v
Wmmmrnmm* itowilkm stums
u 26* ftttfUktt	Miribor, düs 3i mmrcm 1919*	I**tmi* IL
ft >.•• • • v ' ■» *	.'	.• '.t • X	’	‘ \ • 1	■'•'C- a	' ' • \ .i’ ’, * • v>	• - v
računajo
— popust ? k*Š ^Sh^iŽa*' febajsri* /p««« stefjek in petek popoldne.
' -„v ; ’j" v.'j. •	^	i «. y
Rokopisi se ne vračaj
Teiltenet. 113.
«i PoMIct tisi aa alovesitgko Iftidsivo. |
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 12. ure dopoldne.

Naia orgaalsaelja* '
Vsi se Be dobro spominjamo, kako lepo je ave!ela naša organizacija pred vojno. Ni je bilo koraj žnpnije, kjer ne bi delovalo bralno ali iz ' tbraževalno društvo, Orel, Mladeniška in Dekliška ^ Zveza itd Veseli smo bili tega mladega življenja.
te- cvetoče pomladi Vojska je vsen n tema naredila i:konec Le malo je društev in organizacij, ki so do lovaia trdi tekom vojske, so bile naSe najboljše » moči, naSi najidealnejši možje in fantje na bojnem Jpoljn,
Polagcma Be vračajo v našo domovi®o zopet normalne razmere. Skrbeti moremo že sedi j, da (vsa naSa organizacija zopet oživi. ¥ vsakem kraja, v vsaki župniji bo treba kakor hitro mogoče skii cati občni zb sr, in iz volih nov odbor in sicer tak odbor, ki ima res zmožnost pa tudi veselje do dela. Da je organizacija nujna potreba današnjih razmer, o tem kaj več pisati in razpravljati je pač i nepotrebno. Dobro pa je, Če podamo nekaj misli kako se naj ta organizacija izvede.
Kakor hitro je v kakšnem kraju naše društvo zopet oživelo — v krajih kjer Se dosedaj ni bilo nobenega društva, ga je treba seveda takoj ustanoviti — je naloga odbora, da nar@di načrt glede predavanj. Takšna pi odavanja in sestanki sploh naj bi bili zelo pogosti. Dočim so veliki jkvni shodi v«£ ali manj le manifestacije, naj bi bili ti sestanki ognjišče in torišče pravegs, tihega dela ! ki se mora poglob ti in ponotranjiti. Predavanja naj ne bodo predolga, a tembolj Stvarna, premišljena in globoka.
> Zlasti moramo priporočati, da člani društva tudi sami nastopajo. S tem, da posluSajo tedno le tujega govornika, sami za sebe ne bodo dosti pridobili. NaSi mladeniči in dekleta se morajo iz-j popohrjevati in to bodo dosegli, »ko samostojne I nastopajo Za samostojne nastop s pa je treba pridno in veliko čitati in sicer ne samo časopise, ampak v prvi vrsti d bre knjige.
Tudi dobi e gledališke predstave so velike vzgojevalm vrednosti. Ako se igralec popolnoma vgtcbi v svojo vlogo, kako se mu razširi obzorje, kako otrdi spomin kako plemenito postane nje j govo srce! Potrebne so takšne predstave pa tudi I v razvedrilo. Naša mladina je pač že taka: same 1 ga resnega, globokega dela se kmalu naveliča začne izostajati, ne pride, več k predavanju in slednjič izstopiti iz društva.
Da pa bo življenje v našib društvih vedno ži vabno in sveže, rabimo dobrih voditeljev, govor nikov td Z#to bo pač moralo vsako društvo
skrbeti, da zbere v stoj krog nijboljie moči; in da si samo vzgoji dovolj naraščaja Mladenič», ki kažejo veselje in zanimanje za organizacijo, bo treba pošiljati v razne kurze, ki se bodo gotovo vršili, kakor hitro bodo to razmere dopuščale.
Kclcga naših drslltv bode tudi, d» razvijejo živahno agitacijo za naše liste. V vsako hite na Se časopise, to naj bo geslo naših mladeničev in mladenk Živimo pa v času, ki zahteva od nas politične zrelosti, v času, ki zahteva, da še vsak državljan udeležuje političnega .življenja- - Društva in organizacije, ki Se dosedaj niso začele delovati, zganite se kmalu k novemu pomladanskemu živ ljenju!
/	i	■’ . /*	.
Tabor cadravskih Sl#» ▼aneavv •
Brezno ob kor. Žel, 25. marca.
Danes »e Je tukaj vršil velik političen *hbd Bil je to pr a d praznik zadravskih Slovencev Na zborovanje, ki je bilo naznanjeno šemo v časni kih, so dospeli domačini in sosedje v velikem šte /vili. PriSli so RemSničam ter Slovenci fn Slovenke z visokega Radia, Kaple, Lučan, Sv. Daha in Sv. Ožbalta, Ribnice, Sv, Primoža, Mute. Mar-beka s n Vuhreda. Na shodu si videl mladino, go spedarje in gospodinje, delavce in celo starčke, ki so z bergljami prilezli v dolino. Shod je otvori! domači kapnik Volčič. Omenjal je, da se se z so dile od zadnjega shoda, ki se je vršil leta 1914 ravno n« mestu, kjer zborujemo danes velike spre m®mbe. Tedaj je na nemčurskem shodu rit mojster baron Egger imenoval Slovence »Gesindel«, ki se mora zatreti. Danes pa zborujemo na tem mesto svobodni Jugoslovani. Prostor med cerkvijo m Jen čiče.vo (nekdaj Sonsovc) hišo je bil poln zadravs kih Slovencev. Za predsednika shodu je bil izb an deželni poslanic in ge rent Čas
Prvi je govoril zastopnik primorskih Sloven cev poročnik Dekleva, ki je naslikal v živi besedi mučni položaj pr morskih naših brztov. Zborovalci so izražali trpečim rojakom v Primorju svoje vroče sočustvovanje.
Mladenka Praprotnik in mladenič Trdnjak sta
deklamirala dve mični pesmici.
‘ Urednik F. Žebot iz Maribora je v poldrugo urnem govoru v živih slikah obrazložil naš nek danji, sedanji in bodoči položaj. Navdušenje zbo rovalcev je rastlo od besede do besede in se je videlo da so besede padle prt Žadravčasib na ro
dtmtna tla. Govoril je tudi o potrebi izobraževalne, gospoda? 8ke in politične organizacije.
Nadučitelj Hren is Mute je g tvoril o bratih Srbih in Hrvatih ter je žel obilo odobravanja.
Domačin Jenčič se je v imenu zborovalcev za hvalil za lepe besede in Je prosti, naj še taka zborovanja večkrat prirejajo v Dravski dolini.
