Uredništvo in upravnico!
mu je v Gorici, Nunske ulice št. lO. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. UpravniStvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
$oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
j Vse ra vero, dom, cesarja
..Primorski List"
(izhaja vsaki i., io., in 8 SO„dan v mesecu. Ce-| na za celo leto I gl.
\ 50 n., za pol leta 75 n. I
j Posamezne številke se! j dobivajo v tabakarnali: 1 | Nunske ulice in Šolske [ ulice po 4 nov.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Ivonsorcij ^Primorskega Lista“.
Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tiskarna.
Občni zbor „sloffe“.
Občni zbor „Sloge“ je bil dnč 20 pr. meseca.
»Sloga “ jejedino naše narodno-po-litično društvo, ki naj bi vzgajalo gori-ške Slovence za pravo svobodo in napredek na podlagi katoliške vere!
Za tako društvo bi moralo biti več zanimanja, nego ga je resnično. Na občnem zboru je sicer bilo do 100 mož; ali gotovo ne nad 60 udov! Koliko je vseli udov, ne vemo. Da se udnina ni pobirala. je dejstvo. Da je bila tudi ta okol-nost nekaj kriva premalega zanimanja za društvo, smo prepričani.
Večkrat se nam je celo zdelo, da sploh ne marajo udov, ker se ni nikdar nič tirjalo. še manj pa agitovalo za nove ude. Za t<> pa je bil pravumeatem oni poziv v našem listu. In ravno isti poziv in kar mu je sledilo je bil vzročil nekaj zanimanja za občni zbor; Bos: ve, koliko bi jih bilo sicer prisotnih. V dvorani vladala je tišina že pred zborovanjem. Na obrazih seje marsikomu videlo da nečesa radoveden pričakuje. Iti slednjič je jela vžigati radovednost marsikoga, kaj bode prišlo iz vsega, ko je preč. g. Dr. A, Gregorčič odprl zborovanje.
G. dr. Gr. je lepo govoril. — Prav iz srca pa nam je govoril, kedar je trdil: da društvo „Slogou čaka preobilo posla, zaradi tega bode treba delo razdeliti in ustanoviti odseke n. pr. za časnikarstvo, za zadruge, za socijalna vprašanja itd. Ker pa odbor vsega tega sam nikakor ne zniore, bode moral poiskati iz vrste udov zvedencev in je poklicati v odseke. Društvo Slosra11 je zlasti za Gorico prepotrebno, ker nas goriški magistrat, kjer le more, ovira in prezira.
Končal je z ognjevitim vsklikom:
Pozabimo, kar se je popred godilo in in stožimo se v dnin na korist naroda slo ■ venskega!
Burni „žioijo dr, Gregorčič•' so doneli po dvorani.
Na-to je prečital društveni tajnik g. A. Gabršček svoje obširno poročilo o političnem in gospodarskem delovanju društva v prešlem letu. Omenil je mej drugim, kako krivično se je postopalo s Slovenci pri zadnjih državnozborskih volitvah. Dalje je označil kakošno žalostno zgodbo ima za seboj tolikokrat naprošena in tako pravična tirjatev slovenske ljudske šole v Gorici. Poročilo tajnikovo je zbor odobril. — Denarničar g. Val. Kancler je poročal, kakor sledi:
Denarno poročilo, katero je 'čital blagajnik g- Valentin Kancler se glasi: Dohodki:
gotovina dne 20. sept. 1896	.	307’10
radodarni doneski dobrotnikov (med temi 309 39 tombola v
St. Petru) .	•................ 3	683-84
družba sv. Cirila in Metoda . 1.600'— vladna podpora otr. vrtu in g(>Ii 900-— goriška ženska podružn. sv.
Cirila in Metoda..................... 600-—
goriška ljudska posojilnica .	•	200-—
šolnina v ljudski šuli in otr. vrti h 260-41 za dekliško obrtno šolo prejeli 1.219 43
vrnjene predplače.................1.183'15
dvignili glavnice..................... 900	—
razni dohodki (obresti) . . .	17.65
Skupaj ,10.871 "49
Med dohodki za dekliško obrtno šolo je 250 gld. vladne podpore, drugo so radodarni doneski, namreč 1 169-43. Donesek goriške ženske podružnice sv. C. in M. sestoji tudi le iz radodarnih doneskov. Po Um takem znašajo radodarni doneski: 3.683-84 več 1.169-43 več 900 enako 5.453-27.
„Slogini“ zavodi: za Čas od 20. sept. 1896. do^31. dec. 1897.
Stroški ■'
plače in nagrade.................... 5.355	40
najemščina.......................... 1.852	15
učiti pomočki.......................... 86.21
kurjava............................... 126:76
šolska oprava.......................... 61-91
»naženj«............................... 43,87
znesek 7.526.30
Prenesek 7.526.30
božičnici leta 1896. do dekliška obrtna šola . razni stroški ....
1897.
666-31 1 219-43 50-62
Skupaj 9.4.62-66 Stan premoženja dne 31. decembra 1897. h goriški ljudski posojilnici 585-—, v poštni hranilnici 100’—. v blagajni gotovine 1.408-83, skupaj 2.093-83.
Dmšlvo „slQg<i“ Um, JaLo, imsk.-ie, dohodkov 64-84, stroškov 6’4’7'y, gotovine ‘ —-05, premoženja 5-05. Med dohodki bilo ‘ je letnine 37-50, dvignjene glavnice 16’— obrestij 8 98, prejšnjega preostanka 1-76, raznih dohodkov - 60.
