poštnina plačana v gotovim Leto LVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 17. oktobra 1929
Št. 237
it. 2 Din
Naročnina
Dnevno lzdsjn
<• kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din pollelno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedel|skn Izdalo celoletno vJugo-slavljl 120 Din, zo Inozemslvo 140 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i slolp. pelll-vrsla mali oglosl po 1-50 In 2 D.veCIl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri večjem p naroČilu popusi
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljho ln dneva po prazniku
frcdnMluo /e v Kopllar/evl ulici SI. O/Ill Kottoplst se ae vrača/o, nelranltlrana pisma se ne sprc/ema/o ^ uredništva telefon SI. 2050, upravnt&tva it. 2328
l/prava /e vKopttarlevI ul.Sl.o ^ (ehovnl račun: Cfabl/ana Stev. 10.050 In 10.349 xa Inserate, Sara/evoSl.7563, Zagreb SI. 30.011, Praga In Dunal St. 24.797
Zahteve slovenskega gospodarstva
Včeraj smo objavili poročilo o plenarni seji Zbornice za TO I in resolucije, ki so bile sprejete na tej seji. Iz poročila o seji, še bolj pa iz podrobno izdelanih referatov je vidno, da je bila seja zbornice na višku in da si sme s pravico nadeti časten naslov, da vrši funkcije gospodarskega parlamenta banovine. Še posebno to dokazujejo sprejele resolucije.
Vse te resolucije se tičejo samo stvari, ki so važne prav za vse prebivalstvo banovine. Zato pa je tudi potrebno, da vse prebivalstvo podpre zahteve Zbornice za TOI, da bodo te čim preje uveljavljene. Tako mora vsa naša javnost le pozdraviti, če zahteva Zbornica, da bo v osrednji upravi ter nadzorstvu poštne hranilnice zastopana tudi dravska banovina. Enako utemeljena je zahteva, da se na našem področju zbran denar poštne hranilnice naloži v prvi vrsti v tukajšnjih denarnih zavodih. Je to naravnost nujna potreba, ker zlasti v sedanji in žal še vedno obstoječi gospodarski krizi naše gospodarstvo nikakor ne prenese odtoka denarja v druge pokrajine. Ni pa to niti v interesu poštne hranilnice same, ker uspevajoče gospodarstvo ne more dati njej teh dohodkov ko lepo prospevajoče.
Nič manj ni uteinljena zahteva po razširjenju ljubljanskega in nekaterih drugih kolodvorov. Če človek opazuje sobotno opoldansko vrvenje na ljubljanskem kolodvoru, se mora naravnost čuditi, če se vsaka sobota ne konča z nesrečo. Pa tudi za ljubljanski cestni promet postaja ljubljanski kolodvor vedno neznosnejša ovira. Zahteva po razširjenju ljubljaskega kolodvora je sicer že stara, čas pa je že, da pride ta zahteva z dnevnega reda. Ne gre vendar, da mora tako utemeljena zahteva čakati leta in leta na uresničenje in da je ves učinek vseh desetletnih zahtev kvečjemu ta, da se skliče zopet kaka nova anketa. Mislimo, da je v tej stvari vsako novo anketiranje že čisto odveč in da je že vendar enkrat treba preiti k dejanjem. Če že ni mogoče vsega pričeti na-krat, pa se naj vsaj nekaj stori in določi čas, v katerem mora biti razširjenje kolodvora izvršeno. Toda z delom je treba pričeti in čim prej. V zvezi z razširjenjem kolodvora je tudi vprašanje razširjenja carinskega skladišča. Vsa trgovina trpi vsled sedanjih nezadostnih prostorov in da trpi pri tem tudi carinarnica, je jasno.
Nad vse jasno pa je tudi, da se pomakne vprašanje zveze Slovenije z morjem s svoje mrtve točke. Od Rapalla, torej od leta 1920. je že to vprašanje odprto in že celo premoženje je bilo s slovenske strani izdano, da se to vprašanje vendar enkrat reši. Sedaj, ko sta obe slovenski oblasti združeni v eno banovino, je morda mogoče, da se izgradi ta prepotrebna zveza tudi s finančnimi sredstvi banovine. Treba pa je samo pričeti z delom, ker tudi tu je vsako novo anketiranje odveč. Vsak dan trpimo gospodarsko škodo, mi vsi in v prvi vrsti tudi država sama, ker še ni rešeno to vprašanje in kmalu bo ta izguba večja, kakor znašajo vsi stroški nove proge. Prvo gospodarsko vprašanje, ki bi ga morali rešiti v prihodnjem letu, je direktna zveza Slovenije z morjem in dvignili smo gospodarsko življenje Slovenije ter dali državi novih dohodkov.
Nad vse veliko pažnjo isluži tudi prizadevanje zbornice, da pridemo do dobrih cest. To vprašanje je morda sploh najvažnejše od vseh, ker od hitre in pravilne rešitve tega vprašanja ni odvisen le napredek našega tujskega prometa, pocenitve naše izvozne trgovine, temveč tudi vsega našega gospodarstva. Naše ceste se morajo pričeti sistematično popravljati, preostri ovinki in preveliki klanci morajo pasti in konec mora tudi biti onemu neznosnemu prahu, da postajajo ceste že prava deželna nadloga. Morda bi bilo najboljše, da bi Zbornica za TOI prevzela iniciativo za široko-potezno akcijo za zboljšanje cest. Na vsak način pa nam je potreben organ, ki bo vodil vse delo za zboljšanje naših cest. Tak organ nam je potreben tudi zato, ker ne gre samo za zboljšanje samoupravnih, temveč tudi državnih, ki so dostikrat izboljšanj najbolj potrebne.
Velik in obsežen je program, ki ga je podala plenarna seja Zbornice za TOI, in čeprav zahteva izvedba tega prepotrebnega programa velikih sredstev, je ta vendarle izvedljiv. Potrebno pa je, da vsi skrbimo za izvedbo tega programa in da vsa javnost osvoji zahteve zbornice kot svoje. Nobenega dvoma ni, da se bo potem realizacija tega programa tudi pričela, pa naj bi bile začetne težkoče še tako velike, Ali •> delom je treba pričeti, ker anketiranja je bilo že zadosti in ker od samega govorjenja nima gospodarstvo ni&
Gortan obsojen na smrt,
ostati obtoženci na 30 let
Rim, 16. okt. AA. Agencija »Stefanic poroča: Izredno sodišče v Pulju je obsodilo Vladimira Gortana na smrt, ostali štirje soobtoženci so bili obsojeni na po 30 let ječe.
Izpoved šefa policija
Trst, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Po pisanju tukajšnjih italijanskih listov je šef policije Poli d' Agostini na procesu proti našim so-rojakom izjavil, da bi bilo življenje med Italijani in Jugoslovani v Istri povoljno, ako ne bi bilo hujskanja od strani neodgovornih elementov iz Jugoslavije(?). Izjavil je, da so agitatorji za časa volitev razširili vesti, da bodo volivci, ki gredo na volišče, napadeni od italijanskih vojakov in fašistov. D' Agostini pravi, da je to grda laž, in da so se agitatorji vadili v streljanju. Nato je šef policije še izjavil, da je obiskal takoj po atentatu pozneje umrlega Tuhtana v bolnici, ki mu je baje izjavil, da so nanj streljali »oni iz Pazina«, namreč misleč, da so bili to italijanski vojaki. Na razpravi v Pulju so bile zaslišane še priče Franjo Tulitan, ki je povedal, da se ni upal naznaniti Kortana, nadalje Anton Mrak, Bruno Camus ter Gio-vanni Ballenini, ki niso navedli novih podatkov. Priča Ivan Mišan je izjavil, da je obtoženi Kortan večkrat govoril, da je življenje v Jugoslaviji mnogo lažje nego v Italiji, da je pel hrvatske in slovenske pesmi ter zameril svojim tovarišem, ako so peli italijanske fašistične napeve.
Popoldne je govoril državni pravdnik Les-si, ki je vztrajal pri svoji obtožbi na podlagi čl. 1. zakona o zaščiti države. Za njim so govorili ex offo določeni branitelji.
Hal. tisk odobrava obsodbo
Rim, 16. okt. (Tel. »Slov.«) V vseh italijanskih meslih je vest o obsodbi Vladimirja Gortana na smrt napravila zelo velik vtis ter so vsi listi že v prvih, popoldanskih urah izdali posebne izdaje. V komentarjih se navaja,
da je razsodba popolnoma pravična. »Giorna-le d'Italia« se v tej zvezi sklicuje na svoječas-ne objave o delovanju Orjune v obmejnih krajih Italije ter dodaja, da bo razsodba obenem tudi svarilo za sokrivce obsojencev, ki se nahajajo onstran italijanske državne meje. Glede protiitalijanskih demonstracij v Belgradu ' in Zagrebu, o katerih italijanski listi pišejo zelo obširno, pravi »Goirnale d'Italia«: Kakšen namen se zasleduje prav za prav s tem onkraj meje? Slovanski element se v Italiji nikakor ne preganja. Slovani so bili napadalci, ki so bili po pravici obsojeni na smrt ali v dolgoletno ječo, žrtve pa so bili tudi Slovani. Eni in drugi so bili italijanski državljani. Italijanski državljani imajo dolžnosti in pravice irt nihče se ne sme v te dolžnosti vmešavati, ne da bi se obenem vmešaval v italijansko politiko.
Prošnja za pomilostitev odposlana
Kakor se čuje, se bo smrtna obsodba Vladimira Gortana izvršila na licu mesta v Bernni pri Pazinu, kjer se je izvršil napad. Izvršene so bile že vse priprave. Čaka pa se na rešitev prošnje za pomiloščenje, ki se je potom vojnega ministrstva predložila italijanskemu kralju. Dejstvo, da se je prošnja za po-| miloščenje poslala dalje, da sklepati na to, da se bo pomiloščenje odobrilo. Izvršitev ! smrtne obsodbe pa se mora po zakonu o var-i stvu države izvršiti v 24 urah.
Protest protifašistovshega
odbora plakatiran na Reki
Sušak, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Interesantno je, da so se na Reki pojavili danes letaki, v katerih se v italijanščini in nemščini čita objava protifašistične lige. Letaki so vzbudili pri oblasteh ogromno razburjenje. Preiskave so doslej ostale brezuspešne.
„Zeppelin" nad Belgradom
Belgrad, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Danes po polnoči je nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« letel preko Dunaja v smeri proti Balkanu. Točno ob 2.03 se je pojavil nad Dunajem in krožil nad cerkvijo sv. Štefana. Kljub pozni uri se je na dunajskih ulicah zbralo mnogo ljudi, ki so z zanimanjem sledili »Zeppelino-vemu« manevriranju.
V budimpeštanskih krogih se je s sigurnostjo računalo, da bo »Grof Zeppelin« na svojem potovanju letel preko Budimpešte. Radi tega se je v jutranjih urah zbralo mnogo ljudi po različnih razglednih točkah mesta in čakalo na prihod zrakoplova. Toda na začudenje vseh Budimpeštancev se ta ni pojavil nad madjarsko prestolico, temveč je vzel svojo smer preko Novega Sada direktno v Belgrad.
»Grof Zeppelin« je dospel nad Novi Sad ob 6.54. Krožil je deset minut nad njim ter nato preko Petrovaradina uravnal svojo pot direktno proti Belgradu, kamor je dospel že ob 7.15. Vse vojaške oblasti, ki so čakale prihod »Zeppelina« na zemunskem letališču, so bile iznenadene, ker se je njegov prihod pričakoval veliko kasneje. Zrakoplov je letel zelo nizko, tako da se je gondola videla izredno lepo. Od zemunskega letališča je letel zrakoplov preko linije Senjak—Topčiderski venac —Panica. Nad Panico se je obrnil ter vzel smer naravnost proti sredini naše preslolice. Višina leta je znašala ves čas okrog 400 metrov. Iznad sredine Belgrada je krenil proti Kalimegdanu, nato pa zopet proti Zemunu. Potem je ponovno letel nad Pežanjo 5 se nato vrnil nazaj nad Belgrad, kjer je krožil nad vodo. K je bil »Zeppelin« neposredno nad novim dvorom, je n~*avil vse motorje razen enegH in s iem izkazal čast našemu vladarju.
Ko je »Grof Zeppelin« drugič prišel nad zemunsko letališče, je spustil zabojček s pošto. Zabojček je sprejel poveljnik letališča, podpolkovnik M. Tomič. V paketu je bilo 40 razglednic, ki so jih poslali potniki »Zeppelina« svojim družinam v Nemčijo. Tomič jc lakoj predal poštni zavojček pošlni upravi v Zemunu, da jo je ta ekspedirala na določena mesta.
Ob tričetrt na oi m je »Zeppelin« nadaljeval svojo vožnjo ' vzel smer proti Niš«.
Ako bi bil »Zeppelin« letel po programu, bi ga bili sprejeli na našem ozemlju naši letalci s 40 letali, katera bi krožila okoli
zračne ladje. Ker pa je »Zeppelin« prišel prezgodaj, je sprevod naših vojaških letal izostal. Kakor se čuje, bo »Zeppelin« na poletu po balkanskih državah približno dva in pol dneva.
»Zeppelin" nad Zofijo in Bukarešto
Sofija. 16. okt. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov je dospel nad Sosijo ob 12.12, jo dvakrat obkrožil in nadaljeval pot proti Bukarešti. Tri bolgarska letala so mu letela nasproti do državne meje in ga spremljala nad bolgarskim ozemljem. V Sofiji je bilo na vseh cestah zelo živahno. Vsi zvonovi so zvonili in šolska deca je pod vodstvom učiteljev opazovala zrakoplov na javnih trgih. Bolgarska vlada je brezžično pozdravila vodstvo zrakoplova.
Bukarešt, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Ob 13.30 je zrakoplov v višini 500 metrov dospel nad glavno mesto. Spremljala so ga štiri romunska letala. Na nadaljnjem poletu bo preletel Sinajo. kjer se nahaja mladi romunski kralj Mihael.
Friedrielishafen, 16. okt. (Tel. »Slov.«) — Zrakoplov je bil ob 17.15 nad Sibinjem in ob 17.30 nad Braševom v smeri proti Kološu. Vesti, da je na zrakoplovu nastal požar, so torej napačne. Brezžična poslaja v Friedrichs-hafnu je bila neprestano v brezžični zvezi z zrakoplovom.
Zrakoplov »Zeppelin« je svojo prvotno smer spremenil in ni poletel od Sibinja naravnost proti Timiscari, temveč je krožil nad E rdel jem. Ob 18.10 je bil nad Kološem, ob 19.30 nad Velikim Varadinom, ob 20 pa se je bližal Aradu. Vest o nezgodi zrakoplova na Erdeljskem je popolnoma neutemeljena.
Premestitev slov. učiteljstva
Belgrad, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Podpisan je ukaz, s katerim se prestavlja okrog 400 slovenskih učiteljev in učiteljic na različna nova službena mesta. Tozadevni dekreti se bodo razpošiljali prihodnje dni.
V krogih novih banov pričakujejo, da se bo vršila njihova zaprisega jutri.
Predsedstvo vlade dobiva stalno z dneva v dan pozdrave od različnih korporacij, občin in zborovanj, ki mu čestitajo k zakonu od 3. oktobra.
Bratislavski župan izstopil iz agrarne stranke
Volivni boj na Češkoslovaškem je prinesel že prvo senzacijo. Dr. Okanik, ki je bil sedem let župan Bratislave in ki si je znal s svojim tehtnim nastopom pridobiti simpatije vseh strank, je izstopil iz češke agrarne stranke in položil vse funkcije stranke. Občinski svetniki so sicer skušali doseči od dr. Okanika preklic demisije, toda zamau, ker se dr. Okanik ne strinja več z delom češke agrarne stranke.
Svoj izstop iz stranke je dr. Okanik utemeljil v posebnem pismu na vodstvo agrarne stranke. V tem pismu pravi med drugim:
Z današnjim dnem polagam funkcije bratislavskega župana, ki sem jih pošteno opravljal sedem let. Z današnjim dneni se tudi umaknem iz političnega življenja, ker nočem več sodelovati pri sistemu, ki je vladalo do-sedaj na Slovaškem in ki se bo po čudežni ozdravitvi d r. Hodže najbrže povrnilo in ustalilo. Poštena češka javnost in vsi poštenjaki Slovaške so pričakovali, da bo dr. šro-bar dovršil svoje očiščevalno delo in da bo imel pogum dokazati, kako se je vladalo na Slovaškem od leta 1921. dalje, ko sta dr. Hodža in njegov eksponent dr. Kallay prevzela politično moč na Slovaškem.
Češka javnost ni razumela niti dr. Šro barja, niti »Lidovih Novim', ki so od leta 1926. dalje neprestanoma objavljali podatke o korupciji, ki je vladala na Slovaškem in enako ni češka javnost razumela elegantne geste predsednika Masaryka, ki je republikanski (agrarni) stranki namignil, da je že čas, da se prične nravstveno očiščevanje političnega življenja na Slovaškem. Ves sistem na Slovaškem ni namreč bil nič drugega, kc dolga vrsta korupcijskih afer ter so pri tem služili vsa agrarna reforma, gozdno gospodarstvo, nacionalizacija finančnih zavodov samo koristim nam sovražnih tujcev, ne pa koristim slovaškega naroda. V takih razmerah mi ni mogoče, da bi ostal še nadalje v načelstvu agrarne stranke in zato izstopam iz stranke, katere najstarejši član na Slovaškem sem bil in polagam vse funkcije, ki sem jih prejel od stranke.
Brez dvoma je, da bo odločen korak dr. Okanika močno odjeknil po vsej Slovaški in da bodo vse opozicionalne stranke znatne pridobile vsled te izjave. Po izstopu dr. Okanika jo več ko dvomljivo, če bo mogla ohraniti agrarna stranka še svoje postojanke na Slovaškem.
Sandžak - muzej
nalezljivih bolezni
Belgrad, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo socialne politike, oddelek za narodno zdravje, že dve leti pridno preizkuje zdravstvene razmere v razmeroma najbolj zaostalih delih naše države, to je v prejšnji Bosni in v Sand-žaku. Sedaj ima državni higienski zavod ne razpolago končne rezultate, ki kažejo, da sta ti dve pokrajini v gotovem oziru pravi muze.i nalezljivih bolezni.
Trenutno ministrstvo osredotočuje svoje delo na raziskavanju spolnih bolezni ter ugotovitvi spolno bolnih oseb. V nekaterih okrajih Bosne je razširjena sifilis skoraj do sto od-stoikov. Kakor so preiskave ugotovile, ne gre v teh slučajih računati z novim pojavom, temveč so te bolezni herediternega značaja. Višina odstotkov gre predvsem na račun turškega režima in dejstva, da je radi mohaine-danskih verskih predpisov le težko dobiti zdravnikom dostop k musliinankam. Ministrstvo se nadeja, da bo dobilo dovolj ženskih zdravnic, ki bi odpravile to gorje in začele energično akcijo za ozdravitev našega naroda.
Zdravstveno ministrstvo ima na razpolago 62 ustanov, ki se bodo v bodoče intenzivneje brigale za ozdravitev bosanskega in sand-žaškega prebivalstva.
Belgrajske vesti
Danes ob pol 18 se je vršila v domu obrtne zbornice seja predsedstva poslodajalskc zbornico v Belgradu. Na njej se je razpravljale o pristojnosti zbornice po razdelitvi države na banovine.
Kongres društva jugoslovanskih železničarjev se bo letos vršil 20. oktobra v Novem Sadu.
Ban savske banovino dr. Šilovič je prispel danes zjutraj z brzovlakom v Belgrad, kjer ostane nekaj dni.
Ban donavske banovine Daka Popovid je danes prispel iz Novega Sada v Belgrad
Napredek
Na naš nedeljski članek »Kulturna steril-«osi«, v katerem zavračamo »Jutrove« izpade na »sterilno protireformacijo« in ono natolcevanje, kakor da bi katoličanstvo zaviralo v zgodovini našemu ljudstvu svolioden nacionalen razvoj, je »Jutro« v torkovi številki zopet odgovorilo z daljšim člankom. Člankar skušu s citiranjem Kidriča dokazati »pasivno jalovost« protireformacije, vendar pa v nadaljnjem pri-zuuva, dn se posploševati ne sme in že dobrohotno izvzame škofa VVollu in Slomška.
Ker je torej j>ri »Jutroveni« članka r ju opazovati napredek v spoznavanju, si ga upamo opozoriti še na nekatere stvari, \ skromnem upanja, da bo sčasoma morda sploh spremenil sodbo o »pasivni jalovosti« (ali bi se morda ne izvolil kulturneje izražati?) protireformucijske dobe.
t. Ocenjevanje posameznih dob zgolj iz vidika književnosti je znanstveno neeksaktno in enostransko delo; kakor da bi se človeško življenje povživalo le na polj« književnosti in literature! Tako si pač lahko misli in dela lite-rat. ki živi v enostranskem, da, absurdnem prepričanju, da se ves svet vrti le okoli njega. Kakor da bi drugih in še bolj važnih kulturnih področij človeško življenje sploh ne imelo!
2.	Slovenska reformacijska doba Uterarne ametnosti pa sploh ni producirala; izdajala je le slovenske tiskane knjige, ki so bile seveda slovenskemu ljudstvu dobrodošle. Brez evangelija, brez sv. pisma, ki je bož je in ne pro-testnntovsko delo. bi Slovenci takrat svojih slovenskih knjig ne dobili.
3.	Opazovati kulturno stopnjo le skozi očala Književnosti, jezika in literature je ravno tako enostransko delo. kakršno je bilo delo humanistov, ki so zgolj zaradi latinščine iu klasične literature sploh razkričali tako imenovani srednji vek za dobo nazadnjaštva in mračnjaštva, oznaka, ki ji novejša nepristranska in samostojna kritična historična znanost nikakor ne more pritrditi.
4.	Doba j>o reformaciji, tako zvana doba protireformacije, izraz, ki ga je vendar že enkrat treba vpokojiti in nadomestiti z dobo katoliške reformacije in restavracije, je pri nas izvršila eminentno nalogo, versko-nravno reformo jx> programu tridcntinskega koncila, delo, ki ga mora vsakdo višje ceniti kakor pa proti-reformacijo. ako mu le ni protestantizem kulturno več vreden kakor pa katolicizem.
