PUNTARJI
O, puntarji so dobro /.nali:
kdor za svobodo in svoj rod umira,
gradove vse in ječe vse podira.
Narod od Alp in do Soče, Jadrana, staro je pravdo stoletja iskal.
Zmaga nikomur ne bo darovana, če si jo v borbi ne bode jemal.
*
* *
Ne z zlatimi, s krvavimi črkami je pisana knjiga slovenske zgodovine.
Nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog svobode,
ne izgine za vekomaj. Ne ogenj ga ne more za vekomaj pokončati
ne mec.
(CANKAR)
*
* ★
Nasilni vdor fašističnih krdel, pregoni, rojj, izdaja in umor so naše ljudstvo dvignili v upor: Naznanil ga je partizanski strel!
Odjeknili so v Bazovici streli, ugasnila mlada so življenja, a iz krvi nedolžnih, iz trpljenja, je črpal narod moč in 'se boril in trinajst let kasneje s partizansko borbo fašistične okove je zdrobil.
12?.71
Si f <
*
♦ ★
Jaz vem za domovino in mi vsi jo slutimo.
Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali, srna dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnjost, ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.
(CANKAR)
SVOBODAI
Naziv Julijska Krajina je novi izraz, s katerim se pojmujei vse ozemlje, ki si ga je Italija priključila po 'prvi svetovni vojni. Primorska je samo del Julijske) Krajine. Ta nova italijanska pokrajina je štela nekaj manj kakor milijon prebivalcev, od katerih dve tretjini Slovanov (Slovencev in Hrvatov) in ena tretjina Italijanov.
Politična zgodovina narodov Julijske Krajine, je zelo pestra. Pred italijansko okupacijo ni ta zemlja nikoli tvorila enotne upravne celote niti pod stoletno avstrijsko u-pravo, ki ne bii bila imela prav! nobene koristi, s tem da bi bila narode Julijske Krajine združila 'in tesneje ¡povezala med seboj.1 Gospodarsko ni ta deželica tako revna, kot bi jo hoteli nekateri prikazati, a je vse prej kot bogata. Njeno največje bogastvo so pridne roke in podjetnost njenih prebivalcev. Kljub narodnostnimi razlikam so prebivalci Julijske Krajine dolg|a (sltpletja živeli (v: medsebojnem spoštovanju, narodna mržnja jim je bila docela tujai. Italijanski imperializem, ki se jej rodil v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, je prinesel to prekletstvo v naše kraje in ga preimenoval v iredentizem. Starejši, ljudje in vsi oni, ki se za taka vprašanja zanlmajoi, prav dobro vedo. koliko je bil ta iredentizem, iskren in komu je resnično služil.
Kakor je vsem znano, je imperialistična Italija dobila to ozemlje kot svoj delež plena in kot plačilo za soudeležbo v imperialistični vojni. Prišla je seveda zavita v ¡plašč osvoboditeljice trpečih bratov, ki so stoletja ječali pod tevtonska peto. in prinesla s seboj svojo dvatisočletno kultura. Take in še bolj puhle fraze tvorij0 vso ideološko platformo iredentizma, ki je v času svojega obstoja prizadejal toliko gorja tukajšnjemu ljudstvu in ne samo Slovencem in Hrvatom. Iredentizem je namreč pripravil najboljši teren porajajočemu se fašizmu, ki je ravno pri nas našel ugodna tla za svoje prve večje
podvige. Prvi in najbolj važen je D’Annunzijev pohod na Reko.
Ko so si zapadne , imperialistične velesile delile plen, se ni nihče vprašal, kakšna je naša zemlja, kdo tu živi in kašne so težnje tega ljudstva Prav tako je malokateremu v svetu bilo mar, kako upravlja fašistična Italija) to svojo novo pokrajino in kako ravna z narodnimi manjšinami.
Četrt stoletja italijanske vlade predstavlja za vso Julijsko Krajino eno najtemnejših dob njene zgodovine. Priča smo bili takemu narodnemu in socialnemu zatiranju, da bi se morali vrniti daleč v najbolj mračni srednji vek, da bi mogli najti bolj divjo in nesmiselno tiranijo.
Slovenci in Hrvati so bili v dvojni meri zatirani, socialno, kakor ves italijanski narod, in narodno. Zatiranje narodnih manjšin je eden med največjimi zločini fašističnega režima in zdi se skoraj) nemogoče, da bi se kaj takega moglo dogajati v Srednji Evropi. Rimska vlada je kratko in malo odločila, da morajo slovanske) manjšine v Julijski Krajini izginiti. Kar se ni dala doseči s »zakonitimi sredstvi«, je bilo poverjena fašističnim škvadram ter fanatizmu in samovolji posameznih vladnih oblastnikov, ki se v izvrševanju tega poslanstva niso ozirali niti na lastne fašistične zakone. Med »zakonita« sredstva za raznarodovanje spadajo: prepoved uporabe slovenskega jezika v javnem in tudi zasebnem življenju, izgon ali premestitev v notranjost države čim večjega števila Slovencev* in Hrvatov predvsem izobražencev, uničenje slovenske šole, preimenovanje slovenskih krajevnih imen. Prišli so celo do poitalijančenja rodbinskih in krstnih imen. Ce bi hoteli nadaljevati s tem naštevanjem, ne bi končali nikoli. Vsako kulturno izživljanje je bilo Slovencem onemogočeno. Vsaka, še tako malenkostna manifestacija slovanstva, strogo kaznovana. Slovenski jezik je bil izrinjen celo iz! cerkve. Vse te »zakonite« ukrepe, pa je spremljalo nasilje fašistič-
nih škvader. Omeniti je še treba, da so bile v istem času z najbolj načrtno doslednostjo uničene tudi vse slovanske gospodarske ustanove, od katerih je bilo nekaj' precej pomembnih v tukajšnjem gospodarskem življenju.
S takim ravnanjem si je italijanski) fašizem kopal grob samemu sebi. V naših krajih je fašizem začel svoj pohod do oblasti, a tu je tudi našel prvi in) najbolj silem odpor
Slovanski živelj je v svoji obrambi proti, dokončnemu uničenju našel močnega zaveznika v italijanskem svobodoljubnem proletariatu Trsta in drugih mest Julijske Krajine. Proletariat naših mest 3 svojimi slavnimi revolucionarnimi) tradicijami ni nikdar klonil pred fašizmom niti v času najhujšega preganjanja. V vseh političnih zaporih in konfinacijah italijanskega polotoka so bili naši ljudje sorazmerno najmočneje zastopani. Ni' bilo političnega zapora v Italiji, kjer ne bi bili našli Slovenca alii tržaškega proletarca.
Slovansko prebivalstvo je najbolj občutil0 ukinitev vseh kulturnih in prosvetnih društev, kt jih je v dobi desetletij z velikimi napori in žrtvami ustvarilo. Zato se je kulturno udejstvovanje nadaljevalo tudi v ilegali. Mnogi pogumni prosvetni delavci so zaradi tega bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni.
Toda fašistični pritisk je postajal iz dneva v dan hujši. Potrebno je bilo pričeti z bolj odločna akcijo in zgrabiti, če je treba, tudi za orožje. Najbolj pogumni sinovi našega naroda niso oklevali pred nevarnostjo, začeli so napadati fašističnega tirana z orožjem. Namen teh akcij je bil, da se zaneti iskra upora med ljudstvom, da se mu pokaže pot za bodočo) borbo, da se vlije poguma, in vere v bodočnost. Namen teh akcij je bil tudi ta, da se obrne pozornost svetovnega demokratičnega mnenja na žalostne razmere, ki s0 vladale v naši pokrajini. Priznati sie mora, da so bili ti prvi neposredni cilji doseženi. Svetovni tisk je začel pisati o Julijski Krajini Naša tragedija je postala znana tudi izven naših ozkih meja.
Represalije se niso pustile dolga čakati in so bile krvave. Padle so prve žrtve. Vladimir Gortan je bil junak, ki je dal življenje za svobodo naše zemlje. Sledilo mu je tisoče drugih.
Tržaški proces leta 1931., ki ja zahteval štiri žrtve, bazoviška žrtve, je imel sjvetoven odmev, italijanski fašizem je doživel svoj prvi resni udarec.
Kljub brezumnemu preganjanju fašistične policije se je odpor zati-
ranega primorskega ljudstva še bolj stopnjeval in se oblikoval po vzorcu popolnejših organizacijskih oblik. Primorsko ljudstvo je v borbi proti zatiralcu nudilo edinstven primer enotnosti in strnjenosti.
V tem času se je pojavila na naši politični sceni osebnost, katere važnost in pomen spoznavamo šele sedaj. Med tržaško napredno mladino je začel delovati študent Pinko Tomažič, ki, pa ni omejeval svoje aktivnosti samo na Trst, poznan je bil tudi v najbolj' zakotnih krajih Primorske, predvsem na Krasu in na Vipavskem. Sele sedaj lahko ocenimo veličino tega mladega junaka, ki je bil obenem agitator, organizator in globok ideolog. V njegovem političnem j in privatnem življenju ne moremo najti madeža ali slabosti, bil je lik pravega komunista in revolucionarja. Več kakor deset let od tega je on prikazal pravilno rešitev narodnega vprašanja in državne pripadnosti Julijske Krajine. Ta svoj princip je zagovarjal brez| strahu in oklevanja pred komur koli, zagovarjal ga je tudi pred izrednim sodiščem, ki ga je obsodilo) na smrt.
Točno deset let po prvem velikem procesu se je izredno sodišče ponovno preselilo v Trst, da zopet sodij najbolj pogumne sinove našega ljudstva. Fašistična Italija je tedaj bila že v vojni. Proces leta 1941. ni imel več tistega ma-nifestatpvnega j in propagandnega) značaja, kakor proces leta 1931., to je bilo dejanje samoobramba umirajočega fašizma. Rimska vlada je hotela že v kali zatreti upor, ki je rastel iz dneva v dan. Ko se je proces vršil so v primorskih, gozdovih že pokale prve partizanske puške In oznanjevale zarjo svobode.
Junaško vedenje naših tovarišev na procesu je prisililo do spoštovanja same krvnike. Smelost in kljubovalnost Pinka Tomažiča, ki se ni branil pred fašističnimi sodniki, temveč obtoževal in obsojal fašizem, sta bili kasneje vzgledi vsem borcem za svobodo, ki so ravno tako kot on neustrašno zrli smrti v oči. Na openskem strelišču so fašisti uničili mlado življenja Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev, toda Pinkove besede so ostale žive. Njegovim smernicam sledimo še danes v naši vsakodnevni' borbi. Pinko Tomažič je namreč že pred desetimi leti glasno povedal, da Trst spada k zaledju, ker brez zaledja ne more živeti, da Trst, ki je sicer italijanski otok na slovenski zemlji, lahko ostaja in uspeva samo v jugoslovanski državni skupnosti, ki nudi Trstu vse možnosti razvoja. V novi socialistični državi se nima italijanski živelj Julijske Krajine ničesar bati za svoj narodni' obstoj.
