcu. Veliko je bral o Sloveniji in že nekoč sanjal, da bi tu živel. V Kostalovcu se je srečal z mnogimi Slovenci in tako se je, ko je prebral v Borbi, kako v Velenju potrebujejo rudaije, odločil in prišel sem. V Velenje je prišel 9. marca leta 1964. S seboj je pripeljal tudi družino, ženo in triletno hčer. Vsi so se na novo okolje hitro privadili. Ljudje so jih dobro sprejeli in s pomočjo sosedov in Dušanovih sodelavcev so se hitro naučili tudi jezika. Dušanova žena se je zaposlila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. V Sloveniji pa se jima je rodil še sin. Dušan in njegova žena sta sprejela Velenje za svoje rodno mesto. Rada imata ljudi, ki so jima pomagali. Razumeli so ju na delovnih mestih, povsod. Njuna otroka pa sta tako in tako čisto prava Slovenca. Hčerka obiskuje šolo za tehniške ri» saije, sin pa je še v osnovni šoli. Da se je Dušan Suzič tako dobro vživel v naše mesto, imajo mnogo zaslug prav gotovo tudi delavci RSC tozd Rudarski praktični pouk, ki so mu pomagali. Sicer pa ga danes cenijo kot enega najboljših delavcev. Poznajo ga in vedo, da bo delo, ki mu ga bodo odkazali, opravil z največjo pazljivostjo. Sedaj dela na strojni pripravi, kjer je vodja izmene. Precej časa je uvajal v ta težak poklic tudi učence rudarske šole. Tudi ti so ga imeli zelo radi in so naloge, ki jim jih je dal, opravili brez ugovora. Skratka, spoštovali so ga. Spoštujejo in cenijo ga vsi, ki so kdaj koli delali z njim. M. TAMŠE IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH • PRVI ZBOR KOOPERANTOV VELENJSKE ERE Povezovanje obrti s z združenim delom • SKUPŠČINA ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA: Od besed k dejanjem študentje so vse bolj prisotni v življenju velenjske občine, njihov klub pa je eden najdelavnejših v Sloveniji' Naši delovni ljudje so že sredi prizadevanj za uveljavljanje osnutka zakona o združenem delu v praksi. Prejšnji teden v četrtek je bilo prvo srečanje samostojnih obrtnikov kooperantov velenjske ERE, na katerem so govorili o tem, kako uveljaviti vsebino osnutka zakona o združenem delu pri povezovanju obrti z združenim delom. Svojo redno letno skupščino je Šaleški študentski klub letos pripravil še skrbneje kot prejšnja leta. Zal pa-se skupščine, ki je bila 22. oktobra, niso udeležili vsi povabljeni Stojan Povh, študent tretjega letnika Visoke tehniške šole Maribor, novi predsednik šaleških študentov predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Začelo se je novo študijsko leto, za študentskim klubom so številne opravljene naloge, izpolnjeni načrti, pred njim pa številni novi in polna mera optimizma. Ko smo na skupščini poslušali poročila, smo se lah-' ko prepričali, da študentski klub postaja iz leta v leto bolj prisoten v življenju velenjske občine, pa naj bo to v športu, kulturi ali družbenopolitičnem delu. Ravno v tem letu prehajajo študentje na novo organizacijo dela. Nič več se ne bo delalo šablonsko, s prepisovanjem programa, ampak se bo delalo po komisijah. Vsaka komisija bo sestavila svoj program, predsedstvo pa bo delo vseh le usklajevalo. Tako se bo delo razširilo na veliko širši krog študentov. In o čem je bilo govora na razpravi? Najbolj pereča točka je vsekakor za študente štipendiranje. Študentje so izrazili željo po tesnejši povezavi med univerzo in združenim delom; Jože Melanšek pa je pohvalil njihovo vsestransko sodelovanje s štabom za teritorialno obrambo (študentje imajo namreč svojo enoto v teritorialni obrambi). Delo študentskega kluba so pohvalili in se ustavili še ob financiranju. Trenutno je namreč klub brez sredstev in jih do akademskega plesa tudi nima kje dobiti. Samoupravne skupnosti na prošnje ponavadi niti ne odgovorijo, tudi iz občinskega proračuna ni mogoče več kaj pričakovati. To je prvi problem, ki zdaj stoji pred novim vodstvom kluba. Treba je najti rešitev ali pa klub razpustiti. To pa se ne sme zgoditi. Naj ponovim kar besede Jožeta Vebra, predsednika OK SZDL Velenje: „Delo v klubu, angažiranje v njem je za študenta nekaj več kot pa sam študij. Človek, ki v klubu dela, se lažje vključi v celotno življenje:" Da, vsi bi morali o tem razmisliti, tudi tisti, ki so bili povabljeni, pa se skupščine niso udeležili. Skupščina je torej za študenti, pred njimi pa kup dela, kajti besede, načrte je treba izvesti v praksi. Trenutno se že tiska glasilo kluba, potem bo na vrsti pripravljanje akademskega plesa, pa še in še. Šaleški študentski klub je eden najaktivnejših v Sloveniji, želi pa si le nekoliko več razumevanja za svoje delo in za svoje prošnje od domače občine. Melita VOVK Na prvem zboru samostojnih obrtnikov kooperantov velenjske ERE so še posebno obravnavali družbenoekonomski in samoupravni položaj obrtnika kooperanta z vidika ustavnih določil in ostnuka zakona o združenem delu. Poudarili so razmah, ki ga je povezava med organizacijo združenega dela ERA in samostojnimi obrtniki od konca leta 1971 - ko so s kooperacijo pričeli - pa do danes doživela. Po začetnem nezaupanju, ki je za takšno povezovanje značilno, se je število obrtnikov, ki so postali kooperanti TOZD Vele-prodaja pri velenjski ERI, iz leta v leto večalo. Naraščala je tudi realizacija, v devetih mesecih letos je dosegla že 90 milijonov dinarjev. Organizacija združenega dela ERA vidi v takšnem sodelovanju široke perspektive, zato tudi sama sodeluje z velikimi sredstvi posebno pri nabavi reproma-teriala. Vsi kooperanti imajo za svoje izdelke tudi zagotovjjeno prodajo na celotnem jugoslovanskem trgu. V zadnjem času pa zelo narašča težnja po izvozu. V prvi fazi vključevanja obrti v družbeni proizvod je organizacija združenega dela ERA nameravala predvsem oskrbovati industrijo z drobnimi polproiz-vodi, ki ji zaradi nizkih serij llllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllH povzročajo težave, so pa za nemoten tek proizvodnje nujno potrebni, obenem pa omogočiti izdelavo izdelkov iz domačih surovin in pospeševati proizvode za izvoz. Zal rast ni popolnoma dosegla pričakovanj, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za razširjeno reprodukcijo in zaradi pomanjkanja možnosti kreditiranja osnovnih in obratnih sredstev. S sodelovanjem na področju storitvene obrti pa so se odprle, številne nove možnosti razvoja kooperacije. Da bi svoje sodelovanje še poglobili in da bi v prihodnje dosegli še večje uspehe, nameravajo vključiti kooperacijsko sodelovanje in kooperacijsko proizvodnjo v občinske, regionalne in družbene plane, orga- nizirati obrtnike kooperante v skladu z osnutkom zakona o združenem delu, razmišljajo tudi o izgradnji obrtne hale. Na zboru so izvolili devetčlanski odbor obrtnikov, ki bo sodeloval s strokovnimi službami ERE pri izdelavi osnutka samoupravnega sporazuma o sodelovanju in pri osnutku sprememb in dopolnitev statuta TOZD Veleprodaja v določilih, ki se nanašajo na samoupravno organiziranost obrtnikov kooperantov. Kef pa želijo pri ERI že pred temi spremembami vključiti obrtnike kooperante v samoupravno odločanje, bodo na seje delavskega sveta TOZD Veleprodaja vabili člane odbora kooperantov, kadar bodo razpravljali o 1 stvareh iz kooperacijske "proizvodnje. Tako bodo kooperanti, samostojni obrtniki, že sedaj lahko uresničevali svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti. b. ZAKOŠEK 2353534823482353484853534853 Kako gradimo stanovanjsko sosesko Šalek — Gorica Od projektov najbolj odstopa gradnja hiše terasa I zakoncev Alojza in Marije Dvoršak — To gradnjo bo treba uskladiti z načrti Septembra lani sta občinski urbanistični inšpektor in gradbeni referent z ogledi na terenu ugotavljala najvažnejša odstopanja pri inji posameznih objektov v stanovanjski soseski Šalek-Gorica. :d 300 objekti, ki so bili takrat v gradnji, so jih pregledali 68 in pri.tem ugotovili, da le gradnja 13 zasebnih hiš