Na to se je k točki ^slučajnosti" prvi oglasil preč. g. dr. (rregorčič. Predlagal je, naj se sklene, da se od sedaj naprej vsi društveni oglasi t. j. vabila, naznanila društva ,,Sloge* prijavljajo v obeh v Gorici izhajajočih listih „ Soči'1 in „ Primorskem Listu11.
Za njim je preč. g Anton Berlot, župnik na Vogrskem, v imenu konzorcija našega „Pr. L.“ izjavil tako-le :
»Temeljite spremembe še vrše v vsem našem ustavnem življenju. Brez viharjev, brez potresov se redkolvedaj gode spremembe že v naravi, toliko manj pa med narodi, do cela pa ne v veliki državi, kakor je naša. Slovenci mo le ntal narodič med drugimi v Avstriji. Pa akoravno mali, neznatni na številu, vendar pa edini v mišljenju. V Slovencih ne naj-
dete brezvestnih Židov, ne protestantov, tudi ne drugovercev. Vsi smo ene, katoliške, vere. Novodobni liberalizem ni zraste! na vrtu slovenskem. Od drugod, od Nemcev in Italijanov, se nam ponuja, ter hoče ostrupiti naše dobro, čilo, zdravo slovensko ljudstvo. Do sedaj brez vidnega všpeha. Upanje je, da bomo tudi zanaprej ostali Slovenci nedotakneni, osobito, če bomo edini. In edinost nam je tolikanj potrebna zlasti sadaj v teh važnih trenotkih. Ako bo naš narod edin, bo imponoval, akoravuo je majhen, ako bo pa razdvojen, si podpiše sam smrtno obsodbo. Ne vemo, kaj nam to leto prinese ; a če je se zje-dinimo, bo letošnje leto zapisano v zlato knjigo v slovenski z godovini. Na Kranjskem se družijo, zakaj bi ostal pri nas na Goriškem klic po skupnem delovanju glas upijočega v puščavi? In koliko široko je polje, na katerem lehko skupaj delamo? Imamo versko, narodno, gospodarsko, socijaluo polje. Ali je potreba, da dela vsak na svoja roko P Kako močni bodemo, če bodemo edini. Kakor Spartan-ci pri Trmopilah odbili bomo tudi mi vsak naval naši sovražnikov. Zato ponuja konzorcij „Pr. L.* lojalno brez skritih namenov, popolnoma odkritosrčno, kakor si drugače misliti ni mogoče, svojo roko v skupno delo. Če roko sprejmete, vedite, da je jeklena, nenavajena odnehati v za-pričetem delu, osobito ko se gre za blagor ljubljenega slovenskega naroda. Društ-
veni predsednik, vel. g. dr. Ant. Gregorčič, je oseba, o kateri se je izrazil dr. Šušteršič, ko ga je predlagal za predsednika vseslovenskega shoda v Ljubljani, moža, kojega ime je program. On uživa tudi naše zaupanje. Njemu prepuščamo, naj nadalje ukrene, kar je potreba, da se doseže ne samo premirje, ali navidezni mir, marveč stalna sprava Obžalovati bi morali, ako bi ponujene sprave ne sprejeli. Konsorcij bi v tem slučaju nadaljeval svoje tiho mimo delovanje, kakor dosedaj, ter bi čakal ugodnejšega trenotka ter boljših časov11.
Odvetnik Dr. Franko je predlagal na-to to-le resolucijo:
„Občni zbor narodno - politiSk^ga diuštva ,,Sloga11 je prepričan, da bi bila sprava kranjskih Slovencev v najvi čjo korist. Zategadel pozdravlja spravno akcijo in delovanje onih rodoljubov, ki merijo na to, da se sprava na Kranjskem dožene, ali da se vsaj poskusi v njmo dosego v kalu ne vdu$e“.
S to resolucijo je zadel g. Franko na pravo struno vseh zborovalcev. Navdušenje je bilo veliko.
Slišal se je klic: ,;živijo dr. Šušteršič11 !
K tej dr. Franka resoluciji pridodal je še preč. g. Golob, iz Podgore tole : „Na občnemu zboru polit, društva „Sloga“ 20. januarja 1898. slovesno izjavljamo, da odslej v slov. politiki no-
2	  L	I	S	T	E	K	______________
Moja doba in podoba.
Spisal Andrej Marušič.
(Dalje.)
Moj stari oče je bil Anton (Toni), stara mati pa Marijana, roj. Zavadlav, velika, resna žena. Stari oče je bolehal za jetiko in 28. okt. 1830 umrl, še-le 52 let star. Tri leta, 2 meseca in 9 dni za njim je umrla tudi stara mati (6. jan. 1834) 54 let stara. Zvonjenja zii-njo se dobro spominjam.
Znano je, da stari očetje in stare matere ljubijo navadno skor bolj vnuke, ko svoje otroke. Tako je bilo pri meni: stari oče me je pestoval, ljubka!, pital, vodil na sprehod doli „nad skalami11 ali po njivah. Ko je prišel ves spehan domu, tožil je s pojemajočim glasom: „To jere jerasto, vsak kamen čuk pobere in če vedet’, kaj je to11. - Bil sem ..zlat11 otrok, zato so me vsi božali in radi imeli.