Težki so bili pohodi v snegu, toda niso omajali železne volje borcev
Sovjetski podpolkovnik Rybačenko govori na taboru OF 30. 7. 1944 v Vipavski dolini
Tovariš Stoka navdušuje o priliki pričetka vstaje
Prišli smo tako do velike prelomnice v zgodovini primorskega ljudstva, prišli smo do leta 1941.
Stara, trhla Jugoslavija je bila uničena, izginila je tako naglo, da so vsi ostali kakor brez sape. Vladajoča klika se je dela na varnoi s svojimi podrepniki in prepustila narode svoji usodi na milost in. nemilost zavojevalca. Vsi stari politikanti, ki so. še ostali v domovini. so se pridno deli v službo zatiralca in sedaj odkrito nadaljevali po sramotni poti izdajstva. Toda jugoslovanski narodi se za njih niso zmenili, novi voditelji so stopili iz ljudstva Začela set je brezkompromisna krvava borba. Iz te borbe je imela zrasti' nova Jugoslavija, brez izkoriščevalcev. brez zatiranja, demokratična. socialistična. Narodi Jugoslavije so to razumeli in niso v tej oorbi varčevali z žrtvami, za dosego takega cilja , ni bila’ noben» žrtev prevelika. Skoro istočasno, kakor v ostalih pokrajinah J ugo-slavije se je začela partizanska borba tudi na Primorskem. V prvem času so bile akcije bolj omejene važnosti in se n.e morejo. prlmerjaM z boji, ki so se bili v južnih krajih Jugoslavije. Zavojevalec je to ozemlje strogo kontroliral, a poleg tega so bile tu ,že dvajset let nastanjene številne italijanske divizije. Ako ravno je bi! vojaški učinek prvih partizanskih akcij na Primorskem neznaten, so te akcije imele ogromen moralni pomen za vse ljudstvo. Primorci' so dvajset let čakali ta trenutek in so z navdušenjem pozdravili! prve partizanske strele, ki so odjeknili daleč po vsej, primorski, zemlji in oznanili začetek borbe. Primorsko ljudstvo se ni balo borbe in žrtev, ker je bilo vajeno in je vedelo, da brez žrtev, ni svobode. Povezanost med prebivalci in partizanskimi edinkami je bilo tesno kakor malo kje. a stotine primorskih borcev je takoj pristopilo v NOV. Največji del teh borcev je bil poslan na Notranjsko in Dolenjsko, ker na Primorskem še ni bilo mogoče vzdrževati velikih edinic posebno zaradi' pomanjkanja orožja. Mnogi so se kasneje vrnili bogati z izkušnjami: in vojaškim znanjem in so lahko svoje znanje prenesli med mlajše primorske borce.
Prva partizanska četa na Primorskem se je spontano stvorila leta 1941. pri Ilirski Bistrici in jo takoj po ustanovitvi imela spopade z italijansko vojsko. Ta edinka se je nato premaknila na Vipavsko in imela močne borbe. Največja je bila na Nanosu 15. aprila 1942. Ze v jeseni 1941. jq nekaj notranjskih partizanov prišla prostovoljno pomagat primorskim partizanskim enotam. Ustvarili so se tako prvi stalni stiki med Primorsko in Jugoslavijo Ta povezava je z razvojem borbe postajala vedno bolj tesna, tako da sta že pred osvoboditvijo Julijska Kra-
jina in Jugoslavija postali enota tako vojaško kakor tudi politično. Avgusta meseca 1942. se je v Vipavski dolini nad Ozeljanom u-stanovil prvi primorski bataljon, kateremu so borci dali ime največjega primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Bataljon Je razširil svojo aktivnost na vso Primorsko, njegove čete so operirale: na Tolminskem, v Brdih in na Krasu. Kljub slabi oborožitvi je vršil predrzne akcije, uničeval sovražne patrulje in) manjše edinice, rušil proge.
Da bi ustvaril možnosti hitrejšega razvoja na Primorskem, da bi Primorcem nudil dragocene izkušnje z Dolenjskega in Notranjskega je glavni štab Slovenije sklenil poslati na Primorsko Loški odred. Konec oktobra 1942. se je odred po dolgi in naporni, pori prebil do Vipave in se združil z bataljonom Simona Gregorčiča. Ti edinici sta se spojili in se je tako ustanovil Soški odred.
S prihodom Loškega odreda sej je tako močno spremenila situacija na Primorskem, da je novo formirani odred novembra 1942. prešel v partizansko ofenzivo, ki je i rajala vse do februarja 1943, V borbi je zaplenil velike količine orožja, tako da sc mogli oborožiti nove prostovoljce. Svoje delovanje je Soški odred razširil celo, preko stare avstr ijslkowitalii jamske meje v Slovensko Benečijo, ki je bila pod Italijo že od leta 1866. Italijanska vojska je odgovorila si silovito ofenzivo po vzorcu velikih ofenziv, ki so se prej in pozneje vršile na Dolenjskem Številne divizije so v tej ofenzivi sodelovale, v izredno krvavih borbah so edinice odreda preprečile uresničenje načrtov rimske vlade, partizanstvo ni bilo uničeno, temveč je izšlo iz ofenzive še bolj okrepljeno za nadaljevanje borbe. V aprilu 1^43. se je izvršila preo^nova edinic. Ustanovljeni sta bili dve udarni brigadi, Simona Gregorčiča in Ivana Gradnika. Prišli so tak0, do višje organizacijske oblike. Udarna brigada, to je enota, ki je bila sposobna voditi frontalno borbo.
Obe brigadi sta imeli ostre borbe, v katerih je padla sorazmerna zel0 visoko š'jevilo ¡sovražnikov. rzredno težke borbe sta imeli v Slovenski Benečiji in Reziji in ob povratku čez Sočo na Krnu. Na to sta brigadi odšli na Polenj-sko kjer sta se združili v močno brigado Ivana Gradnika. Na Primorskem, je ostal le manjhen odred, ki se je pa še 'pred kapitulacijo jialije razvil v močan iri trden, odred.
Na isti način se je razvijala NOV v vsej Sloveniji. Kjer so bili pogoji ugodni, je bil razvoj seveda bolj nagel. Srce slovenskega upora je bilo ves čas na Dolenjskem, kjer so imeli svoj sedež glavni štab Slovenije,, CK KPS ir» IOOF. Na jugu države je pa že zopet obstajala jugoslovanska fron-
ta, ki je vezala nase stotisočel sovražnih vojakov.
Veliko prelomnico v NOV predstavlja kapitulacija Italije. Glavni štab Slovenije je kapitulacija predvideval in jo tudi dočakal V popolni pripravljenosti. Razorožitev italijanskih edinic in osvoboditev vsega ozemlja, zasedenega od Italije, z izjemo Ljubljane, sta bili izvršeni s tako bliskovito naglico! in s tako točno organizacijo’, da smo nekaj dni kasneje lahkoi z uspehom kljubovali novemu mnogo močnejšemu sovražniku^ nemškim hordam, ki so mislile, da bodo v nekaj tednih uničile NOV v Sloveniji
Za Primorsko pa je imela kapitulacija) Italije še mnogo večji pomen in predstavlja enega med najbolj važnimi dogodki v njeni zgodovini. Kot na en mah je izginil ves upravni fašistični aparat, oblast so prevzeli narodnoosvobodilni odbori in jo obdržali do končne osvoboditve. To svojo oblast so odbori izvrševali celo v sovražnih postojankah. Izvzeta so bila samo večja mesta, Trst, Gorica itd., toda ko je okupator hotel ven iz teh mest, je moral vedno nastopati z močnimi bojnimi formacijami, katerim je vedno kaka partizanska edinica branila prodor na osvobojeno ozemlje. V mestih samih se je organiziralo ilegalno delovanje in doseglo tako popolnost, da se niti tu okupator ni čutil varnega,.V mestih samih so partizani napadali in zadajali udarce okupatorju; Ilegalna aktivnost je bila posebno razvita vi Trstu im Gorici, terenci so tu v času borbe zbrali in odposlali ogromne količine materiala vsake vrste, predvsem sanitetnega. Nabrane so bile tudi velike vsote denarja.
Ob kapitulaciji Italije smo pri nas doživeli še drugo zgodovinsko dejstvo izredne važnosti za ves kasnejši razvoj demokratičnega gibanja. Italijanski proletariat Julijske Krajine je masovno pristopil v NOB. V letih 1943 in 1944 se je tako veliko število italijanskih prostovoljcev javilo v partizanske edinice, da je dober del bil poslan	v	Belo	Krajino,	kjer so
bile razmere za prehrano in oborožitev ugodnejše. Številne italijanske edinice so se borile v sklopu IX.	in	VII.	korpusa.	Najbolj
znamenite	po številnosti	in borbenosti	so	bile:	»Brigata	Triesti-
na«, »Brigata Fontanot«, bataljoni »Alma Vivoda« in bataljon. »Pino Budičin« Ne .smemo ob tej priliki pozabiti na GAP (Gruppi đ’azione patriotici), ki so v Trstu, Tržiču in v bližnji okolici vršili drzne diverzantske akcije. V Trstu se je ustvarila Delavska enotnost—Uni-ta Operaia, v kateri so bili organizirani slovenski in italijanski delavci, Ta organizalcija je J poleg drugih nalog, ki jih je prej izvršila, zelo uspešno posegla ob strani JA v pouličnih borbah za osvoboditev Trsta.
Septembra 1943 je bila izvedena splošna mobilizacija, odziv je bil
skoraj stoodstoten. V nekaj dneh so bile ustanovljene velike edinice, oborožene z italijanskim orožjem. Nove edinice, brez vsake vojne izkušnje, so dolgo časa zadržale na goriški fronti nemške tankovske divizije, šele kasneje, spričo mnog0 močnejše oborožitve sovražnika in dejstva, da so bile obkoljene, so se v redu umaknile v gozdove. Tu so se reorganizirale in pričele ponovno napadati. Nemška ofenziva prav za prav mi nikoli prenehala. IX korpus, ki je bil ustanovljen po; prvem nemškem navalu, je trajno vodil ogorčene borbe in napadal postojanke, kolone, prometne žile in druge objekte. Zali ne moremo tu opisati primere nadčloveškega junaštva primorskih partizanov, ki s0 vzbudili največje začudenje pri predstavnikih zavezniških armad, ki so bili ves časi ¡pri štabu IX. korpusa.