Žopnik Volčič je nato utemeljeval naslednje resolucije:
1.	Zahvaljujemo se osvoboditelja naših mej našemu prvemu narodnemu generalu Maistra in njegovemu vrlemu vojaštva, ki je nam omogočil, o a moremo mirno opravljati svoje posle ter obvarovat naše domove pred izropanjem in un čenjem po sovražnih tolpah
5.	Prav iskreno pozdravljamo naSe prvo na« rodno predstavnitivo, ki zboruje tačas v Beogradu. Naj rodi njegovo delo obilo blagoslova naSi mladi
osvobojeni domovini.
3.	Ko pozdravljamo svojega prvega slovenskega glavarja dr. Ipavica, se mu zahvaljujemo za vse, kar je za nas že storil dobrega in kar je že odvrnil od uas hudega, in prosimo ga nadaljne
naklonjenosti.
, k Kar moremo, ugovarjamo na ves glas kritičnemu zasedanju naše domovine, na jugu po zemlje in ijudijlačnem Lahu; poživljamo zaupljivo svoje zastopnike v Beograda, da pospešujejo skorajšnji in pravični mir po načela: mi ne jemljemo nikomur njegovega, a tudi drogi nam naj pustijo in vrnejo, kar je našega. Italijani naj skoraj izpustijo naše ujetnike.
5 Na Dunaju so Nemci dne 22 nov. določili kot našo severno mejo greben Pohorja in Haloz. Ljudski shod v Breznu opozarja vse pnzadete občine marenberškega, mariborskega, ptujskega in šeutlenartskega okraja, da proti tej meji odločno ugovarjajo. Ko slišimo in beremo toliko o demokratizaciji vlade, razumemo to tako, da naj pride tudi Jjudstro do posvetovalne besede pri vladanja. Zato si usojamo zbrani dne 26. marca 1919 na jft'vcem ljudskem shodu v Breznu na levem bregu Drave deželni vladi in dragim činiteljem naznaniti tem potom svoje želje, prošnje in težnje.
6.	N» še finančnike prosimo nujno, naj ukre-
nejo tako, da vsaj vojna posojila otrok, srot, dobrodelnih zavodov, delavcev in malih posestaikov ae zapadejo brez vsakega povračila.	f
7.	Šolske oblasti opozorimo, naj prilagodijo nčd načrt ljudskih šol na k metih in v hribih krajevnim razmeram in gospodarskim potrebam, da ne bo kopito isto za mestne in vaške šole (kot je bilo doslei); zaht-vemo ra katoliške otroke ka*
LISTEK.
Naša nada.
/ '	(Samo.)	i
jgoutj
Po njegovi smrti so se vsi razkropili Ivanko je vzel i sebi «edanj njen krušni oče. Dečka st» prišla v sirotišnico mati je pa šla po svetu. Ni-koli vrč ni vprašala po otrocih.	v
v 3® te je Ivanka takrat povedala Katici Ta krat jd je Katica pomilovala in blagrovala obenem Faj je prav gotovo tukaj aa kmetih bolj prijetno, nego na pustem Dunaju Katici so stric, ki so na Dunaju za poštarja, to povedali. Kako radi so še P*1 Sh lansko jesen sem na kmete in najrajši bi bili kar tu*aj ostali Pa so le merali nazaj, letos' p» zopet pridejo. Vsaj za đva tedna gotovo. Kati ca ho |ja enkrat z njimi na Dunaj, toda samo iz radovednosti Samo pogledala bo, kako je. Gori pa ®* bi ostala s» noben denar.
Tako je takrat govorila K*t ea, Nič ni rekla, da je Ivanka tujka ali kaj takega. Potem ata bili še večji prijateljici. Danes je pa tako čudno zrast la nad njo . . .
V trenutka je Ivanka vse to premislila. Pale je bila konec njene zbeganosti. Uprla je pogled v Katico in vzpela se je ponosno kakor ona.
»Ti boš rekla, da nisem Slo*enka! Oče moj je bil Slovenec, da veš! Matere nemške pa ne po trebujeoa. Če sem jo imela, je nimam več, saj me je zavrgla. Sedaj imam slovensko mater in rsda jo imam. Pa tudi ona ima mene rada, da le veš, bolj ko tvoja tebe*«	^
Katica je že izgubila polovico svojega poguma. Njen näßte p se je ponesrečil Zdelo se ji je. da je čisto ugnana, le zadnje besede so jo vspod bodle
»Ti pa veš! Kdo je rekel, da me moja mati nima rada? Vse slovenske matere imajo rade svo e otroke. Samo nemške jih mečejo preč in ki tajske«
»Vem. Zato p» ljubim slovensko mater in ti mi ne boš branila peti slovenske pesmi, da veš!«
»-"a jo poj! Saj ti nebranim.«
»Saj jo bom, da veš!«
Za trenotek je nastala tišina in vse štiri so začele zopet stopicati po kameniti poti. Vsem je bilo čudno pri srcu ih nobena ni našla primerne besede, da bi pri trgala močen molk.
Kar se spomni Rezika in zapoje s svojim srebrnim glaskom:
»Slovenka sem, tako je mati djala — — —«
Spet so poprijele ostale tri. Prav do vasi so pripele in najbolj navdušeno je pela Ivanka Včasih se je nagnila h Katk i ia je povdariia nalašč to ali ono besedo Katica je pa mirno naprej pela in ni dala ničesar spoznati.
Ko so pripele v va«, sta dva kosca nehala kepati kose in sta se ozria po otrocih Deklice so pa še le pri vaškem znamenju otihrile in so se orekrižale. Potem jel za vršelo med njimi in nekaj krepkih »zadnjih« je padlo sem ntja. Med zvonkim smehom so stekle vsaka na svoj com
tolike Sela; piiCakujemo »prejem kmečkih zastopnikov v Bobke svete, tudi v višji Bobki svet; le s Jta» kako strekovae, recimo gozdar iko Bolo sem k Dravi, bliza Maribora, na vznožja bogatega Po*
mMv	*-i
bet?« Davčne oblast prosimo, da se pri odmeri #08ebBodobodnii.skega davka maÜm posestnikom ozira na dejanske razmere in vsprejme v dotično komisijo todi zastopnika kmetov is hribov.
9.	Sedaj neprimerne, neogodee občinske in žarne meje se naj zboljšajo in zaokrožijo p» kr a-
, jevni legi. v
10.	Kmet in delavec nima mnogo prostega časa, a vendar mn je treba večkrat potovati. Tem nujnejša je zahteva, da se uredijo železniške zveze ▼ Maribora, na PragaTskem in v Spodnjem Dravo grada; pri sedajnih se zdi, kakor bi' nalašč saga jato potnikom.
Po shoda se je pri Jenčiča vršil zanpsi se «tanekSlovencev iz cele Dravske doline. Napravil se je načrt za bodoče narodno delo.
Brata Oral im Sokol»
(Predaval o. Bernard na sestanka mariborskega Orla dne 16. saSca 1919:)
Zakaj ni prišlo do združenja?