5.	Veliko bolj kot v književnosti, ki še ni nmetnost, se kulturno življenje naroda izraža v umetnosti, bodisi literarni bodisi v likovni umetnosti. Umetniška dela so živa priča, živi zgodovinski viri, iz katerih lahko zajemamo sodbo o kaki dobi. No, literarne umetnosti ni producirala niti »protireforniacija« niti »reformacija«. Važna pa je razlika obeh dob v likovni umetnosti tudi zaradi tega, ker se v naši dobi zanimanje za zgodovino likovne umetnosti vedno bolj goji. Naj se zgodovina literarne in književne umetnosti vendar enkrut zave, da ima poleg nje svojo eksistenčno pravico in svojo od nje kritično samostojno besedo tudi zgodovina likovne umetnosti. Od te strani je izdano, zlasti jx> najnovejših znanstvenih razi-skavanjih, za dobo katoliške reformacije nuj-sijajncjše izpričevalo, s katerim se doba reformacije kot taka, ne more ponašati.
Reformacija je naše kraje za pol stoletja še trdneje navezala na nemško Srednjo Evropo in tako preprečila, da bi se vpliv takrat umetniško izredno živahne sosednje Italije uveljavil takoj in v polni meri tudi pri nas! (Štele, Oris, 39.) Zato je bila zgodnja gotika v našem narodu tako podaljšana za celih sto let.
Na evropski kulturni nivo se je naš narod prvikrat dvignil na krilih ne »skuzi n. pr. škur-janca v Nemčiji drukanih« knjig, ampak na krilih sijajne baročne umetnosti, ki je specifično izraz katoliške reformacije in delo katoliške dobe. Da je mogoče barok razumeti le iz duha katoliške reformacije in katoliške verske obnove in poglobitve, to spoznanje je rezultat novejših študij (Weingartner, Kreitmaier. Dvo-fak, Grosche itd., Štele, Oris; cf. Pastor X1I!-1, ?tr. 12 s.). Tako intenzivno se pri nas pač nobena doba ni kulturno izživela kot barok, ki je postal tako rekoč karakteristično znamenje na-Sega miljeja. Koder potuje človek po domovini... (Štele. 77). Baročna umetnost je ustvarila pri nas »tipe, ki še dandanes živijo med nami« (Štele, 78) in so vir svetega nejiosrednega Ijud-»kega navdušenja, kakor zaprašeni tiski 16. stoletja niso in nikoli ne bodo. Barok je »Spiegel-bild einer harmonischen Gesamtkultur« (Wein-gartner, 24), pri katerem so sodelovale vse pozitivne kulturne sile.
6.	Prvo samostojno emancipacijo od nem-Stva je v umetniškem oziru izvršila doba katoliške reformacije, ki je obrnila samostojno svojo kulturno smer proti jugu. v deželo, v kateri so tolikokrat zastonj iskali svojih lavorik objestni nemški cesarji v srednjem veku in o kateri je v novem veku sanjal sam veliki Goethe.
»Jutrov« člankar je tako ljubezniv, da nas zmerja z nepismenostjo in rovtarstvom. Toda poznamo vseeno delo g. Kidriča, na katero se on sklicuje. Nikogar ni, ki bi odrekal visoko avtoriteto, ki jo ima učeni gospod profesor kot slovstveni zgodovinar za predreformacijsko, reformacijsko in poreformaeijsko dobo. Spominjamo se pa tudi izvrstne ocene o njegovi slovstveni zgodovini izpod peresa dr- Breznika v zadnjem Domu in svetu, kjer stoji tudi stavek, da pisatelj »neznanstveno sodi o verskih vpra-šun jih«.
Omenili smo le še to »Jutrovemu« člankar-fu. dn vidi. da je ipuk dobro, proučevati vsako stvar iz več virov!
V pojasnilo
Včerajšnje izjave poslane« Smithn nismo prejeli od A vale«, temveč od našega zagrebškega dopisnika. Od »Avale« smo sprejeli le vest o prihodu poslanca Smitha. Pri združitvi obeh vesti pn je po pomoti odpndln posebna označba viru Smithove izjave, — Uredništvo,
Težave haaške konference 30 000 di*ahov v Zagrebu
Nesoglasja v odborih — Konferenca bo sklicana šele v decembru
P&riz, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Belgijski ministrski predsednik Jaspar je včeraj kot pred-sednik haaške konference pozval vse odbore, da zaključijo svojo debato 24. oktobra, in sicer organizacijski odbor za mednarodno re-paracijsko banko v Baden-Badnu in odbori za novo ureditev stvarnih dobav, za likvidacijo preteklosti, za ureditev vzhodnih reparacij v Parizu, za določitev novega statuta za nemško narodno banko in za družbo državnih železnic v Berlinu.
Po »Petit Parisienu« so se vršili v zadnjih dneh živahni razgovori med Parizom, Berlinom in Brusljem. Nemška vlada je vložila pri Jasparju demaršo in ga pozvala, da pospeši delo v odborih. Tudi Briand je ob obisku predsednika Doumerguea v Bruslju interveniral pri Jasparju na sligen način. Posebno v vseh treh pariških odborih se zdi,
da delo nikakor ne napreduje. Odbor za likvidacijo preteklosti se že od druge polovice septembra dalje nI sestal, ker je nastal precej oster konflikt med Nemčijo in Poljsko radi
likvidacije nemških posestev na Poljskem. V komisiji za vzhodne reparacije se že dolgo časa čaka odgovor na vprašanja glede me-morandov Avstrije, Madjarske in Bolgarije. »Petit •Parisien« smatra, da je malo verjetno, da bi se dela mogla navzlic Jasparjeveniu opominjanju dovršiti do 24. oktobra. Potem pa bodo morale še zainteresirane vlade izmenjavati svoji mnenja o nekaterih podrobnostih, tako da se ne bo mogla vršiti druga haaška konferenca za končnoveljavni sprejem in uve-ljavljenje Youngovega načrta 15. novembra, kakor želi Jaspar, temveč najbrž šele začetkom decembra.
Ffe&ioim govor Zogu*>a I.
Tirana 16. okt. A A. Albanska »Agencija« poroča: Otvarjajoč drugo zasedanje alban-! skega parlamenta je izrazil kralj Zogu I. v | prestolni besedi najprej svoje veliko zado-j voljstvo nad rezultati, ki jih je dosegla vlada, i Nadalje je naglasil, da so diplomatski oduo-šaji zdrugimi državami zelo dobri. Zlasti velja to za veliko in plemenito zaveznico Albanije, kraljevino Italijo. Odnošaji z njo so obeleženi v medsebojnem zaupanju in prijateljstvu. Enako so tudi z drugimi državami, zlasti s sosednimi, odnošaji prijateljski. Nato našteva prestolni govor celo vrsto pogodb in sporazumov, doseženih s tujimi državami v cilju, da se olajša razvoj države v industrijskem in trgovskem pravcu.
Kar se tiče notranje politike in tlela vlade, naglaša prestolni govor zlasti zakon o občinah, ki je sestavljen v modernem duhu in osigura vsein državljanom svobodno izpoved
vere in vse ostale državljanske svoboščine. Pri tem je kralj čestital pravoslavnim Arnav-tom k njihovemu prizadevanju za osnovanje neodvisne pravoslavne albanske cerkve. Nadalje je omenil Zogu I. nameravano agrarno reformo, upravno reformo vojske in žandar-j merije. Končno naglaša prestolni govor, da j se zakonodajno delo v obilni meri poslužuje j svojih pravic za dobrobit in srečo naroda in 1 države. Prestolni govor zaključuje z željo, da bi parlament uspešno nadaljeval svoje delo.
Albanska vlada bo odstopila
Tirana, 16. okt. A A. Povodom otvoritve II zasedanja albanskega parlamenta se zatrjuje v političnih krogih, da bo v kratkem prišlo do vladne krize. Pri tej priliki bo prišlo do večjih izprememb v vladi. Snoči je bila sklicana seja kronskega sveta. Govori se, da bo morda razpuščen tudi parlament.
Francija uvede enoletno vojaško službo
Konflikt med Paintevejem in Maginotom
Pariz, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) »Victoi-re« piše, da je prišlo na včerajšnji seji ministrskega sveta do ostrega nastopa med vojnim ministrom Painlevejem in kolonialnim ministrom Maginoloni radi zagotovitve Painlevejem, da bodo utrjevalna dela ob nemški meji končana prihodnje leto, dočim je Magi-not na to javno odgovoril, da je predrzno misliti, da bi trdnjavski pss Francije mogel v doglednem času dobiti potrebno jakost. Briand je bil v tem sporu popolnoma nepristranski. Painleve je ravno včeraj izjavil na Sorbonni,
da uvedba enoletne vojaške službe ni nobena oslabitev vojaške sile v Franciji, ker je izpolnjen predpogoj za rekrutacijo 600.000 poklicnih vojakov. Po vojaški reformi se bo lahko izvršila mobilizacija mnogo hitreje in bi zagotovila tudi večje varstvo ob meji. Nove vojaške organizacije zadostujejo že same po sebi, da se zajamči varnost Francije. Zmanjšanje vojaške službene dobe na eno leto dokazuje voljo Francije po miru. Tako je nova armada jz enoletno službeno dobo nova sila v službi miru.	„
Italija in pomorska razorožitev
Rim, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Agencija
Štefani objavlja besedilo z dne 14. oktobra, ki je bilo poslano ameriškemu poslaništvu glede pristanka Italije, da se udeleži pomorske konference. V noti se izvaja: Stališče Italije o problemu splošne razorožitve in posebej pomorske razorožitve je preveč znano, da bi bile potrebne nove izjave. Ponovno in nazadnje v verbalni noti z dne 6. oktobra 1928 se je sporočilo angleškemu poslaništvu v Rimu kot
odgovor na tozadevno sporočilo o načrtu angleško - francoskega pomorskega dogovora prejšnjega leta, da je italijanska vlada vedno želela sodelovati, da se izključi pretirano in nevarno oboroževanje in da bo angleška iniciativo dovedla do realnega napredka v splošnem razorožitvenem problemu. Zato italijanska vlada prejema povabilo na londonsko konferenco in si samo pridržuje, sporočili svoje stališče glede sporočila angleške vlade.
Mama dobil zaupnico parlamentarne
veetne
Bukarešta, 16. okt. AA. Predsednik vlade Maniu ie sprejel včeraj delegacijo parlamentarne večine. Sprejemu je prisostvoval minister za poljedelstvo Milialake. Delegacija je izjavila predsedniku vlade, da odobrava sedanjo politiko vlade in da vztraja slejkoprej na popolnem zaupanju do predsednika vlade. Predsednik vlade Ma-
niu se je zahvalil delegaciji za izraze zaupanja ter povdarjal, da v vladi ni nesporazumov in da uživa vlada popolno zaupanje javnosti in regentskega sveta. Vlada bo nadaljevala s svojim delom v dobrobit naroda in države. Minister Mihalake pa je pristavil, da so vesti o nesoglasjih v vladi vznikle v domišljiji nasprotnikov vlade.
Hindenburg proti Hugenbergovi demagogiji
Berlin, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Hindenburg je poslal danes pismo državnemu kanclerju dr. Miillerju, v katerem protestira proti temu, da bi se vmešavalo njegovo ime v agitacijo za Hucjenbergovo zahtevo proti Voungovemu načrtu. Hindenburg ugotavlja v pismu, da nikomur ni dal pooblastila, objaviti njegovo mne-
Schobrova vlada
Dunaj. 16. okt. (Tel. »Slov.«) Avstrijski narodni svet je danes izvolil rednega vseuči-liškega profesorja dr. Henrika Srbika za prosvetnega ministra, sekcijskega šefa v finančnem ministrsivu dr. Otona Juclia pa za finančnega ministra, s čimer je Schobrov kabinet spopolnjen. Dr. Srbik je znan zgodovinar na dunajskem vseučilišču, star 51 let, ter se je posebno odlikoval s svojimi deli o Walden-steinu in Metternichu. Dr. Juch je star 53 let, doma s Tirolskega, je jurist in se je posebno odlikoval pri izdelovanju zakona o prometnem davku in kot voditelj kreditne sekcije v finančnem ministrsivu.
nje o tem problemu, temveč da je vedno na-glašal, da si pridržuje svoje končno stališče do takrat, ko bo problem dozorel. Vlada je p'ri pismu še doslavila, da pričakuje, da v agitaciji za ali proti ljudskemu glasovanju stranke ne bodo več vmešavale imena državnega predsednika.
Gen. tajnik DN odpotoval v Rim in Belgrad
Ženeva, 16. okt. (Tel. >Slov.<) Na povabilo italijanske in jugoslovanske vlade bo odpotoval generalni tajnik Društva narodov v Rim in Belgrad. V Rimu se bo sestal z Musso-linijem. Odpotoval bo 28. oktobra iz Ženeve in ostal par dni v Rimu, nakar bo 3. novembra nadaljeval pot v Belgrad.
Pariz, 16. okt. AA. Havas poroča iz Aten, da so vesti o predstoječi demisiji predsednika grške republike brez osnove.
Pariz, 16. okt. AA. Iz Toronta v Kanadi poročajo, cla je predsednik angleške vlade prispel tjakaj danes ob 18 po tamošniem lokalnem časa	t
( Zagreb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so se na zagrebški univerzi končala vpisovanja, tako da je mogoča statistika vseh zagrebških dijakov in akademikov. Do sedaj se je v Zagrebu vpisalo 3800 visokošolcev. Ker se jih prav mnogo še ni vpisalo, vlada mišljenje, da bo letos število slušateljev zagrebške univerze prekoračilo število 4300. Preteklo leto je bilo na zagrebški univerzi 4155 slušateljev. Na ostalih visokošolskih akademijah je vpisanih povprečno več slušateljev kakor lani, in sicer: na umetniški akademiji 60, na glasbeni 728, na ©konomsko-komercialni 389.
Na 14 zagrebških srednjih šolah se je to jesen vpisalo 7191 učencev. Od teh 5657 na gimnazijah. Učiteljiščnikov je 549. Na meščanskih šolah je pa 1589 učencev. Trgovska akademija v Zagrebu šteje 287 učencev, dvo-razredna trgovska šola 364, srednja tehnična šola 240. Nižja strokovna šola, ki traja pet let, ima dva oddelka, in sicer nižji z 240 učenci in višji z 210. Na obrtni šoli je 70 dijakov, v šoli za sestre pomočnice pa 59 dijakinj. Zagrebške osnovne šole obiskuje 9642 učencev.
Po teh številkah sodeč bo v letošnjem letu v Zagrebu na vseh šolah približno 30.000 dijakov.
Imenovanja
Gozdarski minister je premestil Bogoslava Žagarja, gozdarskega inšpektorja, k ravnateljstvu v Kočevje. Napredovali so: gozdarski nad-sveinik Vinko Stravinko v Celju iz I. 5. v I. 4., gozdarski upravitelj v Bohinjski Bistrici Hinko Baje ter ing. Ciril Dimnik, šef kabineta gozdarskega ministra. «
Za sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani je imenovan Alojzij Žigon, starešina okrajnega sodišča v Litiji. Za sodnika okrožnega sodišča v Celju je imenovan Josip Troja, sodnik okrajnega sodišča v Litiji. Za sodnika okrajnega sodišča v Krškem je imenovan dosedanji pripravnik Ferdinand Meršol. K okrajnemu sodišču v Litiji je premeščen iz pravosodnega ministrstva dr. Jurij Stempihar. Napredoval je in obenem bil vpokoien sednik okrožnega sodišča v Celju Ferdinand Bračič.
Zagrebškim „Novostim"
Nismo nikdar bili malenkostni in nismo tudi sedaj, ko moramo na račun zagrebškega lista »Novosti« ugotoviti sledeč, v časnikarskem sve tu nelojalen slučaj:
V torkovi številki -Slovenca« smo priobčili izjavi francoskega poslanika na našem dvoru g. Darda in vojnega ministra generala g. Hadžiča. Obe izjavi je dobil samo naš urednik za »Slovenca«, ki je objavil tudi faksimile izjave francoskega poslanika, ki v njej izrečno to tudi poudarja. Kljub temu so zagrebške »Novosti« kol glavno senzacijo, preko vse strani na prvem mestu, v svoji številki od srede 16. t. m (torej dan pozneje), objavil obe ti izjavi brez navedbe vira in celo s pristavkom, kakor da bi bili izjavi dani časnikarjem sploh. Še bolj obžalovanja vredno je dejstvo, da je izjava g. Darda potvorjena, ker je izpuščena ravno izjava o njegovi izrecni radosti, da lahko po »Slovencu« izrazi svojo zahvalo.
Ker je poročilo v »Novostih« datirano iz Ljubljane, se nam zdi toliko bolj potrebno ugotoviti to dejstvo, ker smo mišljenja, da tak način poročanja ni v skladu s časnikarsko častjo.
Zadnja pore o [a
Dvoboj Aljehm— Bogoljubov
Berlin, 16. okt. (Tel, »Slov.«) Današnja šahovska igra med Aljehinom in Bogoljubovim, ki je bila včeraj prekinjena, je končala šele po deseturnem boju. Bilo je 71 potez. Zmagal je Bogoljubov. Stanje po 14. kolu Aljehin 6, Bogoljubov 4, remis 4.
AvsSralijshs volitve
London, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Pri avstralskih volitvah je bivši avstralski ministrsk predsednik Bruce, ki jc pred kratkim že zmr gal z večino 11.000 glasov, propadel proti dr lavskemu kandidatu.
Zeppelin nad Budimpešto
Budimpešta, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov se je zvečer ob 22.15 pojavil nad Budimpešto. Obkrožil je večkrat mesto in odplui potem v severni smeri proti Brnu.
Portuitahhi predsednik v Mntdridu
Lisbona, 16. okt. (Tel. »Slov,«) Portugalski predsednik Carmona je danes zvečer odpotoval na oficielni obisk v Madrid, kjer ga bo španski kralj sprejel z velikimi ceremoni-jahii. Obisku se pripisuje velika politična važnost.
General Feng ujet
London, 16. okt. (Tel. *Slov.«) Iz Šang-haja se poroča, da so čete iz Kvangsija ujele krščanskega generala Fenga, ki je pred tednom organiziral pohod proti Nankingu.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno in milo vreme. V severnih Alpah lahen južni veter. Pojutrišnjem je pričakovati majlino poslabšanje vremena.
Plakat, mati slovenska! ^^ZST^TZ, hm««
™ ^	v sredo 16. oktobru 1929. ob 8 ziutrai ondi ži- vnrasaite Vašeea sorodnika, znanca. nri-
Tako glne in propada naša kri
V »Glasniku KSK Jednote« od 1. oktobra beremo pretresljivo pismo obupane slovenske matere Frančiške Tanko iz Gilberta, Minn. Podajamo to pismo skrajšano brez komentarja:
»Moj sin je bil star 14 let, ko mu je oče umrl. Pustil nas je v veliki revščina. Bilo je sedem otrok, in najstarejšega je prosil pred smrtjo» Maj. hen 6i še, ali vendar že razumeš. Ubogaj mater in skrbi zanjo in za tvoje brate in sestre!«
In res, je dobil bolij lahko delo v trgovini pri Tonetu Lapu, da nam je pomagal za skromni živež. Bil je jako dober moj sin, tako da so ga vsi radi imeli in spoštovali. Prišel je v lela, da je bil star 20 let. Ni bil razvajen z dekleti. Bila pa je svatba in on je voziil takrat. Bila je tam tudi dekle slovenskih staršev iz Dolenje vasi pri Ribnici, po imenu S. Skrival je pred menoj, da ni hotel do zadnjega povedati, da se mora ženiti. Ko sem videla, kako je žalosten, povem mu:
»Le ženi se, ali samo to moraš narediti, da 6e boš v cerkvi poročil.« No, in šli so tja na Cuyu-na Range, tam je bila poroka, toda na sodniji. Njeni starši in ona ne verujejo v Boga. Pravijo, da je Bog pes. Kmalu je prišlo, da se je rodila deklica. Zopet ga vprašam:
>Ali ne boš dal otroka krstiti?« »Bom, mama, saino ne vem, kako bi naredil, da ne bi vedeli ona in njeni starši.« No, tako je čakal tri tedne. Enkrat se opogumi neko nedeljo zjutraj in reče njej: »Veš, danes bomo pa otroka krstili.« Samo to je rekel. In takoj je zapel telefon na Cuyuna Range češ, da hoče mož otroka krstiti, nag jo hitro pridejo iskat. Zvečer ob šestih je bil že oče tu, vzeli so jo k sebi in meni grozili, da me bo oče ubil. Sin mi je telefoniral iz Virginije: i Mama, skrij se, ne veš, kaj bo s teboj naredil.« Ali jaz sem ga čakala ves dan. Pa ga ni bilo, dobil bi bil, zakaj drugega nI bil vreden kakor pomije.
Potem so vzeli še nijega k sebi. Tukaj je bil vaijen delati v trgovini, ali tam so ga nagovorili, da je šel delat v majno, ravno tja, kjer je bilo
nekoč toliko ubitih. Kako se mu je tamkaj godilo. Neko jutro potrka nekdo ob 4 na vrata. Vprašam: »Kdo si?« »Odpri, mama, ti bom vse povedal,« se oglasi sin. Kako se ustrašim! Bil je skoro gol, v samih hlačah in v spodnji obleki, ne klobuka, ne srajce. — »Za božjo voljo, kaj ti je?« »Ti bom vse povedal.« In začne:
»Vidiš. Sosed mi je rekel, da sem neumen, ker se vseh bojim. Postavi se! in mi je dal piti, da bi laglje izpregovoril. Pa pridem domov pa rečem: >Od sedaj naprej pa ne bom vsem v strahu, samo tebi,« sem rekel ženi, in tedaj so kar vsi kmalu skočili v mene; eden spredaj, eden zadaj, I in so me stepli in strgali.« — In zopet je šel nazaj. 1 Čez par dni so ga strašili, da ga bodo dali zapreti. Potem pa se jim je podal v njihov rdeči brlog.