Povezanost edinic s prebivalstvom pa je bilo nekaj edinstvenega. Primorci so za partizane dali vse. kar je bilo mogoče, partizane so občudovali in resnično ljubili. Mnogi so žrtvovali življenje za pomaganje partizanam in mnogi. so padli kot borci. Mnogo bi morali povedati, da bi mogli opisati vse junaštvo, iznajdljivost, podjetnost in požrtvovalnost naših kurirk, obveščevalcev, intendantov in drugih terencev
Partizanske tiskarne so poplavile vso Primorsko z letaki, brošurami, časopisi, izhajal je celo dnevnik »Partizapskij dnevnik«.; Nekatere izdaje so bile tudi tehnično tako dovršene, da je bilo težko verjeti, da se tiskajo v tako težkih in mnogokrat nemogočih razmerah. Vpe te publikacije niso bile propagandnega ali informativnega značaja, V naših partizanskih tiskarnah so prihajale na dan tudi pesmarice in leposlovna dela' partizanov pisateljev in pesnikov. Tiskale so se celo šolske knjige, kajti ljudska oblast je po petindvajsetih letih ponovno odprla slovenske šole, ki sol jih obiskovali tisoči otrok po vsej Primorski.
Tiskana beseda je bila za naši ravno tako važno orožje (kakor topovi in strojnice. Učinkovitosti tega orožja se je zavojevalec dobro zavedal. Vsa okupacijska policija in vsi izdajalci so bili mobilizirani, da bi preprečili, da bi partizanske publikacije prišle med ljudstvo. Toda zaman.! Iznajdljivost naših propagandistov je bila tako velika, da je partizanska literatura redno prihajala čez vse bloke v mesta in vsako postojanko. Mnogi so pri izvrševanju te naloge zgubili življenje.
Edinice IX. korpusa so kontrolirale ozemlje izredne strateške važlnasfci za našo / vojsko zaradi zveze z morjem in z Italijo, za Nemce pa, ker so po našem ozemlju vodile važne oskrbovalne žile. nemške i vojske na italijanski/ fronti. Ni torej čudno, da so hoteli Nemci za vsako ceno uničiti IX. korpus in da so v ta namen napeli vse sile. Toda kljub silovitemu pritisku in ofenzivam, ki
Borbe s o bile trde, toda vsi smo vedeli, da so to zadnji dnevi okupatorja
Brigado ,,Nadsone“ so množice sprejele na Velikem trgu
Po končanih 40 dneh svobode so se pričela preganjanja
Hoteli so preprečiti', da ljudstvo javno pove svoje želje, da hoče biti združeno s FLRJ
Svobodo, delo in kruh si bomo priborili le na ta način, če bomo sli enotni po poti narodnoosvobodilne borbe
so si sledile zdaj na enem zdaj1 na drugem (koncu osvobojenega ozemlja, so naše edinice obranile svoje položaje, ostale so do konca vojne pred vrati Trsta in Gorice, pripravljene, da vderejo v mesto, čim bo to mogoče. In tako se je tudi zgodilo.
Zadnja ofenziva proti IX. korpusu je bila za veliko noč leta 1945, ko je usoda vojne že bila zapečatena. Nemci so zbrali vse ostanke še razpoložljivih sil in) navalili na naše gore. Hoteli so likvidirati IX. korpus prej, kot) bi bile 'prišle armade z juga, in tako prepustili Trst zapadnim zaveznikom. Ni divom,a, da je tal zadnja ofenziva sad špekulacije tržaške reakcije, ki je ofenzivo baje, celo finansirala. Toda primorski partizani so prekrižali tudi ta načrt, odbili so napad in omogočili JA, da je prva dospela v Trsi) im osvobodila Julijsko Krajino Brez junaštva edinic IX. korpusa bi se nadaljnji dogodki razvili precej drugače in tudi mirovna pogodba, z veliko verjetnostjo, bi; ne bila taka, kot , je. Kakor smo že omenili,,, je organizirani tržaški proletariat z uspehom posegel v zadnje poulične borbe ob strani JA.
Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast prevzela upravo v Trstu; in kljub ogromnim težavam je znala rešiti najnujnejše probleme.
Vsled pritiska zapadnih velesil in za ceno miruise je JA umaknila iz Trsta. Demokratične množice, ki so s tegobo v srcu videle oditi svoje osvoboditelje, so nadaljevale borbo za ohranitev pridobitev NOBi in za končno priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji, v katero so imeli zaupanje, da bo znala zgraditi socializem in ustvariti nov način življenja.
Po odhodu JA je prišel Trst z vso bivšo cono »A« pod anglo-ameriško vojaško upravo. Vsi vemo, kako je anglo-ameriška uprava spoštovala pridobitve NOB in demokratične pravice tržaškega ljudstva sploh. Prvi ukrep te u-prave je bil razpust narodne zaščite, ukinitev narodnoosvobodiH nih odborov in razveljavljenje) vseh odlokov, ki so jih ti odbori; izdali. Angloameriška uprava, si Je) postavila med drugim kot cilj, da predvsem stre enotnost demokratičnih množic in istočasno odstrani vpliv Jugoslavije in drugih dežel ljudske demokracije. V ta svrho niso novi okupatorji varčevali s sredstvi in niti niso bili preveč rahločutni v izbiranju metod. Vse jim je prav prišlo, policijskoj nasilje, preganjanje blv-ših partizanov, podpiranje izrazito; reakcionarnih strank in skupin, rehabilitacija starih fašistov in pro-slulih kolaboracionistov. Tržaške demokratične množice so znale odgovoriti na vse spletke in provokacije. Enoten, odločen nastop; ljudskih množic, trdno organizi-f ranih v svojih organizacijah na
čelu s slavno KP, pod modrim vodstvom tovarišev, ki so že v času osvobodilne borbe pokazali: svojo sposobnost, svojo doslednost in požrtvovalnost, je prisilil zavojevalce, da so bili zelo previdni v gaženju demokratičnih pravic. Ravnanje tržaškega proletariata v) teh letih je začudilo ves svet irt bo ostalo v zgodovini.
Sele v najnovejšem času, ob) priliki objave resolucije IB, ko je skupina brezvestnih pustolovcev, vrinjenih v naše vrste, zločinsko zlorabila najsvetejša čustva našega ljudstva za svoje skrite osebne namene in ustvarila razdor in| zmedo v naših vrstah, so lahko začeli imperialisti izvajati svoje načrte bolj velikopotezno, ker so pač naleteli na veliko, manjši odpor kot doslej.
Težko je v celoti doume'i ogromen zgodovinski pomen NOB za vse jugoslovanske narode in za primorsko ljudstvo pa še posebej. NOB predstavlja veliko izkušnjo in veliko šolo. Mnogo smo se v) teh letih naučili,. Spoznali sme» predvsem vso ničvrednost in moralno propadlost starih vladajočih razredov, ki se niso sramovali zapustiti svoj na,rod in odkrito služili okupatorju ter klečeplazili pred njim samo da bi ohranili, svoje imetje in nadaljevali z dotedanjim izkoriščanjem ljudstva.; Videli pa smo, kako jih je okupator prevaral. Prav njih, ki sd se borbe najbolj bali, je prve poslal v borbo in proti lastnemu! narodu. Naučili smol se spoznavati ljudi, ki bi vedno hoteli igratil dvojno igro in si tako ohraniti, stolček v vsekem primeru. Nova Jugoslavija je zrasla iz potokov! krvi in solz, svoboda in bratstva nista za jugoslovanske narode le. prazna patriotična fraza, temveč' nekaj živega, ki je slehernemu) Jugoslovanu vedno pred očmi in v srcu.
Mi Primorci smo doživeli še nekaj drugega Prvič smo se v naši; zgodovini borili za našo svobodo, za katero je padlo preko 46.000 Primorcev, in ne zal interese tujih vladarjev. Videli smo, kako ogromna in nepremagljiva je moč ljudstva, kadar se hoče resnično osvoboditi. Spoznali smo, da nobeni; okovi niso tako trdi, da bi se ne dali streti.
Pred nami je še težka borba in težke preizkušnje nas še čakajo v najbližji bodočnosti. Iz te borbe bomo lahko odnesli zmago le, če bomo ostali tako strnjeni, enotni, borbeni in odločni, kakor smos bili v času. NOB, v času, ko smo ustvarili slovansko-italijansko bratstvo, bratstvo, ki je pogoj; za nadaljnjo uspešno borbo, proti imperializmu in proti netilcem nove vojne. Le če bo vsakdo od) nas dal vse za nadaljevanje borbe, bomo lahko mirno gledali v bodočnost, ki mora biti naša.
F. LIPOVEC
Zena v partizanih
Narodno-osvobodilno gibanje, ki je imelo samo po sebi obilo življenjske sile in moralne moči, je zajelo široke osnovne plasti vseh treh narodnosti, ki prebivajo na Tržaškem ozemlju, in nobenega vprašanja ni bilo, da bi se vanj ne vključila v. celoti tudi žena. Vse življenje, katerega težo je čutila na lastnih plečih, in v marsikaterih ozirih še mnogo bolj kot moški, jo je gnalo v to. V prvem obdobju po prvi svetovni vojni so zajezili zdrave narodove sile in prišlo je fašistično suženjstvo, ki je prav ženi in materi prineslo dvojno gorje. Stala je ob boku svojega moža, gledala je, kako se peha za zaslužkom, ki je bil leto za letom manjši in nezadostnejši, dokler se niso na obzorju pokazali določni obrisi nove svetovne moritve. V dora-ščanje otrok je kanila mnoga grenka kaplja. Iztisnila- jo je mučna skrb za njihovo prihodnost, ker 'je že naprej vedela, kako težko se bodo priborili do skromnega koščka kruha. Potem je spremljala v mislih sinove na vseh trpkih poteh, ki jim jih je pripravil fašizem. Bila je z njimi v Abesiniji, v specialnih bataljonih, v ječah, konfinacijah in internacijah, bdela je za usodo svojih hčera. Vse to jo je izoblikovalo v zavestno borbo proti fašizmu in njegovi tiraniji in pozneje v zavestnega ustvarjalca in kladivarja prihodnjega svobodnega življenja.
Njegove oblike in vsebino so spoznale le najnaprednejše, toda slutile so ga vse delovne žene in, čim so bili dani pogoji, so tudi zaživele borbi zanj. Ti pogoji so se ustvarili z osvobodilnim gibanjem, ki je bilo prepojeno z revolucionarnostjo in napredno miselnostjo, ter se zagrizla v stari, krivični družbeni red in v borbi z njim gradila nove družbene oblike in družbene odnose. Cilj te borbe pa je bilo uničenje vsakršnega suženjstva in popolna zmaga doslej ponižanega in zatiranega delovnega človeka, manifestacija njegove volje in njegovega hotenja, zato ni čuda, da je prav žena temu cilju tenko prisluhnila in toliko žrtvovala zanj.