ne odstopa od projektov. ' Ugotovljeno'je bilo, da so pri adnji objektov atrij I in atrij posamezni graditelji deloma ali v celoti podkletili objekte, v podkletenem delu objektov Zgradili garaže in z javne ceste »redili dovoze v te garaže, nadalje na različne načine zgradili vhode v podkletene dele objektov, • dvignili ostrešje (v posameznih primerih od 20 do 70 cm), v požarne zidove vgradili okna ter spremenili naklon strehe. Pri objektih terasa I in terasa D so ugotovili podkletitve posameznih objektov, pri gradnji objektov terasa I pa so investitorji na severni "strani, namesto • Ml PA NISMO SE UKLONILI... stene iz armiranega betona zgradili opečne stene z okni in vhodi, kar onemogoča zasutje teh sten, kot je predvideno po projektih terasa II. Pri drugih objektih so bila ugotovljena le manjša odstopanja. V poročilu sta občinski urbanistični inšpektor in gradbeni referent zlasti podčrtala, da se gradbeni nadzor, ki je z zakonom predpisan, praktično ni izvajal. Za spremembe in odstopanja od projektov pa so se investitoiji pretežno obračali na zavod za urbanizem in le deloma na svoje nadzorne organe Po ogledih je sledil na Za-' vodu za urbapjzem Velenje sestanek, da bi pripravili predloge Spet smo se svobodno sprehajali Kadar imate opravek na velenjski občinski skupščini, se boste prav gotovo srečali tudi z receptoijem Ivanom Krajncem. Če ga boste prosili za nasvet, vas bo prijazno napotil, kamor boste želeli. Te službe še ne opravlja dolgo. Do leta 1964 je delal na rudniku. Po upokojitvi pa ni zdržal doma. Pravi, da ne more biti brez dela. Poiskal si je delo receptoga, ki ga opravlja z največjim veseljem. Ivan Krajnc se je rodil v Hia-stovcu. Že zelto zgodaj je pričel delati na velenjsskem rudniku. Tu se je že pred pričetkom vojne srečal z naprednimi komunisti. Delo v jami" je bilo težavno, še huje pa je bilo, ko se je pričela vojna. Njegovi nadrejeni so bili pripadniki SS, ki so se. obnašali kot gospodarji in 'so imeli de- Ivan Krajnc lavce za navadno živino, ki naj gara. Ivan jim je bil vseskozi sumljiv. Leta 1943 pa je sodeloval pri uboju štirih sovražnikov. Vse sumljive so odpeljali v celjski Stari pisker. S pomočjo Alojza Vutija se je aprila naslednjega leta vrnil v Hrastovec. Takoj je navezal stike s partizani. Ponovno je odšel na delo v rudnik. Še isti mesec, ko so bili partizani v neposredni bližini rudnika, jih SS niso pustili domov. Odvedli so jih v Rudarski dom, od koder pa jih je devetnajst odšlo k Šercetjevi brigadi. Šli so preko Graške gore, kjer je doživel Ivan Ognjeni krst. Že v začetku julija tega leta pa je bil pri Ribniškem jezeru hudo ra- njen v obe nogi. Odvedli so ga v partizansko bolnišnico. Kar hitro je okreval, vendar je ostal v bolnišnici. Vodil je kuhinjo in intendanco. O tistih časih je dejal: „Bilo je strašno. Vsakič, ko je priletelo kakšno letalo, smo trepetali, kaj bo. Kaj če nas odkrijejo? Kaj bo z ranjenci? Toda preživeli smp. V pohorskih gozdovih nas res niso mogli odkriti." ■ In česa se Ivan Krajnc spominja s tesnobo in hkrati z radostjo? Ko so se maja 1944 pomikali preko Graške gore, Zavodenj, Belih vod na Smrekovec, so jim bili Nemci stalno za petami. Med njimi je bila velika večina mobi-liaraneev, ki seveda niso imeli orožja. Velikokrat so bili že skoraj brez upanja, da se jim bo uspelo prebiti, pa vendar jim je uspelo. Svobodo je dočakal v partizanski bolnici Jesen na Pohorju. Vseskozi so upali in vedeli, zakaj se bore, ko pa je svoboda res nastopila, skoraj niso mogli verjeti, da je to res. Prelepo je bilo, da je konec trpljenja. Skoraj niso mogli verjeti, da je zdaj to spet njihova zemlja, zemlja, po kateri se bodo spet svobodno sprehajali. Ker pa je bilo dela veliko, v partizanskih bolnišnicah je bilo še vedno precej ranjenih in so potrebovali nego, je odšel Ivan Krajnc še v vojaško bolnico v Maribor, kjer je bil do oktobra naslednjega leta. , , Ivan Krajnc ve, za kaj se je boril, ve pa tudi, da so listo tudi dosegli. Z življenjem je zadovoljen. Ima svojo hišo, v kateri živi s hčerko in zetom. Ima tudi dva vnučka, ki ga radovedno sprašujeta, kako je bilo v partizanih- MIRA TAMŠE za sanacijo obstoječega stanja. Sprejet je bil predlog, da se dovoli podkletitev objektov atrij I in atrij II, v kolikor zaradi dovoza v kletno garažo ni ogrožen javni promet, prav tako pa še nekatere druge spremembe. Svet za urbanistično politiko pri Skupščini občine Velenje je 30. oktobra 1975 imenoval posebno strokovno komisijo z nalogo, da ugotovi najbolj opazna odstopanja od projektov pri posameznih objektih v soseski Šalek — Gorica. Komisija je ugotovila, da najbolj odstopa od projektov objekt investitoijev Alojza in Marije Dvoršak. Gre za nadzidavo celotne terase, kar je povsem spremenilo zunanji izgled samega objekta, ki ima sedaj obliko stanovanjske^ stolpiča z dvokapnico. Sprejet je biLsklep, da morata investitorja gradnjo uskladiti s projektom, investitorjema pa je bila že pred tem z odločbo ustavljena gradnja, pritožbi pa na republiškem gradbenem inšpektoratu niso ugodili. Svet za urbanistično politiko je istočasno sklenil, da je treba pri objektih terasa I zgraditi podporne zidove po za to izdelanem načrtih, ker opečnih severnih sten objektov ni mogoče več zamenjati. Pri objektih atrij I in atrij II, kjer je ogrožen javni promet zaradi neprimernega dovoza v garažo, pa je treba gradnjo uskladiti z načrti. O omenjeni problematiki je razpravljal svet z? urbanistično politiko Skupščine občine Velenje spet na seji 1. marca 1976. pa ponovno 19. aprila 1976 ... PRIMER ALOJZA IN MARIJE DVORŠAK Zakonca Alojz in Marija Dvoršak iz Velenja, Šaleška 19, gradita v novi stanovanjski soseski Šalek — Gorica stanovanjsko hišo terasa I. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje sta dobiia v letu 1974. Ob prvem ogledu 21. septembra 1975 je bilo ugotovljeno, da sta investitorja že pozidala obe .terasni pl oščadiin s tem povsem spremenila zunanji izgled do tarkat zgrajenega objekta. 15. oktobra 1975 jima je bila izdana uskladitvena odločba, po kateri bi morala v 15 dneh uskladiti gradnjo z" načrtom. Zoper odločbo sta se zakonca Dvoršak pritožila na republiški gradbeni inšpektorat, ki je 17. novembra 1975 pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Takoj morata ustaviti gradnjo stanovanjske hiše in uskladiti gradnjo s projektom. Investitorja pa se za vse odločitve občinske'in republiške inšpekcije nista dosti zmenila in sta kljub temu daje bilo prepovedano nadaljevati gradnjo, dokler je ne uskladita z načrtom, gradnjo pridno nadalje-' vala. Tako sta nadzidala celotno gornjo ploščad in zaključila gradnjo objekta v III. gradbeni fazi z dvokapnim ostrešjem, s čimer je objekt dobil obliko pravokotnega stolpiča z nesorazmernim naklonom ostrešja, kar med drugim tudi kazi zunanji videz objekta in vidno izstopa.od drugih vrstnih objektov lerasa I, ki so grajeni po načrtu. Ker sta Alojz in Marija Dvoršak nadaljevala gradnjo, je oddelek za gospodarstvo skupščine občine Velenje 16. junija 1976 izdal sklep o dovolitvi izvržbe. Investitoijema je bilo naloženo, da do 25. junija 1976 uskladita gradnjo s projektom, v nasprotnem primeru bo to na njune stroške opravil KOC Velenje. Rušenje dela objekta je bilo določeno za 28. junij. Investitorja sta se pritožila tudi zoper ta sklep. Poudarjala sta, da je izvršba nemogoča in trdila, da je objekt le neznatno spremenjen in da ne kvari nobenega izgleda, ampak da celo povečuje funkcionalnost zgradbe. Republiški gradbeni inšpektorat tudi tej pritožbi ni ugodil in jo je kot neutemeljeno zavrnil. Zakonca Dvoršak sta uporabila vsa pravna sredstva, možna v upravnem postopku. Alojz Dvoršak je nato 29. junija 1976 pisal še na kabinet predsednika republike, zglasil pa se je še na skupščini SR Slovenije s predlogom, da ne bi prišlo do delne rušitve objekta . .... 