Z. 183frTje umrla očetova sestra Nan’ca — šivilja — in je ostal samo še mlajši očetov brat Zanut (do 1. 1840.) v hiši. Brez hlapca in dekle nismo bili nikoli. Delavce za nolie za vsako potrebo smo imeli stalne iz domače jasi; bili so kakor udie naše družine. Ob pšenici in ajdi so prišli niTaticT, všako le to~žpie raiiisti. iz Dornberga. To so bili korenjaki! Odlikovali so se tudi no lenem petji (po_večerji.) — Značilno za kmeta prve vrste je slednjič to, da smo imeli v „štali“ po par volov in konj, po 12 — 15 ovac, v hlevu 4 prasce, v kurniku po kakih 20 — 30 kokoši in celo krde'o pičulatov (puranov).
Ko sem prišel k pameti, začela se je moja praktična šola domsl; glavni učitelj z besedo in dejanjem mi je bil oče, kte-rega naj tu opišem, da bode č. čitatelj videl, kako je vplival na-me.
Rodil se je oče Jožef, Antonov prvorojenec, 8. nov* 1801
— sred dvorišča, kjer je bila tačas majhna soba sama z&se. Po francoskih vojskah, ko je bil že 15 let star, začelje hoditi v šolo v Gorico in bil „premifer“ (odličnjak); njegova šolska darila sem prebiral še jez. PliŽaLje do II. ^latinskega.'' razreda in nosil že „frak“. Izostavši (ker se mu je zdelo, da je že prestar) je postal priden, umen kmetovavec in 1. 1830 hišni gospodar. Viša šola mu je bilo praktično življenje. Bil je lepo-pisec, govoril nemški dobro; nekaj v mestu, nekaj po branji uradnih in advokatovskih spisov se je naučil precej dobro italijanski, še bolje je znal „laški“ (furlanskD, josebno gladko pa mu je tekla domača, nekoliko opiljena slovenščina • znal je prav lepo posi^matrfiufikriiTjj^	vsake	sorte
slovenskih bukev, molitvenih in pesemskih, evangelij, pridige Joannis^s. Cnice, pratiko in več drugih. Kot cerkvenega pevca od mJadliriet so ga mikale vse cerkvene reči, tako tudi jezika, v kterih je pel, slovenski in latinski. Ko je — menda
1.	1835 ali 36 — rMiha ’z Černič" skladal št. andreške orgle, učil je očeta orglati — pa brez not. Čn d o vi t
<QČe za -muziko. Bil je prvi orglavec v domači cerkvi in ostal
— s kratkim pretrganjem — več ko 20 let, dokler so odprli šolo (1. 1857); potlej je prevzel orgle vrli učitelj Jož. Komavec. Oče je imel domd popred „špiueto“, potlej mu je naredil „Miha“ nekak glasovir, s kterega pomočjo je skladal (oče) cele latinske maše na pamet. Hodil je kupovat vole v Logatec, Cirknico, na \ rhniko, v Ljubljano in na Štajersko. Kamor je prišel: šfl jev cevk^jL poslušat, petjg, zapomnil si lepe, neznane melodije
ter vpeljal jih v St. Andreži. Eno teh melodij še zdaj znam — k tekstu : „Prid’ sveti Duh s tvojimi darmi — Srce svojih vernih napolni11 itd. Qče je imel kaj prijeten tenor; pomagali so mu pri petji njegov svaF J »z. Naiuif, pozne,)i župan,' pre-
blagor. gosp. viteza Klodič-a mati, deklina, in drugi ; ~pri „litanijah"
vulgo Sandrova, takrat še
_	___________pa je vsa cerkev pela in
tega stari ljudje še žda.j ne inoreio pozabiti. Odlikoval se je . ,jPepic Maruši P” naj boi] na oljčno nedeljo pri slovenskem „passionu11. Oblečen kakor cerkovnik je bil „evangelist“ ali „kronist“ in pel pred altarjem pripovedujoči del trpljenja Kristusovega. —JL-abčinskih rečeh ie bil — bodisi kot tajnik, ali	ne	— vsem županom	desna roka,	žn panstveni la, c to tu m ;
drugi	..možje11, razen Jož.	Nanuta, ni^o	znali ..pismaTT Dolgo-
letni čmerni župan, naš sosed Ivan (Zan) Marušič, je prinesel vsako toliko kak akt k nam, da mu-ga je oče razložil. Še zdaj slišim .Šantla111) Zan a : „Ho, dober večer! Nate, nate, kompari; tle mi je dan komisarn to kartu; ne vem, kaj hu.... če jo s bržkone bo kaj zastran tistega boška.Oče: »Mati, kje si? prž/ii, prž/ri brž lužernir1.
Dodam naj še. da je imel oče v vseh rečeh dober okus in tanek čut za-anažnost. xud, enakomernost. To se ie kazalo pa jHdfiki, y_Jljši, na dvorišči, v njivi in povsod. — Dasi je bil slabotne narave, „drevaril“ je vendar navadno sam (t. j. držal „drev6“ pri oranji). Ker je bil intelligenten in skušen, znal je previdno skrbeti za zdravje. Vsako spomlad je bral „t,rave“ in zlasti tropotec, stolkei jih in pil njih sok. — Temperamenta ie bil sangniničnega.
Tak je bil moj predragi oče, moj	glavni domači gojitelj.
Nektere naslednjih	dogodbic iz	prvih otroških let sam
pametim, druge so mi stariši pripovedovali. Tako mi je n. pr. oče to-le anekdoto pravil.
„Ankrat, ko je še stara mati živela, sum sedeu prav tum-le (v .hiši* — kuhinji), sum te pestvuu in cenguluu na kolenuh, unu — ne vem, kako — si mi smuknil nu-tl«, nu laštru. Kuker jastreb so skočiln žensk« lui-me. Ves prestrašen ubejžim naravnost dol’ po brjači ’u č6 črez njive v vas. Vsako trkaj sem se ustavu in poslušim, ali 'jočeju domil. V oštariji se mi ni ljub’lo pit’; trepetom in poslušim sum, kudaj bo za-te z/ionilo. Ker nisem slišuv z/i6nit’, sum se upuu jet’ nazaj domu. Bog zahvaljen bodi: neč se ti ni b’lo zgodilo11.