Osvobodilno gibanje, v katerem so se postavljali temelji resnično svobodnemu življenju delovnega čloyeka, bi temu človeku pripravljalo samo svoj propad, če si istočasno ne bi bilo ustvarjalo lastnih oboroženih partizanskih formacij, ki so preraščale v armado, sposobno, da izvo-juje s pomočjo Sovjetske zveze zadnjo bitko z okupatorjem in z vsemi quislingški-mi vojaškimi formacijami. Tako je nemogoče ločiti osvobodilno gibanje od partizanske vojske. Drugo z drugim je spojeno tako močno, da je treba na njiju gledali kot na celoto in v resnici to tudi je ena sama nedeljiva celota. Treba je le določiti, kakšno mesto je v tej celoti zavzemala žena, kakšna je bila njena vloga, njena odgovornost in njen delež v zmagi nad na-cifašizmom za popolno osvoboditev in sprostitev ljudskih sil.
Srečavali smo jo povsod, kot navadno borko, bolničarko, zdravnico, kurirko, telefonistko, obveščevalko, terensko delavko, delavko v partizanskih tehnikah in tiskar-
nah in delavko v novi porajajoči se ljudski oblasti, kjer je vršila že težke in nad vse odgovorne naloge.
Vzporedno z osvobodilnim gibanjem in osvobodilno vojsko se je razvijala tudi sama in se sproti usposabljala za nove dolžnosti, ki jih je z največjo radostjo in globoko zavestjo zrelega človeka, ki natančno ve, kaj hoče, sprejemala nase. Zgrešeno pa bi bilo mišljenje, da je- bila naša žena taka že od prvega trenutka osvobodilne borbe. Ne, od prvega trenutka ni bila taka. Bila je le pripravljena delati, žrtvovati vse, tudi samo sebe. Svojega dela pa ni poznala in ni mu bila vešča, pogosto se ga je učila tako kakor šolarček abecede. V partizanih ni smelo biti ugovora: ne znam ali pa ne morem. Vse si moral znati, vse si moral vsaj za silo obvladati. Spominjam se svojih prvih časov v partizanih. Dodeljena sem bila v pisarno neke edinice. Tipkati bi morala. V življenju sem se že ukvarjala z vsem mogočim, samo tipkala nisem še nikoli in nekako odvratnost sem čutila do tistih hladnih črk na stroju. Potožila sem, da tipkati ne znam. misleč, da me bo- to odvezalo neprijetnega dela, pa mi je rekel mlad partizan — Jože Planinc mu je bilo ime, lepo mehko in vzpodbujujoče: »Se boš že naučila, tovarišica.« Pogosto sem se pozneje spomnila teh njegovih besed, ko mi je bilo treba premagovati vse drugačne težave ali pa vzpodbujati in hrabriti druge, da niso omagali na strmi poti.
Spočetka je žena v osvobodilnem gibanju prevzela vse delo v zaledju, ki je obstajalo v nabiranju denarja, hrane, oblačil in zdravniškega materiala za partizane, v širjenju ilegalne literature, opravljanju kurirske službe pa tudi službe v tehnikah. Pokazala je pri tem zavidanja vredno hrabrost in odločnost ter bila v mnogih primerih prava junakinja. Nikoli ne bom pozabila kmetice, ki mi je pripovedovala, kako so bataljoni fašističnega vojaštva obkolili vas in držali okoli nje že tri dni nepopusten obroč. V logu za vasjo je taborila četa partizanov. Morila jo je misel, da-so. lačni. V tej moreči misli je našla rešitev, na kakšen način jim ponese hrane. Vsa hiša je bila polna policije. Skozi vrata je bilo* nemogoče oditi. Čakala je, da se je znočilo, in tedaj se je splazila s košaro jedil skozi straniščno okno in srečno stekla v goščavo. Njen pogum ni bil nič manjši od poguma partizanskih borcev. Bila je prav za prav ravno taka borka kot oni. To so naše kmečke žene tudi tolikokrat naglasile in poudarile, da so bile tudi one taki partizani kakor tisti , ki so bili v brigadi. Bilo je docela to tudi razumljivo. Tveganje in žrtvovanje jih je uvrščevalo med borce in mnogokrat je bilo njim teže nego tistim, ki so nosili orožje. V hiši so imele svoje pisarne posamezne partizanske edinice in edinice ljudske oblasti. Sovražnik je napravil obhod. Pred njegovim prihodom so partizani pospravili listine in stroje v bunker, sami so se umaknili. Doma je ostala le kmečka mati. Neustrašno, je zrla sovražniku v obraz, ko je privršal v hišo,
trdovratno tajila vse. Negibna je bila vsaka poteza na njenem licu iz bojazni, da ne bi z njo nehote kaj izdala. Morali so osramočeno oditi, ne da bi bili kaj našli, partizani pa so se vrnili znova in znova je bila vsa njena številna partizanska družina v pretežni meri na njeni skrbi.
Posebno vlogo in mesto je zavzemala v tistem času žena antifašistka, aktivistka in partizanka v samem Trstu. Medlo predstavo tega, kar je morala tvegati, nam daje že samo dejstvo, da je delovalo tedaj v mesto nič manj kot osem vrst policije. V njeni senci, ki jo je neprestano zalezovala, se je morala kretati. Nenehno je morala imeti pred očmi lastno varnost, kajti s tem da je branila sebe, je branila osvobodilno gibanje in vedno je morala biti pripravljena, da se zavije v molk, če bi jo po naključju ujeli. V tem težkem ozračju je do minute natančno morala izpolnjevati vse ukaze, kajti vsaka minuta je bila lahko usodna za njo in za tovariše na delu. 2e leta 1941 je med drugim tudi sodelovala pri razmnoževanju in razširjanju ilegalne literature ter se tako izpostavila nevarnosti težkega zapora, če jo zasačijo. Zavedajoč se ogromnega pomena tiskane besede, jo je smelo prenašala mimo straž, skozi kordone policije in vojaštva ter z vso svojo iznadljivostjo iskala sredstev, ki bi ji čimprej pripomogli do cilja. Vlaki takrat niso vozili, ker so partizani rušili proge, da bi sovražnik ne prevažal po njih svojega vojaštva. Vsa dolga pota je bilo treba napraviti peš ali če si po naključju našel kakšno vozilo. Tako je kurirki tudi uspelo, da si je priborila prostor na kamionu. Ko je stopila iz njega in je že pognal naprej, se je spomnila, da je pustila na njem poln kovčeg literature. Divje se je spustila v tek za njim. Obesila se je na njegove končnice in tako rešila dragoceno gradivo, na katerega so čakali v sosednem Tržiču.
Tudi za aktivistko-partizanko v mestu je veljalo načelo, da mora znati vse: »Vrzi
ga v vodo, pa bo plaval«, tako je bilo delovno geslo.
Po njem so se morale ravnati in niti pomisliti niso smele, da bi tedaj, ko je prišlo novo in težje delo, našle kakršen koli izgovor, da bi se ga ne lotile. 2e v trenutku, ko so zvedele zanj, so si morale v mislih zasnovati njegovo izvedbo. Prenašale so orožje in odlikovale so se pri potresnih listkovnih in napisnih akcijah, ki so zahtevale največje opreznosti, discipline in točnosti. Samo majhna zamuda bi jo lahko pokvarila, samo majhna neprevidnost bi lahko vso skupino, ki ie pri akciji sodelovala, spravila v ječo. Koliko je bilo v njih poguma, borbene vztrajnosti in tiste odločne volje, ki ji v življenju težko najdeš primere, nam priča to, da se niso ustrašile niti samega štaba gestapovske in civilne policije. Drzno so lepile lepake in potresale listke v samih vežah njihovih palač. In tedaj, ko so bile aretacije na dnevnem redu in je policija vršila v mestu »čistko«, so bile napisne in listkovne akcije najbolj potrebne, da so dvigale ljudstvu pogum in opominjale njegove tlačitelje, da se bliža ura obračuna.
Ko je bila Italija vržena iz Hitlerjevega vojnega stroja, so spremljale v partizane internirance, ki so se vračali mimo Trsta. To delo so morale opravljati po policijski uri in kadar koli je ob taki priliki naletela policijska patrulja na take sku pine, se je spustila v sled za ženami-sprem-ljevalkami, ker se je iz bojazni izognila nastopu z moškimi. Bolni partizani, ki so se morali zateči v mesto po pomoč,~in tisti, ki so bili ranjeni o priliki uličnih spopadov, so bili njihova skrb. Preskrbele so jim zdravnike in našle primerno stanovanje in s kolikimi težkočami je bilo to slednje združeno, so vedele edino one. Oborožene z bombami in samokresi so jih čuvale pri Mariji Magdaleni 1944 leta, dokler ni na visokem dimniku bolnice zaplapolala zastava svobode. Vanjo se je drugo jutro s hrepenenjem oziralo tisoče in tisoče Tržačanov. Dopovedovala je okupatorjem in vsem njihovim pomočnikom o moči parti zanskih sil v samem mestu.
Tako so se vsestransko udejsivovale in se z vsem svojim bistvom dale zahtevam in potrebam borbe. Mnogokrat so jim okoliščine narekovale pot v gozdove, da so se izognile aretaciji, toda na to pot je klical žene tudi sam razmah osvobodilnega gibanja ter z njim združen porast partizanske vojske in razvoj ljudske oblasti. Borki Fanika in Tončka sta mi nekoč pripovedovali, kako je bilo tisto prvo zimo. Ledena skorja se je strdila na snegu. Teden dni so se alpinci na smučeh in v belih haljah podili za partizani. »Nalomili sva si smrekovih vej, jih položili na sneg in do smrti utrujeni legli nanje. Ker se nisva imeli s čim pokriti, sva s puško prebili trdo ledeno skorjo, razrili sneg pod njo, se zleknili lesno skupaj in si ga nasuli preko sebe. Nato sva zaspali kot bi trenil pod to snežno odejo.« »Tudi ozimna pše-
nica tako počiva«, je za zaključek dostavila Tončka, ki je bila doma s kmetov. Drugi dan sta bili nared za nadaljnjo pot in v glavi jima je brodilo, kako pojde — ta na akcijo, čim se konča sovražnikov obhod.
Akcija je pritegovala in vezala vse. Slasti borbe in zmage ter čut do kraja izpolnjene dolžnosti, ki je dvigal samozavest in vrednost človeka, se je porajal ob njej. Zena partizanka ga je čutila še bolj kot njen moški tovariš. Brisal je tisto razliko, ki je bila v prejšnjem življenju med njima, ki jo je poniževala in delala za neenako vredno. Zdaj mu je bila enakopravna. Odgovornosti, ki jih je v usodnem zgodovinskem trenutku sprejela nase in jih izpolnjevala prav tako vestno kot on, jo je izenačevala z njim. Ni se vprašala, kaj lahko stori kot žena in kaj ne more, vprašala se je samo, kaj je še treba storiti, da bo delovno ljudstvo slavilo svoj veliki dan svobode.