Pozneje je dobil bolezen, ali od prehlajenja, ali od žalovanja. Živeli so sedaj v Mihvaukee. Sporočil mi je bil nekdo, da je hudo bolan, da leži v bolnišnici. Hitro sem se odpravila, da bi ga še videla. Bila sem tri dni tam, vsako popoldne sem šla k njemu v bolnico. Bila je tamkaj tudi njegova žena. Zadnje jutro predno sem šla domov, pa sem šla k angleškemu katoliškemu duhovniku. Prosila sem ga, da bi šel k sinu, ki bi se rad spovedal. Ali povedala sem mu vse, kako je, kako živijo in da mora on tako, kakor oni hočejo. Duhovnik mi je rekel: >Bodite brez skrbi, samo če bi prejel zakramente, naj delajo potem, kar hočejo z njim!« — Ali na žalost ko je prišel duhovnik v bolnico, sedi zraven sina njegova žena. Duhovnik ga vpraša, če se želi spovedati, toda ona je rekla:
»Kar stran se poberiU No. in umrl je 5. septembra. Meni niso nič povedali. Žalostno je to slišati o slovenski ženi. Res si ga ljubila, ko mu še toliko nisi privoščila, da bi ga dala poleg očeta zakopati v zemljo, ampak si ga dala sežgali!
Zdaj pa presodite, dragi bralci, če ni to žalosten slučaj in hud udarec za slovensko mater! Premislite, drage matere, če bi se vam tako naredilo. Žalostna mati — Frances Tanko.
Banovec v Ameriki
Slovenski tenorist Banovec nastopa v Ameriki z največjim uspehom. V rokah imamo »Jugoslovanski Obzor« iz Mihvaukeeja od 26. septembra. Naj ponovimo njegovo hvalo Banovcu:
Banovec je minulo nedeljo absolviral svoj drugi samostojni koncert v Ameriki, ko je gdč. Ropasova morala ponovno odpovedati svoje sodelovanje. Neuralgiji, ki jo muči že ves čas, kar je v Ameriki, se je zdaj — žal— pridružila še obolelost glasilk in ji lako onemogočila nastop popolnoma.
Gosp. Banovec je zato moral ponovno spremeniti program in nadomestiti odpadle točke. Da ni malenkost, stopiti na oder tako rekoč nepripravljen, in vrhu tega še s pianistko, ki so ji naše pesmi skoro docela tuje, bo lahko razumel vsak. In baš tu se je Banovec pokazal celega mojstra. S svojo občudovanja vredno tehniko je trdno držal v šahu spremljevalko, ki mu je sempatam hotela skočiti v stran in zopet pel, da je publika sedela nema in brezgibna.
V Ameriki nismo navajeni take tišine ob naših prireditvah. Če se je to zgodilo sedaj, je to znamenje, da je pevec zatopil publiko v ono tiho sanjavost, v kateri doživljamo vso sladkost in romantiko naših gora, naših vasi, naših običajev.
Prepeva nam pesmi, ki jih še nismo slišali in ki nam jih pošilja domovina. 0, kakšne krasne bisere so nam ustvarili p. H. Sattner, Pavčič, Adamič, Ravnik, Lajovic, Skrjanc, Volarič, Mašek, Vil-har, Fledšman, Prochaska, Foerster, Gerbič in drugi, ki tako kristalno čisto bleste in se spreminjajo, de jih poje Banovec! Hvaležni smo domovini, da nam je poslala Banovca, hvaležni vsem tem našim skladateljem, da 60 nam po njem poslali toliko in tako toplih spominov na našo mater, — nam, ki na hladnih, tujih tleh koprnimo po toplih žarkih ljubezni rodne naše grude.
Ni dovolj, da poje do izmučenosti. Ponavljati mora povsod pesem za pesmijo, arijo za arijo. In Banovec, priden, neumoren, rad ustreza zahtevam svojih bratov v tujini ter poje.
Težke skladbe iz Marte, Tosce, Rigoletla, Gorenjskega slavčka, ki jih naša publika dozdaj nd bfla vajena, izvajajo iz Banovčevega grla čudežen učinek nanjo. Zahteve po ponovitvah rastejo od koncerta do koncerta. — Banovec vrši s tem veJiko delo: odpira pot naši klasični in umetni glasbi tudi med svojimi rojaki v tujini in vzbuja zanimanje zanjo. Res, da nam tudi naša nova domovina nudi možnost, seznanjati se s svetovno glasbeno umetnostjo, ali nudi nam to možnost v nam hladnem, tujem jeziku, ki za nas nima dovolj privlačne sile, da bi vzbujala med našim preprostim ljudstvom potrebno zanimanje. Po Banovcu in prej po Šublju in Lovšetovi pa nam je poslala domovina te svetovne dragulje v našem, domačem jeziku in to je tisto, kar odpira naša srca.
Pri prehladi tnllncnct. hrlpl
sploh pri vsaki premembi TEMPERATURE ma. sirajte telo z
Tudi „Kres" v Gradcu podpirajmo!
Pismo iz Gradca z dne 8. oktobra, ki ga je objavil »Slovenec«, bi lahko vzbudilo mnenje, da je »Čitalnica« edino slovensko društvo v Gradcu. Temu pa ni tako, ker obstoja v Gradcu ravno toliko časa »Slov. katol. izobraževalno društvo Kres«, ki zbira pripadnike vseh slojev pod svoje okrilje. To društvo bi moralo letos obhajati 20 letnico. Odbor se je v ta namen že lani obrnil do raznih korporaeij in ustanov za podporo, ali odziv je bil žal zelo slab, tako da društvo svoje 20 letnice ne bo moglo obhajati tako, kot bi bilo želti.
Tudi društvo »Kres« se nahaja torej v zelo slabem gmotnem stanju, kajti podpor ni od nobene strani —
4. , — sredstva članov so pa tudi le omejena, tako da je tudi obstoj »Kresu« resno ogrožen. Vendar se odbor doslej ni obrnil na javnost, ker se je mislil poslužiti tega sredstva le v najskrajnejši sili, kar je le nov dokaz požrtvovalnosti društvenih članov. Nas bo samo veselilo, ako bo slovenska javnost priskočila bratski »Čitalnici« na pomoč, vendar si usojamo obračati pri tej priliki pozornost slovenskih, posebno katoliških krogov, tudi na naše društvo, ki v tihem in požrtvovalnem delu zastavlja vse svoje sile, da nadomesti svojim članom vsaj deloma domovino ter da varuje tudi na tujem dve glavni slovenski vrlini — narodnost in vero I
Morebitne prispevke za vzdrževanje Slov. kat. izobr. društva »Kres« v Grdacu sprejema Uprava »Slovenca« v Mariboru.
..ALGA"
.,/tlita" osvežuje, temperatura popušča, spanje je lahko in zdravo.
V lekarnah in drogerijah I steklenica z navodilom Din 16"—
Na Bučki na Dolenjskem je umrl včeraj, v sredo 16. oktobru 1929, ob 8 zjutraj ondi živeči vpokojeni gimnazijski profesor in zlato-mašnik g. Ivan Komljanec, star 81 let.
Pokojni je bil rojen na Bučki dne 22. avgusta 1848 in bil v mašnika posvečen dne "50. julija 1872. Naslednje leto je bil nameščen za kaplanu v Stari Loki. od koder je prišel po kratki dobi kot kaplan v Mengeš. Od tod je šel /n veroučitelja na gimnazijo v Kočevje, kjer je služboval 29 let, do 1. 1903., ko je stopil v pokoj in se naselil v domačem kraju na Bučki.
Pokojni je bil stric Jankota Komljanca, kaplana v Prečni pri Novem mestu. Bil je zadnji bogoslovski sošolec g. knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Naj v miru počiva! — Pogreb bo v petek, 18. oktobra 1929. ob H) dopoldne na Bučki.
Žalni dan v Trbovljah
Trbovlje, 16. okt.
Udruženje vojnih invalidov v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 20. oktobra t. 1., žalni dan za v svetovni vojni padlimi in preminulimi tovariši. Udruženje je povabilo k sodelovanju vsa trboveljska društva in javne kor-poracije, da se tu dan kar najslovesneje in dostojno žrtvam našega osvobojenja proslavi. Spored tega žalnega dne se prične ob pol 10 dopoldan s pohodom od rud. restavracije z godbo na čelu v Tebovlje, kjer se vrši v farni cerkvi muša-zadušnica za v svetovni vojni padle in preminule trboveljske občane. Po maši se vrše slavnostni govori, med drugim govori g. profesor in bivši vojni kurat Ratej iz Trbovelj. Med govori se vrši pred spomenikom darovanje prispevkov za siromašne v pomanjkanju živeče vojne vdove in sirote, ki so potrebne nujne pomoči, nakar se pokloni občinstvo pred spomenikom spominu padlih občanov.
Ob 15 popoldne koncert delavske godbe na trgu pred spomenikom. Ob 16 pa priredi dramatični odsek IJVI iz Ljubljane v Društvenem domu igro »Nebesa na zemlji«, katere čisti dobiček je istotako namenjen v podporne svrlie gornjih žrtev.
Trboveljčani se vljudno vabijo, da s sodelovanjem pripomorejo do čim dostojnejše proslave tega žalnega dne. Cvetk, ki se bodo tn dan prodnjale po ulicah, naj ne odklonijo ter s svojo dobrosrčnostjo pripomorejo do čim večjega moralnega in gmotnega uspeha v prid vojnih žrtev.
vprašajte Vašega sorodnika, znanca, prijatelja, ki že ima ZEPHIR-peč, in brez-dvoma bodete culi o tej peči samo najboljše, ker je kurjava z drvmi higijenska, prijetna in s ZEPHIR-jem najcenejša
Svedrovci na delu
Tomačevo, 16. oktobra.
Vlomilske tolpe ne razvijajo svoje »podjetnosti« samo v Ljubljani, ampak so razširile zadnje čase svoj »delokrog« tudi na okolico. Čimbolj se bliža zima, tem več drznih vlomov in tatvin je na dnevnem redu. Zdi se, da se hočejo tudi gospodje svedrovci za zimo kar najbolje preskrbeti. Zadnje čase je bilo izvršenih na Posavju, v vaseh med Tomačevim in Ježico, več zaporednih vlomov in tatvin, kar je prebivalstvo zelo vznemirilo. Lopovi, ki znajo spretno izkoristiti odsotnost ljudi, ki se čez dan mude na polju, ker pospravljajo zadnje poljske pridelke. Tako je dne 15. t. m. popoldne neki zlikovec docela nemoteno vdrl v hišo posestnika Franceta Blasa v Tomačevem št 4. Pot si je utrl skozi zapahnjena vrata kleti, ki se nahaja pod stanovanjem. Tat se je nato splazil po stopnicah v vežo, od tam pa stanovanje. Premetal je vse, očividno, da bi prišel do gotovine. Ker te ni našel, je vdrl v omaro in vzel 6 novih rjuh, za dve obleki sukna, gospodarjevo srebrno uro, in britev. Blas trpi škodo okoli 3000 Din. Neko dekle iz Tomačevega jc neposredno po vlomu videlo nekega moškega, ki je s polnim nahrbtnikom hitel po stranskih potih čez polje v smeri proti »Taškarjevemu borštu«. Istega neznanca so videli ljudje nekoliko ur poprej, ko sc jc prazen potikal okoli Blasove hiše. Ker so bili domači vsi na polju, jih ni mogel nihče opozoriti na sumljivega človeku.
Vse kaže, da gre zn organizirano tolpo \ lomilcev, ki že dlje čas ogražnjo periferijo in posavske vasi. Nedavno je bilo vlomljeno v buffet ge. Trotov.škove pri Sv. Križu, zdaj pa v Tomnčevem. V obeli slučajih je tat odtrgal desko, da je prišel v notranjost. Po načinu »dela« bi bilo sklepati, da gre za istega storilca. Oblasti pridno zasledujejo drzne zlikov-ce in svore pred nakupom ukradenih stvari.
f županu Jož. Špendalu
Kamna gorica.
Dve, tri besede možu, ki je legel v grob v najboljših letih in si je stekel nemalo zaslug za svojo domačo vas! Skromni so Kamnogoričani in ne obešamo radi svojih zadev na veliki zvon, pa vendar blagopokojni župan zasluži, da se s hvaležnostjo in priznanjem spomnimo njegovega dela, ki ga je izvršil s svojo neustrašenostjo in neodjen-ljivo pridnostjo.
Ko je prevzel županske posle, ga je bila samo skrb, kako bi udejstvil želje vaščanov. Za čast mu ni bilo, saj je ob vsem svojem vestnem izpolnjevanju dolžnosti zauži! marsikatero pikrosl in neupoštevanje. Ves je bil poln načrtov in mladostne energije. Vse je videl, vse skušal izboljšati in za kar je naredil načrt, je tudi izpeljal. Pota skozi vas je dal vsa popraviti, enako mostove in mostičke, ki jih je nič manj kot devet. Zlasti s hvaležnostjo zabeležimo popravo strme poti iz vasi do farne cerkve, ki vodi po 110 stopnicah lepo zavarovana, da v hudi, ledeni zimi ni treba več trepetati, da padeš in si zlomiš roko, nogo. Kako so s tem zadovoljni starejši ljudje, ko jim je omogočeno, da lepo previdno držaje se pridejo do ljubljene cerkvice Njegovo največje delo je pa brez dvoma to, da sveti po Kamni gorici elektrika. Koliko potov je pokojni žrtvoval v ta namen, koliko je bilo treba prepričevanja pri rojakih, koliko prošenj, da se ob svoji revščini niso ustrašili velikih stroškov. Pa je dosegel to, kar so bile mnoga leta samo sanje nekaterih. S tem je čisto spremenil lice rojstni vasi. Zdaj greš brez skrbi v najtemnejši noči skozi vas, povsod te na opasnih oglih in ovinkih in mostičkih pozdravi obcestna luč. Res na pravi to zelo ugoden vtis, lega ne najdeš povsod po domovini. In še to in ono je izvršil v celokupen dobrobit rojakom, kaj pa šele posameznikom, ki jim je šel v vsakem oziru na roko!
Bil je vzoren družinski oče, priden in vesten gospodar in ključavničarski mojster. Pa je sredi pridnega dela, ki ga je vsega razgrelo, opazil iz delavnice tega, onega, skočil k njemu in se spustil v razgovor. Vedno si mu bral z obraza skrb. In če si stopil k njemu v delavnico, te ni odslovil, vedno je imel čas za pameten in koristen razgovor. Seveda je postal tako žrtev pogostega prehlada in si je nakopal zavratno bolezen — jetiko, ki ga je iztrgala družini in nam tako prerano. Ni lahko umirali v teh letih, polnili delavnega ognja. V zdravju je komaj utegnil misliti na kratek počitek. Upal je dolgo, da okreva; pa vdal se je res s pravo vzgledno vdanostjo v voljo božjo. V zadnjem tednu, ko ni mogel več iz postelje, je bil križ njegov najboljši prijatelj, ž njim si je lajšal svoje veliko trpljenje. Vemo, da mu je bil tudi zvesti spremljevalec, ko je odhajal po večno plačilo. Počivaj v miru, blago srce! Da smo te imeli radi. ti je dokazal pogreb. Da nismo in ne bomo pozabili na te, naj pričajo te skromne vrstice!
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo
Zahtevajte brezplačen popisi
ZEPHfR toornlca peči d. d.
Soboti c a
Samoprodaja za Ljubljano: BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH.
Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD.
Belokranjska trgatev
Metlika, 14. oktobra.
Trgatev je minula. V soboto 12. t. ni. so še zadnji trgali. Je pa bilo tako sladko grozdje, da ne pomnijo tako dobrega najstarejši ljudje. Potemtakem bo tudi vino nekaj izbornega. Morda bo vsaj letošnji pridelek malo pomagal povzdigniti naše gospodarstvo, saj so ljudje v tako hudi denarni krizi kakor že kmalu ne. Nič več nimajo j prodati kot lo božjo kapljico, pa še to ne morejo. Več kakor dve tretjini vinogradnikov ima še lanski pridelek, ali njega od nikoder ni, ki bi odpeljal to vino.
Kdor pokusi pristno naše vino in ue morda že kaj pomešano in diskreditirano, kakor rado dogaja, mora priznati, da je kapljica prav dobra že lanska, posebno pa še letošnja. Škoda le, da še ni mogla vinarska in kletarska zadruga začeti s svojim delom. So pač bili razni zadržki, da še ni klet dograjena. Brez sredstev in prostora pa ne more nihče ničesar delali. Delo namreč zelo počasi napreduje. Morila bo vsaj te zadnje dni kaj pokazalo
Nov prosvetni dom
Nova Štifta pri Gornjcmgradu.
V nedeljo 20. okt. se bo vršila tukaj blagoslovitev novega društvenega doma kat. prosvetnega društva v Novi Štifti. Blagoslovil bo novi dom preč. gosp. dekan ljubenski Krančič, ki bo tudi daroval sv. mašo ob pol 11 v naši romarski cerkvi. Po ve-černicah se izvrši blagoslovitev doma. Nato sledijo govori, deklamacije in petje. Potem pa bo prosta zabava. Sviral bo domači tamburaški zbor. Tudi za želodce bo preskrbljeno. — Naša želja, da dobimo svoj prosvetni dom, je izpolnjena. Res ni palača, a tudi v priprostem domu se srca ogrevajo in črpa um innoge zaklade. Zima je mrzla, a kaj ta nam sedaj, ko imamo svoj dom. Zimski večeri so dolgi, toda nam bodo prekratki, saj nas čaka toliko vzvišenega dela v novem domu. Zato mladina, ljubi svoj dom in prihajaj pridno v njega! Pa tudi starejši in stari, vsi morate ljubiti svoj dom in mnogokrat priti uživat njegovo toploto, toploto, ki greje srca in um. — Zgornji Savinjčani in sosednji Gorenjci, pridite v nedeljo v Novo Štifto gledat veselje naše mladine!
Dolgo historija o ženski obleki
Celje.
Gospa S. iz Kapucinske ulice je 10.oktobra izročila Lizi C. iz Gaber.ja žensko obleko / naročilom, dn jo izroči Karlinci B. v Gaberju, ki naj obleko za 51) Din proda. Ko je l.i/.a izročala obleko Karlinci. je bila slučajno navzoča tudi Angelca, ki sc je takoj zanimala /a obleko. Da bi jo rada kupila, jc rekla, pa je sedaj nc more, ker denarju nima. Kmalu nato je Angelca odšla in z njo tudi obleka, česar pa Knr-linca ni zapazila. Ko po je v ponedeljek prišla gospa S li Karlinci in vprašala, če je obleko že prodala, je rekla Karlinca, da še nc in hotela obleko pokazati. Pa ni bilji obleke nikjer. V tem pa pride h Karlinci še Vera in vpraša, kje bi bila sedaj Angelca. Pred štirimi dnevi da ji jc namreč Angelca prodala obleko za 50 Din, trdeča, da je obleko kupila od Kar-Iince. Tako pa s« jo imele! šle so jo iskat na Teharje, kjer bi jo morale najti, pa je niso Pač pa so jo pri povratku našle v Verinem stanovanju. Po stražnika so šle iu Angclca je romala v zapor. Nič ji ni pomagalo zatrjevanje, da jc z izkupičkom plačala stanovanje ii hrano in da je mislila Karlinci vrniti 50 Din
•>• » v..» <J.
Ana o 1
so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v nase telo. Zato so najboljše nbrnmbno sredstvo proti prenosu nalezljivih bolezni dihalnih organov okusne ANACOT-pastilje dr. VVandcrja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje.
Klt^vo*
J»-*UUBUAH$KI X
>VOR
Zadnjič liuck Joue»-a
JUN/tSttil DESNICA
Igra Jivih napetosti i« vratolomnosti! Ob 4., > 4 ua '/« 9 uri.

Koledar
Četrtek. 17. oktobra: Margareta Marija \la-
Osebne vesti
1 oroka. Dne 15. t. m. »e je porinil g. Sta> ! a \ o r u i k i - veleugledne družine šta-ierčeve v Žalni : gvvspodtčno Antonijo / ure.
Bog blafoalovi!
Srebrna poroka. Danes slavita u'. Karel K. a čar. magistralni uslužbenec, in njegova ■eua losipiua. .-tanujoča na Sv. Petra nasipu 35. svojo srebrno poroko. G. kaear je splošno znan v l iubljani radi svojega požrtvovalnega dela na ljubljanski reševalni postaji. Oba zakonca mat« troje otrok, od katerih sta sin in ena hči Je poročena. O. Kačarju in njegovi gospej, ki sta oba prijatelja našega lista, mnogo iskrenih teettlk
Iz profesorske službe. /. državne realne rinm.-uije v Kočevju so premeščeni sledeči g?, dr. Josip lic na drž. realko v Ljubljani. Ivan Sirec ua 1. dri realno gimnazijo v Ljubljani, sdčna N las t a Sterle ua drž. realno gimnazijo v Novo mesto Na kočevsko gimnazijo so preuie->ivu! prof- l Atnbrožič in strokovni učitelj H K - i. oba iz dr: realne gimnazije v Norem mestu
Iz vojaške službe. VI. razred šole za re-lervne pehotne in topniške častnike mi dovršili v letu l°-N in napravili izpit za čin rezervnega vhotuega podporočnika med drugimi tudi sledeči rezervat pehotni naredniki-dijaki: Ivo Koleudič-Staku!. Vate Uruš. Ev genije Kusing, Ju!*o V.bmi. k .>. .•'. mir Bego, Jožef Simčic, Peter Snu les, r i'it> >aiuee. Karlo Pilipič, Anton Peter Hn \rez. Jo»:-> Ga>-,ert, Evgen Svarc. Filip Grutn-bach. Moric Lederer, Ndalbert Pepeonik. Ivan Kram. Iva a 1'rhuljak. Viktor Svetel, Vladimir M.thorv č. Bogdan Franeuski. Peter Starčevič, Vilmi Sič. Stanislav Bregar. Josip Balog. Slavko Sinit. Frane Capuder. Dragotin Zuber. Kar-lo Haasvvrt. Vibiti Petelin. F ran jo Čimer, ka-rol Sima. Jakob Biber. Sla volj ub Capek. Veko-slav Glavan. Marko Lepoglavec. Peter Beker, Vladimir Fajdiga. Ntiton Rauh. Bok« Orlič. Jo-»sp Brecl. Marko Franjin. Vladimir Uielac. Iv. Jajtodič. F mil čič. Milan C rev ar. Josip Holub. F ran jo LVbeslia. Friderik Kokolj. Zigmond Vaj*. Bratvliuir Lovrič. Bela Trupel. Josip Ivan Beuzija. Fevvkv r Vedernjak. Viljem Hreščak. N-lko'.ai Brv Idi Dragotin Fiket. Vranjo Giler. Joso Ntvč in Josip Lučič.