Brstje! Zakaj se je r* zbilo nameravano zoot ženje Orla in Sokola ! Kaj pravi o tem naše tie zno razmišljanje ?
Dvoje vam rečem. Razbilo se je, ker se je razbiti moralo. In Be to: Da se je razbilo, je popolnoma prav in čisto dobro. — Hočem utemeljiti.
Med brezštevilnimi vprašanji razglabljajočega Človeškega daha, tega tohtarca od začetka, je zla, e ti eno, ob katerem so se kresali dahovi od nekdaj. Toda ne le kresali so se, temveč tudi ločevali so se ob njem. Tako tesno pred človeka stopi to vprašanje, da ec more nihče reči: Ne vidim te, nočem te videti. Take tesno in vsiljivo se ti po stavi pred dušo, ca ne moreS molčati. Reči mo taS da. ali reči: ne. Od nekdaj je bilo tako in bo ostalo do konca dni. To vprašanje je versko vprašanje z vsemi svojimi posledicami. Človek ali človeška dražba, ki hoče to vprašanje ignorirati, prezreti, nikoli ne doseže namena. Kakor hitro naredi sklep, da hoče OBtati na sredi med obema strankama, med vernim in nevernim svetom — bo gotovo prav kmala na sovražnem stališča nasproti veri. Ni in ni mogoče ignorirati tega vprašanja, največji dahovi so to izkasili sami na sebi Tudi v tem pomena lahko navajamo ono imenitno besedo nsjvečjega dušeslovca Kristusa: Kdor ni z menoj, je zoper mene.
Sokol od začetka n bil neveren, tudi ne nasprotnik verske misli. Njegovi ustanovitelji so bili preveč idealni, da bi bili pričeli tako veliko delo v zname&ja sovraštva. Vedeli so, da sovraštvo ne rodi dobrega sada. Slabo človek sicer mora sovra žiti, toda zgolj sovraštvo bi ne smelo biti nikoli nsgib našega delovanja, tudi zgolj sovraštvo d* slabega ne. Vedno je boijša Ijobezeti do dobrega in lepega, nego sovraštvo do zla. Ljubezen naj bo vedno gonilna sila vsega našega delovanja.
„ Ustanovitelji Sokola so poznali io gonilno silo. Žal, da so se premalo zavedali, kaj vse spada pod poglavje »Dobio in lepo«. Za vzvišenost in lepoto, ki nam sije nasproti iz verskih idealov, niso imeli pravega razumevanja. Na tem polja so hoteli ostati nekako neutralni in po tem začrtanem pota je stopal Sokol neko dobo svojega il rij raja. P» todi vieico se Je zgodilo, kar se je zgodilo mnogim pred njim. Iz neutralnosti je zašel kaj' kmsda med nasprotnike* Ni mogel ostati mlačen — postal je mrzel. »Kdor ni z menoj je zoper mene!« — So kol je žašel na pot svobodne misli. Svobodna mi» srel pa ni več neutralna v verskih rečeh, ona je izrazita sovražnica vere.
f;;!:	Velik prepad med obema.
Ob tem vprašanja se cepijo pola^-Ob njem sv; •o Sij o dahovi. Naj bo še toliko vprašanj, kjer smo vsi enakih misli, naj bo še toliko hiti, M nas ve-fejo r- to vprašanje je vvžno dovolj, da ga ni mogoče potisniti v kot. Ta velik«, važnost pa ni-> akord ni vtisnjen» od zona) nekje, temveč je uie-i eljena v njegovem bistva, izvira iz njegove narave same.
Orel in Sokol sta torej dvoje, ostala sta vsak pri svojem. Imamo tadi po vojski dvojno organizacijo. Vsak poizkus združitve bi se razbil in bi se
moral razbiti. Prav zato je todi dobro, da se je razbij če Je bil sploh kedaj v Birßih krogihrssao
zamišljen. .	;	;	;
vsm velik razdor med Orlom in Sokolom, razdor, ki ga sntemo Imeno vati, «ia je nepremostljiv Ali sera tedaj preveč lekel, ko sem nazval Orla in Sokola dva brata,
orlovsko in sokolsko društvo bratski organizaciji? Nisem reke! preveč.
Predvsem moram povzeti nekatere misli is
prejiifejegä in jih pojasniti.
Sokol od svojega začetka in po svojem bistvu fll protiverska organizacija. Sokol v svoji celoti bi prtpsaprav rad versko stvar ignoriral,-, ima pa to nesrečo, da jo ne mere. Zato mu tu i® tam uide trddev, ki inu pravzaprav na pride is duše, izbi siva, temveč je nekaka pritiklina, nekaka zuna »jest 'Tudi peedtsi udje Sokola niso :ne brezverci, »e — ra to še, mnogo manj — preganjavd vere i» njeiih reči. Če so, je prišlo vanje od drugod, na ii duše Sokola. To je neka stvar, ki jo Sokol trpi, jo ne sahranjuje, morda jo vsled svojega stališča celo pospešuje, Toda. bolj indirektno, nego naravnost	ra	:.ra.,-:- -
Za ravnanje Orla sledi iz tega tole. Če te kdo rt-mfi: grdo pogleda in. ti morda celo reče kako žaljive ossedo, ne smatraj' ga takoj za sovražnika. Ne Midi, da moraš' takoj v hej zoper njega. ■ Vedi, da ti je vseeno brat, morda res na krivem potu, tod» * ?ada? brat pred Bogom, bi at pred človeštvom, brat pred narodom. Ne obsoja) ga torej! Spomni se,, kij pravi troj Zveličar, tvoj ideal. Ne sodite, da ne boste sojeni. Obsodba je.'izraz sovraStVd, 'Izraz mrzenja, toda Orel naj, ne misli ib naj ne gov‘fi in naj na dela is sovraštva! Vse naj ima izvor f ljubezni
Brstje! Ta imate most, ki vam premosti pre pad med Orli in Sokoli. Prepad je velik, % mrzlim razumom in doslednim razmišljanjem ga »e bost«
Prepad ni nepremostljiv.
premostili Pa Bag v» ra je dal drogo sredstvo, dal
n je ljubezen v .^rce —
dal
vam ;j« toplo m* z ljubeznijo pol' rakih-. med Seboj in Sokolom in esšU boste —	■■■■% brata! Naslov »brat So-
kol« vam' ne. bo : >* -m, puhlica, temveč vam bo resničnost, dej*> »resu In krvi. ^
(Konec priti.)
■t
Kaj' se i-čeja pri mas?!
r!
Y Maribora .ra okolici, pa tudi v drugih mestih in trgih jd še vse polno nemških in nemčursklh odstavljenih uradnikov, želeraičar eVj učiteljev itd. Kaj še iščejo ti ljudje pri nas, nam je res uganka. Ali nima vlada toliko modi, da bi jim pokazala pot čez mejo?