Ni bilo lahko biti partizanka bolničarka in partizanka zdravnica. Prva je morala poseči v središče bitke, pod točo sovražnih krogel, reševati ranjence v neprestani izpostavljenosti, da bo zadeta tudi sama, druga je morala prijeti za vsako delo in biti zdravnik, inženir in zidar obenem. »To je naša peta postojanka«, mi je ob priliki bivanja v partizanski bolnici razlagala zdravnica dr. Pavla. Z očmi je objela vrsto barak, ki so čepele na strmi rebri. »To je naša največja« je rekla, druge so bile -manjše. Za vsako sem morala izbrati primeren, konspirativen prostor. To ni tako lahko, ker mora imeti izvirek vode. Postavljala sem z bolniškim osebjem barake, jih tako spretno kakor krovec prikrivala s smolnatim papirjem, da ne bo streha prepuščala vode. Tudi temu se človek priuči, da spreminja goščo v zasilen, a za partizanske razmere naravnost udoben dom. Morala sem ga pomagati ustvarjati, če sem hotela, da bodo moji ranjenci čim-prej na toplem.«
V takih hribovskih samotah, popolnoma odmaknjene od sveta in ljudi, kot so bile partizanske bolnice, so bile tudi partizanske tiskarne in večje tehnike. Tudi v njih je delalo sorazmerno veliko partizank. Zaposlene so bile kot strojepiske in zamenjale pri raznih tehničnih opravilih moške tovariše, zato da so se ti lahko v čim večjem številu odzvali v brigade in druge borbene edinice. V času osvobodilne borbe je vzklilo iz ženskih vrst geslo: Moški v partizane, vse njihovo delo1 hočemo opraviti same. To geslo niso jemale le dobesedno, temveč so ga prilikovale tudi tako, da so nadomestile v partizanskih in zalednih edinicah može povsod tam, kjer koli je bilo mogoče.
Pomembno mesto je imela žena v naslajajoči ljudski oblasti. Delovala je na političnem, gospodarskem, finančnem, kulturnem in šolskem področju. Tako se je ljudska oblast popolnoma znova gradila, tako je morala tudi neprestano graditi tu-
di sama sebe. Poglabljati se je morala v tedanjo problematiko, proučevati jo je morala s perspektivo na bodoče dni, ko bo izvojevana zmaga nad okupatorji in temnimi silami zatiranja ter bo kot popolnoma enakopraven in enakovreden človek lahko razvila vsestransko ; svoje sposobnosti v korist delovnega ljudstva. Sla je skozi različne izobraževalne tečaje, na katerih je pokazala neverjetno voljo do učenja in želje po znanju, ki bi ji omogočilo že bolj koristiti osvobodilnemu gibanju in borbi delovnega ljudstva. Nikoli ne bo mogoče iti mimo partizanskih učiteljic pripravnic, ki so se posvetile temu poklicu na osvobojenem in polosvobojenem ozemlju Julij-Krajine in celo najbližje tržaške okolice. Ljudstvo je zahtevalo šol, v katerih se bo glasila njegova sproščena beseda ter še izražala sila njegovega hotenja, ki mu je s partizansko borbo utiralo pot. Učiteljstvo, ki naj bi poučevalo v njih, je jekle-nelo v osvobodilnem boju in prav žene so bile v njegovih vrstah častno zastopane. Na kulturnem polju so se borile za osvoboditev in lepoto prihodnjih dni. Niso imele ne puške ne drugega orožja in vendar so bile borke partizanke kot one na položajih. Poučevale so v šoli, imele tečaje in vzgajale pionirje, vse to v neposredni bližini okupatorjevih postojank. V stalnem pričakovanju, da lahko vsak čas napravi okupator pohod na partizansko šolo, so morale v svojih mislih razporediti vse, kar bodo storile, če bi jih iznenadili. Grozno je bilo njegovo maščevanje nad učiteljico partizanko. Poznal je njeno vrednost v osvobodilni borbi in zato zanjo ni imel usmiljenja, če se je zgodilo, da mu je padla v roke. V strašnih mukah sta morali umreti partizanska učiteljica Hajda in Boža. V Brdih se je zgodilo, da so učiteljico in učence vrgli v gorečo grmado.
Toda prelepa in premočna je bila v ženi partizanki zavest, da pomaga graditi nekaj novega in velikega, kar bo popolnoma preoblikovalo življenje delovnega človeka, da bi misel na smrt in misel na grozoto fašističnih ječ in taborišč, moglo ustaviti njen korak na poti, na katero je tako samozavestno stopila. To misel je odvračala tudi tedaj, ko ji jo je življenje samo vsiljevalo. Ponižala bi se pred samo seboj, če bi dopustila, da se za trenutek vtihotapi v njeno dušo, ki je bila do' roba polna veličine osvobodilnega boja. Neuklonljiva je bila pred mučenjem, pred ustrelitvijo, pred obešanjem, pred zažiganjem živega telesa. Na obzorju so se jasnili njenemu narodu in vsemu trpečemu človeštvu dnevi svobode in zanjo je bila tudi smrt lahka.
Narodnoosvobodilni boj jo je tako kol njenega moškega tovariša zahteval vso. V tem da se mu je predala vsa in vsa zaživela zanj, da se je hote v njem vzgajala in gradila, je največji dokaz, da je do dna doumela njegov daljnosežen pomen za življenje njenega in bodočih pokolenj.
MARA SAMSA
2ma oojah, Jami delamo, Ho%ec za Močo ljudbtoa, ima * ueenjak, zaoedaa deloma zena, d oh a cjobpodinja ii/i Iji&eča mati, to Je zena, ki be Je padita o tuli &o%h i/iaSe domooim za boo&odo.
Komad snio smuknili v zavetje velike skale, ko nas je eksplozija ■granate V bližini pritisnila Se Miže k tlom.
—. Videili so nas, je zagodrnjal Mirko.
—	Ko etnqiise vzpenjali v hrib p|r|eko jase, kjer nismo našli ne dreves ne grmovja za kritje, so nas zagledali z daljnogledi, šemi odgovoril, in zdaj se le pripravi na godbo, saj gotovo mislijo, da nals je za celo brigado.
Nisem niti dlobro koračali, ko nas je nov silovit tresk stisnil vse štiri v eno samo kopico. Potem so se granatam pridružili še težki mitraljezi inl/aares se je začela peklenska godba- Na srečo pa smo bili na varnem. Skala nas je varovala vsake nevarnosti,, majhna vzpetina v bližini pa je preprečevala drobcem granat pot do nas-
—	Pojdimo od tod! vse nas bodlo pobili! ___je zavpil Stojan
—- Ne tako naglo, — je odgovoril Mirko in me pogledal resno, -slkoraj zaskrbljeno.
—	Taf j-e laihfco konec za nas, 6e se ne premaknemo od tod, kakor hitro bo mogoče. Pa — prižgimo si cigareto in potem pomislimo malo, k;aj nam je storiti.
Do mraka smo ostali pod ska'o. Nato je ogenj ponehal, kot bi Mreža], pa je kmalu spet oživel; to -nam je dalo isipiet misliti.
—	Gozd zažigajo! — j-e vzkliknili Mirko, ki ve>s dan skoraj da ni odprl ust.
—	Iti bo treba, — je 'Zamrmral Mirko bidlj ¡sam zase in doda,') glasneje: — Počakajte, malo bom pogledal okoli.
Ko se je vrnili, je dejal: Pojdimo! Nato * mi je približal in nadaljeval: Obkoljeni smo- Vse naokoli, okrog gozda in n-a cesti so nemški kamioni in tanki. Poleg tega iso zanetili ogenj na robovih gozda. (Ta ogenj pa je po nekaj urah ugasnil sam od sebe). Iti imoramo preko ceste; skozi njihovo linijo.
Vso noč smo zaman iskali Vrzel, kjer bi lahko prešli cesto, in ko se je pričela daniti, nam ni ostalo drugega kot vrniti se v gostci zavetje gozda in čakati druge ugodbe prilike.
Ta zgodba se je poraav'jala štiri dni . . . Granate podnevi, brez Uspešni poskusi, preiti cesto, ponoči. 2e pred dvema dnevoma, so nam pošle ribje komserve; pričela se je oglašati lakota. Se boli ipa Inais je mučila Žej,a> kajti v višem gozdUi ni8 bilo1 niti ¡sledu p, vodi. Pri dobri! volji so na,s držale ®mo cigarete, fci nam jih ni manjkalo, saij smo se z nj'kni oskrbeli v Lupoglavi, ¡predno so' prišli Nemci.
Peti dan zjutraj smo bili po ponovnih poskusih, da bi prešli, cesto in se pridružili 'Olstalitn tovarišem, ki so morali biti nekje, V munsikih hrib!ih> še veklho, prav talm, kamor sme» ¡se’ zatekli, ko sni nas Nemci opazili. Raizočhtani, z že nekoliko pojemajočim pogumom, z žejo, ki nas je žgala' p,o grlu, smo, bireizl besed počivali pocj sika'o ,pa strmeli v vrhove dreves in v tisto malo neba, kar se ga je modrilo med vejami-i
Nemški kamioni in tanki, ki se vso, noč nilso premaknili, so, pričeli krožiti oktoili gozda; ostale dni so zjutraj odhajali in se zvečer spet vračali
Ob stalnem hrumenju motorjev se je Mirko sunkoma dvignil, oprezal nekoliko med drevesi in se oblrnil k nam:
—. Menjali so taktiko. Stalno krožijo okoli gozda. Izginiti moramo od tod, pa naj stane, kar hoče.	(
—	V redu, toda kako? — je rekel Mario, ki je že nekaj-dni sem postajal nervozen.
—	To bomo videli. Zaenkrat pojdimo tja, kjer bomo poskušali preko ceste, tam v bližini mostička, ki smo si ga ogledali to noč, je odgovoril Mirko im šli smo-
Po dveh uraih počasne hoje smo prišli do gozdnega roba, kajti sto metrov od ceste, po kateri ,so v ¡skoraj rednih presledkih s precejšnjo brzino drveli nemški kamioni- Bilo je opoldne. Sedeli smo v travi in čakali, dobro skriti, kdaj! bo cesta vsaj za dve sto metrov prosta.	' t
Mirko, ki smo ga mo’,če im br.ez dogovora' priznavali za, našega voditelja, je pogledal na uro in dtejai:
—	Pokadimo zdaj še cigareto, potem pa preko! — Prižgal si je pa nadaljeval: — Plrlesitedki med kamioni trajajo tri do štiri minute. V tern času moramo preko ceste, eden po eden.
___ Kdo bo prvi? je vprašal Stojan.
Mirko se je obrnil k. meni in mi pomignil.
__Grem, sem reke1, — ti, Mirko, aili'kdor ostane, pa naj pozdravi,
1 si veste koga.
V tem je zdrčal mimo kamion. Stisnil sem roko vsem in se spustil po pobočju. V enem samem ¡skoku sem se pognal preko ceste in izginil med grmovje. Slo je dobro.
Nato je prišel Stojan, za njim Mario. Končno smo .slišali, kako se je Mirkovo težko telo vrglo v jarek, prav' b’izu nas.