Nov* grobovi
•f" G. Peter l akas. ogledni iu mani čevlja ski mojster v Ljubljani, star T? let. je dne t> oktobra ut-arl ua svojem domu aa llranil-a-l cesti b Pogreb So danes ob pol petih po-
pclidtie.
-f- G. Vlado Ktnet-Borgant mornariški porod ' v v šv voju in absolvratu pravnik, je v sredo topo V rte ur::', v Ljubljani. Gosposvetska zes r a s Pokopan bo v petek ob 4 popoldne.
■f Umrli »o v Ljubljani v času od 12. do ta. t. a.: Ivan Biroričar. mehanik, 20 let. Šolska ulica 2. Iran Berčtč. delavec. d-t let, Črau-žei Frauja Ser-šett. vdova žel. nadsorevodcika. T'. Vi.šjvd-ta&ks e. 0; Karal Strt-.Mnger. bivši a--'.kar. V; l-et. Goet-osretska c. tO: Lovrenc Skafic. ooštr.; podaradnik t p.. 75 let. Zalokar-yrv?. tilte« t2; Josopina Jaha. vdova oficiala. S '.ft. V-.-.vv i i a«*, a c. 20 N boinišatci so v istem časti	Iv a a F.p-v. ri-iar. <4 let. Smled-
nik. N( »r.jat -V- uVar. u': : :ju « let. Žeje ori Naklem; fei:ks Pretaar. trsov«. U dni. Lir>:čeva u'. V LjtKV.v.tla Candev. hči py>sestni-ka. J le;-. JaSe .Vn^ela Kisel, slv.rk.aj.i, "O let. Cti.I tx>(ok.	,
N. pi. > mJ
,\falci kronika
Nj. iaarreb«kO» sredajih šolah	dija-
ki)*. V	so	vse «reda;e pre-
»atroaL^e ačeacev. tako. da ;e resno pričelo -ikovart k-Vva prostorov. V .'ditfsbn
ra
Z me>K' f.aiaaz

-	realni faMr^ n«dAkof!j-
«ko d«iko	- O* aa dajati, privatna sredaja
kjla l"«.?- lje-.v''a jes:er pr>atn« ftsnauija d-	E-w'. .i i'.je + •u.-^jčaaske ?oie. tro:e
;-<č t s t-;«.--ikdetnija. V ne te Wte »e ;; . os apisalo a*d ačeaceT in uveak.
cr-.»t:?e šole so t Zagreba j redit;-« kve idmtešiieae v Ittrik wrr»cfeab. Najno .v.Tf^ae '.vt ;e sa ."d<r»fb. da se ecr«.ie ie tr: ; " Ai posk>oj* >a »e je a tgrj-dbo 'Ml .-■-.->'■ ie Dr-.čel-i	ftarUev
ši .rv ki	a po»!opja agraditi ®e-
U." Tla
V E

Zagrebu nvipasla navada, da se ljudje ne prijavljajo več. Zato policija ne more imeti točne evidence, ko ljudje prihajajo jk> razne listine.
if Skrivnosten zločin na morju. V bližini
vasi Vrgulja ua dalmatinskem otoku Molatu so privl nekaj dnevi izvlekli i/, morja truplo neznanega človeka. Iver je obstojal sum. da je utopljenec žrtev kakega skrivnostnega zločina, so oblasti uvedle vsestransko preiskavo. Dasi obdukcija trupla ni mogla ugotoviti znakov nasilja, vendar je slučaj tega utopljenca ostal /a preiskovalne oblasti še vedno zagoneten in skrivnosten. Ugotoviti se je dalo le, da je bilo utopljencu 24 let in da se je liavil najbrže i. intelektualnim delom. Toda po zadnjih Izročilih, ki so prišla iz Zadra, se more z gotovostjo trditi, da je identiteta skrivnostnega utopljenca že zuana. Najbrže gre za madjar-skega inženirja Alfreda Artura Ilaumana. Dan, predno so njegovo truplo izvlekli iz morja. se je peljal iz Lošiuja v Zader s paruikom Norosino«, družbe »Sati Marco<. Mnoge priče so potrdile, da se je Hauman ukrcal v Lošinju na parnik. nihče ga pa ni videl, da bi se izkrcal v Zadru. Ker je nedvomno dokazana identiteta utopljenca, se bodo morale oblasti sedaj jvotruditi, da ugotove, na kak način je našel Hauman na morju siurt.
-Ar Žena zažgala hlev. da bi zgorel mož. Posestnik Stjepan Markovič v Sisku je bil že bolj v letih, bilo mu je l>t let. njegovi ženi pa šele 34. Radi velike razlike v starosti obeli /a-"oncev ta /akon ni bil srečen. Mlada žena ui ljubila starega moža ter si je poiskala ljubimca. čeprav je iuiela z Markovičem troje otrok. Med obema zakoncema je prišlo vsak dan do prepira in celo pretepa. To razmerje se je še poslabšalo, ko je žena zahtevala, da mož prepiše nanjo del posesti s hišo. StjeDan ni hote! o tetu nič vedeti, zakaj bal se je, da bi ga potem žena in njen ljubimec pregnala iz lastne hiše. V nedeljo, dne 13. t. m., je prepir med zakoncema dosegel svoj višek. Stjepan. videč, tla ne bo mogel vzdržati poleg napol divje ženske, je pobegnil v hlev in se zaklenil vanj, upajoč, da l>o tam mogel mirno prebiti noč. Žena sprva ui vedela, kam se je skril njen mož. totla povedali so ji to otroci. Žena je brž zasnovala peklenski načrt ter je zažgala hlev. da bi umorila svojega moža. Ker je bil hlev poln sena in ko uznega listja, se je ogenj brž razširil. V hipu je nastal požar, mestne sirene pa pričele klicati gasilce na ;wmoč. V mestu je nastalo veliko vzuemirjenje. Ljudje so pritekli ter s težavo omejili j>ožar ter rešili iz hleva Stjepana in kravo ki je tudi bila v hlevu. Pri hlevu je /gorel ves gornji del. Policija je uvedla proti ženi preiskavo ter jo bo izročila sodišču.
Nacrobnire. Za moški zbor priredil Franc Marolt. založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vez. velja 20 Din. broš. 16 Din. Pesmarica v obliki žepne izdaje, ki je izšla že v tretjem pre-menjenem nati-m, vsebuje dvajset najlepših na-grobnic naših in tujih skladateljev. N'a koncu so pridejani se responzoriji. ki se odpevajo pri pogrebnem obredu in psalin vmiserere-c. ki se poje pri mrtvaškem sprevodu. Za blifajoči se praznik Vseh svetnikov popoldne ali zvečer na pckopali-ščih po opravljenih molitvah ia rajne žalostir.ke in s pretresljivim petjem fclnfijo nam spomin in vzbujajo pijeteto do r..t<ih mrtvih zati-.- v. sorodnikov in prijateljev. Ts obiraj ie zelo len in hvalevreden. Marsikdo, ki je sicer za n-. -U!ev mlačt n. se bo pa vsaj pri izv?;>nju teh lepih nasrrobnie združil v duhu s pevci in vzdihnil: Večni mir Oospo-i jim daj< .. Prit^rofamo ponovno vsem pevskim društvom to lepo pesmarico, brez katere naj ne bo nobeno, najtoplejše.
6 slovenskih narodnih oesmi v priredbi Zorka Prelovca zi sre<in;i cz. nizki glas s sprem-Ijevantem klavirja je i J' - Od ponedeljka dalje so raj»rt>1 v v ,lugt?slcvar.?t; kriigaral.
Binlite oprezni tndi Vi! čim opazite na kakem članu Vaše rodbine bledo barvo obraza, pomanjkanje teka. slabe živce, pogosti glavo-ool. pomanjkanje spanja, dajte mu takoj Ener-rin. rele.--' >to kina vino. Otrokom tri male. odraslim tri velike žl;ce na dan. V lekarnah in droger >ah ena »Jeklenka ool litra vsebine -U> D.
V mnogih s<inntori:ih se redno daje Ovo-tnaltine za okrepitev zdravja bolnikov in onih. ki jim je potrebno okrepčilo.
Pri odebelelosti naravna >Fr»ni-Josel-
grenči-.a»	pospeši prebavo in napravi
telo vitko. Muogi profesorji jemljejo >Fraai-Josef< vodo kot celo proti odebeleksti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Frsni-Jivsoi-erenčica se dobiva v lekarnah, drosjeri-jah in špecerijskih trgovinah.
».im. .oni -M : ja^atm' m	kv<ih morali tem za
.vsan-sae ~ >.	enotit pc več jmt-.'; oar-i-
leik. V ;.fii »-ti r* sred ti doseara tteTiic aOe-noe- ntc- n.'. kar d«l*i nad gaioctto *<.t.h nakisitnom t^ea«' t «redn;'!k k-■ u V .i rreon. - sudajek-Jski pr\.\b'fm »rej t^ia t
▼ Driiba	>ik llfliki H ir^i-n r
W	OcoiarjaaMj aa ini iaaermt » drscžfei v
Vta•■iC-aJi frOii.Mziae>--4i.-i>: m^išeiaa sok. žap» ^ianži-ia — 'tnsa*. retite rwi — smermi
rent
f l^redbia	srrea. i te; »o« r vve-
p-dj-ir:;-	--aca<	prenelž n-
".inčae *-• n: M*x>ca.c >-;uaj.'.c ^-..-jkm. Ofcra
X lit i ;» i j: astreLila jelena.	jo
n.ipreO nt. rfi«:u 5-inft »r-; cv-sk: porsesn i...-,*ek ao a i'i.fta». .'voja u c>h ' dao »i ci.ii '.o* aa :-f«na. av - otiLka- mii infiiiji
•*• Žita— iška	nnTi&n jr«6 n .-r
,raan' iiu. "C^ra-tak saiceft^ks ptUaje it
e >:ta « ion£rviirt<u * Zagre--u jrfOtvaJot <tamr»aai. T« mz	>e>:
«t irn/Jc. -TvOritr^-mfn tpufa mi iiše i<: .7 -e <;r jo"	!» w r« pr»bimici ir*.
t- nu 7R.ii •• eai ?')i:in.u » tv.b^.i />w prib.-rii-ST";. ia ia.e em auii. VMl 'dan aa "vsu.čne jn_ 'i;n>ic!.(. 'sa nenfitmSaa 3vv-.n:<n:"a t« jtr*;^-i.-, --t.--j.-i T« f i&^HLmi	sate. Itr * • <
ded
Ljubljana
Kaj bo danes 7
Opera: Švanda dudak. B. Ob pol8.
Kino dvor: Junaška desnica.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy
. Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva 20.
Nesreča ne počiva
— Vlak odrezal dahovmiko aoste. V ra-
srebško bolnišnico so predvčerajšnjim prepe- | i • <' i	'■ > > -, Vohim. ka-
teremu je vlak pri Zab-iku odraza! obe logi. Mo>ar je p- <ei na oo.s:«jo v Za boku v rad-ajeai trenutka, tedaj,, ko se je nfctk pričel že Ttimikati Ker je a.» rava! po najaLh orraT- i V1'- v Zagreb, je s.ekel za v?ako.— r-rr Hotel skotiti ns	rade;ert vasona. Vl-k ra fe
povlekel ra seboj. tako. da «o 4-ah«:	;
p-;.-'.e Ofypg t>xl koto viioaa. Na krike da'»T-•vk« ia kov. ki so z': i a I i ta stra-a: o- -or. ie vlak ast.tvt' in d ud-1 v—-V \ ;2T?e!c!t iz-V-':-< •-! r> orepe' •■»' 'rar vi»k v Za-trec Vak tu'i ie po»o^il in zdrobd obe -ori -•'a s-če* ;---> ilo ko!»aa iruz< pa v ztein : - V dv-'-iša:e;	—-x iid--T~iku
i-Tr?"!tira'- obe aoj- Ta traričea »ViJa' fa'ioT- ;
•• t-; - *-' m-, -jr. «.i,"»it;i u-	«.> »a
p-iror gledal' Dubovtj;<ovo st.'~je r* žeto težke.
— WSa o»4wiili«<w aesreeti na sacreb-Ifc ifiri. V sredo porol''3f <•» an-etila v Za-ia Oiei Wka TTuft-<':A[istična» a^^r^^a «4-U?Cn_ vojak T tub. ui- Bi»ee je i motornim k-^sois •odri ra ;!a U letnega	Fraaja Be&ra.
'ci ktd prekor-jčiS cesto. moteeiklist in De-ksOTL*®.:* rta kmtva ".a * -'?ž!r • a::	-ni
jtžefala aa Meh. PrepeljaK « ju * botiisnžee rtaa.e- sek 5eilt.x
■■■■■■■■^■■■■■Kj
Geodetska m G^lts^a Aka^^ijs ...Pr oteso-r A «tlo n« *
SBOGRAD. Braakora Zi. Talefon •£»
'v)-)i"tit! i C''>-'>w. fmin	i-.mr."«-
ri--r« j. -»st Vj cnAnlt«. n-.i ; jdn i" rtiiar • — F'i t* traja I •■» i ; .mr -h hk i i. <»ln m> :.1ilil D' i ir-< i milil r • i -i.- „.. ilm*k-t «!)■•*» '««■ ir* ■--» t -to-tti><-» «« t vtri n Irlv mi it—m JI it i -aj Vti- »TO.rt "t tr •« i.	i f.i .» i fni
'"■■a 'l iC i - .-n V.a m idri M t T ■ijim-i 'rani«-
»M 'M , 1IU< - ' 71» F« V m I	I » \ ' I	,	| , f^P-*
(aju »^»>ATWL..'<TV j fcnarnt
i »•! nI.	T?'; «f'm T*-m
Vodnikov spomenik
Sedaj, ko so ilirske slavnosti že za nami, je vredno še enkrat načeti vprašanje Vodnikovega spomenika. Vsakdo, s količkaj razvitim okusom, ki gre mimo Vodnikovega spomenika, ima občutek, da je položaj, v katerem se nahaja ta spomenik, le nekaj začasnega. Ko so pred dobrimi dvajsetimi leti podrli stari licej za sjiomenikom. je nastal tam prostoren trg, ki so ga takoj zavzele prodajalke živil. Spomenik sam pa je ostal brez primernega ozadja. To se je občutilo zlasti pri sedanjih ilirskih slavtio-stih. Se sreča je bila. da se je magistrat pred leti spomnil in dal odstraniti iz bližine spomenika vse stojnice. Kako bi to neokusno izgledalo te dni, ko bi bile tiste barake še edino ozadje spomenika. Tudi ob delavniških dopol-dnevih ni pogled na ta spomenik, sredi kričečega trga ravno očarujoč in za moža, ki ga spomenik predstavlja, tudi nič častljiv.
Mnogo se je govorilo že o preureditvi Vodnikovega trga in celo. da bo zrastlo ob času na njem veliko r^slopie — novi ljubljanski ma- j gistrat.
Toda do tedaj je še daleč. Ali ne bi že se- I daj kazalo napraviti spomeniku primerno in ; dostojno ozadje? To se pravi, da bi mestna občina dala zasaditi za spomenikom nekaj visokih topolov iu ga tako ločila od trga. sredi katerega spomenik prav gotovo ne spada? Sjvomenik bi s tem mnogo pridobil.
Spomenik sam je dobil sedaj nov okrasek, j Krasen venec iz brona, z liro in svežnjem, iz katerega se dviga prisegajoča roka, darilo francoske republike je dala mestna občina pritr- j diti na spomenik. Venec ima napis: »A Vodnik.« i Na vencu je pritrjena tudi francoska trikolora.
Čas je že, da se poleg drugih sj>omenikov spomnimo enkrat tudi Vodnikovega in da fcn ne pustimo več v sedanjem nemogočem položaju.	—lr—
© Vreme v Ljubljani je bilo včeraj čisto jesensko ter večinoma oblačno. Jutranja temperatura je znašala 9.5° C. najvišja dnevna pa 15.2® C. Veter južni. Barometer 769.8. Tudi v Mariboru so imeli 15° C. v Zssrebu, Belgradu in Skoplju 17° C, v Sarajevu 16" Č, v Splitu 24° C.
© V Švico, r prelepi raj Evrope, bo popeljal g. prof. Mlakar poselnike na prihodnjem prosvetnem večeru, ki bo 18. oktobra ob 8 zvečer v Unionu. Predavanje je opremljeno s prvovrstnim filmom. G. predavatejj je opetovano prepotoval že vso Švico in se povzpel na najvišje vrhove, zato !>o njegovo predavanje gotovo prvovrstno. Predavanje se bo vršilo v dveh oddelkih, t. j. ta petek in prihodnji petek. V prvem predavanju si bomo ogledali mesta, gradove in zgodovino Švice. Ker je predavatelj znan. kot pravi planinski šaljivec, bo gotovo tudi ta večer publika deležna obilo smeha. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. Cene: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, ia dijake 1 Din. Predavanje se konča ob 9.
© Oeskoslnvenska Obee t Lublani. Pržtelskv večer na rozloučenou s našim zaslužnvm členem a predsedou, panem reditelem ChvStalem kond se v sobotu, dne 19. rijna o osme hodine večerni ve Zvezde.
© Lastniki luksiiinih in tovornih avtomobilov ter motornih koles se opozarjajo na razglas mestnega magistrata, ki je bil objavljen v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 2. oktobra t. L štev. 97. stran 748. Po tem razglasu morajo predložiti mestnemu knjigovodstvu tehtnič-ne 1 i-tke svojih vozil najkasneje 14 dni po objavi razglasa v Uradnem listu. Za tovorne avtomobile je predložiti tudi t;?no spričevalo.
© Pri Javni boni dela t Ljubljani je delo c • razpolago: moškim: 8 hlapcem. 3 mizarjem, 30 čevljarjem. 6 zidarjem. 3 tesarjem. 2 pleskar-jem-scboslikarjetn. 1 soda rje. 1 kamnoseku. 2 pe-carskim* pomočnikoma. 5 kleparjem. 100 navadnim delavcem. 1 slaščičarsk-:mn pomočniku. 1 pekovskemu pomočniku, 400 tesačem. I stavb, ključavničarja, 1 steklarskemu pomočniku. 1 sedlar- j skemu pomočniku, 30 rudarjem. 3 krojaškim pomočnikom. 2 krcnarjem. 1 iitosrafu. 3 kravarjem. 1 optikarju. 15 vajencem. — Jensksm : 2 p!e-tiljkama. 2 služkinjama. 2 kme«?kima deklama. 1 , postrežniri. 4 vajeekam.
© Krava v Gruberjevem prekopa. Veliko i sitnost je napravila včeraj na nabrežju Gru- ' berjevega prekopa kfava. ki se je oasla po strmem nabrežju. Na misel ji je orrelo namreč laasti r Gruberjev prekop. Krava je imela sreče zakaj ciadla ni v deroče valove, ki bi jo ;oiovo odnesli, temveč le h kraja, kjer je Toda komaj le dva, tri decimetre globoka. Poklicni j ra.silci ? reševalne postaje so bili seveda tudi | t tem. slučaju poklicani na po'ix>č. Res so se usmilili nesrečne krave in pripravili v?e potreba - '.e-rtre ra rrri za re.Mtev krave. Lestve? Seveda a« zato. da bi krava plezala oo ajih naTzgor. temveč zato. da so gasilci solezali i visokega brega v vodo. Gasilci so privezal? kravo na lestev in io potegniti kvišku aa breg. Kravi ii bilo nič hudega. Od prestanega straha si je k^ria opomogla ter se aato tairoo oasla naprej G.'.s;\" em so >išli domov, seznralt si škornje tu izlivali roic tz ajih ter se jezili nad aetrmnostjo krare. ki jim je povzročila toliko tru-ia.
© Prijet tat kelesa. V Lasa »o to rourUoo na Se hi je prišel ideskar d m i Seli wea'aer. svoje i kolo i>i je austil v veži. Ko se je hotel zopet j odpel: iti. ni bilo k<-"-sa aikjer Naprosil je'za i p«53»ož aolicijo ;a ta jf -aioj -'-.virtala. da je kedo -.-dpelji! deliTec V[ i ;»• da ga ljudje pri tem Tideli. Pofkija je telefonirala o tatri-ond- • - t Nerira': Ti «o na dom o orram-I;enca ni Mv :eactt res a • -"i ukradeno kolo in so tata aretirali ter od*edli t LjoWjaao t sod-a« sapo rs. koio pe uročili pravemu lastniku Ti: je 5*1- Ja-žetnik t tatviaak koles. Zato so
ia pri pr»i tatvini tako hitro ajelL •
? Sev-n a»e •■urin	»rede« tka-
•ieoik bi si t yr>: ,em težit'-"— yr:ote«n oo!'>fo''i
rad aomsiaal 5 iastraftet axni Pouče<rai bj pred-reaičn« jreilai^«.	t ircedaLstr«. soba
štev »5.
v4,ti.i>;>!3.»	m »k* vsilit peb?k l<)biti
pri F t K	vr-jj ,-.v.Vn • »2.