Ti ljudje so naši najhujši in naj večji so-vraloiki. Štiriindvajset ur imajo na dan časa, so brez vsakega dela in od samega dolgega časa hodijo od 'hišo do hiše, od „prijatelja“ do „prijatelja“ ter hujskajo in rovarijo proti Jugoslaviji, Ako ne bo vlada v kratkem odredi ia, da morajo v gotovem roku zapu štiti r alo državo, zna imeti to za nas še bude posledice. Kajti naše ljudstvo, da še celo naša Inteligenca, je silno lahkoverno. To smo opazili te dni, ko so ne mčurg ki hujskači raztrosil» zlobno vest, da bo Maribor v dneh od 26. do 28 marca zopet prišel v nemške roke. Skoraj vse je verovalo tem lažem in če bi ti hujskači trosili še takšne neumnosti, vedno bodo našli dovolj vernih poslušalcev. Zato pa je skrajni čas, da ti ljudje izginejo enkrat *a vs lej tja, kamor spadajo.
Davčni vijak.
tovi, nima toükt^ srca, da bi raaj sedaj, doktor Se
H.	mariborskega in ptujskega okraja dobivamo pritožbe,., da davčna oblast pritiska z veliko silo n« naše ljudstvo. Cslo mali kočarji dobijo -plačilne natege za dohodnino in davale na vojne dobičke. V Plutu je glavni krivec toga neprimernega pritiskanja neki Zorec, ki pa je svoje slovansko ime spremenil v Soretz. Ubogi Haložani in prebivalci Slogiric, ki pridejo tem« Soreizu v roke! Kdo je v Mariboru glavni krivec, da se naše ljudstvo
I sedaj tako po nepotrebnem obdačuje, bomo poročali, Odkrito povemo, da je škandal prve vrste, da celo naše uredništvo, ki je vendar kri naSe
meje niao popolnoma urejene, dalo mir s svojim i davčnim vijakom, Ti ljudje misUfe.dastorijo bog-vekako vepa naro^f pjo, če iapttiMjo» se- -daj temo, sedaj onemu kmeüCpnÄob#ilra voč i «to kron nöV*ga davka. Tak človek r®» ne zasluži imena Jugoslovan, ker podira delo nalik rodoljn bov na meji in delo vseh onih, ki so pripravljal med neukim ljudstvom tla za novo državo. Uradnik, ki sedaj tako nepremišljeno tlači ljudstvo, izpodkopajo tla naii državi lu zasluži, da- se ga dene neusmiljeno nä zatožno klop.
Dostavek: Kakor izvemo ob Urlepu uredniflva, je neprimerno visoko odmero dohodninskega davka zakrivilo predvsem višje finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Torej zopet Ljubljana!— Dobili smo pritožbe, da tudi v laškem tu celjskem okraju predpisujejo malim kmetom in obrtnikom veliko dohodnino.
Kapla zopet naša.
Kapla, 88. marca.
V noči od 27. na 28. marca so jugoslovanske čele pod poveljstvom majorja Grebenca zopet zavzele Kaplo, ki so jo uporni nemški kmetje, nahujskani po uradniških hujskačih v Arvežo in Lu* čanab, dne 25. marca ponoči zasedli. Upora se je udeležilo kakih 60—65 nemških kmetov is Kaple in arveške okolice. Naši so nemške tolpe zgodaj v jutra dne 28. marca -presenetili. Večina opornikov je vjetih. Dokazalo se bo, v koliko je Gradič deloval pri pripravah za ta upor.
ftoliiičite vesti*
Položaj v Italiji je zelo resen. Od vseh strani
prihajajo poročila o izbruhu velikega boijieviSkega gibanja. Vprašanje prekucije je še simo vprašanje nekaterih dni. Po celi deželi vre. Laška valuta je padla zadnje dni zelo strmo. Dne 25. marca je imela laška lira v B rici Se kurz 74 dne 28. pa je padel kurz lir© na 61,
Dva ententina častnika in sicer 1 Anglež in 1
Francoz, sta dospela dne 80. marca v posebni misiji v Maribor. Obiskala sta generala Maistra in
stopila v stik z dragimi merodajnimi osebami v Maribora. Danes se govori po Maribora, da bode tukajšnja italijanska misija te dni zapustila Maribor. Ententina odposlanca sta se suoči odpeljala proti Ljubljani.
Veronauk odstranili iz vseh šol. Prvi korak nove boljše viške viade na Madžarskem se je že pokazal v pravi inči, kajti na vseh Bolah na Madžarskom je strogo prepovedan vsak verski pouk, nadalje je vse cerkveno ter zasebno premoženje proglašeno za državno last — torej po vzgledu ruskih boljševikov, s katerimi je sedanja madžarska vlada v ozkem stiku.
Ubogi renegat! Radgonski dr. Kamniker je zbežal nedavno v Gradec, ker se v Radgoni ni več čutil varnega. Mož ima nemirno vest in se celo v Gradcu boji za svoje življenje. Gradčani so namreč dobili poročilo iz Radgone, da se je osnovala »zarota« proti dr. Kamoikerju. Seveda so te zarote krivi Slovenci. Nemirna nemška vest! Slovencem še v glavo ne pade, da bi skrivili dr. Kamnikarju las, ker ni vredno, da bi se pečali s tako malenkostnimi osebicami.
Štrajk železničarjev v Nemški Avstriji je končan, a promet še danes kljub temu ni v teku. Izmed tovornih vlakov vozijo samo ententini vlaki živila v Nemško Avstrijo ia na Čehoslovaško. NaSi osebni vlati vozijo samo do Spilja.
Volilni red v Jugoslaviji, V seji Narodnega predstavništva dne 24. marca je zahteval član Jugoslovanskega kteba, poslanec Stanko Banič, sploS-no, tajno, enako in proporcionelno volilno pravico v Jagoslaviji.