Ko sem bil 3 ali 4 leta star, hodil sem tje in sem pod trebuhom kobile, ki se je pasla po dvorišči. Da bi bila le nogo prestavila, bila bi me potlačila. — Drugi krat spet me je vol z rogom precej visoko vzdignil in tje pred-se vrgel. Oče je tekel za njim in ga pretepal; meni pa se je uboga žival smilila, jokal in prosil sem za vola.
Pristavim naj sem še dve nesreči iz poznejih otroških let. Sem po ROjicah proti domu so peljali z voli prazen voz ; mi otročaji smo se „pilezdili“ čez dolgo soro ; jez sem zgubil ravnotežje in padel pod voz tako, da je šlo zadnje kolo čez-me. Ko sem vstal, nisem mogel skor več dihati; le malo več teže na vozu: in bilo je po meni. Ko so dom& to izvedeli, hoteli so me še tepsti!
Tudi sleveči orehovi debli pred hišo bi bili kmalu vzrok moje smrti. Klatil sem orehe s kamenjem. En precej debel kamen odleti od zgorej in mi pade na trdo teme; znamenje nosim še zdaj. Bog sam me je obvaroval, da ni zadel kamen kterega bolj mehkega dela črepinje.
__________________________________________________________ Dalje	prih.
‘) Krstnemu ali birmelienni botr.i so rekli otroci ,.Mniula, (.,s4ntolo“) bfitri ja ganila." — Možje so rekli botrom „svoje /ilihe“ „fcoroj)dr»'‘ (com-padre“), botrom nižega stivnti ,,6ot«r.“	iJt».
čemo več imeti ne Kranjcev, ne Primorcev, ne Štajercev ali Korošcev, ampak le Slovence14.
Novi odbor se je sestavil t.ako-le :
Predsednik : Dr. Ant. Gregorčič (z vsklikom)!
Odbor: visok. g. grof Alfred Coro-nini; dr. Aleksij Rojic, podpredsednik ; Blazij Grča,, Henrik Tuma, Valentin Kancler blagajnik; Andrej Gabršček tajnik ; Josip Mašera, dr. Alojzij Franko in Janez Dermastia. Namestniki so ostali stari.
Mi se nadejamo novega, krepkega življenja društva „Sloge“ zlasti na gospodarskem polju. V tem oziru bode treba še veliko, še prav veliko storiti. Dosedanji odbor je bil tako preobložen z delom, da ni mogel vsemu kaj. Sam dr. Gregorčič je priznal, da si bo moral zdajni, deloma novi odbor, privzeti delavnih moči izven odbora.
Povedal je lepo misel, naj bi se ustanovili za posamezna polja primerni odseki, v katerih bi bili „Sloge“ odborniki in pa še drugi strokovni zvedenci. Ta misel je res praktična. Če se jo bode izvršilo, in sicer kmalu izvršilo, se bode mnogo doseglo za organizacijo našega ljudstva na Goriškem. Mi le želimo, da bi se skoraj ukrenilo vse potrebno, da dr. Gregorčičeva misel uspe in se obistini ter izvede. Bog blagoslovi! —_______________
Viri nevere.
(I)alje)
Naredimo par koru kov dalje in stopimo v gledišče. Novodobno gledišče de luje v onem duhu in v one svrhe, za katere se poteguje ž: omenjena vrsta časopisov. Str-iiovna kritika je že davno izrekla svojo >odb > o nemoralnosti modernega gledišča Ako čitamo, kaj se dandanes vse predstavlja, tedaj moramo uvi-devati bolj in bolj. da so gledišča pravi strupeni viri, iz katerih si ljudstvo sim je pije lastno smrt. Gledišče, ki naj bi bilo v blaženje in povzdigo duha, to gledišče zamori in zastrupi še ono malo blagih čustev, ako jih kdo sploh še prinese k predstavi. Dramatiki tekmujejo menda pri spisovanju svojih del, kdo bo nakopičil v njih več ostudnosti in nesramnosti. Kajti iz življenja zajemljejo vedno le-t6, kar je slabo in ostudno, sploh kar je navezano na najpregrešnejša nag-nenja človeška. Žal, pri mnogih predstavah bi človek prej. mislil, da je kje drugje nego v gledišči. Tako so se tudi v gori-škem gledišči nedavno predstavljali prizori, med katerimi so nekoje poštene gospe zapustile gledišče.
In vendar je le m^lo mož, ki se oglašajo glasnimi opomini zoper novodobno gledišče. Ostala množica ježe samih stra-stij in pohotnih predstav tako pijana, da ne uvideva več njihovega pogubnega u-pliva, ampak dobrodušno misli, da že mora tako biti. Zato pa naj hrume prijatelji človeštva tem bolj proti taki dramatiki, ki je nad vse uspešno sredstvo za pogubljenje krščanskega ljudstva.
Tako slovstvo je bilo v velik pro-speh socijalizma, kakor tudi stanje samo, katerega je slikalo in iz katerega je izšlo. Ono ni vzgajalo 'srama in gnjeva nad zopernostjo in ostudnostjo, ampak samo neko mamljivo dražest iu cinično dopa-dajenje. Ono nudi soeijalistom mnogo snovi, da proglase sedanje razmere za nevzdržljivo in da spodbujajo k poruše-nju trhlega socijalnega poslopja.