© **!.'"« t L-:V*aa.i.	P»? M.-rem
kr-ft a.i-'"-sf t LinMpa- v^t	a *.a.rp.tt in
zcismv-. prtonai mnis itelje t F	P«irfrflj t
Ljufrljani aa <tar*v r> tS	^rsafikaNi-
tu poprad aa.c« :a i.ioie ia	2ar
upana obleka bo tekom par ur kot nova. Exprcsna likalnica in popravljalnica nam čuvata dragoceno obleko. Otvoritev braolikalnice in popravljalnic« oblek, ki je bila za Ljubljano nujno potrebna, toplo pozdravljamo in vsakomur priporočamo.
© Čevljarska zadrura v Ljubljani vljudno vabi gg. člane, da se v čimvefjem številu udeleže, j>ogreba člana g. Petra Lukasa, ki bo danes iz Ifra-nilnične ulice 6 k Sv. Križu. — NačeMvo.
Plesnim družbam in družabnim klubom se naznanja, da je hotel Union t Ljubljani prinv dil tretjo malo dTorano-verando za ple«e in zabavne večere in da so dvorane ob nekaterih večerih Se proste. Interesenti naj se blagovolijo oglasiti v pLsarni hotela.
Res Uotero blago
za jesenske in zimske obleke, suknje ter perilo dobite najugodnejše pri OblOClInlCl 20 Slovenll« - HuDllanO Miklošičeva
cesta 7. — Državni uradniki s predložitvijo legitimacije dobijo ugodne plačilne pogoje.
Maribor
Obmejni promet preko Maribora
kaže v preteklem mesecu sledečo sliko: V celoti je odpotovalo preko Maribora 16.311 oseb in sicer 6409 v notranjost kraljevine, 5721 v Avstrijo, 34 t Bolgarijo, 9 v Grčijo, 30 v Anglijo, 82 v Italijo, 51 v Madjarsko, 1145 v Nemčijo, 270 v Poljsko, 330 v Romunijo, 2 v Turčijo, 6 v Francijo, 2363 v Češkoslovaško, 30 v Švico, 82 pa v razne druge države. Pripotovalo je v Maribor iz notranjosti države 5163 oseb, iz Amerike 22, Albanije 3, Avstrije 4806, Bolgarije 3, Grčije 3, Anglije 33, Italije 113, Madjerske 49, Nemčije 1413, Poljske 243, Romunije 20, Rusije 3, Turčije 2, Francije 4, Češkoslovaške 1828, Švice 31. iz raznih drugih držav 125 — skupno je torej pripotovalo v Maribor 13.549 potnikov. Kakor običajno so tudi v preteklem mesecu v obmejnem pripotovalnem kakor odpotoval-nem prometu na prvih mestih Avstrija. Češkoslovaška in Nemčija. V celoti je torej potovalo preko naše obdravske prestolice v preteklem mesecu 30.160 potnikov, kar dokazuje, da postaja Maribor
eno najmočnejših naših tujsko-prometnih središč. •
G Gradbeno gibanje. Na torkovi seji Mestnega sveta so dobili gradbeno dovoljenje: Mariborska tekstilna tvornica. gradnja skladišča v Mother-jevi ulici; Anton Serberič, gradnja vodnjaka v Bet navski 13; Mestno električno podjetje, postavitev reklamnih kioskov z električno uro:' Anton Škrofcer, gradnja pritlične stanovanjske hiše v Primorski ulici; Avgust Čopič, gradnja r-iogaraie v Vrbancvi 12; Ivan Kos. gradnja skladišča v Cvetlični 11; Ivan Kra jnc. gradfca pritlične stanovanjske hiše v Mejni 9; Marija Riedl. gradiaa aviogaraie Ob žekznki 14; Josip Haarkh. gradba prit ične stanovanjske hiše na Betnavsid cesti. — Uporabao dovoljenje so dobili: Josip Govedič, gradba skladišča v Prešernovi 10; Alojzij Piščanec, gradba skladišča ob Državni cesti; Ferdo Kočevar, gradba skkdišča na Bet navski cesti; Hanibal Pistor. gradba skladišča v Mlinski 11-; Mestna občina, gradča zasilnih stanovanj; Anton Obreza, gradba stanovanjske hiše v Delavski 28; Florijan Batistič. gradnja ari-lične stanovanjske hiše v Primorski ulici 3; Ludovik Rot ner. gradba stanovanjske vile v Kosarj-evi 36; VUrtin .Medvešček. gradba stanovanjske hiše v Kose kega 2S. — Gradbeno ia uporabno dovoijeme: gradba avvočakainice ca Glasnem trgu.
C Čarobne narava« krasc:; Švice prikazuj« ntameniti pokrajinski film V raju Evrcne«, ki pred'.ji.t drevi ob 15.43 in 20.140 v nikaišnjem trai-onskem kinu. S predvajanjem tilnu je združeno predavanje naše« vek planin.a ter še^iivega planinske ga predavatelja prof. J. Mlakarja." Pri obeh predstavah sodeluje moški pevski zbor, ki zapoje več planinskih pesmi. Cene sedežev od d do 10 Uin. Ker so posnetki slik imVitio j\>srečeu\ iti ker je al-avnost prof. Mlakarjevih predavati s -k-š-v :rit-na. je pričakuje številna t-de!e>bd od s »ni ■■ .»ti-borskega občinstva, z.asti pa .-d stran naših Na-ciace-,^
□	Izredna seja tresraega občieske^ sveta se
rrii v če i nek .4. t. m. ob v imtu pomkMi-tuci. Na dnevnem redu je razprava o uvrentai a užitnim.
□	Zaaimive števi'Ve r delovnega rr^a Po po-ročsei. ki ga te sestavna tukasa.a ix>r;a vica. se je prijavilo v teleti ku 1c'1s skuvx> d'r; nv.-vsel-aih moči. dočiu-. .< b;o prosti h >jttv k-vv sk-etri: mest- l s-ešaih posfeck-.air ie bilo .vi'.;, •.: k a - rc za ^vkv.tčno vožao ;e diio •..-danih .v 17 v skt.cai vred-cs - t:s <rS.-0 t - Ay<sov.	.« v o.,' je preje! urad cc \»!.t' tvt e sk-j-nsov en-roma potofcl. na '.vd vrah se je tjpueiio. brez-poselmm v «eku leta ! skt • w o?.542 d aa ev, ia sicer u N aed vrab VT.^4': l> i. aa - z :h cd-d di" aa fv v.alir ■ -a r-.n. skupc,o -e do-b'v> podporo "-40 oseb. vk^im e btv vloier h 500 prošenj pod vto. nje te š .-vitke, v jifc mamo t: ravno jestavl-e^k-« poročila, jo-karu jejo veiUo sov-tltv ki se vrši preko eu-kajšaje podruir iee ivrr* vkla
Zaseba: nameščenei so iraefi v io e' zvečer prt H»a»widtuu Jvve	o sja :e otw-,r3 ttitktk tufajšnio attaa'zaciie zasebnih ia trga*-
nauwščettof\ i Pete t« s pojdtavo.r, 'a .--:ku Delavske	v l-ubl .t • I l nrtiim -a-.
• »a Jugotslv>vattske mw raseb»'b tMt"e-'-di-,<ev 1 Cclmtti* u Zagieča O tevujji sooiadze :a.vo.'od>:z
ictmi
ilM Z ODPRTIMI OČMI
it- roman francosko mladenke, pride / dežele v Pariz.
?oman je spisal francoski pisatelj i^icrrc I'Krmile, od knlerefja imamo Slovenci Itidi mnogo čilono povesi: »Zrna /. /oprlimi očmi«.
Spori
»2ena /. odprtimi očmi« /nt ne i/hnjnti 23. I. m. v »Slovencu«
m
a posebnim oziram na zasebne nameščence je najprej razpravljal F. Uratnik, ki »e jc dotaknil stanja aocialnc zakonodaje pred vojno ter njenega razvoja v naSi državi v povojni dobi. Vsaka revizija soc. »konodaje pri nas bi mogla pomeniti samo poslabšanje. Tudi je omenil vprašanje vajencev, katerih itevilo vscIkjIj narašča; radi tega se v smislu novega načrta predvideva večje število pomočnikov in manjše število mojstrov. Razpravljal je še o kolektivni pogodbi ter posredovanju v mezdnih sporih, nagla-iujoč ob zaključku govora iiotrebo močne organizacije, ki je edino jamstvo za zboljšanje položaja priv. nameščencev. Drugi govornik Colner je zlasti poudarjal potrebo pog'obitve in okrepitve organizacije, ki n. pr. v Bosni in Srbiji sploh ne obstoja. Ob zaključku jc še g. 1'etejan sporočil, da je tukajšnji trgovski g remi j odklonil predlog kolektivne trgovske pogodbe.
□	Edinstvena jedilna buča je razstavljena pri tukajšnji tvrdki M. Berdajs na Grajskem trgu. Dolga je 1.10 m, telita pa preko 40 kg. Buča, ki je vrste »Vcgetable Marrovv«, je zrastla na posestvu g. Ignacija Frasa v lelenčah pri Pesnici.
□	Smrtna kosa. Preminul ie v tukajšnji bolnici 26 letni skladiščni delavec drž. žel. Karal Arpenšek. Pogreb bo danes ob pol 16.
□	Siajališča avtoizvoščkov. V smislu prošnje tukajšnje Obrtne zadruge izvoščkov je določil Mestni svet sledeča stajališča za avtoizvoščke: Pred hišo ob Aleksandrovi cesti 3 bo odslej stajališče samo za troje avtoizvoščkov. ravno tako na Glavnem trgu pred Veliko kavarno. Na Trgu Svobode pa ne bodo smeli stati avtoizvoščki preko vogla ob Grajskem trgu. Prostor, določen za stajališče ob Aleksandrovi cesti, se bo asfaltiral oziroma tlakoval in bo tukaj stajališče za pet izvoščkov, ki si bodo morali v smislu sklepa Mestnega sveta nabaviti lastno briz-galno za čiščenje in snaženje omenjenega prostora pred Scherbaumovo hišo.
□	V Maribor sta premeščena suplent dr. Vlad-ko Pregrad, ki je doslej služboval v Mostarju, in pa honorarni suplent Vladislav Gustinčič, ki je doslej ilužboval na Krku.
IZadio Maribor
Aleksandrova cesta 6
Je naie nod/et/ei Zahtevajte ponudbo, bogata zaloga — solidna postrežba. Ne boste z nobenim raa/oaparatom L/ubl/ane bol/ie oos/uiaii, kakor z našim izdelkom.
Državno prvenstvo v rokoborki.
Letos se v Ljubljani prvič vršt državno prvenstvo v grSko-rlmski rokoborbi. Celotni angažma prireditve je poverjen SK Iliriji. Tekmovanje se bo vrfiilo 0. in 10. novembra v veliki dvorani IIni-
ona. Nastopijo najboljši jugoslovanski atleti. *
Oimnastične večere za starejše gospode vpelje tedensko enkrat SK Ilirija pod strokovnja-škitn vodstvom absolventa berlinske visoke šole za gimnastiko. Interesenti se naprošajo, da prigla-se svojo naslove na SK Ilirijo, kavarna Evropa. Telovadni večeri se bodo vršili v telovadnici Tehnične srednje šole. Gimnaslične vaje imajo predvsem namen ohraniti svežost, zvišati e.laslicileti in potom pravilnega dihanja izboljšati spanje in povečati dela/možnost.
Po možnosti, oziroma ako bo zadostno intere-sentin), se vpeljejo enaki večeri tudi za dame.
Službeno iz LHPa. Seja upravnega odbora bo danes z.večer ob '20 v domskem salonu kavarne Emona. — Tajnica.
Nogometna tekma. V nedeljo se je vršila nogometna tekma med SK Dijaški dom in SK Jadro, ki je končala ti : 1 v prid SK Dijaški dom.
SK Tržič obvešča tem potom svoje Članstvo kakor tudi prijatelje plesa, da otvori v zimski sezoni plesno šolo pod strokovnim vodstvom. Pred-sestauek se vrši 17. t. m. ob pol 9 v kavarni Lončar. Podrobnosti so razvidne na klubovi deski. — SK Tržič.__
Hohiis Po^iis in Vaš radio-nparat, Vam nudi za 100°/„ boljši sprejem. Zakaj neki? Ni nikakačarovnija. Vporabljajte samo TiMgsraitn-Bnrlum cevi.
Kmetijska razstava v Novem mestu
Radio
Celie
SPORED PROSVETNIH VEČEROV V LETU 1829/30.
21. oktobra 1929: Panevropsko gibanje. Predavatelj: dr. Janez Ahčin. — 28. oktobra 1929: Celjski graf je. Predavatelj: dr. Fran Kovačič, profesor bogoslovja lit znani zgodovinar iz Maribora.
9. novembra 1929: Večer koroške narodne pesmi. Predava o značaju koroške narodne pesmi Vinko Zvvitter iz Celovca. Koroške narodne pesmi izvaja moški zbor iz Koroškega. — 18. novembra 1929: Umetnostni spomeniki Celja in okolice. Predavatelj: umetnostni zgodovinar Marjan Marolt, — 25. novembra 1929: Eno leto Radio — Ljubljana. Predavatelj: glavni tajnik ljubljanske Prosvetne tveze Vinko Zot.
2.	decembra 1929: Recitacijski večer Svoja dela recitirajo: pisatelj Fr. Sal. Finžgar in pesnika dr. Joža Pogačnik in dr. Anton Vodnik. — 9. decembra 1929: Svetovaclavski dnevi v Pragi. Predavatelj: župnik Jernej Hafner. — 16. decembra 1929: Arhitekt Plečnik doma in v tujini. Predavatelj: konservator dr. Fran Štele. — 2S. decembra 1929: Človek v prazgodovini. Predavatelj: profesor Srečko Brodar.
C. januarja 1930: Antoin Martin Slomšek. Predavatelj: lavantinski pomožni škof prevzv. dr. Ivan Tomažič. — 13. Januarja 1930: V Egipt in na goro Sinaj. Predavatelj: prelat univ. prof. dr. Mateja Slavič — 20. januarja 1930: Naše morje. Predavatelj: profesor dr. Valter Bohinjec. — 27. januarja 15X10: Lurd in njegovi čudeži. Predavatelj: trni v profesor dr. Lambert Ehrlich.
3.	februarja 1930: Gledaližče v misijonskih deželah. Predavatelj: prosvetni tajnik Ivo PerŠuh.
—	10. februarja 1930: Večer >Slovenske straže«.
—	narodnih manjšinah predava glavni tajnik ^Slovenske Straže« David Doktorič. — 17. februarja 1929: Zona v luči zgodovine. Predavatelj: pater dr. Roman Tominec. — 24. februarja 1930: Večer slovenske narodne pesmi. Predavatelj: umetnostni Bgodovinar In glasbeni kritik dr. Stanko Vurnik.
3 marca 1900: Prstor večer. Predavatelj: hu-mortslifinl pisatelj dr. Fran Milčinski. — 10. marca 1030: Oberammorgau In njegove pasijonske igre. Predavatelj: glavni tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani Vinko Zor. — 17. marca 1980: Novejša slovenska cerkveno glasba. Predavatelj: skladatelj slolnl kanonik dr. Fran Kimovec. — 28. marca J930: Mal«rlii*kl dan. O predmetu »Materinstvo Valollllkfl žeti i«: predavatelj pesnik Silvin Sar-denko.
Ve/1 na prosvrvtnib večerov se bo vrs<ila v t'-1'/ vadn i dvora,nI Orlovskega doma v Samostanski iillel. Izjeme bodo pravočasno objavljene po časo-•«i. u. NHkatorl večeri so namreč zamišljeni v obliki /en ili akademij, za katere bt bila omenjena telovadna dvorana premajhna. Vstopnice se dobivajo najmanj 5 dni pred dotičnlm večerom v pisarni 1'ronvelnega lajnIMva na Cankarjevi cesti 4. Po-h-U predavanja, Iti bo skoro redoma opremljeno s al(h,ptll<iiitml slikami, filmi In drugimi ponazorili, bodo nn programu vsakega večera ie recitacije, f/hmlia, p«!|c, gledalski prizori Itd. Katolllko pro. n vel no dniRtvo kol prireditelj prosvetnih večerov 1.1, al-nfialn Izvesti ve« program, kakor ga objavil,,...... Vendar si prldrfujn program po potrebi
ppi eilKMiiiil odnoKiK' Hi' okrniifetU.
Programi Radio-Ljubljana t
Četrtek, 17. okt.: 12.30 Reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert radio-orkestra. 18.30 Angleščina, poučuje ga. E. Orthaber. 19 Slike iz mraveljskega življenja, prol. Pengov. 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih dogodkov. 20 Koncert godbe Dravske divizije. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert radio-orkestra.
Drugi programi i
Četrtek 17. oktobra.
Belgrad: 20 Radio-kvartet. — 21.05 Čas, časopisne vesti. — 21.20 Prenos plesnih komadov. — Zagreb: 17.30 Skandinavska glasba. — 19.80 Prenos opere iz Ljubljane. — Budapest: 16 Pestra ura. — 17.40 Lahka glasba. — 20.15 Galakoncert ob priliki 80 letnice smrti Chopina. — 21.50 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 15.15 Pravljice. — 16 Popoldanski koncert. — 19.30 Prenos iz državne opere: »Iphigenie in Aulis«. — Milan: 17 Radio-koncert. — 20.80 Prenos Pucoinijeve opere: :>Suor Angelica«. — Praga: 20 V. Skoch: Naša ertara mati, drama. — Langenberg: 17.35 Popoldanski koncert. — 20 Večerna glasba radio-orkestra. — 21 Vokalna glasba. — Rim: 17.80 Popoldanski koncert. — 21.02 Simfonični koncert. — Berlin: 16.30 Radio-orkester. — 18.50 Po Španiji in Maroku (predavanje). — 20 Radio-drama. — Katovioe: 16.15 Ura za deco. — 17.45 Koncert solistov. — Totiloiise: 18 Plesna glasba — 19 Havajska kitara. — 19.30 Plesna glasba. — 20.45 Odlomki iz komičnih oper. — Stuttgart: 16.15 Radio-orkester. —■ 18.15 Cosima VVagner kot pisateljica (predavanje). — 20 »Donaumonk 6 slik od E. W. MOller. — 21.15 Koncert filharmonije. — Torino: 17 Koncert radio-kvinteta. — 19.15 Gramofonske plošče. — 20.30 Prenos opere iz Milana. — M. Ostrava: 16.30 Radio-orkester. — 19.05 Koncert. — 22 Prenos is Proge, nato gramofonske plošče.
Ljubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 2(1 zvečer.
Četrtek, 17. oktobra: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK.
Izven.
Petek, 18. oktobra: Zaprto.
Sobota. 19. oktobra: GROR NEZNANEGA VOJAKA. premljora. Red C.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer.
Četrtek, 17. oktobra: ŠVANDA DUDAK. Red B. Petek, 18. oktobra: Zaprto.
Sobota, 19. oktobra: MAM'ZEL LE NITOUCHE. Tzv.
Marihisrshft gledališče
Četrtek, 17. oktobra ob 20. uri: CERKVENA MIŠ
Ab. C. Kuponi. Petek, 18. oktobra: Zaprto. Sobota, 19.oktobra ob 20: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Ab B. Kuponi. Nedelja, 20.oktobra ob 20: ŽUPAN STILMOND-
SK1. Kuponi.
Ljudski oder v Ljubljani
Calderon de Ia Barca, svetovno znani španski pisatelj, čigar dela so povsod dosegla ogromen uspeh, je avtor izvrstne veseloigre »Dama-škrat ali Zaljubljeni vitezi«, ki jo uprizori Ljudski oder v nedeljo 20. oktobru ob pol osmih zvečer v Ljudskem domu. Ljubezen, čast in meč so glavne poteze romantičnega pota treh zaljubljenih vitezov. Z ozirom na veliko zanimanje se prične predprodaja vstopnic že danes v Ljudskem domu I. nadstropje, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo.
Orel
Šentpeterski Orel-Ljubljann. Čast in zavednost šentpeterskegu Orla zahtevata, da se vsakdo udeleži današnje telovadbe. Prekoračimo število trideset. Program telovadbe je pester in bogat (vrši se tudi nočni tek). V6i bratje naj prinesejo s seboj športne hlačke in copate. Bop živil — Brat Matija.
Cerkveni vestnih
Sv. misijon v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Ljubljani. Obhajal se bo od četrtka 17. oktobra do nedelje 27. oktobra po sledečem sporedu: Začetek misiiona danes ob 7 zvečer (Pridi sv. Duh in uvodni govor). — Ob delavnikih bo vsak dan ob 6 zjutraj misijonski govor in sv. maša z blagoslovom in ob 7 zvečer rožni-venska pobožnost, nato ob pol osmih misijonska pridiga. — Ob nedeljah Ik> oh 7 zjutraj sv. maša z blnscoslovom in misijonska pridiga: ob 10 misijonska pridiga in sv. innša s petjem: ob 5 popoldne misijonski govor in litanije z blagoslovom.
»Videl in aranžiral sem že mnogo kmetijskih razstav, toda tako vsestransko popolne, za širšo javnost, neposredno za našo vas in za našega kmeta prikrojene razstave — moram priznati odkrito — še ni bilo v Sloveniji. To je prva razstava izrazito kmetijsko-po učnega značaja v Sloveniji in — ona je uspešnejša, kakor sto predavanji«, je navdušeno poudaril pri svojem odhodu ravnatelj Kmetijske družbe ing. Lah. In vsak obiskovalec, kmet ali meščan je imel o razstavi samo eno mnenje: Krasuo ie, nepričakovano lepo! Prisluhnil sem razgovorom kmetovalcev in slišal sem iz skupine ljudi prostodušno, odkritosrčno priznanje: »Take razstave še ni bilo na Dolenjskem!« Prisedem tudi v gostilni ineognito družbi intelegentov-uradnikov in poslušam kako se menijo: »Zelo se je zboljšala kmetijska šola zadnji čas. Koliko popravil se je že izvršilo in — ste bili danes na kmetijski razstavi? Kaj takega še ni bilo na Grmu! In nove stavbe, ste videli? Da, veliko je napravila samouprava in dr. Česnik ima velike zasluge za okraj!«
Tako je sodilo iu razpravljalo ljudstvo o kmetijski razstavi. Kmetijska šola je bila v nedeljo in v ponedeljek naravnost oblegana od obiskovalcev. Ko na velikem semnju, na veliki narodni slavnosti, je izgledalo te dni na Grmu. Samo v nedeljo je obiskalo razstavo nad 3000 ljudi, nevštevši različne šole. V ponedeljek pa so obiskali razstavo tudi zastopniki župnih uradov ler osnovne in kmetijsko -nadaljevalne šole iz vse Dolenjske. Na splošno željo se je morala razstava podaljšati do vključno torka.