____ Vse v redu, je blejat, ko na« je zagledal. — Posrečilo se je.
Potolažili smo ,sii žejo ,v mlaki, ki je služila iza napajenje goveda, im priče'i [kaditi,, ne misleč na lakoto. Treba je bilo počakati noči, da bi lahko nadaljevali pot.
_ Kam se u:smer'imO|, [ko se zmrači? sem vprašal Mirka.
___ Mislim, da bi bilo dobro iti proti domu in vzpostaviti zveza
z okrožjem, je odgovoril.
Komaj se je stemnilo, smo šli na pot; ,po stilnih urah simo bili že v Crnutih. Ustavili ¡smo ge in prosili malo kruha in vode ¡starko, ki nam j!e postregla in v strahu prteBi’a:' Za božjo voljo, vzemite itn izginite iz vasi. Nemci'prihajajo ob vsaki uri,, tudi ponoči1-
Jedli smo in spili bokal dobre kapljice. To nas je pokrepčalo im že mnogo boljše voUe smo se poslovili. Tovariša Stojam in Mario
sta šla v drugo smer, midva pa ¡sva -se po bližnjicah napoti,l,a proti Dornju.
Dva dni sva počivala piri Slavku. Potem ,gva dobila zvezo z okrožjem, ki je pošlaloi mene v mesto. Mirka pa, ki ga je iskala policija, za vojaškega referenta cone.
Zaldlnjič sem videl Mirka, ko sem šel v tiskarno, in, se pomenil z njim o našem delu in o položaju v mestu.
Ko sva ,se poslovila, mS je dal dobro pišito'o in rekel: Vzemi, bolj bo koristila tebi v mestu kot meni na teh skoraj svobodnih gričih.
Potem ga nisem videl več.
Nekega jutra ga je aretirala belogardistična patrola, ko se je umival pri vodnjaku.
Mučili so ga na najbo’-j zverinski način. Toda Mirko je bili bnočneljši od vseh bolečin in pred krvniki ni odiprl ust. Pred puškami se ie ponašal kot junak; to je bilo zadnje pričevanje njegovega klenega komunističnega značaja,
PETER
¡Partiz ani bo zuebto in dobledno mnbeuali boojo dolinobt oS Mani zaoeznikoo h tem, da bo preganjali oojrn zločince, in tako mašeeoali neiteoilne ?Mue jaSibtimih tolp.
ISTRA V BORBI
ZA OSVOBODITEV IN OKREPITEV LJUDSKE OBLASTI
Štiri leta so že -pretek'a od konca vojne, a Svobodno tržaško ozemlje še vedno čaka guvernerja, čeprav so .-se vršila! razna pogajanja in konference. Razlika v načinu, življenja in upravljanja obeh con se iz dnevai v dam veča, kajti vojaški upravi, na eni kot na drugi strani.. gledata na razne važne življenjske probleme s popolnoma različnih vidikov. Vse prebivalstvo
I	■■
bridko občuti breme in škodo te razdvojenosti, .namesto da bi zažive'o v boljše in lepše življenje, za katero je doprineslo' v osvobodilni borbi ogromne žrtve.
Istra, mislimo oni del Istre, ki se razteza od Miljskih hribov od Novega grada in ki gal upravlja jugoslovanska armada, to je ona armada, ki je nastala v času osvohcdliflne borbe ir» katere praipor je okrašen s simbolom ljudske oblasti in bratstva narodov, ta del Istre ni 'samo ohranil, ampak je celo utrdil in izpopolnil vse pridobitve Osvobodilne vojne. Ta Istra je zaživela ono novo življenje, katero so zaman sanjali že desetletja in desetletja vsi revmi in zatirani.
Trdb in neizprosno je bli.lq življenje v Istri za delovnega človeka, kajti srednjeveške navade so se krčevito oprijemale novih čaisov. Fašistična oligarhija. ki je zatira'a 'in izžemala poljedelske delavce in de'avce
raznih mestec, je bila sestavljena predvsem iz veleposestnikov in predstavnikov meščanov istrskih mest. Ribičem je bilo življenje skoraj onemogočeno.
Naravno je bilo, da se je v takih razmerah vzbudila zavest os voboij emjai, katero so Vodili vedno de ovni in neutrudljivi člani komunistične partije. Za leta 1921 so ge spoprijeli v Marezigah kmetje s fašističnimi
škvadrami., Tudi delavci iz Izole in (dk-uigiiih tovarn so zapustili med mladino mnogo dobrih idej, preden so jih zapr'i ali odgnali v konfinacijo. Vas Pobegi je bila Vsrediišče antifašistične konspiracije za dolgo dobo tridesetih let.
In ko je izbruhnil plameni upora v Slovenskem Primorju, so sinovi teh krajev pohiteli v prvo bojno vpstjo in stali zvesto ob strani tržaškemu proletariatu in prebivalstvu colotne-ga Krasa. 8. septembra 1943 so| pele svojo uporno pesem strojnice naroda od Škofij do hriba Svetega Marka in do Porta Por-tone.
Po oni veliki sovražnikovi ofenzivi so se ustanovili tudi v Istri ¡partizanski bataljoni, ki sol vršili 'svoje operacije v okviru; IX- in VII. korpusa Slovenije. Na stotine in stotine so hiteli mladeniči v nove vojne edinice, pa tujdli starejši niso zaostajali za njimi. Cele stotnije X- brigade in VII. korpusa so bile
sestavljene iz samih Istranov. Prenekateri so se odlikovali in do-egli odgovorna mesta, mnogo, jih je tudi padlo in danes se blešče njihova imena na spomenikih padlim, ki se dvigam skoraj v vsaki vasi. Važno vlogo je izvršil tudi bataljon Alme Vivoda, ki je hal sestavljen iz samih Italijanov istrskih mest. Mnogo Italijanov iz Izole, Strunjana). Sičol itd- je' biiilo v vrstah blrliigade Fontanot, medtem ko' so se bojevali Italijani bujskega okraja v brigadi Vladimir j a' Gortana in bataljonu Budičin.
Tako so istrski partizani pripraviti pot IV. jugoslovanski armadi, ko je v nepopisnem zaletu hitela, da osvobodi mesto Trst. 'S istvcjjimi] lastnimi močmi so očistili ves predeli sovražnikovih enot iin ljudska obiaist, ki je bila ustanovljena za časa; borb, je začela svoje legalno delovanje. Fašizmu in vsem si-’am reakcije ter imperializmu je bil s tem zadan smrtni udarec.
Toda jugoslovanska armada je morala zapustiti Trst. Šiite reakcije» ki so bile popolnoma uničene od zmagoslavnega poleta antifašističnih borcev, so zače'e dvigati glave in pod pret-nio nove vojne je bilo naše demokratično gibanje jopisliljenp, da sprejme kompromis. Zavezniška vojaška uprava je takoj uničila vlsie pridobitve osvobodilne borbe. Razpustila je narodno zaščito in tudii 'JfudiskJ odbori so kaj kmalu morali prenehati s svojim delovanjem in na vodilna mesta so se povzpeli v javnem živ'jenju funkcionarji: iz fašistične dobe,, ki so kakor nalašč pripravljeni za širjenje reakcionarnih idej, ki vodijo ZVU v svojem delovanju.
V	letih, ki so sledila, je junaška borba tržaškega proletariata in delavskih množic Trsta prisilila okupacijske oblasti, da' so morale pokazati svoj pravi antidemokratienl obraz in mnogo je ta borb» tudi pripomogla pri rešavan'u mednarodnih problemov. In danes, ko niso demokratične množice več enotne zaradi resolucije Informbiroijla, je ta stvar še bolj jasna. Inj prihodnost je vedno bolj negotova za vse one, ki ljubijo mir in se bojujejo za vedno večjo socialno pravičnost.
V	Istri pa se ljudska oblast, pridobljena v osvobodilni borbi, utrjuje bolj in bol'. Borci, ki so se za) to pridobitev žrtvo-
vali, so zastavili vise svoje sile, da se je ta oblast uveljavila- Na svoji poti so naleteli v dobi treh let na neštete objektivne težave, a naša ljudska oblast je v onem delu Istre, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo, prešla na odločno reševanje Iproblenvov iiln od|pravo socialnih krivic, ki jih je zapustili stari režim Kmetu so razdelili zemljo, šole isb trumoma rasle, velikanska delavnost se je začela v ljudski prosveti, gospo-darstvo ,se razvija z naglimi koraki- Bre.ziposelnasjtii eploh n|i, ker je biro to vprašanje rešeno; že pred letom dni. Zelo ise je izboljšalo tudi obdelovanje zemlje z ustanavljanjem kmetijskih zadrug, kjer prispevajo svoj levji delež nekdanji koloni im anali kmetje. Namesto stari 4 podeželskih špekulantov so v. gospodarstvu začelle delovati kmetij,ske in nabavnoprodajha zadruge, ki iz dneva v dan dvir gajo življenj,sko raven vaškega prebivalstva.
Danes, ko v svetu zopet rovarijo proti ¡miru, so istrski borici istr njeni im pripravljeni bolj kot kdaji koli na borbo, da strejo načrte imperializma. Vedo tudi, da v tej bcrbii niso,, osamljeni, temveč da jim stoje zvesto ob strani nekdanji hrabri borci in vse demokratično ljudstvo Trsta, ki čuti, da je potreben enoten natstop proti silam vojne in narzadnjaštva- Iz kakor so bili uničeni vsi načrti nac ¡fašistov, tako bodo uničeni tudi naklepi anglo-amerikan-sfcega imperializma in njihovih lokalnih hlapcev.
M. A.
Prostovoljno delo
OS AKTIVISTOV
DOPRIN
V OSVOBODILN
Ni mogoče govoriti o osvobodilni borbi, o partizanski borbi, o protifašistični borbi', ne da bi omeni !i velik doprinos aktivistov. Lahko rečemo, da partizanske boribe ne bi bilo, če ie ne bi bili pripravili aktivisti, Delio aktivistov po pozivu Sovjetske zveze je bilo silno težko. Treba je bilo pomagati v kar največii meri sovjetskim in jugoslovanskim tovarišem, ki so se množična odzvali klicu dežele socializma. Treba je hi'o ustvariti terenske odbore OF v vsaki vasi, v vsakem delu mesta. Naloga teh odborov je bila mobilizacija prebivalstva naj-
Laura Petraco
prej proti fašistom in nato proti nacistom. Treba je bilo pošiljati v hribe borce po kanatih, ki jih sovražnik ni smel poznati; treba je bilo začeti borbo proti okupator-, ju v mestu.
Nemškim okupatorjem je treba napraviti življenje nevarno in neznosno — to je bi'a parola vseh aktivistov.