1 PO SEJI PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE: Konec kakršnikoli samovolji! Pisali smo že, da je predsedstvo občinske konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje na 6. redni seji, kije bila prejšnji torek, razpravljalo tudi o problematiki, ki se poraja pri gradnji stanovanjske soseske Šalek-Gorica in v tej zvezi sprejelo več stališč V središču pozornosti je bilo vprašanje, ki zadeva delo vseh družbenopolitičnih organizacij v dolini, to so problemi v zvezi z zidavo nove stanovanjske soseske Šalek-Gorica. Po razpravi o zasnovi in izvedbi gradnje je bila sprejeta odločitev o zazidavi z vrsto zahtevnih individualnih objektov. Tovrstna gradnja pa je lahko uspešna le. če je oddana gradnja objek- konference SZDL Velenje je ob obravnavi problematike gradnje stanovanjske soseske Salek - Gorica poudarilo, da je treba nameniti v prihodnje urbanizaciji naše občine nasploh vso pozornost. Ob obravnavi pomanjkljivosti oziroma ugotovljenih odstopanj pri gradnji v stanovanjski soseski Šalek-Gorica je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje ugotovilo tudi, da so bili S? p> , s § # - > žm m/im m", it i i I3M Takšna je stanovanjska hiša tipa terasa 1 zakoncev Alojza in Marije Dvoršak iz Velenja, Šaleška 19, v naselju Šalek-Gorica. Do danes, to je 29. oktobra do 12. ure, bodo, kot smo obveščeni, izdelali na Projektivnem biroju v Velenju študijo za uskladitev objekta z načrtom. Od investitoija je sedaj odvisno ali bosta zahtevano delo opravila sama ali pa ga bo na njune stroške kdo drug ... tov do 3. laze. V primetu te nove stanovanjske soseske, novega naselja ob mestu Velenje, to ni bilcf;naključje. Težave pa so se pojavile tudi zavoljo tega, ker projektivni biro Velenje ni izdelal situa-cijskih načrtov za vsak objekt posebej, prav tako nadzorni organi, ki so bili določeni investitorjem in ki so jih le-ti morali tudi plačati, niso izpolnili svoje naloge. Ob tem seveda ne gre prezreti ^dejstva, da je bila občina Velenje leto dni brez urbanističnega inšpektorja, še zdaj pa ni gradbenega inšpektorja. Predsedstvo občinske doslej storjeni vsi potrebni ukrepi, da se gradnja objekta Alojza in Marije Dvoršak uskladi z načrtom trasa I. Zdaj drugega izhoda kot uskladitve objekta z na-čr toni torej ni, seveda na stroške. investitorjev samih. Poudarjeno je ob tem še bilo, da sta za stanje in ukrepe, ki so jih organi morali sprejeli, odgovorna zakonca Dvoršak sama. Enkrat za vselej mora veljati načelo, da morajo prav vsi investitorji, tudi zasebni graditelji, spoštovati predpise. Samovolji pri urbanizaciji in gradnjah, kakršni koli že, je torej nepreklicno konec! RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA KRAJEVNE KONFERENCE SZDL KRAJEVNE SKUPNOSTI VELENJE -CENTER DESNI BREG Nekateri funkcionarji le na papirju Na razšiijeni seji izvršnega odbora krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva krajevne skupnosti Velenje — center desni breg, ki je bila v sredo, 20. oktobra, udeležili pa so se je tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti desnega brega ter nekateri člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Velenje, so kritično ocenili družbenopolitično in samoupravno organiziranost v tej krajevni skupnosti in spregovorili o tem, kaj je treba storiti, da bi.se stanje izboljšalo. Ugotavljamo namreč, je v uvodu polidaril sekretar občinske konference SZDL Tone Šeliga, da se v mnogih krajevnih skupnostih občine pojavlja vse- • PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZSS VELENJE O skupnih inšpekcijskih službah Na ponedeljkovi seji, katere se je udeležil tudi predsednik medobčinskega sveta ZSS Celje Ivan Kramer, je predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje zavzelo stališče v zvezi z ustanovitvijo skupnih medobčinskih inšpekcijskih služb. Člani so menili, da tega vsekakor izredno pomembnega vprašanja ne morejo strokovno ocenjevati, že zato ne, ker so bili prepozno vključeni v razpravo. Enotni so si bili, tudi v tem, da morajo biti inšpekcije samostojne v svojem delovanju in ločene od občinske uprave. Seveda pa je nujna medsebojna povezanost ne le v regiji, ampak tudi z inšpekcijami na ravni republike, zlasti glede strokovnosti, ter da morajo delovati po enotnih kriterijih. Člani predsedstva so še posebej poudarili, da je treba stremeti za tem, da bodo inšpekcijske službe pri svojem delu čimbolj racionalne, učinkovite in preventivne, sicer , pa je naloga strokovnih organov, da odločijo, kakšne naj bodo te službe in kje. S. VOVK splošna pasivnost in to tako pri delu družbenopolitičnih organizacij kbt pri delu samoupravnih in izvršilnih organov. Delo v krajevnih skupnostih je namreč največkrat odvisno le od peščice ljudi — posameznih predsednikov — na drugi strani pa skorajda ni čutiti dejavnosti mladine, borcev, pa tudi nc komunistov, ki so resda dostikrat preobremenjeni z dolžnostmi v delovni organizaciji, kjer so zaposleni. Premajhno je tudi sodelovanje med krajevno skupnostjo in skupščino oziroma občinsko upravo. Tudi men-totji niso odigrali svoje vloge. Zelo malo je narejenega ttrdi na področju obrambnih priprav oziroma glede krepitve družbene samozaščite. Nadalje se ugotavlja, da so se krajevne skupnosti spremenile v nekakš- ne izvrševalce nalog, ki so čestokrat med sabo neusklajene in tudi v medsebojnem na-spr otju. Poleg tega se ponekod skuša iz krajevnih skupnosti napraviti občino v malem, kar je v naspr otju z ustavo. Vse bolj se pojavlja tudi nenapisano pravilo, češ da je za takšno stanje izključno odgovorna Socialistična /veza, ki mora sicer biti usklajevalec in nosilec družbenih akcij, vendar kot frontna organizacija vseli subjektivnih sil. Ce pa so v posameznih krajevnih skupnostih družbenopolitične organizacije pasivne pri svojem delu, potem tudi Socialistična zveza ne more odigrati svoje vloge kot frontna organizacija. Vse le ugotovitve so značilne tudi zu krajevno skupnost Velenje -center desni breg. kjer krajevna konferenca socialistične zveze praktično sploh ne obstaja zaradi nedejavnosti posameznih članov. Tudi sveTkrajevne skupnosti se je preveč usmeril v uresničevanje enega ali dveh problemov (pa še pri tem nosita glavno breme predsednik /bora delegatov in predsednik sveta krajevne skupnosti), premalo pozornosti pa polaga uresničevanju nalog, ki so opredeljene z ustavo. Med vzroki, ki so povzročili, takšno stanje, je vsekakor na prvem mestu neodgovornost posameznih krajanov, ki so bili člani posameznih organov le na papirju. Zal so med njimi tudi takšni, ki se jim ni zdelo vredno obvestiti, da funkcije ne morejo več opravljati, ker so se preselili v drugo krajevno skupnost. Med takšne celo sodijo krajani, ki so v krajevni skupnosti opravljali vodilno funkcijo. Da bi vendarle poživili delo v krajevni skupnosti, je najbolje, so poudarili na razširjeni seji — vse začeti znova. Sprejeli so predlog, da je treba zamenjati vse neodgovorne člane, ki so delo opravljali neodgovorno, pa čeprav so se pred izvolitvijo obvezali oziroma obljubili, da bodo zaupano funkcijo kar najbolje opravljali. Udeleženci tega sestanka so tudi menili, da je nujno najbolje opravljali. Udeleženci tega sestanka so tudi menili, da je nujno treba poživiti delo sveta mestnih krajevnih skupnosti, imenovati profesionalnega tajnika sve ta. vsepovsod oceniti rodaja Šoštanj Franc Videmšek, s katero mladi iz Šoštanja tesneje sodelujejo. Žal se vabilu ni odzval predstavnik občinske konference ZSMS Velenje. Ob tej priložnosti so mladinci Šoštanja kritično pregledali in ocenili svoje delo v zadnjem obdobju in sprejeli program dela za leto 1977. Izvolili so tudi novo vodstvo, za predsednika pa izbrali Rajka Zaleznika. Čeprav je aktiv dokaj mlad, saj je bil ustanovljen v sredini leta 1974, se je že