Cela vrsta pisateljev si služi kruha le s tem, da opisuje grešno življenje stolnih mest, da razkriva drugim stanovom prizore, ob katerih je res težko ohraniti si mirmo kri. In take knjige se prodajajo v uebrojnem številu: tisoči, da milijoni nahajajo v njih sebi najljubše čtivo.
V	protikristjanskem leposlovju liberalizma leže že kali socijalizma in ono skrbi tudi za to, da se ta povsod in uspešno razširja. Neizmerna množica strupa prodira po takih knjigah v vse vrste človeštva. Večji del modernega leposlovja, se je Bogu odtujil, zato pa goji ali javno ali tajno paganstvo. Tako čtivo ne pokvari samo srca, ampak zmede tudi fantazijo. omoti razum in uniči nravne temelje človeške družbe
Liben.Lzem je tedaj pripravljal pota socijaliztuu. No sedaj, ko je socijalizem že sam dovolj krepak, sedaj so je postavil na lastne noge. Njegova stranka ne izdaja samo dnevnikov, tednikov zabavnih listov in koledarjev, ampak ima tudi že večjo vrsto vednostnih del.
Soc. demokratične spise smatramo lahko za poljudne spise. Soc. demokratično slovstvo se razširja na strahovit način. Na njem se dad6 spoznati znamenja časa, ki pričajo o bližojoči se nevihti. Način spisovanja soc. demokratičnih del upliva gotovo uspešnejše in naredi globočji utis na ljudske mase, kakor
pa javni revolucionarni govori. To vedo voditelji jako dobro, in zato so tudi njihova dela tako razširjena in dobro orga-nizovana. ()ni prodirajo v vse kraje, tudi v najoddaijenejše kroge ; celo šolsko mladino hote zastrupiti s posebnimi spisi.
Zato pa: ako se razširjajo soc. demokratični spisi mej ljudskim-leposlovjem na tak način še nadalje, no, tedaj bode strupeni dih, ki veje iz teh spisov, odtegnil našemu ljudstvu kaj kmalu najboljše življeuske moči.
Vsega uvaževanja vredne so besede, ki jih je dejal Konstantin Franz: „Z vero odmre država, z državo tudi veda in umetnost. Z vero stoji in pade zopet nravnost. Nenravnost pa slabi in uničuje narode". Zato treba delovati z vsemi sredstvi na	t6 da se	ohranijo	ljudstvu	te
dobrine. Ošabni in	mogočni	nasprotnik,
ki se zaganja v temeljne stebre človeškega blagostanja, je torej brezversko in nravnost izpodkopujoče časnikarstvo. Noben narod,	in bodi	še tako	zdrav,	ne
more dolgo	vzdržati	navalov	na vero	in
nravnost, kakor se to dogaja pred našimi očmi v časopisji. Narod se mora zastrupiti, občni blagor mora pri tem trpeti največjo škodo. Čednosti, kakor vestnost, pravica, resničnost, čistost, ljubezen do reda, katere zasmehujejo nekateri časniški organi, morajo s časom izginiti. Društvo se pa ne more odreči tem čednostim. Ako pade vera v božjo sodbo, kateri se ne odtegne nijeden, tedaj pade tudi zadnja pregraja, ki bi zastavila pot zločincu.
Kulturni razvoj krščanskega sveta je odvisen povsem od tega, da ostane vedno živ upliv kristjanstva. Saj pač vidimo, da se potaplja kultura povsod, kjer vladajo duhovi odpadli od kristjanstva, v skepticizem in naturalizem. Iz naturalističnega naziranja sveta, katero slavi umetnost kot svojo uajlepšo cvetko, se rodi revolucionarni duh, kateri dviga pesti ljudstva zoper ves obstoječi kulturni svet in napoveduje boj vsemu do skrajnosti. Politična posledica naturalističnega naziranja sveta je anarhizem, ki zametuje slednji red, in vse obvladajoča soc. demokratična robska država.
Mio I
m.
marveč se število Mohorjanov še povzdigne nad onim predlanskega leta.
„Na delo tedaj, kar resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi 1“
Knjige izidejo tiste, kakor so napovedane v „Glasniku“, namreč :
1. Naš cesar.
2. Veliki katekizem,.
3. „Zgodbe sv. pisma." V. snopič.
4. »Poljedelstvo". II. del.
5. „Slovenske Večerne51. zvezek.
6. Koledar.
Torej toliko izvanredno lepih knjig za en sam goldinar! Naj nihče ne zamudi priskrbeti si jih, naj bi si denar moral prihraniti na drugi strani.
Posebej se tem potom obračamo še do gg.'slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo s plodom svojega uma in truda!
Dostavljamo, naj se nam vpisovalne pole gotovo pošljejo do dne 5. marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče in da je mogoče knjige ob pravem času dodelati in razposlati. Le oni, ki v pravem času pristopijo in ob jednem pošljejo ud-nino, se morejo šteti za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. 50 kr.
Bog blagoslovi na priprišnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeh družbe in napredek naroda slovenskega.
V	Celovcu, dne 25. jan. 1898.