Da bi lahko v največji meri pomagali partizanom, je bilo treba seznaniti prebivalstvo. predvsem pa proletariat z zmagami, ki so jih vsak dan dosegali partizanku borci. Ustvariene so bile ilegalne tiskarne, kjer so bili tiskani mi'ijoni letakov, tisoči knjig, brošur in listov,, proti katerim je bila ničeva vsa sovražna protipartizanska propaganda- Na vsaki hiši, na vsaki vojašnici, na vsakem zidu so se odražale parole, kii so vzpodbujale k partizanski borbi in mobilizirale množico v: boj proti fašizmu. Iz teh akcij sq izšle stotine sodelavcev, ki so bili organizirani v OF in ki so po svoji organizaciji podpirali borce. Profesorji, zdravniki, bolničarji1 in dlrugd niso bili nemi za pozive aktivistov. Organizacija Je začelal delovati tudi v mestnih bolnicah, od: koder so šla v hribe zdravil a, kirurški instrumenti itd. V tem razdobju je bila' ustanovljena tudi Delavska enotnost, ki je začela organizirano borbo proti ’okupatorju, vršila sabotažna dejanja proti vojaškim napravami in bila poleg tega neusahljiv vir borcev tako za hribe kot za mesto. Jasno je, dal
so se s pojačanjem revolucionarnega gibanja pomnožile akcije proti sovražniku, ki. je iz dneva v dan vse bolj kazal svoj bes. Prav ta bes je prisilil SŠ, da je pričela uporabljati vsa sredstva, samo da bi zadušila revolucionarno gibanje, ki pa se je. višem gaulieiterjem navkljub, vsafe dan bo j krepilo. Vse policije, od SS do zloglasne Colottijeve bande, od Schutzpolizei do Guardia Civdca, so bile stalno na nogah-Posluževa e so se izdajalcev revolucionarnega gibanja, da bj kaj izvohale o vodilnih aktivistih. Vsak teden so bile racije pa hišah v mestu in v mestni okolici; njihov namen je bil pokončati aktiviste, ki so oživljali osvobodilno borbo.
Na tisoče gre število aretiranih, v stotine in stotüne število ustreljenih in obešenih, na tisoče spet število onih, ki jim je bila namenjena smrt v koncentracijskih taboriščih Auschwitz, Dachau, Buchenwald itd Peč v rižarni ni ugasnila nikoli. Toda vse je bilo zaman.
Ne plretepanje ne mučenje z zabodem alli z električnim tokom, nič ni moglo omajati zavednosti aktivistov, kii so padli v kremp-1 je nac ¡fašističnih krvnikov.
Revolucionarno gibanje pod vodstvom komunistične partije je postajalo’ vse močnejše in vse večje je postajalo število tistih, kii so :se udeleževali akcilj proti nacističnim okupatorjem. Organizirale so ?e tudi žene in vrste ASI2Z s‘o se množile vsak dan.
Končno so bili ustanovljeni vojaški bataljoni, kii so se vadili ilegalno pred n osorni Nemcev in ki so bili pripravljeni, da v danem trenutku stopijo y akcijo, da zanetijo upor. Ta vojaška priprava je v sodelovanju. s partizansko komando mesta pripomogla k osvoboditvi melsta 1. maja 1945. Prav zaradi te prejšnje Vestne priprave je osvoboditev terjala le malo žrtev.
Najtežja naloga pa je čakala aktiviste po osvoboditvi s prevzemom oblasti Zal vse je bilo to nekaj novega; treba pa je bilo zadostiti zahtevam, ki jih je postavljalo, prebivalstvo. Te zahteve so prihajale same od sebe, spontano, kot sad tolikega fašističnega in nacističnega zatiranja. Poleg tega je bila: v tistih časih potrebna budhost in borba proti onim, ki so hoteli izkoristiti’ trenutek in si prilastiti tuj,e premoženje-Oistlra je bila borba proti karieristom, ki so ise hoteli vtihotapiti na vodilna mesta, nekateri, da bii zadostili osebnim interesom, drugi, da bi sabotirati! mlado ljudsko oblast.
Potrebni so biliil sestanki, shodi, konference, da bi poučili 'ljudstvo o novem položaju. Fašisti in v oblakih obstoječe brigade polkovnika Fonde Savla so izginili iz (mesta. Nekateri so ušli čez mejo, drugi so se zatekli v najbolj skrita zakotja svojih; hiš. Prebivalstvo je po 25 letih fašističnega zatiranjia Pahklo 'svobodno litomžallo isVojo voljo. Okrepile so se organizacije SIAU, ASI2Z in ZAM; partizani so v podporo ljudski oblasti ustanoviti Zvezo primorskih partizanov.
Po 40 dneh ljudske oblasti se je' za stare in nove aktiviste, za množične organizacije .in za njihovo vodliteljieo komunistično partijo pričela borba za obrambo pridobitev ■osvobodilne borbe. V tem razdobju je pre-
I BORBI
hivalstvo Trsta, in okrožja pokazalo svoja zavest, svojo politično zrelost in veliko požrtvovalnost, tako na velikih množičnih zborovanjih kot v velikih protestnih manifestacijah pinoti neofašizmu-
Borbeni duh prebivalstva, ki. so ga vodili aktivisti komunisti, se je pokazal v vsej svoji veličini med slavno dvanajstdnevno stavko.
Enotnost ljudstva je bila sta’en opomin Vsem provokatorjem. Enotnost, ki so jot prinesli v mesto partizani, je bila temelj, ina katerem so se gradile vise težnje demo-
Just Bližina
kratičnega prebivalstva. Proti tej enotnosti so se zaman zaganjali imperialisti in domači reakcionarji.
Zaman do bili in iso še.1 vsi poskusi reakcije, da b,i očrnila .junaško osvobodilno borbo, dla bi spačila njeno revolucionarna vsebino, da bj jo pogreznila v pozabo tudi za one, ki so ,se je udeležili.
Stotine časopisnih stolpcev ne bodo mo-g'e zapisati pozabi vse ono, kar je zapisano s krvjo tovarišev borcev. Prav tako ne bodo dosegli cilja procesi proti partizanom in proti delavcem, ki nimajo drug© knivdle kot to, da so storili dolžnost vsakega doslednega antifašista. To, kar so storili aktivisti in partizani, kalr je naredilo vse demokratično prebivalstvo za uničenje na-cifašizma, ne bo nikoli pozabljeno. Ne, to je in bo ostalo strog opomin vsem onim, ki bi 'hoteli ponavljati zločinska dejanja fašistov ,in nacistov.
Končno je zaman tudi vise početje onih, ki so se okoristili' z resolucijo Informbiroja, dla bi razbili demokratične sile in da bi revolucionarno gibanje oropati vse borbene vsebine . Stari in novi aktivisti, partizani iin demokratično 'prebivalstvo vedo le predobro, da je njihov sovražnik imperializem, da se moramo iprot-i njemu, boriti enotni in da ie trenutna razdvojenost le epizoda v zgodovini, iunaške borbe prebivalstva našega ozemlja,,
ANDREA VITRI — VETER
Do'ge ure napetega čakanja—
Ura jel 11. Naenkrat so fašisti odprti vhod iin zakričali »arrendetevi« (vdajte se). Fašist je; posvetil s. svetilko v skrivališče-Istočasno so se oglasiti še pril drugem vhodu. Začela se je borba. Komandir se je z bombo v roki splaziti do vhoda, vrgel je bombo, ni eksplodirala, Nato so zapele fašistične brzostrelke-»Hitro drugo bombo!« sem zavpil Bomba se je razpočila in pet fašistov je obležalo v larvi. Strahovito streljanje je omamilo komandirja- Ko se je zopet dvignil iz kritja, je omahnil im padel.
Pet nas je še osta1 o živih!
Planili smo iz skrivališča, zadimili sem skočil jaz. Spotaknil sem se ob mrtvem človeku. Samo ,za hip sem pogledal - - . Bil je moj oče s prestreljenoi g'avo- Borba se je nadaljevala. Pet borcev se nas je prebijalo1 iiz večkratnega obroča. Hkrati smo «e znašli vsi v moji sobi. Radiivoj ie dejal: Težko sem ranjen!« in je obležal. Tedaj je tudi Stojan v poslednjih vzdihljajih še zavpil: »Držimo do zadnjega!«.
V hišnem hodniku sem opazili pet fašistov. Vpili so: »Arrendetevi«! Viinko odvije bombo, sam sem pa spustil rafal na fašiste. Vseh pet je padlo. Položaj je bil nevzdržen. Zaklical sem: »Tovariši, za menoj!« Stekli smo čez dvorišče in skočili preko zida. Za z idiom je padel tov. Stojan smrtna zadet ravno na maj hrbet. Pred menoj sta se pojavila dva fašista-Vrgel sem bombo in oba ubili-Vinko je ranjen, ne more naprej. Zarili se je v| grmovje, odvil bombo in čakal. . .
Fašisti s° blazno streljali, Ivan iin jaizj sva preskočila medtem visok zid. Ivan je oil ranjen v roko.
Na glavni cesti tisoč metrov od skrivališča je bi'a nova zaseda- Bil -sem že ves omamljen.
Vhod v bunker v Lonjerju
Stini leta so minula, odkar za fašisti iin SS-ovci napadli izdano skrivališče borcev sabotažnega bataljona v vasi Lonjer piri Trstu, Nihče od borcev se ni vdal. Sprejeli igo borbo s fašisti. O tej junaški borbi nam je pripovedoval tov. Danila bo-
—	Kaj boš sanjal, spi v miru — je zavrnil komandir in spal naprej.
—	Ura je devet. V vasi je nastal velik hrup. Pri vhodu skrivališča se je pojavil pionirček in javil: Lonjer je obkoljen.
Komandir PaVle me je takoj'
Spomenik lonjerskim žrtvam.
rec, ki se je prebil iz obroča in ise rešil:
Približno ab 2 se je prebudil tov. Radivaj im zbudil komandirja Pavla- Zdi se mi, da smo obkoljeni. Postavimo mino pred' skrivališče-
zbudil' in ukazal — pojdi in poglej, kaj je zunaj! — Sel šemi in opazil, da Je hiša obkoljena-Vrnil sem se h komandirju in mu opisal položaj. Hladno je dejal: — Zivii se ne bomo vdalii! Pripravite bombe ie puške!
Vprašal sem Ivana, ali ima še kakšno bombo. Takrat sta se oglasila dva starca. Preskočila sva zopet zid in se «stisnila k zemlji. Fašisti in Švabi še kričijo »juriš! . . . juriš • . .!« Ivan je bil že ves krvav. Bombo drži v rokah in čaka. Spustil sem'
Večna slava junakom, ki so s svojo krvjo skovali bratstvo med Slovani in Italijani:
zadnji rafal in Skočil v graben. Tako sva se z Ivanom čudežna rešila iz obroča.
Popoldan -sva se srečala v Gropadi Ivan in jaz. Zvečer pa, glej presenečenje, ie prišel še Vinko- Tako smo ostali od šestih trije živi.