Ob vhodu k razstavi je vsakega posetnika najprej presenetil pogled v cvetlično sobo. V prvem hodniku je prikazovala tvrdka za apneni dušik v Rušali v obliki male kino predstave zelo nazorne poskuse z umetnimi gnojili. V drugem hodniku pa je pričcia kmetijska razstava v pravem pomenu besede. Aranžirana je bila tako, da se je na enem mestu videlo vse, kar pridela naš kmetovalec: žito v klasju in zrnju, krompir, pesa, sadje in grozdje itd. In ena skupina se je vrstila za drugo. Saj je razstavilo nad 350 kmetovalcev, grajščin in tudi manjših posestnikov.
V prvi sobi je povzročila predvsem splošno občudovanje posebno okusno aranžirani razstavni oddelek lekarnarja Bergamana v Novem mestu, potem razstava samostana Pleterje z velikansko peso, orjaškimi bučami in prvovrstnim sadjem. Prav lepe so bile tudi skupine grajščine Otočec,- Hmeljnika, Ulma in Langerja. V drugi sobi je zgradila Čebelarska podružnica svoj »Medeni dotn«, v katerem niso razstavili čebelarji samo vse njihove zanimivosti, ampak sta gg. Puš in Lilija postregla tudi z izvrstno medico in s finim medenim pecivom. V tretji, četrti in peti dvorani pa je bilo v resnici vse, kar naš poljedelec, sadjar, vrtnar in vinogradnik pridela, kako pridela in kako bi moral pridelati.
Zelo je zanimal ljudstvo amerikanski način vlaganja sadja. Razun naših dolenjskih kmetovalcev iu grajščin so razstavili v posebnih, prav okusno aranžiranih oddelkih vse svoje blago in izdelke Go-
spodinjska šola v šmihelu, Gospodinjska šola na Mali Loki in Kmetijska šola na Grmu s krasnim napisom, sestavljenim iz samih rdečih in belih jabolk in velikanskim, 75 kg težkim, umetno sestavljenim grozdom, ki je povzročil pozornost in obču-aovanje vseh obiskovalcev. Izmea kmečkih razstavnih skupin je najbolj ugajala skupina g. Želrana iz Gotne vasi, župana Bevca iz št. Petra, g. Košaka iz Novega mesta, g. Bevca iz Kija in župana Salija iz Prečne.
Prostrano dvorišče kmetijske šole pa je bilo natrpano polno kmetijskih strojev in orodja. Posebno mladini in našim »malim ljudem« pa so ugajale številne kletke z domačimi kunci, katere so razstavili dolenjski kunčerejci pod vodstvom zdravnika g. dr. Jenka.
V nedeljo in ponedeljek so vso dobo razstave razkazovali, razlagali in predavali posameznim skupinam obiskovalcev: ravnatelj ing. Podgornik o poljedelstvu in kmetijskih strojih, ing. Kotlovšek o poljedelstvu, vrtnarstvu in sadjarskih zadrugah, kmetijski nadzornik Wernig o kmetijskem poizkus-nem delu in tozadevnih uspehih in strokovni učitelj Flego o sadjarstvu in vinogradništvu.
Razstavo je otvoril v soboto 12. t. m. ob 11 dopoldne v imenu kmetijskega ministrstva g. kmet. svetnik Trampuž, v imenu razstavnega odbora pa g. ravnatelj kmetijske šole ing. Podgornik. Otvoritvi je prisostvoval okr. načelnik g. vladni svetnik Kaki, g. prost Čerin, g. prvi drž. pravdnik Barle, g. gimnazijski direktor Alasel in mnogi drugi zastopniki drž. uradov in korporacij v Novem mestu in okolici. Oblastno samoupravo je zastopal g. ing. Skubic. Razstavo so s svojim obiskom počastili tudi: dvor. svetnik Šuklje, komisar obl. samouprave dr. Natlačen, minister n. r. Sušnik, vseučiliški profesor dr. Luknian, višji kletarski nadzornik Gom-bač, ravnatelj Kmetijske družbe ing. l.ah in mnoge druge odlične osebnosti. Razstavo sta ocenili dve ocenjevalni komisiji: ena za poljedelstvo, druga za sadjarstvo, vrtnarstvo in vinarstvo. Obstojali sta iz kmetijskih strokovnjakov — med niimi kmetijski svetnik Trampuž in ravnatelj Kmetijske družbe ing. Lah — in kmetovalcev novomeškega sreza. Komisiji sta dodelili: 8 zlatih diplom, 17 srebrnih diplom, 24 prvih, 36 drugih in 56 tretjih nagrad. Za nagrade razstavljalcev je naklonilo kmetijsko ministrstvo Din 20.000 Din, za stroške prireditve je prispevala oblastna uprava 20.000 Din, brez katere podpore bi ne bilo mogoče aranžirati razstave v tako lepem in velikem obsegu.
Razstava, edina te vrste v Sloveniji, ne samo kmetijska, ampak predvsem kmečka razstava j« torej nad vse pričakovanje dobro uspela. Mero dajni gospodje in strokovnjaki in zastopniki vel. župana, samouprave in Kmetijske družbe so izrazili željo, da bi se take, za napredek kmetijstva toli važne m uspešne razstave prirejale v bodoče po vseh okrajih Slovenije. Obilni trud in delo razstavnega odbora pa sta našla najlepše plačilo in priznanje v krasno uspeli razstavi.
PODRUŽNICA POŠTNE HRANILNICE V LJUBLJANI se preseli v soboto 19. oktobra L I. v svojo novo palačo na Aleksandrovi cesti. Radi selitve bodo vsi njeni oddelki (tudi blagajna).na ta dan poslovali za stranke samo do 12. ure. Od ponedeljka 21. oktobra
dalje bo poslovala podružnica v novem poslopju.
*
Vpisi v trgovinski register: Stara lekarna pri *0rlu«, Mr. ph. Tonfič Ivo, Celje; Anton La-pajne, trgovina z galant. blagom, Krško; Jerkman Franjo, tovarna usnja v Laškem; Menard Luka, »Buddlia Import čaja«, Ljubljana; Vlah Milan, trg. z vinom na deb., Log pri Brezovici (pp. Remškar Ivan); Žerjav Anton, trg. z alkoh. pijačami na debelo, Šmartno pri Slovenjgradcu; Ciuha Josip, konces. mestni stavbenik, Trbovlje; Ivan Grosek, trgovina z meš. blagom in dež. pridelki, Trebnje; Radionica kemikalij >Garka<, Turšnek Franc, Ce-lje-okolica (Zavodna).
Destilacija lesa d. d., Zagreb je na občnem zboru izpremenila naslov v »Angl. jugosl. destilacija lesa« in v upravo sta bila izbrana še dva zastopnika angl. kapitala. Predsednik je postal dr. Br. Pliverič, gl. ravnatelj Praštedione.
Borza
Dne 16. okt. 1929.
DENAR
V deviznih tečajih so bile le neznatne izpre-membe. Do zaključka je prišlo le v devizah Dunaj in Praga, ki je popustila. Promet je bil slab.
Ljubljana (v oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2280.50 bi. Berlin 1352.— bi. Bruselj 791.23 j bi. Budimpešta 989.36 bi. Curih 1095.90 bi. Dunaj 795.50—798.50 (797.—) London 275.38 ^bl. Newyork I 56.565 bi. Pariz 222.71 bi. Praga 167.38-163.18 (167.78) Trst 296.71 bi.
Zagreb. Amsterdam 2280.50 bi., Berlin 1350.50 do 1353.50 Budimpešta 988.36 — 991.36, Curih : 1094.40—1097.40, Dunaj 795.50—798.50. London 1 275.48 — 276.28, Newyork 56.165 — 56.665. Pariz 221.61-223.61, Praga' 167.38-168.18, Trst 295.59 ■ do 297.59.
Bel«rad. Amsterdam 22.7750—22.8350, Berlin i 1350.5—1353.5. Budimpešta 988.36-991.36, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 795.50 —798.50. London ! 275.48—276.28, Newyork 56.465 — 56.665, Pariz ; i 221.71—223.71, Praga 167.38—168.18, Trst 295.71 l do 297.71.
Curih. Belgrad 9.1255. Berlin 123.38, Bu- ! dimpešta 90.275, Bukarešt 3.07875. Dunaj 72.65, : London 25.17, Madrid 74, Nev,york 517.125, Pariz, i 20.32, Praga 15.3175, Sofija 3.7475, Trst 27.07, Var- i šava 58.025.
VREDNOSTNI PAPIRJI
LjuUiana. Vojna škoda 430 bi.. Celjska pos. 170, Ljublj. kred. 123 dem, Praštediona 872.50, | Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250-260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 417—418 (415), kasa 416-417 (416), termini: X. 416 den., 7% inv. pos. 84.75—85.50 (85), agrari 53.50- 54.50, Bančni pap.: Union 202—203, Poljo 16—17, Hrv. 50 den., Kred. 93 den, Jugo 81.50—84. Lj. Kr. 123 den., Nar. 8200, Prašted. 872.50—882.50, Srpska 156 den.. Zem. 125-180 (125), Obrtna 36 den., Etno 164 den., Katoliška 82 den. — Industr. pap.: Guttm&nn 185—190, Slavonia 125-140, Slaveks 96 do 100, Danica 120 bi., Drava 375 bi., Šečerana 410 do 415 (415-410), Osj. ijev. 210-215 (210). Brod. vag. 130 den., Union 137.50-145. Isis 21.50-24. Ragusea 420— 480, Trbovlje 465—480. Vevče 132 <ten., Nar. šum. 40-45, Piv. Sar. 205 bi.. Nar. mlin. 20 den., Jadranska 500. Oceania 195 bi.
Belgrad. Narodna banka 8220, 7% inv. pos. 84.75-86. agrari 53.25-54.50. vojna škoda prompt 419.50 -420.50 (240), XII. 423- 428.50. Tendenca slabša.
Dunaj. Don. sav. jadr. 84. Wiener Bankve-rein 21.75, Creditanstalt 53.55. Escompteges. 173.50, Union 24.75. Ruše 30.50, Mundus 177.50. Alpine 38.15. Trboveljsko 58,25. Kranj. i"d. 39.75, Leykam
696, Riuia Mur«ny 111.72.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 3 vagoni sečenic, 2 dopjona bordonalov, 1 vagon brodarskega poda in 1 vagon Jelševih plohov, skupaj 7 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
žit«
Pod vplivom nekoliko čvrsteiše tendence na čikaški borzi ter radi zelo intenzivne izvozne kupčije za pšenico in koruzo (umetno sušeno), so danes cene tema predmetoma nategnile. Umetno sušena koruza je skoro brez ponudbe, kajti prodajalci so domala razprodani v tem predmetu. Zaključujejo se večje postavke času primerno suhe koruze za Italijo za december-januar na osnovi 177 Postojna tranzlto. — Pšenica spodnjebačka. ki sedaj konvenira za vagonski eksport v Bolgarijo, no-tira 200 Din nakladalna postaja. — Gornjebačka velja istotoliko, na posameznih postajah se dobi še po 197.50. — V ostalih predmetih ni sprememb Kupčija s pšenično moko je zelo zanemarjena.
V Ljubljani so notacne neizpremenjene
Novi Sad. Pšenica bč. 192.50—197.50. bn. Ia dja »Tiszac 205—210, bn. ladja ^Dunav« 200-205. Ostalo nespremenjeno. Tendenca nespremenjena Promet: 64 v. pšenice, 1 ovsa. 27 koruze, 1 ječmena, 4 moke, 2 otrobov.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: okt 22.85—22.52, zaklj. 22.50—22.52, marec 24.95 do 24.76, zaklj. 24.75—24.76, maj 25.70-25.54. zaklj. 25.44—25.45; rž: okt. 16.70—16.60. zaklj. 16.40 do 16.45, marec 19.10—18.75, zaklj. 18.74-18.75; ko ruza: maj 17.80—17.52, zaklj. 17.51—17.52.
Živina
Ljubljanski sejem. 16. oktobra 1929. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 176 (42) konj, 66 (35) volov. 61 (26) krav, 29 (15) telet, 186 (182) prašičkov za rejo. Nekaj konj se je kupilo tudi za Italijo. Cene so ostale neizpremenjene kakor sledi: voli I. 10.50 Din, II. 9.50, III. 8.50; krave debele 5.50—7.50, klobasarice 4 do 5; teleta 14—15 Din (vse za kg žive teže); konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 7019 pršutarjev in 4982 špeharjev. Iz Jugoslavije 395 pršutarjev in 2284 špeharjev. Cene: Špeharji najboljši 2.10, I. 2—2.05, II. 1.90—1.95, kmetski 1.95—2.10, pršutarji najboljši 2.70. ostali 2.30 do 2.60. Špeharji so bili za 10 grošev cenejši kakor prejšnji teden, za pršutarje pa je ostala cena ne spremenjena.
Hmelj
NBrnberg. 16. okt. (Tel. >Slov.«) Na trg Je bilo danes pripeljanih 200 bal hmelja. Povpraševanja je bilo dosti. Prodanih je bilo skupaj 250 baL Dosegle so se cene: m wiirtemberški hmelj kakor tudi za gorski hmelj 50—55 mark, za haller-tauski pa 60 — 85 mark. Za tranzitni hmelj ni bilo nobene kupčije. Razpoloženje in cene nespremenjene.
» , -
- ~ S,:;:; , ; „W , « - .	:
■ffisisteiš"	. .mm

iiPiifitrUhniii
* !
•V " ---i;	- O
Greiisvvaldski Oje, otoček juinovzhodno od Rujane, kjer bodo IV. t. m. izstreliti raketo v vsemirje. Na otoku se nahaja na severni strani samo svetilnik in na jugu par hiš, tako da je nevarnost za
ljudi in zgradbe skrajno majhna.
Skrivnostni morilec v Diisseldorfu
V 8 mesecih 15 žrtev — Vse mesto v strahu
lasom napadel neko žensko, jo vrgel na tla in jo začel daviti. Ženska se je pa tako krepko branila, da jo je napadalec pustil in zbežal. Dva dni nato je bilo na enak način napadeno mlado dekle, ki je pa še moglo klicati na pontoč in je napadalec, ko so prihiteli ljudje, zbežal in pustil tudi vrvico. Nato je policija aretirala Johanna Staussberga — s kakršnim uspehom, že vemo.
Čez tri mesece, dne 3. julija so našli v nekem hotelu umorjeno 35 letno Emo Gross. Dne 21. avgusta pa je v presledkih po 20 minut skrivnosten zločinec v istem mestnem delu na ulici z nožem napadel 18 letno Ano Goldhausen, neko gospo Mantel in nekega Heinricha Kornbluma. Vlakogar je z bliskovito naglico večkrat sunil z nožem v hrbet in nato izginil.
Nato so sledili še strahotnejši zločini. Na neki poljski poti v okolici mesta so našli trupli 5 letne Gertrude Hamacher in 14 letne Luise Lenz. Prvi je bila z enim mahom odrezana glava, druga pa je imela nešteto ran — ožividno je bila bežala pred morilcem. — Še tisto noč je neznanec z nožem napadel neko dekle in jo težko ranil.
Dne 30. sept. so našli na nekem travniku truplo 31 letne služkinje Ide Reuter, ki je imela na glavi osem težkih ran, prizadetih z nekakim kladivom. Sedaj so se zdravniki tudi spomnili, da so bili nekaj dni preje v bolnico prinesK nezavestno 21 letno služkinjo E. Dorier. ki je imela čisto enake poškodbe, o katerih pa so tedaj domnevali, da jih je dobila ob padcu s kolesa. Dekle je umrlo, ne da bi se zavedlo.
Po vseh teh strašnih dejstvih je razburjenje in strah diisseldorfskega prebivalstva umeven. Nobenega dvoma ne more biti, da je morilec kak blaznik, ki ga napada bolezen od časa do časa. Policija ima sedaj strašno težko nalogo, da strahotnega lx>lnika izsledi in zavaruje prebivalstvo pred nadaljnjimi njegovimi groznimi čini.
Prebivalstvo mesta Diisseldorf trepeta pred skrivnostnim morilcem, ki je od 3. februarja do 12. t. m. letos v mestu in okolici izvršil sedem umorov in 8 oseb smrtno nevarno ranil, več morilnih poizkusov pa se mu je ponesrečilo. Po vsakem zločinu izgine zločinec brez sledi, da se potem čez nekaj dni nenadoma pojavi v kakem drugem delu mesta. Dusseldorfska policija, ki je v feku zadnjih 25 let odkrila in razvozljala še vsak zločin. je nasproti temu morilcu brez moči. Ope-tovano je že naprosila za sodelovanje berlinske detektive, ki pa istotako niso imeli nobenega uspeha in so se prav začasa njihove navzočnosti v Diisseldorfu zgodili novi strašni umori. Morilec neomejeno strahuje mesto kakor nevidna pošast.
Slaboiimnež kot namišljeni morilec.
Dne 13. aprila je bila dusseldorfska policija pač zaprla 20 letnega brezposelnega Johanna Staussberga kot donmevanega morilca. Staussberg, ki je sin znanega pijanca in slaboumne matere ter je tudi sam slaboumen in pohabljen, je izprva priznal, da je on izvršil dotedanje umore. Vsak posamezni slučaj je posebej podrobno opisal. Moril je zato, tako je izjavil, da bi se maščeval za vse zaničevanje in zapostavljanje, ki ga je moral prestati od ljudi in od rane mladosti; prav posebno pa se je hotel znesti nad ženskami, ki so ga vedno imele za norca in ki jih je zato sovražil brez razlike.
Preiskovalni sodnik je poslal Staussberga v zdravilišče Bedburg-Hau. Tudi tu je Staussberg vztrajal na svojih izjavah. Potem pa se je zavzel zanj neki zagovornik. Pred njim se je fant razjokal in izjavil, da vse ni nič res, kar je preje izpovedal o zločinih in da z umori ni v nobeni zvezi. Kljub temu so Staussberga obdržali v zavodu in že se je zdelo, da ima policija prav, ki je vztrajala na tem, da je Staussberg pravi morilec; kajti cele tri mesece se ni zgodil noben nov umor ali napad. Tedaj so zopet našli umorjeno neko žensko in nato so si umori in napadi hitro sledili.
Kako morilec dela?
Dne 3. februarja je neznan storilec v temni noči napadel 55 letno Ano Kiihn, jo večkrat zabodel z nožem in nato izginil, čez teden dni so ljudje opazili za nekim plotom kup gorečih smrekovih vej. Ko so razmetali veje, so našli pod njimi napol zgorelo truplo 8 letne pekove hčerke Roze Ohliger. Na truplu je bilo 13 ubodov z nožem. Zdravniki so ugotovili, da je bil to isti nož, ki je ranil Kiihnovo. Dne 13. februarja so našli v cestnem jarku z istim nožem umorjenega 54 letnega delavca Rudolfa Scheer; morilec mu je zadal v hrbet 21 ran.
Ker se na nobeni teh žrtev niso našli znaki ropa ali nravnega zločina, je policija domnevala, da mora biti storilec kak nevaren blazni!- V prvih dneh aprila je neznanec z
Skrivnosti klobas
V Pragi se je bila svoj čas ustanovila gospodarska zadruga, ki naj bi predelavala vse meso, katerega živinozdravniki v praški klavnici kot neužitno odklonijo, v industrijske svrhe, predvsem v milo. Toda kakor je pravkar prišlo na dan, je zadruga večino tega mesa porabila za izdelavo klobas. Oblasti so uvedle proti zadružnim funkcionarjem kazensko postopanje.
Blago potrebujete
za zimsko suknjo, za obleko, dalje rabite dežni plašč in drugo. Želimo Vam vse to nuditi prav ugodno v najboljših kvalitetah. Vabimo Vasktvrdki
DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA
Prva raketa v vsemirje
Majhen otoček v Vzhodnem morju greihvaldski Oje, jugozapadno od Rujane, bo 19. t. m. prizorišče prvega poizkusa, da se pošlje z zemlje raketa v vsemirje. Poizkus bo izvršil znani prvoboritelj za polet v svetovje prof. Hermanu Oberth. Poizkusna raketa je 10 m dolga; cev, ki je iz jekla in železne pločevine, ima 10 cm premera. Zaenkrat ni še znano, ali bodo raketo opremili tudi z barometrom, termometrom in drugimi instrumenti, ki bi sainotvorno beležili vse vremenske pojave, višino itd. Iz neke izjave prof. Obertha bi se dalo sklepati, da bo to le tehnična preizkušnja njegove rakete in da bo za raziska-vanje vsemirja kasneje izdelal novo raketo. Kljub temu bo poizkus 19. t. m. izredno zanimiv — ako se namreč posreči. Zelo lahko je mogoče, da se raketa razpoči takoj po izstrelitvi, kakor se je to lani zgodilo Američanu Goddardu. Noben material ni nikdar popolnoma zanesljiv in ravno tako more vsaka nepredvidena motnja vsikdar povzročiti neuspeh. To je prof. Oberth sam na svoji koži izkusil, ko se mu je pred par tedni pri poizkusih pripetila eksplozija. Pri tem se mu je zarilo v obraz dvanajst koščkov stekla, počila mu je ušesna mrenica in desno roko mu je težko poškodovalo.
Kot gonilno sredstvo je prof. Oberth pri svoji raketi uporabil tekoči kisik, v katerem so ogljene paličice. Po njegovih računih bo letela raketa s hitrostjo 1000 m na sekundo in bo mogla doseči višino 50.000 do 70.000 metrov. S pomočjo samotvornega padobrana se bo raketa potem polagoma vračala na zemljo. Druga naprava, s katero je opremljena raketa, bo preprečila, da bi se raketa v vodi potopila. Raketa bo padla po Obertho-vih računih največ 3 do 4 km od mesta iz-strelbe na tla.