dobro vključil v delo na družbenopolitičnem, kulturnem in športnem, pa tudi drugih področjih življenja KS Šoštanj, bodisi da hočejo m! adi s tem popestriti svoje življenje ali prispevati k razvoju KS. Pri tem je posebej pohvale vredno to, da si mladi sami, s svojim delom, ustvaijajo sredstva, ki jih med drugim nesebično namenjajo za razne kulturne prireditve. Tako so se ob novem letu spomnili starejših občanov, ob dnevu žena pa so pozdravili matere iz svojega kraja. Izredno uspela je tudi prireditev mladina poje in igra. V veliko pomoč pri delovanju na kulturnem področju sta jim bila Milka Jarnovič in Tone Rep. Člani 00 ZSMS Šoštanj so edini v tem kraju, ki skrbijo za razvedrilo mladih. Da pa ni le zabava njihova edina skrb in cilj, so dokazali z udeležbo kar na petih delovnih akcijah v.domače ni kraju. Posebej velja omeniti njihovo pomoč pri urejanju okolice kulturnega doma in pri pripravljanju bazena za kopalno sezono. TVD Partizanu iz Šoštanja pa so pomagali, da je rokometno igrišče dobilo novo električno napeljavo. To je le del njihovega dela, ki je imel največji odmev v družbenem življenju v Šoštanju. Svoje delo pa nameravajo v bodoče še popestriti. Njihova prva naloga bo še vnaprej pritegniti v aktiv in k sodelovanju čimveč mladih, da bodo v bodoče kos tudi zahtevnejšim nalogam. Trudili se bodo ohranjati tradicije NOB in skrbeli za čimboljšo obrambno pripravljenost mladine. Tudi na kulfUmem področju so si zastavili obsežnejši program. V novembru bodo organizirali prireditev naši zbori pojo, pričeli pa so pripravljati uprizoritev vesele igre. Mladi Šoštanjčani so torej polni delovnega elana. Ob pomoči KS Šoštanj, kulturne skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij so doslej uspešno premagovali ovire. Zato upajo, da bodo tudi v bodoče deležni razumevanja krajanov pri zadovoljevanju njihovih skupnih potreb in interesov. VITO KUMKR • SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV VELENJE: Uspešno uresničevanje nalog Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je na ponedeljkovi seji obravnavalo nadaljnje naloge sindikatov in zveze sindikatov občine pri uveljavljanju vsebine zakona o združenem delu ter pregledalo, kako.poteka uresničevanje nalog iz delovnega načrta občinskega sveta ZSS Velenje za letos. Razpravljali so tudi o solidarnostni pomoči Posočja. V zvezi s tem so poudarili, da so delovni ljudje naše občine doslej pokazali veliko stopnjo solidarnosti, saj smo predvideni znesek pomoči precej presegli že v prvem krogu. V zvezi z drugim krogom pomoči, med katerim naj bi vsak zaposleni v naši občini prispeval za Posočje še en enodnevni zaslužek (v nekaterih delovnih organizacijah so delavci to že storili), pa so člani predsedstva izrekli prepričanje, da bomo v vsej občini v najkrajšem času izpolnili tudi to solidarnostno dolžnost. Pri pregledu opravljenih nalog iz delovnega načrta občinskega sveta ZSS Velenje za letos so ugotovili, da so občinski svet, predsedstvo, občinski organi - skratka, vse občinske organizacije sindikata v roku, ki je bil določen z delovnim načrtom, uresničile v glavnem vse naloge. To velja zlasti poudariti zato, ker so se morali pri nekaterih akcijah, kot na primer pri akciji za uresničevanje vsebine samoupravljanja, stabilizacijo gospodarstva, izvedbo javne razprave o zakonu o združenem delu, sindikati zelo angažirati. Ob tem so sprejeli sklep, da morajo komisije občinskega sveta do 10. novembra izpolniti naloge v zvezi z uveljavljanjem vsebine zakona o združenem delu oziroma naloge, ki so določene v operativnem načrtu, občinski odbori pa morajo to storiti do 25. novembra. S.V. IZ STAREGA VELENJA KDAJ NOV MOST? Kakor večino krajevnih skupnosti v naši občini, tako tudi krajevno skupnost Staro Velenje močno tare prostorski problem. Družbeno politične organizacije v tej KS bi nujno potrebovale za boljše in uspešnejše delovanje svoje prostore, saj trenutna rešitev — zbirajo, se v gasilskem domu, kjer so sicer dobrodošli — ne nudi dovolj dobrih uspehov. V krajevni skupnosti Staro Velenje deluje več družbenopolitičnih organizacij. Njihova angažiranost pa je različna. Precej graje bi morali biti deležni posamezni delegati, ki se kljub številnim vabilom še niso udeležili nobenega sestanka. Očitno je, da nekateri - ne le v tej krajevni skupnosti - sprejemajo določene funkcije brez vsakega namena delovati. Na tak način pa tudi močno škodijo nadaljnji izgradnji samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi. Sprejeti delovni načrt predvideva ureditev prostora za delo družbenopolitičnih organizacij. S sredstvi, ki jih bo ta krajevna skupnost dobila od komunalne interesne skupnosti, bodo uredili odvodnjavanje in kanalizacijo na Ljubljanski ccsti. Uredili bodo tudi cesto na grad ter parkirne prostore pred Vegradom. Morali bodo tudi komunalno urediti parcele v Trebusah. Tam je predvidena izgradnja obrtnega centra, ob njem pa bo pot rebno zgraditi parkirišče za tovorne in osebne avtomobile. Nujno je popravilo mosta čez Pako, ki je v zelo slabem stanju in že podrt ter je tako vprašanje varnega prevoza čezenj precej pereče. g £ IZ ŠMARTNEGA OB PAKI KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH V ponedeljek, dne 1. novembra, bo v Šmartnem ob Paki ob 14. uri pred spomenikom NOB žalna slovesnost, s katero bodo Šmarčani počastili spomin na padle borce NOV in žrtve fašističnega nasilja. Na slovesnosti bodo nastopili pioniiji osnovne šole Šmartno ob Paki in domači pevski zbor. ^ KOTNIK IZ PODKRAJA-KAVČ PEREČE POMANJKANJE DENARJA V krajevni skupnosti Podkraj - Kavče so letos izpolnili le del nalog, ki izhajajo iz srednjeročnega načrta do leta 1980. Asfaltirali so namreč le 500 metrov ceste do pokopališčal in dogradili manjše otroško igrišče. Nameravali so tudi začeti gradnjo ceste od transformatorske postaje na Ložnico, pa so pričetek gradnje morali preložiti na začetek prihodnjega leta. Gradnje ceste ne morejo začeti, preden ne uredijo kanalizacije na trasi, ki je predvidena za cesto. Za projekt kanalizacijske urediive (gre za pet ali šest starih milijonov) je zmanjkalo denarja, investitorja pa krajevna skupnost zaenkrat še ni našla. Poleg tega je še vprašanje, če bo območna interesna vodna skupnost dovolila priključek te kanalizacije. Vseeno krajani računajo, da bodo problemi pred gradnjo rešeni do konca tega leta in da bo v prihodnjem letu akcija s'ekla, seveda ob velikem deležu prostovoljnega dela. SKRB ZA ČISTO OKOLJE * Krajani Kavč in Podkraja se zavedajo, da je akcija za čiščenja in varstvo okolja nujno potrebna, sicer se lahko izgubimo v velikih količinah odpadkov, kijih nenadzorovano odlagamo. Zato so že letos hoteli očistiti svojo okolico, pa so akcijo prestavili na kasnejši čas, ker morajo najprej urediti odvoz smeti iz krajev, sicer bi lahko takšne očiščevalne akcije organizirali na tekočem traku. Odvoz smeti bodo poskusili vpeljati v naslednjem letu - seveda s pogojem, da se bodo krajani sporazumeli kako odlagati smeti ali v kesone ali pa v kante. V. VRBIČ 484848532323532323485353 Ligaška tekmovanja NOGOMET Pomembna zmaga Nogometaši Šmartnega so uspešno preskočili eno težjih zaprek v slovenski ligi. Na domačem igrišču so premagali Pohorje iz Ruš z rezultatom 3:1 (0:0). Po razmerju moči na terenu bi zmaga domačinov lahko bila še znatno višja, saj že v prveip delu igre niso znali izkoristiti nekaj idealnih priložnosti. Prvi so prišli v vodstvo gostje po enem hitrih protinapadov. Le pet minut kasneje Reberšak s strelom z glavo rezultat izenači. V tem obdobju so Šmarčani imeli absolutno premoč in rezultat tega je bil vodeči zadetek Motoha, ko je z lepim strelom s kakih petnajst metrov premagal gostujočega vratarja. Končni rezultat srečanja je postavil Praš-nikar iz enajstmetrovke, potem ko so ga zrušili v kazenskem