Odbor.
nZ združenimi močmi!" je geslo presvitlemu vladarju našemu, Frančišku Jožefu, katerega vladarsko petdesetletnico letos slovesno obhajajo udani mu avstrijski narodi. In med temi Slovenci gotovo nočemo biti in nismo zadnji! Cesarja svojega slavnostni dan primerno proslaviti, pripravlja se tudi naša družba sv. Mohorja. Zat6 pa danes, ko se obračamo do milih Slovencev z običajno prošnjo in prijaznim povabilom : naj v prav obilnem številu vstopajo tudi letos v kolo Mohorjanov, za to povabilo ne najdemo . primernejšega gesla od onega, katero služi že 50 let cesarju Frančišku Jožefu.
f/j združenimi močmi delujmo za družbe sv. Moharja rast in čast,“ — kličemo danes ter želimo, da naš klic odmeva povsod, koder se čuje in govori slovenska beseda. V družbi sv. Mohorja združimo se Slovenci in delujmo na to, da ne bode vasi na Slovenskem, ne hiš*, kamor bi ne romale njene knjige. Kolikor bolj se dobre knjige razširjajo med ljudstvom, tem več žlahtnega sadu obrn-
il	e za posameznika kakor za ves n&rod ! Po lepem branju se bralcem zbistruje um, razširja se pogled v marsikateri stvari, srce se najema milih čutov, beseda materna se jim vedno bolj omiluje in versko kakor narodno življenje se zbuja in dviga. In tako prav vsestransko delujejo Mohorjeve bukve. Podajajo tečno dušno hrano s tem, da tolmačijo in razširjajo verske resnice; za druge reči podajajo premnogo koristnih naukov, za prosti čas pa ti ponujajo z lepimi povestmi itd. mnogo vspodbude, pa prijetnega veselja in kratkočasja!
Prevažen je zato za nas Slovence čas, ko se nabirajo novi udje iu se vabijo k zopetnemu pristopu stari Mohor-jani. Do marljivih in požrtvovalnih poverjenikov naših, do vseh rodoljubov, duhovnih kakor posvetnih, do vseh, ki jim je mar reč slovenska, obračamo se torej z iskreno in nujno prošnjo : ne odnehajte v vnemi in domoljubnem trudu za družbo našo ! Nabirajte pridno udov, ohranite nam vse stare, pridobivajte novih, da bode družba zoptt rastla in napredovala Slovencem v korist in tudi v čast pred vnanjim svetom! Ob vsaki ugodni priliki naj zastavijo prijatelji družb.e svojo zgovorno besedo zhnjo, naj vabijo in opominjajo, naj tudi žrtvujejo v ta namen, da nas nikakor ne bo manj, da ne nazadujemo, kakor lansko leto,
Tiskovna obravnava
preč. g. Budina proii „Corrieru“ in „Sentinelli“.
Z pravim, mirnim a srčnim veseljem smo sprejeli 25. jan. zvečer brzojavno vest, da sta pri. porotni obravnavi pred dunajsko poroto obsojena goriška lista „Corriere“ in „Sentinella“, katera sta ne-čuveuo sramotila in žalila g. Budina tedanjega kapelana pri sv. Ignaciju na Travniku. Veliko so upali, in že o sko-rajni zmagi brzojavili v Gorico ob 3. popoldne. — A en brzojav je končal vse veselje — razdrl vse upanje. Vršila *e je obravnava mesto 2 dni, kakor je bilo določeno, le en dan. Prič je bilo 25 in sicer
10.	za B. in 15. za C. in S. Med njimi tudi sam — župan goriški Venuti. Obravnava je bila vrlo zanimiva. Zagovarjal je liste dr. Kopp, — g. Budina pa je zastopal dr. Stanič, kateri je res vzneseno a stvarno — duhovito rešil svojo nalogo. Ako bi imeli prostora bi prinesli celo obravnavo — ali vsaj veče odlomke. Končala je z popolnim porazom in stra» hovito blamažo znane klike. „Corriere" je obsojen na 200 11, in „Sentinella“ na 100 11. globe; zraven si bosta stroške, kateri bodo ogromni med sabo bratoviko razdelila. Dr. Kopp je vložil priziv — slaba tolažba. Se ve bobnata sedaj propadla lista v svet o neki moralni zmagi; zavijata dejstva in lažeta, da se opereta in zaslepita svoje kratkovidne mameluke. Po njih široko-ustnih, skrajno zmedenih poročilih je — njih popolna zmaga: vse zanje : dejstva, tok obravnave ; k večemu v kaki malenkosti so propali — a ta preklicana obsodba ta jim je končno vse zmedla.
Vsi veči listi dunajski se pečajo s to pravdo : se ve naši vsi; — italijanski listi so smatrali to za obče-naroduo zadevo. — Kaj bi bilo, ako bi bila klika zmaga a — si lahko mislimo. Iz nekojih podatkov približno tudi vemo. Da, res večega — pomena, nego osebnega je to. — Pustimo na stran osebe, katere lahko grešijo. Ta obsodba je zaslužena brca na nesramno židovsko kliko, katera je zastavila mogočen aparat, (la bi se oprala, in zagovarjala brezobzirno, sistematično blatenje poštenja in dobrega imena, duhovskega stanu, kakor dela Corriere že leta .iu leta.
Od „inagnifioo podestš" pa do cestnega prometača je moralo 15 prič na Dunaj
—	zagovarjat laško nadutost in nestrpnost. Nič jim ni svetega, kar bi ne bili polivali z gnojnico. Zmagala pa je pravica nad židovsko predrznostjo iu lokavostjo, katera posebno do kat. duhovščine kaže pri vsaki priliki svoje sovraštvo, toliko bolj se ve, ako ima le-ta smolo in nesrečo, da je slovenska.
A še nekaj je, kar nas veseli. Na najvišem mestu, kj«r so bili gotovo drugače podučeni, so lahko spoznali, ako so hoteli, naš položaj in naš — boj za pravico in resnično mučeniško ipoloženje sloveuskega naroda na Goriškem !*Da bi le pomagalo.