Ivan Kreuger, švedski kralj vžigalic (levo) in nemški finančni minister dr. Hilferding, ki se pogajata za posojilo Nemčiji proti temu, da preide nemški državni monopol na vžigalice v Kreugerjeve roke
go pokazal enemu svojih prijateljev, ki nru je svetoval, naj stvar objavi v kakem književnem listu. Hawley je ubogal in dobil od uredništva 200 dinarjev honorarja. Objavo je čital seveda tudi Kipling, ki je poslal lista dopisnico, naj ho previdno nasproti takim posvetilom, ki so prav lahko potvorjena. Neki zbiralec podpisov slavnih ljudi je pa ponudil dijaku 1000 dinarjev za Kiplingovo knjigo. Ha\vlev je na poziv uredništva predložil Kiplingovo knjigo in uredništvo je objavilo faksimile Kiplingovih posvetil. Za to je dijak zopet dobil 300 dinarjev honorarja. Zbiralec podpisov je pa sedaj Havvlevju ponudil za knjigo 2000 dinarjev. Dijak je ponudbo sprejel, vtaknil denar v žep, nato pa pisal Kiplingu: »Vaše posvetilo, spoštovani gospod Kipling, mi je v resnici prineslo srečo. Hvaležen bi Vam bil, če bi mi tudi prihodnjo svojo knjigo poslali s primernim posvetilom. Stroške rad povrnem.« Kipling je na to kajr pada — molčal.
Macdonald s hčerko (zabelo ob prihodu v Newyork. Na desni policijski poveljnik Whalen.
Kako trgovci z dekleti love svoje žrtve
Orjaško ieiaio Do X. nad bodenskim jezerom. Letalo se pripravlja na skorajšnji polet v Ameriko.
V Luttichu se je pripetil slučaj, ki vzbuja pozornost vse belgijske in francoske javnosti. Hčerka odlične družine se je bila seznanila z nekim francoskim častnikom, ki je rekel, da služi v nekem maroškem polku. Obljubil je dekletu, da jo poroči, kakor hitro doseže ločitev od svoje žene. Meseca januarja letos je častnik pisal dekletu, naj pride v Pariz, da ji bo izposloval francosko državljanstvo. Dekle se je čez par dni srečno vrnilo k staršem. Dne 5. septembra je častnik pismeno pozval dekleta, naj pride v Briigge k nekemu njegovemu prijatelju. Dekle je odpotovalo in se ni več vrnilo ter je sploh izginila za njo vsaka sled. Takoj po njenem odhodu so starši prejeli brzojavko, da je njen ženin pri neki železniški nesreči smrtno ponesrečil. Vse poizvedbe staršev po hčeri so ostale brezuspešne; dognali so le toliko, da ni bilo v francoski vojski nobenega takega častnika in da je bil tudi prijatelj v Briiggeju izmišljen. Po splošni sodbi je dekle padlo v roke trgovcev z dekleti.
Kiplingov podpis
Znameniti angleški pisatelj Rudyard Kipling je podaril mlademu dijaku eno svojih knjig ter mu napisal v posvetilo: >Johnu Hawleyju s pisateljevimi najboljšimi nada-mi in iskrenimi željami. Ko je dijak nekega dne potreboval denar, je šel k antikvarju in mu prodal Kiplingovo knjigo s posvetilom za 50 dinarjev. Kmalu nato je tudi Kiplinga zaneslo k temu antikvarju in v roke je dobil tudi svojo knjigo. Namršil je obrvi, kupil knjigo za 100 dinarjev in napisal vanjo še novo posvetilo: To knjigo je našel pisatelj včeraj pri antikvarju ter jo posveča Johnu Hawley-ju s ponovnim zagotovilom najboljših želj in nad.« Tako jo je poslal dijaku. Le-ta je knji-
Samomori na Dunaju padajo
Na dunajski policiji imajo v zadnjem času poseben skrbstveni oddelek za osebe, ki so poizkusile samomor. Skrbstveno delo kaže zelo lepe uspehe. Dočim je bilo v tretjem četrtletju 1928 754 samomorilnih poizkusov, se je letos v istem času znižalo število na 594 slučajev. Od tega je bilo 349 žensk in 245 moških. Skrbstveni oddelek je 26 osebam neposredno omogočil obstanek s trajnim delom, službo itd., v 279 slučajih pa je preskrbe? vsaj trenutno olajšanje bede in stiske.
V restavraciji neusmiljeno hrumita gla-sovir in gosli ter se tepeta med seboj, da gre skozi mozeg in kosti. Nekemu gostu pade v glavo rešilna misel. Po natakarju da poklicati goslarja, ki pribiti ves vesel: : Ali želi gospod kako svojo najljubšo pesem? Katero, prosim?« — »Povejte mi najprej, ali igrate vse, kar kdo naroči?« — »Vse, gospod, kar le želite!« — »Potem pa igrajta sedaj s tovarišem na karte, dokler ne pojem svojega kosila.
Novi ogrski vojni minister Julij Gombos,
Schubertov institut
Kot zadnji odmev slavnosti ob Sehuberto-vi stoletnici se je otvoril na Dunaju mednarodni institut njegovega imena. Znameniti skladatelj je umrl v revščini, preganjan po hišnem lastniku, mfeearju in peku, katerim ni mogel poplačati dolga. Zato ima njegova ustanova nalogo izdatno pomagati mladim glasbenikom ter jim omogočiti pot do samostojnega vstvarjenja. Uradni naslov ustanove se glasi: Schu-bert-Gedachtnis-Stiftung, Spenglergasse 21, WtenV. in se institut nahaja pod pokroviteljstvom avstrijske republike ozir. dunajske občine. Zamišljen je tako, da plača vsaka posamezna država v Schubertovo glavnico določen znesek (v dosedanjih primerih je znašal od 15 do 50 tisoč dolarjev). Ta denar se potem vporabi v korist gojencev ter države na Dunaju In predloži posebni uradni odbor natančno poročilo o izdatkih. Vsak gojenec ali gojenka (absolvent kon-
I. praški kongres slovanskih iiloio gov
Sledeča iz številnih poročil in predavanj se tičejo Slovenije in Slovencev: A. belič (Belgrad). O alovenskoj Ungvističkoj bibliografiji. M. Malecki ; (Chabowka). Slovansko prebivalstvo Istre v luči je- j zikoslovnega ro/.iskovanja. P. Skok (Zagreb). Projet d'un Atlas linguistique yougoslave. Zbornik člankov o Joseiu Dobrovskem (1753—1829), ki je izšel | ob stoletnici smrti v založbi Kongresa, vsebuje med drugim prispevke: F. Kidrič: l)obrovsky in sloven- j ski preporod. N. Zupan ič: Dobrovskega naziranje ! o sporih in poznejša mišljenja o njih. Razen znan- | stvenih je razpravljal veliko Kongres o praktičnih j vprašanjih slovanske vzajemnosti, za katera se je ; posebno zavzel M. Murko. Govoril je o medsebojni j zameni in dopisovanju srednješolcev in visokošol- : cev, dočim so poročali Z. Markovičeva (Zagreb) in j M. VVeingart z J. Horakom (Praga) o obveznem pouku slovanske književnosti in jezikov na gimna-lijah ter univerzah.
Canlarjev spomenik na Vrhniki
(Nekaj ugotovitev in opomb k izzivajočeinu članku v »Slovenskem Narodu« z dne 3. oktobra t. 1.)
Podpisani sem potom te polemike zvedel o konkurenci za gori omenjeni spomenik. Izgleda, kakor da bi bilo v resnici nekaj skupnega med odborom in tu imenovanim kiparjem. Glasom notice ima odbor pet osnutkov in vse od istega avtorja. Na podlagi baje razpisane konkurence, bi nato kot najboljšemu delu bila oddana izvršitev spomenika. Tako bi ostal kakor meni, tudi skoro vsem ostalim kiparjem razpis prikrit, delo pa z izgovorom javno objavljenega razpisa nepravilnim potom oddano. Ako imenovani odbor že ne čuti nobene odgovornosti nasproti javnosti, ki je denarno prispevala, potem pač lahko pod roko odda delo komurkoli, ne sme pa tako postopati, kakor je tukaj postopal. Dosedaj je bil povsod naslednji Običaj. Konkurenčni razpis se je dostavil, vsem posameznim znanim kiparjem. Za ostale in poleg tega se je objavil v vseh listih z debelo tiskanim naslovom. Razpis je v glavnem vseboval sledeče:
1.	prostor postavitve spomenika,
2.	idejne zahteve,
3.	materijal iz katerega naj bo izveden,
4.	velikost poslanih osriutkov,
5.	razpoložljiva vsota,
6.	jury (točna imena vseh članov),
7.	postopanje pri delovanju jury,
8.	postopanje pri delovanju ožje jury,
9.	nagradna razdelitev,
tO. obveza odbora nasproti jury, to je da se bo od jury določeni najboljši osnutek izvršil (edina izjema denarni primanjkljaj),
11.	ali je konkurenca javna ali tajna,
12.	rok doposlanih del,
i.3. vrnitev doposlanih del.
Resnici na ljubo še nekaj glede formiranja go-(Ovega kiparja. Pri nas imamo akademične in ne-akadetnične kiparje tako zvane umetniške samouke. Med te druge spada tudi kipar (g. Alojzij Do-linar), čegar glasom notice »so vsa najboljša dela v Ljubljani njegova«. Imamo pa samo tele dobre in slabe spomenike: Ganglov Vodnik, Valvasor; Zajcev Prešeren; Peruzzi-Kosov Miklošič; Beme-kerjev Trubar; Fr. Kralja Borštnik, Verovšek; Toneta Kralja Zolger. Imenovani g. kipar torej nima dosedaj še nobenega spomenika, imel pa ga bo Sele na Plečnikovi Iliriji in s tem sloves najne-znatnejšega spomenička — ker bosta le dve obrazni maski! Ali ni to storija kot ona o žabi in volu?
Ljubljana, 4. oktobra 1929.
Akademični kipar France Kralj.
* Ta članek je bil izročen najprvo »Slovenskemu Narodu« v tisk, ki ga .pa ni hotel natisniti.
Kako je s filmom v Avstriji
zervatorija) ostane na Dunaju toliko časa, kolikor bo smatral za potrebno Schubertov odbor: obiskoval bo predavanja in koncerte ter nastopal od kraja pri domačih ter pozneje pri javnih prireditvah. Kot predsednik Schubertovega odbora ie bil izvoljen znani profesor Viljem Kienzl. Med odborniki so skladatelj Franc Lehar, dirigent državne opere Fr. Schalek, znani pevci in drugi. Razen Avstrije so se pred vsem za ustanovo pozanimali Nemci, in so ji naklonili podpore ozir. ustanovili štipendije Berlin, Mtlnchen, Leipzig, Kttln in druga mesta. Podružnice Schubertovega odbora so ustanovljene na Nizozemskem, Švedskem In Danskem, pred vsem pa so se oglasile Zedinjene Države. Gojenci iz Newyorka, Washingtona in Chicaga so že dospeli na Dunaj, ki na ta način dobiva pomen mednarodnega glasbenega središča.
Soudayev naslednik
Andre Therive
Za nedavno umrlim Paulom Soudayem je zasedel prestol »Tempsovega« slovstvenega kritika Andre Thdrive. Znano je, da imajo sodbe velikih pariških dnevnikov zlasti v slovstvenih in umetniških zadevah ogromen vpliv na javno mnenje in je ta vpliv tudi utemeljen, kajti stalni kritiki teli listov so skrbno izbrani in pomeni v Franciji biti n. pr. »Tempsov« književni kritik veliko čast in odlikovanje. Therive, ki uživa v vrsti sodobnih francoskih pisateljev velik ugled, je napisal mnogo romanov, za katere je prejel Balzacovo nagrado. Ti romani so pisani nekako v zmislu nemških »Hei-matsdichterjev«, vendar so prežeti z vse drugačnim duhom. Znan je Therive po svojih jezikovnih pomenkih »Querelles de langage« v »Les nou-velles littžraires« ter se je proslavit kot esejist s knjigama »Opinion littžraire« in »Fran<;ais«. Njegova globoka naobrazba je združena z bistrim in ironičnim duhom. V poslednjem času je objavil Therive v družbi Leona Lemonniera manifest nove književne struje, ki jo imenujeta »populizem«. Poglavitni točki nove šole sta: I. Dovolj je nališpa-nih in snobističnih osebnosti v našem slovstvu. Opisovati hočemo ljudstvo. Najprej si pa hočemo prizadevati, opazovati resničnost. — II. V nekem zmislu smo zoper naturalizem. Jezik naturalizma ni moderen. Nočemo se zapletati v socialne doktrine, ki stremijo po deformaciji književnega dela. Ostane dvoje: pogumnost v izbiranju predmeta; in pa nemaniriran cinizem ter neke vrste trivialnost okusa.
Knjiga o poljskem pozitivizmu. Izmed dosedanjih del o tem obdobju poljske duševne zgodovine jo gotovo na [obširnejše in najtoč-nejše delo »Oris novejše poljske literature (1864—1897)« izpod peresa Piotra Chmielav-skega, ki je tudi sam bil duševni otrok omenjene epohe. Razen njega bi bilo omeniti Dugazewskegu, ki je tudi napisal dober, čeprav ne preobširen opis poljskega pozitivizma. Najnovejše delo o tem predmetu pa je spis »Borba na parnasu in za parnas«, ki mu je avtor Kazimierz Woycicki. Delo je preračunano na pet zvezkov, a je za enkrat izšel šele en zvezek. Prinaša predvsem veliko materiala, zlasti z oztrom na "Varšavo, kjer jc poljski pozitivizem imel svojo najmočnejšo postojanko. Odtod je odjeknil z najmočnejšim odmevom v Galiciji. O delu jc sicer še reči. da je premalo sintetično, tudi se ozira ne toliko na celotno problematiko dobe kot na odziv pozitivističnih idej v literaturi, kar je vsekakor enostransko. Le tako je razumljivo, da n. pr. govoreč o tujih vplivih, avtor omenja Taine-a. ne pa tudi Cointe-a. dasi je le-ta po vsej priliki bil pred n jim znan na Poljskem. Zanimivo za povojno duševno usmerjenost Poljakov je tudi avtorjevo poudarjanje premnogih skupnih točk. kjer se po njegovem mnenju dotika ta poljski pozitivizem in poljska sodobnost.	Fr. V.
Avstrijska filmska industrija je stara komaj dvajset let. Dva skromna fotografa Kolm in sedauji režiser J. Fleck sta v letih 1908 in 1909 v svojih majhnih atelijejih, največ pa na prostem snemala prve kratke filme. Eden pomembnejših filmov je bil »Od stopnje do stopnje«-. Iz teh primitivnih po-četkov je I. 1912 nastala filmska družba »Kunstfibn«, ki je začela producirati večje filme, ponajveč po pesniških sujelih Ludvika Anzengruberja.
Faktični .stvaritelj in organizator filmske industrije v Avstriji pa je bil prernno umrli Aleksander (Saša) Kolov rat. Bij je grofovske rodovine in se je z velikim ognjem navduševal zu vsako novost tehničnih iznajdb. Pečal se je prva leta z avtomobilizmom. pozneje pa je vso svojo nemajhno energijo porabil za filmske študije. On je tudi ustanovitelj še danes obstoječe družbe Sascha-filuK. — Tik pred vojno se je omenjena družba fuzionirala z družbo Mefiter in obe skupaj sla ustvarili prvi večji avstrijski film »Dunaj med vojno«-.
Med vojsko so se ustanovile še druge filmske firme, ker iz inozemstva ni bito mogoče dobiti nobenega filma. Tako je nastala družba Micofilm s svojimi lepimi atelijeji v Schtinbrunnu. Po vojni je industrija začela padati, pa že 1 1919 je spet ino-I gočno vzcvela. Kar 30 novih družb je začelo graditi ; filmske atelijeje. Takrat so nastali Dreamland-ate-; lije, Astortja- in Mondial-alelije. Največ kapitala je imela družba Vita-film. Ona ie zgradila tudi največji atelije, ki je bil šele 1. 1923 dovršen. Letno je ; bilo izgotovljenih do 70 večjih filmov, poleg manj-! Jih kulturnih in poučnih, katerih število je šlo nad sito vsako leto. Pomembnejša filma teh let sta »Kra-; ljica sužnjev« in pa >Deset božjih zapovedi«, katera : smo imeli priliko videti tudi v Ljubljani.
Borzni polom na Dunaju 1.1924 je skoraj na mah uničil vse filmske produkcijske družbe; isto-
časno pa je amerikanski tlim preplavil vso Avstrijo, L. 1925 jo celokupna avstrijska filmska industrija producirala le pet filmov, preko morja pa jih je bilo prepeljanih do 2000.
Dunajska »Filmbund je dosegla potem o<i države kontingentiranje filmskega uvoza v proporcu 1:20; t. j. za vsak avstrijski novi film se jih sme uvozili 20 iz inozemstva. Začetkom 1.1926 je filmska industrija začela spet vstajati in danes imamo precejšnje število pomembnejših filmskih družb, predvsem vSascha-film«, potem >Ottol-film«, »Allianz-filmc in iListo-filnK.
Leto 1928 je bilo zelo živahne in pričakovati je, da poslane Dunaj novi svetovni filmski center. Tako mu radi podnebja, še bolj pa radi krasne okolice prerokujejo sijajno filmsko bodočnost. Seveda pa mora biti preje oblast filmu bolj naklonjena, kot mu je bila dosedaj.
*
Film >Junaška desnica« v Ljubljanskem dvoru je amerlkanske produkcije iz življenja amerikanskib farmerjev. Ideja je dokaj šibka, interesantno pa je občudovati moč in spretnost Jones-a Bučk- Preje teče film »Besna regimenta«, ljubka humoreska u otročjega in pasjega življenja, ki zlasti mladi kino publiki izvablja obilo smeha.
Jo*. Lavtižar: Darinka. Izšla je spevoigra v treh dejanjih »Darinka«. Snov je vzeta iz domače zgodovine izza časa, ko je moralo naše ljudstvo
Lepo podobo na ovitku je ■ M. Gaspari. Cena partituri (32 velikih strani) 34 | Din, besedilo 4 Din. Dobiva se pri skladatelju Jos. I Lavtižarju, župniku v Ratečah na Gorenjskem in > I knjigarnah.
Prisilna dražba
Mianijevesa posestva v Boh. Bistrici
se bo vršila 21. oktobra t. 1. ob 9 dop. v sobi št. 26 Okrajnega sodišča v Radovljici
Prodalo se bo zemljišče vlož. št. 346, kat. obč. Bohinjska Bistrica, to je hiša št. 157 z vrtno hišico in gospodarskim poslopjem ter šest zemljiških parcel. - Posestvo je v najlepši legi, ob glavni cesti.
Prodajalo se bo ločeno po sledečih skupinah:
I.	Parcela št. 295 in 296: hiša, gospodarsko poslopje, lopa in stavbni prostor v
izmeri 4341 nr — cenjeno na 96.250 Din.
II.	Parcela št. 294 in 297: njivi nad cestami v izmeri 5685 m- — cenj. na 28.425 Din
III.	Parcela št. 263/1: njiva na Goričici v izmeri 3130 nr — cenjeno na 6.260 Din.
IV.	Parcela št. 965: travnik ob Savi v izmeri 3007 nr — cenjeno na 1.514 Din
V.	Parcela št. 211/81, kat. obč. Nomenj: gozd pod Lozani v izmeri nad 2 orala z
mladim smrekovim, 15 letnim naraščanjem — cenjeno na 5.516 Din.
Najmanjši ponudek znaša pri skupini I. polovico, pri ostalih skupinah dve tretjini vrednosti.
Vadijum znaša 10. del cenilne vrednosti. Interesenti se vabijo k udeležbi.
Jugcslovenski turizam. Oktobrska številka tega razkošno izdanega in bogato ilustriranega mesečnika prinaša zopet krasne slike iz našega Primorja ter velezanimive članke. Navajamo nekaj naslovov: Dr. M. Vidoevič: Turizam na dubrovačkoj livijeri. — Dr. Ciril Žižek: Turizam u odnosu Celioslovačkc republike i kraljevine Jugoslavije. — Gospa F. Co-peland, ki stalno prebiva v Ljubljani in ki ima mnogo prijateljev med Slovenci, piše v angleškem jeziku jako zanimivo razpravo »The jugoslav Adri-atic«. — Odlična sta tudi oba prispevka v nemškem jeziku: Jonny Behm: In der Boka Kotorska, ter dr. Franz Babinger: Wegweiser durch Siidserbien. — Izvrsten in pester je drobiž.

V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, predragi in nepozabni sin, brat, stric in svak, gospod
Vlado Kmet-Bergant
mornariški administrativni poručnik v pok. in absol. pravnik
v sredo, dne 16. oktobra 1929 ob Yi 12, previden s tolažili svete vere, v 38. letu svoje dobe, boguvdano preminul. — Pogreb se bo vršil v petek, dne 18. oktobra 1929 ob 4 popoldne iz biše žalosti, Gosposvetska cesta 8, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo truplo ljubega pokojnika položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1929.
Nada Kmet, roj. Smole, soproga. Jazi, sinček. Marija Kmet, mati. Ivan Kmet, očim. Dr. Stanko Kmet-Bergant; Milan Kmet, brata Marica por. dr. Ješetova, Martina Kmet, sestri. — Vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.	Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

s:.- J U-
-o SS3	N
a Si <N -o?	<u
• — ™ cs 0	> nj -t- m
X ^
' n . . d
e * »UL pO = «._!<$ : - ~ >0
v ——
O-J
igS
-) 1 Si ry)
X -K
m (m Vt -t-
j! ->
Std « —•
0	-j <y
o,.;*- »
5 5-03
m _ • fNi 4
.. ^ w c cu
" X —I — *
Cj-J^u C. S ns
•o o x
1	sso
^J d (— k- rr*
»E C/5 tU CM
Maurice Renard:
28
Sinja nevarnost
Koncem avgusta je prejel Le Tellier od vojvode agneškega pismo, v katerem ga vabi k tekmi med državnim zrakoplovom in njegovim novim aeroplanom, ki je bila napovedana za šestega septembra v Parizu. Aeroplanu je dal ime »Skobec«, balon pa se imenuje »Proletarec«. »Skobec« leti več kot stoosemdeset kilometrov v uri, zgrajen pa da je izredno trdno. S »Skobcem«, ki bo gotovo prekosil vsa pričakovanja, je pisal
sep-
vojvoda, misli iti na lov za onivajgi.