prostoru. V naslednjem kolu igrajo Šmarčani z Rudaijem iz Trbo-ve|j- J. KRAJNC Četrta zmaga Rudaija V osmem kolu slovenske nogometne lige so Velenjčani dosegli četrto zmago in tako so z 11 točkami na tretjem mestu na lestvici. Pred več kot 1000 gledalci so na svojem igrišču premagali enajsterico Slavije iz Vevč z rezultatom 3:0 (1:0). Kljub prepričljivemu rezultatu pa domači nogometaši Lestvica SNL po 8. kolu: Mura Rudar (T) Rudar (V) Pohorje Kladivar Litija Šmartno Izola Železničar Primoije Ilirija Slavija • ROKOMET - MOŠKI niso blesteli, saj so bili gostje iz Vevč slab nasprotnik. Gole so dosegli: Stavanovič in Nedeljkovič. V naslednjem kolu igrajo Velenjčani v Litiji. Rezultati ostalih srečanj: Kladivar:Litija 0:1 (0:0), Želez-ničar:Izola 1:2 (0:2), Primor-je:Mura 2:6 (0:3), Ilirija:Rudar (T) 0:4 (0:2). R. ŽEVART 8 7 0 1 25:8 14 +17 8 4 3 1 15:6 11 + 9 8 4 3 ,1 12:4 11 +8 8 5 12 15:12 11+3 8 4 2 2 16:7 10 +9 8 3 3 2 9:8 9 +1 8 4 1 3 9:9 9 0 8 1 4 3 8:16 6 -8 8 2 1 5 11:16 5 -5 8 1 3 4 11:12 5 -9 8 1 2 5 8:16 4 -8 8 0 1 7 4:21 1 -17 Jadran - Šoštanj 27:16 (8:6) Rokometaši Šoštanja so v Kozini že četrtič morali pr i-znati premoč nasprotnika. Šoštanjčani so bili v začetku tekme enakovredni, po odmoru pa so domači rokometaši s hitro igro večali razliko v golih in tako zabeležili lepo zmago. Gole za Šoštanj so dosegli: F. Jančič 5, J. Jančič, Majhen, Kompan po 3 in Starnik 2 gola. R. ŽEVART po 8. kolu: 1. SI. Gradec 87 0 1 222:171 14 2. Jadran 8 61 1 200:173 13 3. Polet 8 5 1 2 213:183 11 4. Minerva 85 0 3217:107 10 5. Tržič 84 1 3 200:173 9 6. Brežice 8 3 3 2 219:216 9 7. Šoštanj 84 04 195:185 8 8. Ormož 8 305 185:193 6 9. Iskra 8 30 5 177:228 6 10. Mlinotest 8 2 1 5 204:231 5 11. Krka 8 1 2 5 291:210 4 12. Piran 8 0 1 7 137:190 1 TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA, Tomšičeva 2 TOZD- VELEBLAGOVNICA VELENJE objavlja prosta delovna mesta za: 1. ODDELKOVODJO - oddelka za kozmetiko 2. NAMESTNIKA ODDELKOVODJE -oddelka obutve in usnjene galanterije 3. NAMESTNIKA ODDELKOVODJE -oddelka samopostrežbe 4. SKLADIŠČNEGA DELAVCA POGOJI: pod 1. - poslovodska šola za prodajalce in 5 let delovnih izkušenj na samostojnejših delovnih mestih, potrdilo o nekaznovanju, poskusno delo 2 meseca pod 2. - poslovodska šola ali šola za prodajalce in 4 leta in 3 prakse na samostojnejših delovnih mestih, poskusno delo 2 meseca pod 4. - nedokončana osnovna šola, poskusno delo 1 mesec. Delo za nedoločen čas. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. Akcija za organizirano in množično smučanje je v polnem teku Smučanje se v zdanjih letih v Sloveniji čedalje bolj širi. Vzpon je odraz številnih činiteljev, med katerimi sta vsekakor najpomembnejša porast družbenega standarda ter prodor miselnosti v široke množice o nujnosti rekreacije delovnega človeka. V Sloveniji je okrog 250.000 smučarjev, ki so včlanjeni v te-lesnokulturne organizacije, še več pa jih je v sindikalnih organizacijah, v šolah, med študentsko mladine in drugimi sloji občanov. Smučanje je nedvomno eden najbolj množičnih športov v Sloveniji, saj se tudi drugi aktivni športniki pozimi ukvarjajo s smučanjem. Vendar pa je bilo v smučarskih organizacijah do sedaj vključenih Te okrog 11.000 članov, kategoriziranih tekmovalcev, ki se sistematično - vse leto ukvarjajo s tekmovalnim smučanjem, pa je samo 2.500. To je vsekakor veliko premalo, posebno še," če hočemo vzgojiti alpske tekmovalce na evropski ravni, junake Planice ali tekače, ki bodo kos tudi najboljšim v srednji Evrapi. Ugotovitev, da že tako skromna sredstva za telesno kulturo poberejo zaradi neustreznih in drugih tekmovalnih sistemov predvsem prevozniške in gostinske organizacije, da pri tem, ko gojimo nekakšno navidezno kvaliteto, ki često ne presega republiških meja, ostaja največji del otrok in mladine in cele kategorije odraslih brez vsake telesne kulture, so samo nekateri najbolj izpostavljeni argumenti, ki so zahtevali temeljite spremembe. Telesno kulturo moramo, pa čeprav z radikalnimi ukrepi, približati delovnim ljudem in občanom. Tem smernicam sledi tudi smučarska organizacija, ki si je kot prvenstveno nalogo postavila cilje, združiti in organizirano voditi vso množico smučarjev in ljubiteljev smučanja, ki kot smučarji tekmovalci ali kot smučarji - turisti gojijo ta, pri nas že v pravem pomenu besede ljudski šport; obenem pa ta šport še bolj približati množicam in ga napraviti še bolj priljubljenega. Takšna akcija pa je že v polnem teku: novi tekmovalni sistemi in pa sklenjen samoupravni sporazum o posebnih ugodnostih za člane smučarskih organizacij bosta vsekakor smučarski šport napravila še bolj privlačen, predvsem pa bo omogočil organizirano dejavnost. NOV TEKMOVALI SISTEM (tu navajam samo alpsko smučanje) ima namen poceniti tekmovanja ob večji skrbi za napredek kvalitetnih športnikov in ob široko razvejani mreži rekreacij- skih tekmovanj, ki bodo zajela vse starostne skupine organiziranih in neorganiziranih smučarjev. Osnova novih sistemov je uvedba enotnega točkovanja. Tekmovanja bodo potekala v športno - rekreacijskem in v športno - tekmovalnem sistemu in to v okviru tekmovalnih skupnosti (ki jih bo 8), regij (dve) in republike. V športno - rekreacijskem sistemu potekajo tekmovanja največ na ravni tekmovalne skupnosti, nosilci oz. organizatorji tekem pa so smučars ke organizacije, šole, sindikati, KS itd. Tekmovalne skupnosti imajo podogovoru z vsemi zainteresiranimi dejavniki svoj tekmovalni koledar, tekmujejo pa v starostnih skupinah. Organizacija tekmovanj je manj zahtevna kot v športno - tekmovalnem sistemu, financiranje pa je na podlagi startnin za vsako tekmovanje. V športno - tekmovalnem sistemu tekmujejo tekmovalci v dveh razr edih: vrhun skem in selekcijskem. V vrhunskem razredu tekmuje določeno število tekmovalcev (članov, članic, mladincev in mladink), ki so si v pretekli sezoni priborili največ točk. Prvenstvo še vedno obstaja v stari obliki, ločeno za posamezne kategorije. Pravico nastopa na prvenstvu SRS imajo vsi tekmovalci vrhunskega razreda ter po 4 najboljši iz vsake tekmovalne skupnosti. V selekcijskem razredu nastopa prav tako določeno število pionirjev in pionirk, ki se izbirajo na isti način kot v vrhunskem razredu, poleg njih pa nastopajo še najboljši po jugo točkah in pa 4 najboljši iz vsake tekmovalne skupnosti. Cicibani in Cicibanke nastopajo predvsem v tekmovalnih skupnostih, pa tudi v regijah in enkrat v sezoni na prvenstvu SRS. Za regionalna tekmovanja ni omejitev. Navedeni sistem tekmovanj zahteva od smučarskih organizacij veliko mero sodelovanja, saj bo treba poskrbeti, da bodo zaživele tekmovalne skupnosti, ki morajo postati jedro alpskega smučanja, iz katerega bomo lahko črpali nadarjene tekmovalce, vsem ostalim pa zagotavljali privlačno zvrst, rekreacije. Posebne ugodnosti, ki jih imajo člani smučarskih organizacij po samoupravnem sporazumu, pa naj bi zagotovile popularizacijo rekreativnega športnega udejstvovanje občanov v smučanje, pritegnile čimveč občanov v smučarsko rekreacijo ter k obisku smučarskih terenov in objektov, pomagale vzgajati široko mnoficno osnovo, iz katere bo mogel izhajati kvalitetni ROKOMET - ŽENSKE Velenje - Preddvor 10:18 (5:7) V predzadnjem kolu slovenske ženske rokometne lige so Velenjčanke na svojem igrišču izgubile tekmo z rokometašicami iz Predvora z rezultatom 18:10(7:5). Domačinke se niso mogle uspešno upreti borbenim igralkam Predvora, ki so po zaslugi prodorne Šmartno - Kamnik 21:18 (13:6) Rokometašice Šmartnega so zabeležile novo pomembno zmago. Doma so premagale ekipo Kamnika z rezultatom 21:18. Skozi vso srečanje je bila prednost v zadetkih mnogo večja, saj so domačinke že v prvih minutah vodile s petimi zadetki razlike, ki so jo nato še povečale, predvsem zaradi odličnih protinapadov