Politični pregled.
Notranje dežele
Večina razbita ? Poslanec Eben-lioch je stavil v gor. avstrijskem dež. zboru predlog tičoč se jezik, naredeb, kateri lahko razruši drž. zborsko večino. Težko je misliti, da bi mož, kateri je stal trdno v najhujših viharjih, krenil na krivo pot. — Vendar pod solncem je vse mogoče. Prihodnost pokaže. — Mirno in in solidarno postopanje Slovanov — prebije tudi to.
Državni zbor bo sklican, kakor pišejo časopisi, v drugi polovici febru-varija. Deželni zbori se zaključijo v sredi februvarija.
Pogajanja goriškib dež. poslancev so se razbila. Lahi niso hoteli odnehati. Zato ne bo dež. zb. za sedaj več sklican.
Istrski dež. zb. se je' sešel 20. jan. v Pulju. Sledila mu je v Pulj tudi laška nadutost in nestrpnost. Razsajanje je na dnevnem redu. Pri zadnji seji je bil tudi ces. namestnik grof Goess, kar pa ni laške sodrge zadrževalo, da bi ne psovala slov. zastopnikov žvižgala, sikala in tulila znano izzivajočo popevko „Nella patria di Rosetti“. — Demonstracije se širijo tudi na ulice.
I)o sprave na Češkem ne pride, ker nemškim kričačem ni do sprave. V dež. zboru se ponavljajo nemiri in škandali. Voditelj je Wolf. — Dijakom so prepovedana društvena znamenja ker so nemški „burši" izzivali s trakovi in znamenji češke dijake. — Radi tega je zopet veliko prahu. Profesorji nečejo predavati, dijaki ne poslušati. Da bi si ogledal stališče, je šel v Prago sekcijski načelnik dr. Hartel.
Na Ogrskem zavzema socijali-lično gibanje vedno veče kroge. Orožniška moč ne zadostuje, vojaki morajo krotiti uporne duhove. Kriv je le vladin sistem. Jozika, Minister pri najvišem dvoru je vložil svojo ostavko, katero je cesar sprejel.
Na Hrvatskem brezobzirno vlada mažaronaka večina : neljube člane opozicije, ki ji berejo levite, samoljubno izključuje. Zapustili so bili že prej enkrat narodni poslanci zbornico. Zdaj sozopet vstopili in predlagali naj se odpošlje papežu vdanostna izjava, kar je bilo soglasno sprejeto.
Vnanje države
V nemškem drž. zboru se je zopet zahtevalo 100 miljonov za naseljevanje Nemcev med Poljaki. Protivili so se poljski zastopniki in tudi kat. možje centruma.
V francozki zbornici so se pojavili nemiri iu poboji; glavno vlogo so imeli se ve — socijalisti — pretepači. — Nemiri so bili po Parizu in afriški pro-vinciji Algiru. Naperjeno je vse proti Židom. Na stotine ljudi so zaprli. — Brez verski, umazani pisatelj!
Zola pride 7. febr. pred porotnike, ker je žalil vojno sodišče.
V Havani so bili zopet veči boji.
V Belgiji so povzročili socijalisti velik škandal v drž. zbornici. Vojaštvo je razgnalo po hudem boju razgrajalce.
V Italiji so po raznih mestih iz gredi. Množice hočejo kruha. Vlada po-šilje pa vojake z bajoneti. Znižala se je carina na žito. Letnik 1874 je poklican pod orožje.
Guverner	na Kreti	bo	grški
princ. Jurij. Za njega je posebno ruski stric, a tudi druge velevlasti niso proti njemu. Sultan edino se kislo drži.
Na skrajnem vshodu	se	nekaj
kuha. Bojne ladije plujejo' na kitajsko obrežje. Kakor nmčke krog vrele kaše se pripravljajo Rusija, Nemčija, Anglija in Francija, da dobe svoj delež od „nebe-škega“ cesarstva -- Kitaja.
Dopisi,
Iz Šempetra pri Gorici. Kaj ne,
že dolgo nisem nič kaj zdatnega sporočil iz našega prijaznega Šempetra. No, da-nes imam pa dve veseli novici. Prva je ta, da so pri naši zavarovalnici za govejo živino skoraj vsi gospodarji ter posestniki živine zavarovali svojo govedo. To je lepo ! Le v slogi bo moč: kjer se pa dela iu vganja politika „borjačau, tam seveda ne more	vspeti nobena	dobra
stvar. Tako pa nas zdaj sično veseli, da so pristopili k novemu društvu tudi taki, ki	so se doslej	prav malo	ali	pa nič
brigali za zadružno življenje in delovanje.