Fašisti pa, ki so prišli nad' nag z zavestjo, da nas imajo' vise v peisiti im da se jim bomo na prvi poziv takoj vda'i, siol izgubili v tej. borbi kar petnajst fmrtviilh in še sedem ranjenih so morali odnesti s seboj v mesto. Tako smo mi maščevali svoje trii mrtve tovariše, oni pa niso odpeljali niti enega ujetnika.
DANILO
V LONJERJU SO PADU
Berba za needvisnesf
V,se doktrine, vsi pakti in vsi plani, ki jih ameriška diipitoma-cija tako radodarno pošilja v svet, niso do sedaj doseg’i med narodi, katerim so namenjeni, pričakovanega uspeha, še manj pa hvaležnosti.
Taki načrti bodo morda do dna srca ganili kakega diplomata stare šole kot grof Storža, kS ne izgublja nobene prilike, dai še bolj spravi ob ugled 'sebe in
mokratičnega javnega mnenja, če mislijo, da jim bo uspelo na tak način ustvariti protidemokratično koalicijo, in pozabljajo, da vojna ni samo stvar vrhovnih! štabov in lahkomiiiselnih diplomatov, ampak tudi stvar narodov, katerim vojna ne predstavlja možnosti ogromnih nezasluženih dobičkov a’A ustvarjanja osebne slaive. Za narode je vojna edinole strašna nesreča, ki
Grški partizani se zavedajo, da bodo le z neusmiljeno }	borbo osvobodili domovino
svojo vlado, taki načrti boda želj odobravanje in pohvalo »socialistov«,. a le Bevtim, in Schumacher bosta morda ¡dvignila] moralo kakemu rezervnemu »fuh rerju«, kct je De Gau’e, ne bodo-pa preslepili demokratičnih množic v svetu _ Pravi nameni ■iin cilji vsega tega »človekoljub^ nega« prizadevanja so preveč očitni, da ne bi takoj spoznali Višjo hinavščino in prevaro, ki tičita pod plaščem obrambe demokracije in neke sedaj iznaj-dene at’antske civilizacije.
Režiserji mrzle vojne 'in u-stvarjalcii vojne psihoze očitno podcenjujejo ogromno moč de*
terja ogromen davek krvi„ solz i.n bede. Pripravlja se odgovor tudi za gospode take vrste. Na kongresu za mir/ bodo čuili glas pet sto milijonov ljudi, ki hočejo živeti v miru in z delom zaceliti rane, ki jih je ravnokar končana vojna prizadejala. Na ža'ost ,se vojni hujskači ne rue-jujejo samo na snovanje načrtov in zarot, kjer je mogoče, svo;e zločinske načrte tuldli uresničujejo.
Premnoge dežele so še danes poizorišoe vojnih grozot. Toda povsod' ne gre po njihovih načrtih, prav za prav nikjer-
Zmagoslavni pohod močnih1
uuasKin armaa na iutajskem, ki se pripravljajo na odločilen napad proti demoraliziranim, Kuomingtanigovim četam, bo ob svojem zaključku bistveno spremenil ravnovesje sil v svetu v izključno koirlist demokratične ljudske fronte. Tako bo tudi izginila federalna. Kitajska, torišče intrig zapaidbih veleislil iin predmet nečloveškega izkoriščanja.' Na njenem mestu bo zrasla nova Kitajska, ki bo postala steber demokracije in 'socializma na Daljnem vzhodu, na katerega se bodo lahko opirala, vsa zatirana ljudstva Azije.
Enako borbo, sicer manj obsežno in do sedaj z manjšim u-.‘pehom, vodijo narodi Indonezije, Indokine in Burme.
Vojne glrozote, ki presunljivo, spominjajo na hitlerjevsko okupacijo, doživlja nesrečen grški; narod, ki se lahko zahvali edino e intervenciji zapadnih velesil, če mera še sedaj v gorah braniti svojo, svobodo in svoj obstoj. Imperialisti hočejo ustvariti vojaška napadalna oporišča v Grčiji in, dJa bi uresničili ta načrt, so pripravljeni tudi uni-
čiti ves grški nared, ki krvavi že devet let. Junaški grški partizani vztrajajo v borbi in bijejo fašistične to’pe kijub dejstvu, da te razpolagajo z neizčrpnimi zalogami orožja in streliva.
Ravno v Grčiji bi morali imperialisti spoznati, da ni mogoče streti odpora naroda, ki se bori za svobodo in za mir.
B. D.
Maocetung
Gtških junakov niso mogle, uničiti niti ofenzive monar' hofašistov niti zime niti ameriški dolarji. Njihov ideal ie ideal vseli zasužnjenih ljudstev: svoboda!
IZKUSTVA VSEH OSVOBODILNIH GIBANJ BORBE ODVISEN OD TEGA, V KOLIKO SO
NAS UČE, DA JE USPEH NJEJ UDELEŽENE ŽENE
JCenin
PRVI MAJ
PARTIZANOV
Tržaškega ozemlja 1945
V razdalji štirih let se partizani Trsta iin oziemlja spominjajo svojih najslavnejših dejanj. Ta dejanja sej ne nanašajo samo .na osvoboditev Trsta), temveč gredo vse tja do začetka partizanske honbe, ki se je raz-išiirii! a /na mlaše ozemlje liz že> partizanske Jugoslavije. Naše partizansko gibanje se je mogočno razširilo z razpadom fašizma in ,s klavirhim razsulom Badogtieve oblasti. Kot prve partizanske akcije lahko imenujemo borbene poskuse tržaškega proletariata, ki jih je ta podivizel že takrat, ko se je pojavil a nevarnost invazije nemških vojaških top v sam Trst. 8. .septembra 1943 je bil Veliki trg prtiča prve manifestacije demokratičnih isji'l Trista, Borzni trg vidi po dvajsetih in več, letih neuki.onljiive sinove demokratičnega Trsta,, ki so ge vrnili iz zaporov in internacij. Tržaško ljudstvo sprejme te borce v svojo sredo kot svoje najboljše sinove. Manifestacija se razširi proti volji odvratnih kara-binerjev vse tja do Goldonijevega trga. Ljudstvo se spet strne okoli svojih govornikov. Iz ljudstva plane parola, da naj se odprejo zapori, da se iz njih izpustijo politični jetniki. Ta parola se spremeni v dejanje. Sku pine in skupine borbenih demokratov se navzlic prisotnosti Hitlerjevih hord v Trstu napotijo pred zapore. Zavedajo se, da je potrebno takoj razbiti zapahe, sicer bo prepozno. Tako je še isti večeri hilo osvobojenih iz Coronea nešteto antifašistov. Trst ni postal že takrat pozor.i-šče pouličnih borb s hitlerjevskimi bandami zaradi sabotaže in preprek, ki so jiih delali ljudje, ki so še ostali zvesti fašizmu-Tržaški antifašisti pa se zavedajo, da se morajo združiti z že zmagoslavnim i edinicami slovenskih ,in italijanskih partizanov,, ki gospodarijo po skoraj vsej Primorski razen Trsta. MlilVjjskii hribi, Krais, V.ipaviska dolina in goriška Brda sprejemajo proletarce, ki prihajajo im mest. S tem trenutkom se je dejansko pričela borba, ki se ie za naše ljudstvo zaključila s prvim majem 1945, takrat kq so tržaški delavci skupno s Titovo armado osvobodili Trst.
Dolga je bila pot, strašne so biile muke naših talcev, ki so/ padli, mučencev iz rižarne. Polni samozavesti pa je bil korak
zmagujočega partizana, ki je s svojimi akcijami v mestu in na deželi bii sovražnika in njegove hlapce. Vse to trpljenje in vse te zmage, junaštva in podvigi pa imajo svojo epopejo v tržaškem 1. maju.
Prvi maj 1945 zaključi temno dobo, dobo fašizma. Ta prvi maj se j e 'zasidral v duše vseh demokratov našega ozeml ja kot. njihov dam, dan zmage nad reakcijo, dan, v katerem so dosegli svoje cilje. Sovražnik' je pobit. Dolge vrlste ujetnikov, ki so pripadah »herrenvolku« iz Hitlerjeve armade, so vidna biamcal naše zmage. Collottiieva banda, proslula Guardia Civiica, domobranci in be'ogardlisti delajo gori omenjeni tolpi častno druščino. Večina teh slednjih pa ■so jge kot strupene miši porazgubili po podzemeljskih rovih našega mesta-
Zmagoslavno ie nad Trstom zaplapola-la rdeča zastava, simbol svobode. Trobojnice s peterokrako zvezdo, italijanske in. slovenske, simbol bratstva med našimi ljudstvi, .so zaplapolale povisod. Sitriah je bilo onih, ki so /do viijeraj hliajpčevaillil okupatorju ter zaradi svojih razrednih in osebnih interesov zasužnjevali naše ljudstvo. Tržaški delavec iz tovarne, obrtnik in izobraženec so bili oboroženi ter trdno držali oblast v svojih rokah. Zato prvi maj 1945 ni samo prvi maj po 30 letih fašizma, ampak je prvi maj zmage nad vso preteklostjo. Zato ,se bodo inaiši prvi maji proslavljali vedno v znamenju 1. maja 1945, v znamenju tistega prvega maja, ko so delavci našega mesta, pošteni izobraženci in ž njimi kmetje z našega podeželja pohodili in -strli za vselej suženjsko preteklost. Tako bo naš prvi maj 1945, .prvi maj partizanov, talcev; padlih in zmagovalcev tudi I. maj 1949. Starim tradicijam tega praznika, dneva borbe, dodajmo skušnje, ki smo jih pridobili v. oboroženi borbi proti fašizmu za demokracijo in m,ir. Včefraljlšhjli parltiiizamii, današhji) borci za d)einokra,tične in človečanske pravice našega ljudstva/ proti imperializmu in neofa-šizmu, stopamo strnjeni v ne-zmagljiviih. vrstah proti vsem| tistim, ki hi nam hoteli preprečiti in zatemniti borbeno proslavo našega prvega maja. • STOKA FRANC
~*yO'T'
K'	\	, ' .V	/

/ ^
H


T
¡/-a
,&r	-	'1	.C.^'-
Zd ruženi v Slovansko - italijanski ljudski fronti se borimo za ohranitev miru in za spoštovanje mirovne pogodbe
Samo skupna borba nam bo lahko zagotovila mir, delo, zaslužek in spoštovanje naših pravic
K":
Partizani so ostali borci proti imperialistom in vojnim hujskačem, za mir in demokracijo, za spoštovanje mirovne pogodbe!

3
Partizani zavzemajo svoj prostor v prvih vrstah velike, ljudske demokratične fronte
Tržaškega ozemlja
Partizani prvi v borbi za svobodo in prvi
v borbi za mir!
An

'Ajp^*T’u^

o^yv-o-at

v/U-0


jrrS^y>