Urankarjeve. Pred kon- • ATLETIKA Velenjčani šesti Na letošnjem finalnem krosu atletske zveze Slovenije za pokale Dela, ki je bilo v Murski Soboti, je nastopilo 31 občinskih reprezentanc z več kot 600 tekači. Tokrat so pokal osvojili atleti Celja pred Mariborom in Kranjem. Velenjčani pa so se uvrstili na 6. mesto. Med posamezniki se je najbolj izkazala Andreja Šverc, ki je zmagala v kategoriji starejših mladink, 9. je bila Renata Zupančič. Boljša mesta so dosegli še: v teku na 5000 m člani - 2. Peter Anic; 5. Josip Šamu. V teku pionirjev na 1000 m je Bogdan Urh bil tretji. Pri mlajših mladincih - 7. Franc Mar-kel; 9. Darko Hlupič. Med starejšimi mladinci pa Lampret sedmf. R_ ŽEVART vrh smučarskega športa v SR Sloveniji, pomagati pri vzgoji vrhunskih tekmovalcev, krepiti zdravje občanov in pa pospešiti prodajo športnih izdelkov domače proizvodnje. JJgodnosti, ki jih imajo člani smučarske orga- ., nizacije pa so: - zavarovanje za primer nezgode, - popust na maloprodajno ceno v višini 10% pri nakupu zimskošportne opreme (smuči, smučarski čevlji, perilo, kombinezoni itd.) ter 10% popust pri storitvah žičnic delovnih organizacij, ki so podpisnice sporazuma. Te ugodnosti lahko uveljavlja vsak član smučarske organizacije ob predložitvi članske izkaznice in ustreznega bona. Članarina za leto 1976/77 znaša za odrasle 150,-din, za mladino do 15 let pa 60,-din. Podpisniki sporazuma so: Elan Begunje, Alpina Žiri, Toper Celje, Rašica Ljubljana, Pletenina Ljubljana, Almira Radovljica, Slovenijašport Ljubljana, Nama Ljubljana, Kokra Krani, Mercator Ljubljana, Tehnomer-kator Celje, Zavarovalnica Sava Ljubljana, Nanos Postojna, Slovenske žičnice. Pomembno je vsekakor pri tem poudariti, da lahko vso smučarsko opremo kupite s popustom tudi v velenjski Nami, kjer vam bodo radi postregli z najnovejšimi modeli smučarske opreme, z nasveti, predvsem pa z veliko in pestro izbiro. Osnovne smučarske organizacije in Smučarska zveza Slovenije pričakujejo z akcijo „Smučarska izkaznica" do-Kajšnje povečanje članstva. Nedvomno se bodo smučarskim organizacijam priključile sindikalne smučarske sekcije, ki bodo v smučarski izkaznici iskale ugodnosti, v klubih, na katere se bodo naslonile, pa strokovno pomoč. To pomoč bodo klubi vsekakor rade volje nudili. TONE HRIBAR KINO Markunove (dosegla je kar II golov) nadigrale Velenjčanke. V ekipi Ve-lenjčank se je poznala odsotnost Pocajtove, ki se je v začetku tekmovanja poškodovala. Gole so dosegle: Podpečan 6, Podbregar in Tekavc po 2. R. ŽEVART cem srečanja pa so gostje zaigrale presing in uspele omiliti poraz. Za-datke za Šmartno so dosegle: Uran-kar 7, Kolenc in Šmerc po 6 ter Meh in Gril 1. V naslednjem kolu jih čaka derbi srečanje v Novem mestu s tamkajšnjo Krko, vodečo v slovenski rokometni ligi. KRAJNC Košarkarji za točke Košarkarji Elektre iz Šoštanja ki so pred nedavnim uspešno končali tekmovanje v regijski ligi in se tako uvrstili v prvo slovensko ligo bodo 6. novembra startali v novem tekmovalnem okolju. Za Elektro bodo nastopili: Stanko Breznik, Peter Breznik, Stanko Polovšek, Rudi Jerič, Boris Fuerst, Marjan Kristan, Milan Hliš, Bogdan Petek, Milan Verdnik, Aleksander Topolšek, Savo Holešek, Damjan Hočevar, Bojan Glavnik Dušan Kerbič, Janko Jošt, Srečko Jošt, Kle-menak Bogdan, Bojan Ramšak, Damjan Obreza, Jože Vajdl. Razpored tekem slovenske košarkarske lige. Prvi del 1976/77. 6. nov. 76 Elektra:Ježica 13. nov. 76 Jesenice:Elektra 20. nov. 76 Elektia:Vrhnika 4. dec. 76 Domžale:Elektra 8. ,dec. 76 Elektra:Dolenjska 11. dec. 76 Trnovo:Elektra 18. ,dec. 76 Elektra:Rudar 25. ,dec. 76 Pomurje:Elektra 8. jan. 77 Elektra:Kras 15. jan. 77 Elektra:Fruktal 22. jan. 77 Branik:Elektra M.NATEK KINO VELENJE 29.10. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriška kriminalka, YAKUZA 30.10. - sobota ob 17.30 in 19.30 italijanski pustolovski film RAZUZDANI. Režija: Anthony Dawson. Igrata: Tom Scott, Fred Harris 31.10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 italijanski pustolovski film RAZUZDANI 1.11. - ponedeljek ob 17.30 FILMSKA PREDSTAVA ODPADE 2.11. - torek ob 17.30 in 19.30 ameriška kriminalka Kaliber 20 za specialista. Režija: Mike Cimeno! Igrata: Clint Eastwood, George Kennedy 3.11. - sreda ob 17.30 ifl 19.30 ameriška kriminalka KALIBER 20 ZA SPECIALISTA 4.11. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film STEZA SLONOV. Režija: Viljem Diterly. Igrata: Elizabeth Taylor, Den Endruz 5.11. - petek ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film STEZA SLONOV 6.11. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film METULJ. Režija: Franklin Schaffner. Igrata: Stnj McQueen, Dustin Hoffman 7.11. - ne.delja ob 17.30 in 19.30 ameriški oustplovski film METULJ KINO ŠOŠTANJ 30.10. - sobota ob 19.30 maeriška komedija MOČNEJŠI OD MAFIJE Režija: Philipe Bantoni. Igrata: Roj Shajder, Viktor Arnold 31.10. - nedelja ob 17 in 19.30 ameriški ljubezenski film VELIKI GEDSBI. Režija: Jack Clayton. Igrata: Robert Red-ford, Mia Farrow 3.11. - sreda ob 19.30 ameriški pustolovski film STEZA SLONOV. Režija: Viljem Di-tejly. Igrata: Elizabetha Taylor, Den Endruz 4.11. - četrtek ob 19.30 ameriška kriminalka KALIBER 20 ZA SPECIALISTA. Režija: Mike Cimeno. Igrata: Clint; Eastwood, George Kennedy 5.11. - petek ob 19.30 ameriški pustolovski film METULJ. Režija: Franklin Schaffner. Igrata: Steve NxQueen, Dustin Hoffman 6.11. - sobota ob 19.30 jugoslovanski vojni film VRHOVI ZELENGORE. Režija: Zdravko Veimirovič: Igrata: Sergej Bon-darčuk, Žozefina Capli 7.11. - nedelja ob 17 in 19.30 italijanski vestem TIHI MAŠČEVALEC. Režija: Guido Celano. Igrata: Edmond Purdon, Michaela Pignatelli KINO - DOM KULTURE 2.11. - torek ob 20 uri ameriška drama (ljubezenska) VELIKI GETSBY. Režija: Jack Clayton. Igrata: Robert Red-ford, Mia Farrow 8.11. - ponedeljek ob 20 uri jugoslovanski vojni film VRHOVI ZELENGORE. Režija: Zdravko Velimirovič. Prodam dvostanovanjsko hišo v Šoštanju, Partizanska 11. Na-' slov v uredništvu. Mamica z enim otrokom išče sobo v Velenju ali bližji okolici. Naslov v uredništvu. Obveščam vse lastnike malih gospodinjskih aparatov, da opravljam servisne usluge za gospodinjske aparate, za Elmine tudi v garancijskem roku. Delovni čas od 16. - 19. ure, razen ob sobotah. - ELMA RO-VENTA - servis, Franc Vetrih, Paka 42, Velenje. i Povratno srečanje med slepimi športniki Kopra in Celja V Velenju je bilo preteklo nedeljo povratno srečanje med športnima ekipama zveze slepih Kopra in Celja. Najprej so na osnovni šoli Anton Aškerc odigrali tekmo z zvenečo žogo, ki so jo po dvajsetih minutah igre dobili Celjani z rezultatom 6:4. Najboljši strelec je bil s štirimi zadetki Celjan Maijan Štraus. Tekmovanje so nadaljevali v hotelu Paka s kegljanjem, kjer so bili boljši gostje iz Kopra, saj so zmagali z razliko 86 kegljev (1254:1168). Najboljši posameznik je bil Janez Mahne, kije podrl 407 kegljev. V šahu pa sta se ekipi pomerili pri Košanu v Crnovi, kjer so ponovno zmagali Celjani, tokrat z rezultatom 4,5:2,5. Po tekmovanju so imeli skupno kosilo, s katerim jih je br ezplačno gostil Ivan Košan, za kar se mu člani Zveze slepih najlepše zahvaljujejo. Športniki Celja in Kopra so se dogovorili da bodo ta srečanja postala tradicionalna. EDVARD VODEB gS £ 4$; »PAKA« Velenje ZA LEPŠO OKOLICO HIŠE, LASTNO USTVARJALNOST - IZDELKI VEGRAD V Vegradu Velenje TOZD GRADBENA INDUSTRIJA izdelujemo vrsto izdelkov, ki so zanimivi za lastnike in graditelje stanovanjskih hiš. Želimo nuditi individualnemu graditelju čimveč izdelkov,-ki si jih lahko z družinskimi člani sam vgradi v svoj novi dom. jugobanka kreditna banka koper kreditna banka maribor ljubljanska banka v oktobru sije sonce, ki greje pozimi Kolektiv Ljubljanske banke, podružnice Velenje čestita vsem občanom ob dnevu varčevanja 