4 Prva slovenska porota v Mariboru,
due 26c marca se je aačelo prvo porotno zasedanje mariborske porotne sodnije, odkar je ista v slovenskih rokah. Po žrebanju porotnikov je predsednik nadsvetnik Levec slovesno otvoril razprave. V otvoritvenem govoru je pvdarjah Stare Avstrije ni več. Propadla je država, ki je delila pravico Nemcem drugače kot Slovanom. Starih nemških cesarjev ni več. Ujed njenim Slovencem, Hrvatom in Srbom kraljnje slovanski kralj Peter. Vse ne spreminja, le eno ostane kot smernica naših
- -,T. ...'- .—<


tmm-m&mi
m
Pravica im reralen» I»bö o»ta|o pod wOß državi Na wsM «odnjiji bo bo^w
o.	Bogat ali rer*«, mi ali suprot ▼aakemu ae bo rettl kr«h pravk» «iako. fćNiđjravljim navzoče koS predeeđaik prve elo-• enak« porote v Mariboru. — Govor so «pr* }S navzoči s živijo-klici — Kot prvi slučaj to prižel na vrsto požig *■ Negovi, Obtoženec »Carol Tomažič je zažgal 15. avgusta 1918 viüiSarijo svojega očeta k maščevanja, ker je menil, da iota njegov oče razmerje s viničarko Matildo Bjavec, Viničarka je pravočasno zbežala is hite, ki je pogorela do tal. Škoda je cenjena na 25.000 K. Ker se je prvotno cedim Skoda na 5000 K, se je razprava v «vrho zasliianja izvedencev in nadaljnih prič preložila, V Četrtek se je pa zagovarjal Robert Schell fas Göstinga pri Gradcu zaradi tatvine. Okradel je iz skladišča mestnega gospodarskega uradu v Mariboru 3 sode masti. Porota mu je prisodila 18 mesecev težke ječe. Petek sta se zagovarjala Ivan Magerl in Franc Hiade, prvi zaradi tatvine, drugi pa zaradi uboja. Soboto 30. t. m. je bila razprava proti železničarju Štrukelju, ki je pri Spod. Dravogradu a nožem umoril priljubljenega in mirne -ga poročnika Widmajerj*. Državno pravdništ* vo je zastopal dr. Štor, zagovornik je pa dre Bapoc.
I	~ \	1 ,	*
Tedenske novice.
Osebna vest Naš rojak Štetan Rojnik, m črnski revident v Gradcu, je sprejet v službovanje pri poverjeništvu za notrasje zadeve.
Osebna vest. Ljubljanski bogoslovni profesčr dr. Frančišek Grivec je imenovan za profesorja pravoslavne cerkvene vede na bogoslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča.
Uspeh. Radarska Sols za vzgojo paznikov se premesti iz Ljubljane v Celje.
Sneg. Danes zjutraj je začelo močno snežiti. Zapadel je moker sneg, ki je potrgal ▼ Maribora vebko Število telefonskih prog.
Francoska komisija v Maribora je^v četrtek, dne 27. marca 1919 obiskala naSega nadpastirja, dr. Mihaela Napotnik, ki je na to v petek vodja komisije, častniku francoskega generalnega Štaba, g. dr. med. G. Reverdy, vrnii obisk; naslednji dan pa je prejel od njega lepe slike, predstavljajoče otvoritev mirovne konference v Parizu.
Koncert. Prof. H. Dražovič priredi s svojo zasebno pevsko Solo za otroke (ki je ob enem pripravljalnica za godbeni pouk), v nedeljo, dne 6. aptila ob 8. ari popoldan koncert v veliki dvorani Narodnega doma Spored bo obsegal pesmi za eao • in dvoglasni otroSki zbor, samospeve (poje Al. pL Žolger in gospa Drazovičeva), točke za kvartet ter orkester na lok. Natančnej! spored, ki bo osobito ljnbiteljem mladinske glasbe nudil zanimivo menjavo, se objavi pravočasno.	'
Vojaška godba za Ljubljano. V kratkem časa se ustanovi v Ljubljani vojaSka godba in se obenem razpise meito kapelnika. Prošnje, iz katerih je razvidno dosedanje delovanje v tej stroki, ter spričevala dovršenih glasbenih Sol (konservatoriji Itd), naj se pošljejo komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani do dne 1. aprila 1919. V poštev pri dejo izkljnCno kapelniki slovanskih narodnosti. Pristojbine se bodejo pozneje določile.
Dva lepa večera v Maribora. V soboto, dne 22. t. m. zvečer se je vrSil v mariborskem Narodnem domu pozdravni večer na čast srbskemu In hrvatskemn vojaštvu. Slavilo ae je pobratimstvo med tremi brati: Srbi, Hrvati in Slovenci, Godba je svirala, glasile so se slovenske, srbske in hrvatske pesmi, govorili so general Maister, Srb, Hrvat in več dragih. — Dne 24. marca zvečer pa ae je vršil veiičisten simfonični (nmetniSki) kon cert mariborske vojaške godbe pod vodstvom kapelnika Ferdo Hercoga, Velika bela dvorana pri GStzn je bila popolnoma zasedena. Tadi nekaj Nemcev je prišlo iz radovednosti gledat naša prireditev.	'
Oddaja služb, trafik in nstanov m invalide ali svojce padlih. Komisija za preskrbo vračajočih se cjnikov v Ljubljani opozarja, da je razpisanih več aloÄ, trafik in nstanov za invalide in svojce pad-dih ali pogražanih vojakov. Via tozadevna pojasni-
la se dobe pri »Orlam posredovalnici za delo v Ljubljani, eddelok •?# |avalide.«
Kratka zgodoviaa Slovencev, Hrvatov in Srbov je
izSla v samozaložbi pisatelja Matije Pirc, profesor ja v Maribora Ona 1 K, po pošti K 120 Knji žica podaja na straneh kratek in plastičen pregled zgodovine Jugoslovanov od najstarejiih časov pa do današnjega dne, je tiskana na dobrem papirja m ima lično obliko. Ob ujedinjenju SHS je vsakemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezah šgtMovino tr® imenskega naroda; zato knjižico pra? "topio priporočamo. Dobi se jo v vseh knjigarnah in pri samozaložniku. Pri na-ročbi posameznih fjjdlgov naj se vpeälje denar pod naslovom Matija Pire, profesor v Maribora ebenem z nsročbo.
Zgodnja kopel., Prijatelj Usta sam poroča: Dne 25. marci 1919 'm mi je na pota is Ptaja do Pragerskega nudil za itko zgodnji čas gotovo ne-navaden prizor. V bližini' Sirnišča sem videl namreč ob 6. uri popoldan mladino kopati se na pro-»tem. ' Veselo so- skakali v vodo kakor žabe. Jaz bom pomnil ta dm/
V entetsfžnih viških oüh stapljajo Nemci živila v Nemško Avstrijo. Danes m našli pri enteniinem vlaku, ki je vozil v Nemško Avstrijo tudi dva vagona Speha Navadno je tako, da nemški agenti podkupijo 'HemSke»ldesniČajje, kateri spravijo živila za Nemško Avstrijo v' omenjene vlake.
Nov odvetnik. ¥ Slov., Gradcu se je naselil odvetnik dr, Jakob Rajh iz Gradca.
Trgovski tečaj ta začetnike se otvori, kakor hitro se zglasi priöfjr&ö število Udeležencev, ki bi radi Obiskovali pÄ v trgovskem računstva, enostavnem In dvojnem knjigovodstva, nauka o menicah In dopisovanja. Pouk bi se vršil po dogo vorn, lahko tudi v' večernih arah. Pri g-ase vspre jema Cirilova tiskarna, do konca marca.