Le Tellier se je odločil odpotovati četrtega
tembra.
Kmalu je ta dan napočil in našel Le Tellierje že v njegovem pariškem stanovanju.
Le. Tellier je o pol desetih dopoldne baš nameraval zapustiti hišo, ko mu med vratmi stopi nasproti Monbardeau v potni obleki in žalostnega lica.
»Ali se je kaj pripetilo?« vpraša zvezdogled prestrašen.
Le miren bodi. Vsi v Mirastelu so zdravi. Toda ..,
: Marija Terezija?«
»Ne, ne! — Ubogi Robert je mrlev!«
»O! ... Kako pa si to zvedel? In zakaj si pustil bolnega Maksima in ženske same in došel semkaj? Zakaj pa nisi brzojavil?«
»Vidiš stvar je taka. Predsinočnjem začujem zopet znano žvižganje v zraku. Zjutraj smo iz silne moč-vare izvlekli — Roberta Collina. Bil je popolnoma razbit, toda umrl je že prej, umrl vsled zadušenja.
Obraz je imel vos črn in otekel, telo vse zabuhlo in kri je stopila skozi kožo. Znak, da je bil delj časa v brezzračnem prostoru ... Toda živega ga niso rezali, ne, niso ga. Vsaj to je dobro.«
»Grozovito!«
»Jaz pa prihajam, da izpolnim njegovo zadnjo voljo.«
Monbardeau potegne iz žepa rdeč zvezek z bronastimi zaponkami. Nesrečni Collin si je ta zvezek s pasorn pritrdil k telesu.
Na ščitku na platnici stoji napis:
"Čimprej predati gospodu Le Tellierju, ravnatelju zvezdarne. Če je on mrtev: doktorju Monbardeau-u iz Artemarea. Ce ie ta mrtev: Vojvodi Agneškemu. Ce je ta mrtev: vrhovnemu poglavarju države.«
Le Tellierja polijejo solze.
Draga, draga žrtev zvestobe! Ubogi, ljubi Robert! Pustil se je ujeti radi Marije Terezije! S smrtjo je plačal svoje poročilo!«
Toda že je prišla gospodinja klicat Le Tellierja, zakaj avtomobil, ki ga je imel povesti k tekmi, je že čakal.
Idiva, Monbardeau«, vzklikne učenjak, spotoma bova čitala!«
Vojvodov avtomobil je odbrzel s hitrostjo devetdesetih kilometrov k tekmi.
V gnječi velemesta je avtomobil kmalu ležko prodiral dalje, kljub hrušču sta moža čitala z mrzlično nestrpnostjo Robertov dnevnik.
Dnevnik Robota Collina.
4. julija, ob treh popoldne.
Štiriindvajset ur potem, ko so me pobrali. Hočem popisati vse doživljaje in poročati onim, ki ča-
kajo na ujetnike ali vsaj na vesti. Toda kako naj uredim, da bodo dobili knjigo v roke? Ne vem.
Včeraj, sreda, popoldne ob treh, sem postal žrtev onivajgov. Prostovoljna žrtev; že dalj časa sem se jim izpostavljal. Šele včeraj sem na pol pota s Colombierja v Mali Virieu začul ono njihovo brnenje.
Prvi hip sem se bal. Ker sem vedel, da me bodo vlekli zelo visoko v zrak, sem se opravil za zimo. Ko tako čakam, kako me bodo sesali v višino, me naenkrat nekaj z vso surovostjo zgrabi zadaj okrog pasu in me vleče v zrak.
Tolčem s pestmi okrog sebe kakor blazen. Zaman. Ono nekaj me pritisne k sebi in izpusti in glej: že sem bil nekaj centimetrov visoko v zraku. Sledi pok, ki si ga ne vem razlagati. Brnenje postane glasnejše. Še enkrat poizkusim ubežati, toda obdaja me povsem nevidna kletka, ob katero butam. In tedaj: zopet oni strašni »klakl« Dvigajo me kvišku.
Vse to se je zgodilo v eni sami sekundi.
Šinem kvišku, v ravni črti, zelo hitro, zelo .. Pod menoj se udira Colombier v svojo okolico, zemlja se mi zdi ogromen lijak, žrelo z osrednjo osjo, v katero pada vse. Popade me slabost, omotica, v grlu me jame tiščati. Spočetka sem bil okrog sebe, poslej kamenim od groze in se bojim pasti v prepad, če bi skrivnostna sila popustila. Rad bi opazoval instrumente, tlakomer in tako dalje, pa mi je to nemogoče. Z nmko se prisilim vsaj k temu, da napenjam ušesi. Čujem šumenje vetra, toda mene ne opihava nobena sapica. Očevldno se nahajam v popolnoma zaprtem prostoru, v povsem nevidni celici in z njo vred drvim kvišku.
Čakam, kdaj se pokaže stroj, ki me sesa kvišk" Pa nič. Smatram onivajge za nadzemska bitja,
AVali oglati
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne mtice1'50Din. Najmanjši znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo višj'e.Zaoqlase *troqo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dfw
Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepriloženarnamka.Člek.račuiiLjubijana10.3S9.Tel.^t.23-28
Kontoristinja
začetnica, išče brezplačno službe. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Vestna 24«.
Službe išče
mlad slaščičarski in me-dičarski pomočnik. Po-izve se v upravi »Slov.« pod štev. 11.637.
tlužbodobe
Prodajalko
pridno, pošteno in krščansko, rabi za takojšnji nastop trgovina z mešanim blagom na deželi. Starost 28—35 let. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi pod štev. 11.617.
Hlapca
ki je vajen konj in poljskega dela, sprejmem takoj. Franc Jerko, Črnuče pri Ljubljani.
Trgov, vajenca
zdravega, iz poštene hiše, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Z vso ali delno oskrbo v hiši. -Ponudbe pod »Poštenost, glavna stvar« na upravo pod štev. 11.613.
Služkinja
srednjih let, ki zna kuhati in za vsa hišna dela, , pridna, ki je sedaj v do- ' bri hiši in ima daljša ! spričevala, se takoj sprej- j me. Plača 300—400 Din. | Naslov v upravi »Slov.« i pod štev. 11.670.
Za župnišče
na deželi se išče kuharica za takoj, ki je vajena vsega gospodinjstva ter dela pri živini in na polju. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.640.
Modistovska učenka
se sprejme takoj. Naslov v upravi lista št. 11.657.
Zaslužek
Zaslužek
dnevno 100—200 Din si lahko pridobi vsak, kateri ima par ur na dan časa, za delo v svojem kraju, bodisi v mestu ali na deželi. Zastopstvo se izroči v vseh slovenskih krajih samo zanesljivim in v svojem kraju poznanim ljudem. moškim kakor ženskam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov v Maribor: L. Mažir, Maribor, Ob železnici 4-II.
Pouk
Šoferska šola
1. obl. konc Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje
Stanovanja
Soba
opremljena s hrano ali brez, se odda v sredini mesta. - Naslov v upravi pod štev. 11.604.
Ponovitev razpisa
objavljenega v našem listu z dne 8. okt. Ponudbe do 19. okt. do 6 zvečer. - Krajevni šolski odbor, Zgornja Šiška.
Oskrbnik (samski) r. večletno prakso v poljedelstvu, živinoreji in vinogradništvu, se išče za večje posestvo. Ponudbe s tozadevnimi spričevali in zahtevo plače, je poslati na upravo velepose-stva Beli kamen, pošta Grosuplje, Dolenjsko.
Pridnega delavca
abenem šoferja, ter vpeljanega potnika v žitni in špecerijski stroki, išče veletrgovina v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod »Stalno nameščenje« štev. 11.675.
Stanovanje
2 sob, kuhinje in priti-klin se odda mirni stranki. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.638.
Meblovano sobo
s prostim vhodom, elektriko in parketirano, se takoj odda 1 ali 2 gospodoma. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.651.
PfSmRB
iffirTrfTl
Skladišče
lepo, suho in svetlo, pripravno za delavnico, kakor n. pr. pletilstvo ali kaj sličnega, se takoj odda. - Kje, pove uprava Slovenca pod št. 11.634.
Dobro idoča trgovina
z mešan, blagom, se odda. - Vpraša se v Novi vasi. Bolfenkova cesta 8, pri Mariboru.
Jnserati
v "Slovencu-
imajo največji uspeh
Dražba bo
v Mavčičah pri Medvodah v nedeljo 20. okt. ob 10 dopoldne in ob 3 pop. Zapuščina pok. župnika g. Marčiča: obleka, kuhinjska posoda, elegantna hišna oprava, prvovrsten harmonij, ameriški ... .. sistem, izvrsten klavir itd. ?kIh sl1.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj manj 5 kg. - Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82.
Ladijska tla
30 mm naprodaj. - Franc Pust, Streliška ulica.
JPQ$e$tva
Posestvo kupim
v bližini Maribora, ki naj bi obsegalo približno 8 oralov njiv na ravnini, do 4 orale senožeta in 8 do 10 oralov lepega gozda, ter 2—3 orale sadonosni-ka obenem z lepo hišo na malo hribovitem kraju in na solnčni strani, blizu cerkve, glavne ceste in železniške postaje, kot glavni pogoj pa je že vpeljana elektrika ali vsaj dana možnost, da se ista
Proda se
v bližini Ljubljane ležeče tovarniško poslopje, urejeno za mlinski obrat ali za kako drugo industrijo z vodno močjo 45 konj-z nekaj zemljišča ter stanovanjska hiša z dvema stanovanjema. -Informacije pri dr. Ko-runu, advokatu v Ljubljani, Aleksandrova c. 9.
Stanovanjska hiša
s 3 velikimi sobami in pritiklinami v Savinjski dolini v prometnem kraju ob železnici se proda. • Informacije pri dr. Ko-runu, advokatu v Ljubljani, Aleksandrova c. 9.
Sadjevec
prvovrstni sladki iz zlatih parmenk - prodaja v vsaki množini Štajerska sadjarska zadruga, Mari-lahko vpelje, dalje, če je'bor, Miklošičeva ulica 2.
na posestvu tudi mlin,'-----
žaga ali trgovina. Pri na-! c. ,	<
kupu plačam takoj do 120 i stresne opeke tisoč Din. Ostalo pa po-| stare, več tisoč, v do-zneje. Posredovalci izkiju- brem stanju - naprodaj, čeni. Ponudbe je poslati! Vpraša naj se v Mariboru,
Budilke
(vekerce) po 60 Din s triletnim jamstvom — nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15.
Štedilnike
in češke PEČNICE nudi takoj v lični in ceni izdelavi ključav. Kosmač Fr., Trnovo, Jcranova 5.
F. Čuden Ljubljana
Prešernova ulica štev. I
Poročni >rstani
Priporoča se
delikatesna
trgovina in zajutrkovalnica
J. BUZZOLINI
Ljubljana, Lingarjeva ul.
(za škofijo).
TVORNICA
STAMP1LJH
T. SOKLIC
MAR I BOH Aleksandrova cesta .-14
instrumentu
na upravo pod »Lepa bodočnost št. 11.509
KupSid
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osiiek, Desatičina ul. 27.
Želod
divji kostanj, bukov žir, seme akacije, javorja, je-love storže, plača najbolje »Fructus«, Ljubljana, Krekov trg 10/1.
Luknjačo
(Lochstance), dobro ohranjeno, do 8 mm luknje, kupi: K. Bocak, klepar-stvo, Tržič.
Prodamo
Naprodaj sta
zaradi bolezni v družini dva, skoraj popolnoma nova stroja za pletenje nogavic. Eden za 8—36, drugi 8—22. . Povprašati je: Kamna gorica št. 41.
Cvetlična ulica 18.
Dežne plašče
priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigaj, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1.
Modna trgovina
Anton Paš, Maribor, Slovenska ulica 4. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd. -Strogo solidne cene!
Novost, gospodje in dame!
Vaša stara oblačilna garderoba bo strokovnjaško popravljena, zlikana, da bo kot nova, ako jo pošljete v Walett Express, Ljubljana, Stari trg 19, levo. Izgotovitev na željo takoj. Cena expressnemu likanju 25 Din. Stalnim abonentom znižano. Na deželo z obratno pošto. Po obleko se pošlje tudi na dom.
direktno iz
Tovarne
oi. tov skladišča
immmm
L/M einefč~KeroCd\
I Maribor 8t. 102 A.
Razlitih
Na obroke
kupite po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana - Cigale-tova ulica 1.
Stalna razstava
umetniških slik. - Velika izbira okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, naspr. magistrata. Sprejmem potnike za prodajo slik.
Motorne
lokomotive
za pogon s sirovim oljem
DIESEL- MOTORNE - LOKOMOTIVE
za lahne proge. Posebno ceneni pogon. Popolnoma zanesljive in trpežne skozi dolgo vrsto let pri največjem obteženju počenši od 7"5 KS, Teža v pogonu 2'3 to. za tir 500 mm in več
ORENSTEIN I KOPPEL D. D.
ZAGREB, FRANKCPANSKA 2/11. ■ TELEFON BR03 50-64
■■■■■■■■■■■■■■■■
Inserirajte v
.Slovencu4!
Zanesljivo zdravilo za nego las .ie novo-iznajdena	I ^ U F I II
francoska H i V. fl E L
pomaun. "
Sedaj 95»|0 plešastih zopet dobi nazaj j svoje izgubi ione laso, tedaj je oni, kt <Srau izpndajo lasje ali sivo, ali bo mu fjizpndli do polovico, uverjen, da so mu 1// zopet povrnejo lasje in ozdravi lasno f> tkivo, odstrani pa perhaj, srbež in vse - one boli, vsled katerih lasje izpadajo ali osive. Pošilja po povzetju „MIŠEL", Vnsina 8, Beograd. — Prodaja tndl lekarna Dolini, Knez Mihajlovn 1, Iloze 60, 80, 100 in 160 gr Cene 115, 150, 185 in 290 dinarjev. Nekaterim osebam za došfa «0 gr, drugim pa 160 gr, kakor ,1e komu veB aH tnani obolelo lasno tkivo. Nekatera oseba porabi 160 gr, pa jej ne zrasto taki lasje, kot jih jo imela, tedaj po-, šljemo na svoje stroške Se 160 gr omenjenega zdravil« — V vsaki dozi je priloženo navodilo o uporabi in garancija za uspeh. — Poštnina gre na naše stroške.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri soprog, iskreno ljubljeni, nepozabni oče, stari oče, tast, brat, stric in svak, gospod
PETER LUKAS
čevljarski mojster
v torek dne 15. oktobra zvečer ob Vk 11, po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 75. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 17. oktobra ob 'A 5 popoldne iz hiše žalosti, Hranilnična cesta 6, na pokopališče k Sv. Križu. — Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek dne 21. oktobra ob 7 zjutraj pri Sv. Krištofu. Ljubljana - Celje, dne 16. oktobra 1929.
Žalujoče rodbine: LUKAS, DELIC.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Ysem sorodnikom, prijateljem, znancem in gospodom duhovnikom sporočamo, da je naš dragi sorodnik, preč. gospod
IVAN KOML3ANEC
gimn. profesor v pok., zlatomašnik itd.
danes ob 8 zjutraj, po daljši bolezni in pokrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče umrl v Bučki, star 81 let,
Pokojnikov pogreb bo v petek, 18. oktobra 1929, ob 10 dopoldne v Bučki.
Rajnega gospoda priporočamo v molitev. Bučka, dne 16. oktobra 1929.
Žalujoči sorodniki.
Pod menoj se obzorje čedalje bolj razmika, čedalje ogromnejši krog vidim pod seboj. Tam ... Mont Blanc... kakor bel in moder kristal. Kaj? v višini 4800 metrov ... ne zmrzujem? Saj vendar pade temperatura, čim se dvigneš svojih 215 metrov, takoj za eno stopinjo!
Šest kilometrov višine. Sedaj bi bil moral biti že ves leden in ivnat, pa nič! Moj dih bi moral biti megla, čutiti bi moral morsko bolezen, pa nič! Diham pravilno, srce bije pravilno. Niti enega onih pojavov ne opazim, o katerih sem čital, le omotica me nekoliko mami, ko gledam nizdol.
Sem že višje kakor vrh Gavrizankarja. Nemogoče! Še nihče na svetu ni v tej višini izhajal brez aparatov za vdihavanje kisika ...
Ko mi je od omotice nekoliko odleglo, poiščem svoj kisikov aparat in ga pripravim. Poiščem toplomer: osemnajst Celzija nad ničlo! Barometer: sedem-stošestdeset. Blazno. Kakor na zemlji.
Jasno je, tla sem preživel to, kar popisujem na eni strani svojega zvezka, v eni sami minuti, celo sekundi. Tako hitro sem se dvigal.
Poslušam pazneje: kakor bi žametaste tačice tiktakale po nečem tršem: klip, klap, klip, klap. Vzamem uro v roke in računam. Najmanj trideset kilometrov nad zemljo sem že! Zemlja je že tako daleč od mene, da me vid vara, ali se sploh še kaj dvigujem ali pa tičiin na mestu.
Kaj pa to? V višini nad menoj, na desni je v miku črna točka, ki se mi bliža s strašno brzino. Kakor bi padala navzdol. Pa se le jaz dvigam proti njej.
Vzamem daljnogled, da bi si ogledal nepoznano telo v zraku. Toda pri tej priči začnem inedleti. V
ušesih mi šumi kakor bi čul ropot bobnov, neznansko me začne zebsti, da otrdevam, komaj morem dihati, oči se mi omegle in v pol nezavesti vidim še, da je toplomer padel skoro na minus dvaindvajset stopinj pod ničlo. Z neznosnim naporom spravim v usta ustnik aparata za vdihavanje kisika. Kmalu sem boljši! Toda glej! Nahajam se v cilindrični celici. Led in ivje je obdalo njene nevidne stene in tako pokazalo obliko. Čedalje temneje je v celici, čimbolj se led debeli na stenah. Tudi jaz sem že ves z ledom prevlečen.
Kmalu pa se temperatura zopet dvigne in led se jame taliti in ko ves otali, stojim v okrogli luži vode ... moj Bog! Kdo bi mi to verjel? Nad menoj se pokaže štirikotna lisa na nebu. Hočem vzeti v roke moj daljnogled, pa se spomnim, da mi je poprej padel iz rok. To me spravi v slabo voljo, naenkrat pa opazim v svoje neizmerno presenečenje ...«
Tu je Le Tellier nehal čitati. Tuljenje ga je zdramilo iz zamišljenosti.
Avtomobil je dosegel operni trg. Ravnokar je počil top in naznanil začetek tekmovanja. Ta pok je izprožil urnebesno vzklikanje zbrane stotisočglave množice in ta vrišč se je valil nad vsem Parizom.
Šesti september.
Mesto je bilo kakor mravljišče. Polovica meščanov je posedla strehe, strešne line so se oddajale v najem in plačevale kakor operne lože ob premierah. Ostalo ljudstvo se je mašilo po ulicah in buljvarih in vse je govorilo samo o tekmi v zraku.
Junaka dneva sta bila oba pilota, vojvoda Agne-ški, ki je imel voditi aeroplan »Skobec«, pa stotnik Santus, krotitelj zrakoplova »Proletarec«. Po cestah
so prodajali njune slike in življenjepise.
Malo pred deseto se je dvignil »Proletarec«. Imel je obliko silno zaostrene cigare, bil je rumen in se je svetil v solncu. S kukalom si mogel razločiti celo njegov vijak; med vrtenjem se je zdelo, da meče bliske.
»Skobec« tudi v zraku! Agnesk
Majhna stvarica »Skobec« se dviguje in opisuje spiralne kroge okrog balona. Zračni vozili kmalu dosežeta višino, s katere zletita na tekmo.
Tedaj poči top na Invalidskem domu, ljudje za-kriče in Santus in Agnes se spustita v borbo.
Vse nastavi kukala na oči, kinematografski operaterji vrte kakor mrzlično svoje aparate.
Ljudem se zdi, kakor bi majhen, jeklen orel zasledoval v zraku ogromno šrapnelo. Silno navdušenje pri gledalcih. Ponosni so, da so Francozi!
Naenkrat pa molk in nemir.
Nad paviljonom Hanovre se »Proletarec« hipoma nagne z enim koncem. Kakor vsled silnega udarca se ugrezne njegovo križasto ogrodje, se uda v sredi njegova lupina, kakor bi jo nekdo v notranjosti vlekel k sebi. Kakor obupan jame balon manjšati hitrost in bežati nazaj. Toda raztrgana tkanina se v zraku napihne, balon skače, stoji... nadaljuje pot... spet stoji...
In sedaj pride vrsta na »Skobca«, ki se mu naenkrat dvigne leva perut, da po strani visi v zraku in se gledalcem srca krčijo... Vidijo, kako vojvoda Agneški z vso silo vleče vrvi, pa ne more spraviti aparata v vodoravni položaj... »Skobec« se na smrt bori z nečem, vse njegovo modro telo se trese, po-drhteva... pa se končno le zopet zravna in jo ubere za »Proletarcem«.
« S 021
-rK H05 iT N" ^ »"g e-e^go^ g.
COg.
^ n I-* n<
š o* | ? sj
< *■- ■ > i/J
ra>N to>„,
s
"Ct«; l-i,„» n U a
-*- > 5!< to 2 < Z.n Mfln sS _ ** N
S-JONP
p)8
3 < o» ° fS rS s *
»ššs-sl
a r i-i« ' s
~ S'w O
• - 3.5"«
03 .P- r to — <■. _
^ ' fe "3- 1
„n P p I n' a n 100^»
"p"si" 1
a s<s S
rt> <J> Bur.X