31. oktobru, posebno tistim, ki poslujejo z nami Občane obveščamo, da bo poslovalnica Ljubljanske banke v Velenju - Šaleška 18 in v Šoštanju poslovala tudi v soboto 31. oktobra od lO. do 13. ure. Ljubljanska banka -podružnica Velenje BETONSKI TLAKOVC1 so zelo primerni za tlakovanje dvorišč, poti, parkirnih prostorov, pločnikov itd. So trajni, ni potrebno vzdrževanje, polaganje je enostavno. S kombinacijo tla-kovcev v raznih barvah je možno zelo estetsko urediti okolico hiše. Pri raznih prekopavanjih lahko tlakovce odstranimo brez velikega truda in jih kasneje zopet položimo na prvotno mesto. RAVNE STOPNICE MONTAŽNE TERACO STOPNICE izdelujemo v dveh oblikah, kot „L" stopnice in kot ravne stopnice. Obe obliki izdelujemo v dveh standardnih dimenzijah, lahko pa se dimenzije prilagodijo tudi želji kupcev. Montaža stopnic je enostavna in hitra, brez nadležnega prahu. V oktobru sije sonce, ki greje pozimi TRAVNE PLOŠČE so namenjene za ohranitev zelenih površin, ker vožnja in hoja po njih ne ovira rasti trave. Zato jih uporabljamo za urejanje parkirnih prostorov, poti, dvorišč. Površine lahko tlakujemo samo s travnimi ploščami, ali pa v kombinaciji s tlakovci. Travne plošče so primerne tudi za izdelavo vrtnih ograj, balkonskih ograj, predelnih sten, prezračevalnih podstrešnih oken in za druge arhitektonske rešitve. Velikost plošče je 48x32x8 cm. --s. GOSTINSKO PODJETJE Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC in si tako uslvarite topel jn prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. * PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740. 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas on Prebolda ?> >(063) 722—027. ' Naše proizvode lahko kupite v vseli prodajalnah gradbenih materialov. Obvešča cenjene goste, da bo v mesecu novembru v nočnem baru hotela »PAKA« nov barski spored, v katerem nastopajo priznani artisti in plesalci. O DUO »PAMAN« O PLESALKA »HATIDŽA« O DUO »ATLAS« Zabaval vas bo kvartet »TRILEKSI«. Nočni bar je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih od 21. do 2. ure. Barski spored se prične ob 23.30 uri. VLJUDNO VABLJENI! Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI Komentar tedna zadnjem planu, da so z njo seznanjeni le posamezniki, večini pa je za to prepuščeno, da se sestanka formalno udeleži v vlogi zvestega po- tiziranost medsebojnih odnosov, pomanjkanje čuta odgovornosti in še na marsikaj. samoupravljavec, ki niti približno ne ve, zakaj je dvigoval svojo roko, za kaj samoupravljavec, ki niti približno ne ve, zakaj je dvigo- slušavca ali pa da ga „špri-ca", Pa tudi v nepripravljenosti posameznih sestankov tičijo ostri družbeni kazalci, ki ponavadi kažejo na zbirkokra- val svojo roko, za kaj je dajal pristanek. In temu je napovedala „ vojno" tudi SZDL. Sevedi pa tudi dolgovezenju, ki je neposreden rezultat slabo pripravljenih sestankov. Zaradi vezenja otrobov pa trpi delovni čas (ponekod so sestanki še vse prepogosto med delovnim časom), trpi učinkovitost dela. Slednjo pa hudo potrebujemo, če želi,mo uresničevati vse tiste razvojne naloge, ki so pred nami. Tudi na sestankih je potrebno pregledovati prehojeno pot; vendar morajo biti javni, dobro pripravljeni, vsakdo mora imeti možnost, da pove svoje (kritično) mnenje, brez nevarnosti, da se bo zato izpostavil pred na primer „vodilnim". Sestan-kovanju zaradi sestanko-vanja pa moramo narediti konec. Enkrat za vselej. MILAN MEDEN • REKLI SO TE DNI: JURE BILI C: — Z ustavo, še posebej pa z zakonom o združenem delu, smo si ustvarili možnosti ne samo za reševanje velikih stvari, velikih projektov, temveč tudi za reševanje majhnih, na videz drobnih zadev. MARJAN ROŽIC: — Bistveno je, da v vsakem kolektivu temeljiteje spoznajo, v kakšnem položaju so delavci glede na vse druge subjekte gospodaijenja in kaj se dogaja v vsakdanji praksi, predvsem v proizvodnih odnosih. Pred nami je z ustavo in zakonom o združenem delu jasno začrtana pot razvoja samoupravnih odnosov, na kateri lahko združeni delavci stabilno gospodarijo. MLADEN OLJAČA: — Razvoja samoupravnih odnosov si v naši družbi ne moremo zamisliti, zlasti še ne v kulturi brez knjige in njene polne udeležbe v našem razvoju. Boj za uveljavitev knjige je obenem tudi boj za družbeni napredek. »Veliki finale na Koroškem« Pododbor I. SPUB Toneta Tomšiča Velenje priporoča vsem bralcem, zlasti pa še bivšim borcem 14. divizije, ki so se udeležili zadnjih bojev na Koroškem, da kupijo knjigo pisca Francija Strleta z naslovom VELIKI FINALE NA KOROŠKEM. Knjigo lahko dobijo za 160 din pri Občinskem odboru združenja borcev NOV Velenje ali pri Slavku Brglezu pri Skupščini občine Velenje. štirih let in Anton Mravljak. 32, iz Velenja - štiri mesece zapora pogojno za dobo treh let Mladoletni"M. A iz Krvine pri Lučah je bil obsojen na štiri leta in šest mesecev mladoletniškega zapora. Ker pa je bil septembra letos obsojen že na leto mladoletniškega zapora, je dobil zdaj enotno kazen pet let mladoletniškega zapora. Senat je še sprejel sklep, da se do pravnomočnosti sodbe podaljša pripor za Antona Krebla, l ranca Pusni-ka in Edvarda Melavca, odredil pa je pripor še za Staneta Martinčiča, Marjana Popraska, Ludvika Vrhovni ka in M. A. F. K. Poživiti ZK v krajevnih skupnostih Tako oblikovane svete zveze komunistov, kot ga imajo v krajevni skupnosti Stara vas v Velenju, morajo ustanoviti tudi v drugih krajevnih skupnostih, kjer so za to pogoji. Na torkovi seji medobčinskega sveta ZKS za celjsko območje so v glavni točki dnevnega reda spregovorili o organiziranosti zveze komunistov, predvsem pa o ustanavljanju svetov ZK v krajevnih skupnostih ter tovarniških komitejev v organizacijah združenega dela. Nova organiziranost je potrebna zato, da se doseže še večja učinkovitost zveze komunistov. Na celjskem območju so šele v redkih krajevnih skupnostih ustanovili svete zveze komunistov, pa še tam, kjer so jih ustanovili, niso vsi sestavljeni tako, kot bi morali biti. Eden dobrih svetov, ki bi lahko bil za vzgled drugim, je tudi v krajevni slcup-nosti Stara vas v Velenju. Treba se je namreč zavedati, da itforajo sveti ZK usmerjati delo vseh komunistov v krajevni skupnosti, pa čeprav so povezani v osnovnih organizacijah drugod. Na seji so tudi sklenili, da morajo v vseh organizacijah združenega dela, kjer so vse temeljne organizacije v isti občini, ustanoviti tovarniške kofhiteje, sicer pa sve te Z K. F. K. Prejšnji teden v četrtek so imeli dijaki RŠC tribuno, na katero so povabili predstavnike občinske skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Tribune pa so se udeležili predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun, podpredsednik izvršnega sveta Lado Zakošek in sekretar OK SZDL Tone Šeliga. Pogovor je potekal o družbenem planu do leta 1980, o programih in realizaciji nekaterih SIS, o konceptu usmerjenega izobraževanja, o medobčinskem sodelovanju in drugih problemih, ki zanimajo tudi mlade. Na koncu so prisotni mladinci poudarili, da si tudi v prihodnje želijo podobnih razgovorov. Obrambni dan RŠC Danes so na RŠC organizirali obrambno športni dan s komemoracijo pri spomeniku padlim borcem na Graški gori. Tak dan so na RSC prejšnja leta že imeli, vendar pa še nikoli v takšni obliki kot letos. Pod geslom: Padli ste, da bi mi živeli srečno, so se danes učenci in dijaki RŠC, razdeljeni v tri brigade, po različnih poteh napotili k zbirnemu mestu pri spomeniku padlim partizanom na Graški gori. Popolnoma vojaško organizirani - vsi udeleženci pohoda so dobili celo poziv, s katerim so se jevili v enoto - bodo svečano počastili spomin na padle borce 14. divizije. Razdeljeni v Bračičevo, Tomšičevo in Šercetjevo brigado so mladi iz RŠC formirali mladinsko 14. divizijo in tudi tako poudarili velik pomen herojskega pohoda divizije na.