Brzojavni prospi i mestom Dunajem In s Švico je zopet dovoljen. Vstad odloka poirnega ministrstva je od april« t. 1. «tprej impel dovoljen brzojavni promet z mestom 'Dunajem m s Švico. Pristojbina pri navadnih brzojavkah v pr* ;t fu % Dunajem' in sploh za krajo.,Nomiko Avstrije -	45-v m be-v
sedo, minimum 42 150 z« b?z=-g,". 'Dovoljene so tudi nujne 'brzojavke, za -e« tara «e. plača etri kratna pristojbina. -Vojna doklad* v znasku 20 v za brzojavko se as plača. V prometu s-Švicarsko znaša pri navadnih brzojavkah V'atojbip« za besedo 48 v, minimum K 2 60 m brzojavko/' Dovoljene ; so tudi nuja®' brzojavke, m katera se plača trikratna priitojbiB«. Vojni doklada 20 v sb ne plača. — Postno ravnatelj atvb: -Dr. 'Debelak.
Izpremembe v osebja. Odslovljena sta pisarniški oficijant Hubert Hrovat v Mirhiku in pisarniški oficijil Josip Rosm.au v Maribora. Pravni piaktt-kaiit dr. Anton ORIS v Celju je imenovan zi «v-sklitanta.
Vladni komisar v Ptuja. Ker se je dr. Fran Jur
teta-, odvetnik v Ptuju odpovedal gerentstvu mesta Ptuj, j® bil za vtadnegzkomisarja'.za Ptuj imenovan dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju.
Nov okrajni glavar v Celju. Dosedanji okrajni glavar celjski, dr. Friderik Lukan, ja vpoklican v službovanje pri poverjeništvajsa notranje zadeve. Za okrajnega glavarja v Celju je' imenovan dr. Ru dolf pl Andrej ka,	/
Krožku mestnih uslužbencev v Maribora so darovali po 10 K: Berdajs Vilko, Božič Ignac, BareS Franjo, Glts&r- Katarina,' Goleč M., Gselman Blaž, Hendler Franjo, Kirbiš Jožef, Meden M. in Rapoc. PavlSek Vladimir 40, Weixl Vilko. Weixl Ivanka, Bidouc ¥. po 20 if, Podružnica ljub. kreditne banke, Ivanuš 'A., Horvat Franjo, Verlič Franjo, Vert-nik A,, Tratnik, Ciril po 10 K in'Skale Florjan po 5’K. Iskrena hvalat Posnemajte!
Več zavednosti! Mangi/ ljudje so taki Jugoslovani,--da jih. vse k» najmanjša stvar, ki jim ne prija,razburi tako, da- kolnejo Jugoslavijo na vse prežge. To so ljudje,; ■ »i niso vredni svobode, niso vredni Jugoslavije,- . .Malodušnost in jadikovanje, sedaj ni na mesta. D» tudi v( -Nemški Avstriji ne letijo pečena plščeta lačnim ljudem v aria, vemo predobro vsi. Imejta vendar malo več potrpljenja!
Prva slovenska kasarna v Maribora. Gjuro pl. Valjak ©tvori n 'i, Sfiitoai 1919 .kavarnd »Central« v Gosposki «lici Stav. 21. G, Valjak ja navdušen Jugoslovan in obljublja, da bo postregel gostom, kakor bo v njegovih motah.«Na razpolago bodo v njegovi kavami yai slovenski in drugi jugoslovanski listi.
Gospodarsko politično društvo za marbeški okraj se je ustanovilo ob lepi .udeležbi zastopnikov vseh občil in strank tar ob obilni prisotnosti inteligence
v	petek, dne 28. marca v Mubeko. Novo društvo trna namen organizirati vse gospodarsko, narodno iz kutttrno delo ha tem delu jorikovna ia državno
'imje. V več ur trajajočem sborovaijn st je raz-previjalo vsestransko o potrebah tega važnega okraja ia se je začrtala pot dela bližnje bodočnosti. Žhorevan-a se je udeležil tudi g. ok ajni glavar dr. Ipavic. Novo đrultvo čaka lepa naloga, dvigniti gospodarsko in kulturno naše ljudstvo, ki je tako dolgo ječalo pod jarmom tujca.
1 Pogorelci v Pleterja župnije Sv. Lovrenca n» Dravskem polju so po prizadevanju našega nadpastirja prejeli kot uspeh cerkvenih zbirk izdatno podporo v znesku 80.258 K t v.
Dv« veliki hiši v Maribora prišle v roke Slovencem. Paromlinar Jakob Zadravec v Središču ki telelržec A. Jurca v Ptaja sta kupila vsak osmi veliko hiSo v Evgenovi ulici v Maribora. Hiši sta bili doseduj last Nemca Badlna.
Učiteljski zbor moškega državnega učiteljišča v Maribora je daroval Dijaški kuhinji v Maribora mesto venca na grob ljubemu tovarišu g. prot dr. Antonu Majžer K 100—.
Semenski krompir. Občine, ki Se niso naznanile, koliko rabijo semenskega krompirja, naj to takoj storijo, sicer se jih ne bo moglo upoštevati. Krompir je iz Slavonije. Cena okoli 90 v za 1 kg.
—	Okrajno glavarstvo.
ÜKrfJCc Kaleskm Mati. Premibllevsaja is mm Uta®« Spisal dr, j osip Hohn3en, profesor t Maribora. Mirno lakta) trdimo, ga tako izvirnega molitvenika Be Slovenci do sedal kakor 39 ta. Pisatelj, neumorni organizator tega ljudstva, se je v resnici potrudil podati mn i/adstva nekaj dobrega. Knjiga vsebuje s leln osem obširnih premišljevanj o Žalostni Matul Sožji, kakršnih 'dosegaj še ni bilo v slovenski al književnosti. Premišljevanjem sledi velika «latih pobožnosti v' last Žalostni Materi in v B pijenju Jezusovemu, Štiri sv« male In sbirka Mii molitev in pobožnosti. DS komm je g. dodal rasne molitve v bolezni, zn bolnika, za Joče in za rajne. Nora knjiga prav toplo mo. Gena s poštnino vred K iM» Macoli M ■ HHh lori tiskarni v Maribora.
SlubdI im prireditve,
¥ soboto, dne 5. aprila: V Konjicah ob 7, ari zvečer v čitalniSki dvorani v Narodnem doma izvanreden občni zbor tukajšnje »Čitalnice«.
—	V Ptuju ob 8. uri zvečer v prostorih mestnega gledališča simfonični koncert, katerega priredi vojaška godba za Spodnji Št afer iz Maribora pod vodstvom kapelnika g. Ferdo Herzoga.
V nedeljo, dne 6. aprila: V Ormoža po rani maši na dvorišču ormoške posojilnice shod SKZ. Govorijo posl. Meško, poslanec Brenčič in nad-revizor Pašenjak. — V Svetinjah popoldne po večernicah v šoli shod SKZ. Govorijo posl. Meško, posl, Brenčič in nadrevizor Pušenjak. — V Maribora ob 3, ari popoldni v velik! dvorani Narodnega doma koncert, ki ga priredi prof. H. Drazo-vič s svojo zasebno pevsko šolo za otroke. Na sporeda so pesmi za eno- in dvoglasni otroški zbor, samospevi, točke za kvartet ter orkester na lok. Prijatelji petja in godbe vabljeni! — V Kamnici pri Maribora po rani sv. maši v Hiterje-
vi	gostilni .velik shod SKZ za Kamnico in okolico. Govorniki pridejo iz Maribora. Vabljeni sta posestniki in viničarji, možje in žene, pridite v obilnem števila! — V Maribora dopoldne ob 10. uri t prostorih okr. zastopa, Koroška cesta 26, II,- nadstropje zborovanje živinorejcev mariborskega okraja s sledečim dnevnim redom: 1. Povzdiga živinoreje, 2. Odločitev pasme. 8. Slučajnosti. Sodelovanje so obljubili strokovnjaki: višji živiaozdravnik Pirnat, ravnatelj vinarske šole Žnidarič, inženir na kmetijski šoli v Št. Jnrjn ob juž. žel. Zidanšek in dragi. Ker je živinoreja za naš okraj vele važnega pomena, se vabijo vsi živinorejci, na obilo udeležbo.
J.	S. Dramlje: Glede vojnih posojil in zavarovalnic bodita čisto mirni. Bomo vse pravočasno poročali. —• L, K, Kotlje, Koroško: Obrnite se na nadomestni bataljon slov. planinskega polka v Ljubljani. — Štorje pri Celja: Bfte podpisa v koš! — T, S. Ruše: Počakajte! Pride na vrsto. — Fram: Kakor vidite v zadnjem listu, že imamo nov vozni red, ki bo gotovo ugajal. Kolikor nam je znano, pa poletnega ali »Viljemovega časa« pri nas v Jugoslaviji ne bodo npeljati.
Slovenci širite „Straža“!
Selišče, 8. marca 1919
ZAHVALA
Zatraljnjem se tem potom esem sorod nikore, snascem in prijateljem, ki so se udeležili pogreba moje blage lene. Posebno zahvala gre č g. katehetu, pevkam in g. pove Ijnikn posadke na Pobrežja.
D. M. v Brezja, 23. marca 1919.
032	Zemljič Maks.
Cvetfj!fna u i«a 15. I$®rfte«sr0 657

Valiti red«
(Vs|* «d L aprila aapr^f
MariW:
Ljubljana:
Üaribcr f^$Ldeto*er:
B8-46* dopold. 7-52£»T60er
Radgona:
Odhod:
4-22 zjutraj 8*05 zvečer
Ljubljana: 04b«d:
,, 4 43 zjutraj
10 41 dop.
5 55 zvečer
Ljatomer: Odhod:
6-32 zjskraj 5*31. pop.
Maribor;
Prihod:
930 depoid. 3 04 pop. 1031 zvečer
Maribor: Prihod:
3 30 dopold. 8-46 zve«kr.
»Ljntonaer: Prihod:
5'18 zjutraj 8 56 zvečer.
Maribor—Ptnj — Ogrska proga, Koroške, ostane neizpremeiyena.
v» Kupi se; m\u
ff&M v lajMi ali « nakup gMttf-*o. Ponudb» na »ailcT: M. S. ),<*■ ate reitent*. Poljčan«. *86
Kapla TBske maoitns anklb in loliuhih samih buko »ih, mešanih trdih t*r mehkih cepljenih meter-akih drr, poSlljater do kanea a-prila t. 1 Ponudbe aa naleieua »scoe« oddajna p eg taje je Baalovi» na: J. Blatnik, lesna trgovina. Ločiča, p. Vranske pri Celju,	60S
Kapi te: slivovka in sadne žganje ter lanene seme. Pošljite u-aoree in ovna na E. Cvek, Kamnik, Kranjsko.	638
Pisalni stroj te kapi. Ceujrae ponudbe pod .Stroj" na Ano-cž-no ekspedicijo Al. Mstallš, Ljubljana, Kongresni trg 8/1,	68i
f «B**
B B
Proda se; J
Proda se kura, Id dajo 13 litrov mleka dnevne. Meljski vrh 34, pri Maribora.	690
Peklitvo se bo licitiralo dne S. aprila popoldne od 8—6. ure pri Ivani Crilak, Urbani ulica 13, Maribor.	688
Služba organista Ib «erkovalka
pri romart&i oirkvi D. M. v Pa Ššovi so odda s 1. aprilom. 681
Invalid »eti kmetijstva hodi bolj taške, drugače zdrav, želi primerne sinš-e. V*slov v opravi. 686
Pridan aekin, tuai s enim etre kem, dobra plaža sprejme takoj Ing. Bedacht, umetni mlin, Ptujska g*n. i	836
fiospodliaa, pridu in vestna, katera je vešča sloreničiao in nemščine ter pisanja na pisalni stroj bila jo šo 3 leti v večji trgovini v pisarni,, bi šla v trgovin« v mostu ali na deželi, ki bi imela v Uši kraao in stanovanje. Ponudbo pod .Vestna meč" u upravo lista.	618
KroJaraU pomeiaik išša dola proti primorasmo zasiuika ter hrani in stanovanju, še mogočo v mariborskom ali kos:iškem okraju. Naslov: Z K. Slivnica pri Mariboru. Poet« restant». 807
Bazna;
Trgovina a leanina v
If. r aase J n (Kranjsko) priporoča gg. trg »vesta In motovilcem sre jo zaloge lesenega poljskega o-rodja in lesenih izdelkov, kakor
S rabelj, senenih vil, eambobov, ošov, »sakov stnih kolov, vsakovrstnih korb iz protja, mlinskih sit, reist, različnih škafov, čeb rov, kgkor tudi vie lesena kuhinjske potrebščine. M. Češenj. $58
Sadjevec
Tino ip Kislo YQilo razpošilja
A.Oset, p. Manj.
Ponošene c1 leke
najramovrstnejše ii dobrega sukna za moško ii sntske se prodajajo po skraj u zal Žanih cenah v darbmi. Dravska ni. 15, pri starem
mostu.