Štajersko. Po komemorativni svečanosti ob spomeniku in polaganju zimzelenih vejic na gomilo bodo zaplesali kozaraško kolo in se v koloni vrnili domov. • DOGOVOR O NADALJNJEM DELU V sredo popoldne so se sešli na razširjeno sejo člani odbora aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja. Ocenili so tretje srečanje aktivistov Osvobodilne fronte, ki je bilo v Kotah 3. oktobra, in se pogovorili o nadaljnjem delu odbora. S. • ČLANI ZVEZNEGA ODBORA UPOKOJENCEV V torek so obiskali Velenje člani zveznega odbora upokojencev Jugoslavije. Sekretar socialistične zveze delovnega ljudstva Tone Šeliga in načelnik davčne uprave skupščine občine Velenje Ferdo Kukovee sta jih seznanila z gospodarskim položajem naše občine. Člane zveznega odbora upokojencev Jugoslavije je najbolj zanimalo, kako rešujemo v naši občini vprašanja upokojencev. T. • PIONIRJI POMAGAJO Učenka osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh v Šoštanju Brigita Starič nam je sporočila, da je tudi pionirje na tej osnovni šoli zelo pretresla novica o potresu v Posočju. Slišali so, kako so vsi pomagali po svojih močeh. Tudi oni so se odločili, da zbero nekaj denarja: Piše, da je njihov razred prispeval malo, vendar pa upajo, da bo tudi njihov denar prizadetemu prebivalstvu v pomoč. Denar, ki so ga pionirji na osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha zbrali, so odposlali pionirskemu odredu osnovne šole v Breginju. M.T. „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mila Tamše, Boris Zakošek in Franci Mazovec (tehnični urednik). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420 - Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinaijev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska ČTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Poštnina plačana na pošti 63000 Celje % <*>*-■ T"? 'ir.EV f. . 'Vi«*. *./ ■' • dijakov RŠC Na 72 let in sedem mesecev zapora ter denarno kazen 257 tisoč din je bflo obsojenih 20 oseb, ki so bile obtožene vrste kaznivih dejanj na škodo tovarne Gorenje iz Velenja. V torek opoldne seje namreč na okrožnem sodišču v Celju končala dolgotrajna razprava in veliki senat, ki mu je predsedoval sodnik Alojz Vidic, je izrekel sodbe, ki za sedaj še niso pravnomočne. Šmartnem ob Paki, delavec, je Franc Pušnik, 35, iz Mislinje, vodja bele tehnike v „T" niar-ketu v Velenju, je bil za vrsto kaznivih dejanj obsojen na enajst let strogega zapora ter na denarno kazen 55 tisoč din. Anton Krebl, 34, iz Šentilja, delavec v Gorenju, je bil zaradi kaznivih dejanj obsojen na devet let strogega zapora ter na denarno kazen 20 tisoč din. Edvard Melavec, 39, zasebni avtoprevoznik iz Mozirja je bil obsojen na sedem let strogega zapora in 40 tisoč din denarne kazni. Stanislav Martinčič, 27. iz Ljubljane, voznik pri Inter-evropi, je bil obsojen na sedem let strogega zapora ter denarno kazen 25 tisoč din. Marjan Poprask, 23, iz Skornega pri bil spoznan za krivega in obsojen na pet let strogega zapora in 20 tisoč din denarne kazni. Na pet let strogega zapora je bil obsojen tudi Ludvik Vrhovnik, 35, iz Slovenj Gradca, ključavničar v Gorenju. Plačati mora tudi 20 tisoč din denarne kazni, Mihael Nahtigal, 29, iz Velenja, šofer v Gorenju, je bil obsojen na enotno kazen štiri leta strogega zapora ter 10 tisoč din materialne kazni, Alojzu Robniku, 37, iz Podkraja pri Velenju, vozniku pri Tehnomercatorju je sodišče izreklo kazen tri leta in šest mesecev strogega zapora ter 6500 din. Na tri leta in šest mesecev strogega zapora je bil pbsojen tudi Ivan Grazer, 39, iz Šoštanja, skladiščnik v TGO Gorenje. Plačati mora tudi 10 tisoč din denarne kazni. Jože Zalig, 23, iz Rečice ob Paki, viličar, je bil obsojen na tri leta strogega zapora in 5 tisoč din, Stanislav Rakun, 25, iz Ljubnega, avtomeha-nik v Gorenju, pa na dve leti in osem mesecev strogega zapora in 10 tisoč din denarne kazni. Gradimiru Stojilkoviču, 29, iz Velenja, skladiščniku, je sodišče izreklo kazen leto in šest mesecev strogega zapora in 5 tisoč din, Janezu Kodri£u, 26, iz Apuhljal pri Ptuju, vozniku, pa leto in tri mesece ter 8 tisoč denar ne kazni. Zlatku Vitancu, 37, iz Šmatevža pri Gomilskem je sodišče prisodilo leto in šest mesecev strogega zapora in 6 tisoč din kazni Janez Brezovnik, 25, iz Dolsuha pri Rečici ob Savinji, viličar, in Jože Melavec, 40,k avtoprevoznik iz Zg. Pobrezja pri Nazarju, sta bila obsojena na po leto zapora pogojno za dobo treh oziroma štirih let Na pogojne kazni so bili obsojeni še Zlatko Lesjak, 23, iz Rogaške Slatine, voznik pri Interevropi - 10 mesecev za dobo treh let, Jože Glušič, 45, iz Velenja - šest mesecev za dobo 85-odstotkov proizvodnje za prihodnje leto, kar daje TGO Gorenje kar je nad pričakovanjem. Tako imajo velenjske tovarne Gorenja prodane že 85-odstotkov proizvodnje za prihodnje leto. kar daje dovolj garancije, da bomo lahko prihodnje leto bolj nemoteno poslovali kot letos. Čeprav moramo še podrobno oceniti prvo razstavo, lahko že sedaj rečem, da je tako glede na zakon o združenem delu kot tudi glede na uveljavljene odnose v reprodukcijski celoti DOM ■ to izredno posrečena oblika, kjer ne gre samo za trgovsko-poslovne stike, ampak tudi za ustvarjanje stikov delavcev iz proizvodnje, in prometa — skratka vseh oblik trgovanja." S. VOVK Delegacija * stranke BAAS na obisku v Gorenju V okviru sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in stranko BAAS iz Iraka je bila med 24. in 27. oktobrom na obisku v naši državi skupina diplomantov partijske šole te stranke iz Iraka. V ponedeljek so gostje iz Iraka obiskali tudi TGO Gorenje Velenje, kjer jih je najprej pozdravil sekretar tovarniške konference ZK Janez Miklavčič. Po ogledu proizvodnje štedilnikov in hladilnikov so se člani delegacije sešli na pogovore s predstavniki Gorenja. Predstavniki Gorenja so jih najprej seznanili z razvojem delovne organizacije, goste pa so še posebej zanimali delegatski odnosi, socialna politika, družbenopolitično izobraževanje in kako je organizirana delovna oziroma sestavljena organizacija združenega dela Gorenje. Člani delegacije iz Iraka pa so predstavnike Gorenja med drugim seznanili s programom partijske šole, katero so pravkar končali. Š.V. Avgust JERINA, pomočnik generalnega direktorja sozda Gorenje, posebej za »NAŠ ČAS« V soboto so v Rdeči dvorani v Velenju zaprli prvo komercialno razstavo izdelkov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. O uspehu te razstave nam je pomočnik generalnega direktoija SOZD Gorenje Avgust Jeriha povedal naslednje: „Poudariti moram, da je razstava izredno uspela. Njena poglavitna značilnost je, da se je na njej srečalo več kot 4000 poslovnih partnerjev iz Jugoslavije in tujine, ki so na kraju samem izmenjali izkušnje t^r se seznanili z vsemi fazami proizvodnje in prodaje. Izredno zanimanje, ki so ga pokazali vsi poslovni partnerji za naše izdelke, bo omogočilo Gorenju v prihodnje lažje nastopanje na celotnem domačem pa tudi tujem trgu. V času, ko je bila razstava odprta, smo sklenili za približno 2,5 milijarde dinarjev pogodb samo za prodajo izdelkov TGO Gorenje, kar je nad pričakovanjem. Tako imajo velenjske tovarne Gorenja prodane že Avgust Jeriha # V PONEDELJEK, 25. OKTOBRA: NAD 4.000 OBISKOVALCEV NA 1. KOMERCIALNI RAZSTAVI Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je pokrenila široko družbeno akcijo, ki naj ima za posledico krajše in seveda veliko bolj učinkovite sestanke. Vendar je pri tem potrebno pristaviti, da ne gre za to, da bi postavili pred dilemo, ali sestanki ali ne. Sestanek je zanesljivo lahko uspešna in učinkovita metoda družbenopolitičnega dela, vendar le pod nekaterimi pogoji. Najprej mora biti dobro pripravljen, pri čemer seveda ne mislimo na bolj ali manj lepa vabila, obvezno kavico ali sok, pač pa na vsebino. In se dogaja, da je slednja v