369
POZORI =
Stilne zobe iz masivnega in trdega lesa, kakor; kuhinjske oprave lastnega in solidnega izdelka se po ceni prodajajo pri
Mizarski zadrugi Orajski trg 3, Maribor. r>™
Za 5 okenj vse kompletno s žaluzijami vred 1 stena iz slekla, 2 metra visoka in 4 metre Široka ter več raznih stvari je na prodaj v Mariboru, Stolna ul 10.______
Vsakovrstno opeko za podlage, strope m slemena kakor tudi večja množina kosov za zidanja proda Opekarna Melje 38, in Sazvan je; Maribor.	678
«IV Službe; m
trgovski pomočnik špecerijske in nauufttturne stroke teič, »imenskega in nemškega jezika išče mesta v kakšni večji trgovini. Naslov pove uprave, j >83
Majer za srednje kmetsko /«ae-, at?» z vinogradom na 8p Štajerskom se ike. Ponudbe na upravo ; lista.	622
Nagrsbne spomesUe -nporoča vsako vrsta k&mnav Vt. Keban, kamnosek, Rača pri Marib 616
Janez Škrabe, čevljar v Mlinski ulici 4, nasnanja da ja prodal svoje obrt Slovenca Štefanu Dj-beršek in pripora!« net ega mej
»tra.e,,fe;,'	61»
Štefan Daberštk, čevljar v Mlinski ulici 4 ima na pro ds j čevljarski Singer cilinder straj. 630
I. in največja jugotlovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranja in svetio-likanje perila
barvavedno v8akovnrt*°
čistiob,9ke-	m
mera vsakovrstno perilo, po k«-pOite tero pošlj. bezplaö.aadom
svetlo-lika "7^;;,.".
Josip Reich,
Tovarna:
Poljanski nasipit.4.
Podražnlca:
Selenbnrgova ulica 3
Poštna nart čila se točno Izvršujejo
CÄinFlelänfliteiilile,
tei si naročite za poskušajo eden, dva ali več zavitkov pralnega mil«
20 ali 30 pdstot. v kosih po ICO al 20Ö g SO odstotkov pralno milo komad K —.40 30 odst. pralno milo K 12( 38—40 odst toaletno milo 2 K in I 2W lstotam najfinejše 66 odst milo za britje 1 komad K 2.—.
Poštni zavitek:
5 kg 20 odstot. pralnega mila franko povzetje K 22-70, 5 kg 30 odst pralnega mila franko povzetje K 32-70. Razpošilja tvrdka: Janka Pintar, Spodnja Šiška, Ljubljana,	406
Tr ero vina se da v najem. To-> mat Siibier v elektr. Fal*. 628
Išpe ee pekama v naje» žil p» ia kupit v ineatu ali v večjem krau. Naslov: Frane Leskošek, Celje, Gaberje 107.	#73
D vojn« bi gmtmrifeansko
knjtg«wi»cisfv®. 814
Ha LtfatovMi »sebaMi nriBče v jHarihom s« prič-■el. aprila 1919 eblasttena dot oljen tečaj za dvojne ia smerikan&ke knjigovodstvo. PooČeval fed rAo izvrstne usposobljen učitelj NateČBejš» pojasnila v ■čiiiščn Legat v Maribora, Vetrinjska klica 17. L
Vel vagonov It atu zb
popolnoma sohe, zdrave, same čist® piemente vrste madžarskega izvora; k*oz zajamče«,.prodaja
V. Stefanov!!, Daruvar* SisvonUa«
aatinMMBfimrmni mimwni—i n ;ii isaieias i ■"■■■      i &*m^±***>u*r*-±-*^	i i   '■ w
Neve mostne in decimalne tehtnice ter kzoiehtnice a košare ali kav- v ijem, decimalne tehtnice-grede» ijoice, eteli iz železa se ved«) v »logi.
Tuši točo« Izvrinje
w»e «1. jiopru-ve
ImHavauih tehtale ter
Fraüc
kovač za Ono orodje,
Pobrežka cesta 3, in Tržaška cesta n. n&rit»i$r.
SNb*v v eriik vagtmn, ■«!>;»« «.«», svinjsko meso prodaja
V. Itafaaovll, Daruvar, Slnmga
Kupuje pa švedske vMfaltce in asi, 60S
Odvetnik dr. Jakob Rajh
si ustja uszusbM, da se je preselil ia Grades v 8lmvmm£gradmO'	887
B
rala
ielika tatvina!
V noči od srede na četrtek so vlomili neenani zlikovci v moje shrambe za živila tar mi okradli okrog 8Q0 kilogramov svinjskega mesa ter perila v vrednosti 40,0000 K. Kdor izve o tej tatvini kaj zanesljive*»* in mi o tem poroča dobi nagrado 3000 K. F. Biloa, gostilničar pri »Broda", Pobrežje 629	pri Maribora
Živinozdebvnik dr« Valter Sirky
bivši klinični asistent do »tajske visoke živinozdrav-niške šole stanuj» v Maribora, Grajska ulica št. 8. Govori vsak dan od 9. do 10. are. 614
Oznanila .Union Propaganda4* Maribor.
Kdo rabi. žit šla 1
ta se naj obrne po najnižji dnevni cenik na zna no tvrdko:
agentura V. Petan Brežice
Postrežba sigurna in izvrstna. Vestni nas topnik!
se iščejo pod ngedofroi pogoji, 8*27
Oforiram po zeL nizkih tenak herum £o-mzno moko, svinjsko mast in povojeno svinjsko meso. Večje množine zamete.
Predaja samo na debelo»
Franc Vidoffiče
I	z itatfcin in surevliitl Ro*
Mm "iPTUJ V hiši 'poleg okr. glavarstva (prej trgovina Lenart)	895
podplati, notranje itn je, zgornje nanje Smo in rajat e, lik&iee, (asnje za konjsko opravo), cepljeno «nje za gamaše, elegantni boz calf in chc-vrevu čevjji, pol čevlji,— čevlji iz telečjega nanj a. navadni čevlji iz rnjave kravine, dreta — . podplatni cveki — platno. ZZZZZ
Fižilp koptizO) pirnico in ri
ima po zmernih cenah za Oddati tvrdka 691
Maks ftobič tr Središču.
. /
Maročajte ta rušlijsjta
Stražo.
Cestna izjave.
Ivan Lasbaher, posestniški sin v Beliščih, ob* žaljnjem, da sem Marijo Kolbl, posestnico in Marijo Kocmut, posestniško hčer, obe iz S!aptinec 44, po krivem obdolžil, da sta ukradli pri Jakoba Matjašič v Sl&ptindh eno svinjo, preklicujem tozadevne svoje cbdolžitve javno kot neresnične ter s a cbema zahvaljojtm, da sta odstopili od kazen-
ob-..»« «zAjlAnanl« msAŽi mam I
Lasbaher»
Delniška glavnica K 15,000 000.
Rezervni fond nad K 4,000.000.
Centrala v |
Podružnice! Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšem n obrekovanju. Po sređuje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvršdje btrzna naročila najtočneje. —■
predujme na vrednostne papirje in blago, kontuje ia vaovčnje menice. — Dovoljuje dite v vseh oblikah — Poslovno mesto razredne loterije, ,
-"-%
Izdajatelj in založnik:. KonsoroiJ „Straža."
[Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
ETlisk tiskarne sv* Cirila v Mariboru«