Bog blagoslovi 1
Druga novica pa je občni zbor nase „Hranilniče ln posojilnice". Kakor ved6 čč. bralci „Pr. 1.“ je naša posojilnica kmečka posojilnica. Ves nje ustroj je primeren kmečkemu položenju! Kar je za
naše trgovce in obrtnike : TrgovsJco-obrtna zadruga, to so posojilnice po Reifeisno-vem načinu za kmečki stan. Za-to se pa .močno moti, kdor meni, da zdaj, ko izvrstno deluje znana slovenska zadruga v Gorici, ni prav nič več treba kmečkih posojilnic. Tudi se moti tisti, ki sodi, da zaradi zadruge ni treba novih posojilnic ustanovljati. Kdor tako govori _ ali celo druge prepričuje, ta ne ume niti naslova trgovsko - obrtne zadruge, kamo-li da je proučil bistvo kmečkih posojilnic. Mi smo prepričani, da se bodo kmečke posojilnice in pa zadruga mejsebojno izpo-polnovale in podpirale. Zato se pa čudimo, kako se te vrste posojilnic, kakor je n. pr. naša v Šempetru, nikjer na najnovejših shodili ne priporoča. Čudimo se, kako se je sicer mogel prezreti ta velevaženi gospodarski korak, ki se je storil s tem : da se je ustanovilo že 6 takih posojilnic na slovenskem Goriškem. Kaj so te posojilnice za kmeta, pridite poprašat na kraj in lice mesta, kjer kak tak zavod posluje. Tu bo zdrava kmečka pamet, ki se začetkoma morda nikakor ni ogrevala za take novotarije, obrazložila dejansko korist takega zavoda. Pri nas n. pr. je zdaj 147 udov; če so ti sicer morda različnega mišljenja, vendar glede na posojilnico sodijo vsi : da je 10 nekaj jako dobrega in silno koristnega za kmeta! — Kaj hočete še več ? To je gotovo trpen dokaz za vsakega gospodarskega Tomaža!
No, pa pustimo to za sedaj. —
Naš mali denarni zavod je izvrstno uspel v prvem svojem upravnem letu 1897. Iz „denarnega prometatf in iz „bilan-ce“, ki bomo priobčili ,,Pr. 1." bo to razvidno. Hranilnih vlog vložilo je 71 vložnikov in sicer skupaj nad 130 krat; posojil pa se je dalo 100 zadružnikom. Najmanj se je posodilo po 15 gld.; nar-več pa 700 gld. a. v. Vloge so se obrestovale po 4 % ; za naprej pa se bodo obrestovalo po 4 V, %■ Inventar: krasna omara, miza, blagajnica in pisaluik znašajo : 177-07 gld. a. v. Čistega dobička je bilo 47-9 41/, gld. a. v. Za prvo leto je to pri tako malem delokrogu dosr.i. Navadno imajo take kmečke posojilnice v prvem upravnem letu še zmerom — dolg, za-to pa dobivajo v nekaterih deželah precej ustanovnine t. j. podpore k nabavi potrebne uprave.
Voditeljstvo posojilnice je delalo zastonj. In prav veseli se svojega truda, ker vidi, da ni bil brezvspešen ! Najboljša plača za trud mu je moštvo zadružnikov. In moški ter vestni ^so bili naši zadružniki v preteklem letu. Kakor smo srčno radi postregli skoraj vse, brsz izjeme, -tako so pa tudi oui odrajtayali '°!0 kakor je tikalo.
Od nekega denarnega zavoda smo brali, da so njegovi družuiki vrnili prvo leto le par sto gold.; . pri nas so vrnili 1.521 15 gld. ; zaostalih obrestij od posojil pa je le 2.79 gld. a. v. To je lepo, to je moško! Čast Sampetercem ! Seveda je časih nemogoče izpolniti pogodbo, ali držati dano besedo No, v takih slučajih, se rado spregleda. Sploh pa take posojilnice stoje ali pa padejo z moštvom zadružnikov ! Ker se še ni bralo, da bi bila v zadnjih 15 letih katera taka posojilnica v Avstriji propala, smelo trdimo, da taki kmečki denarni zavodi resnično tudi organizujejo in vzgajajo vzajemne značaje, krepe moštvo! Ni tedaj iz trte izvito, kar je pisal vlani „Pr. 1.“ o mo-• ralni plati takih posojilnic. Za-to : snujte lake posojilnice med kmeti; šilite to mi »el pa — vresničujte jo! Mi smo bili že lani našo posojilnico razširili tudi na Vrtojbo; letos smo na občnem zboru jednoglasno sklenili, da se privzame zraven še Vogisko. Tako bode nje delokrog zdatno širši ... pa tudi nje uspehi še vidniši. Voditeljstvo je ostalo v starih rokah. Za Vrtojbo smo izbrali v odbor g. Janeza Batističa, hšt 25.
Torej le pogumno naprej I Živelo moštvo krščansko !
Iz goriške okolice nam pišejo: Goriški cestni odbor je nedavno objavil v časopisih, da odda na javni dražbi zgradbo mosta na neki skladovni cesti. \ sakdo bi mislil, da h taki dražbi pridejo le zidarski mojstri, ali sploh izvedenci v zidarski stroki. O ne. H prej navedeni dražbi je došla skoro polovica nestrokovnjakov. Prišli so mesarji, stro-jarji, krčmarji, obrtniki in trgovci. Iu vsi so se dražbe udeležili.
Kaj pa razumejo ti o zgradbi mostov in v obče o zidarski obrti ? Zakaj Pp'dejo na dražbo ? In same pohlepnosti po denarju, iz same dobrčka-željnosti. S ;svojo udeležbo pri dražbi — dasi nimajo namena dela prevzeti — prisilijo namreč onega, ki hoče biti podvzetuik, da jim da kako uagrado, katera včasih ni prav majhna. Tako se zgodi, da cestni
odbor mora oddati delo skoro za ono svoto, ki je bila prevdarjena, kajti pri dražbi nobeden ne znižuje.
Znan nam je slučaj, da je bilo neko delo prevdarjeno na 1453 gld. Pod-vzetnik je na dražbi znižal neznatno svotico, pač pa je dal drugim „nebodi jihtreba“ 250 gid. nagrade, da so pri dražbi molčali.
Jeli to pošteno in pravično ? Se li ne pravi to davkoplačevalcem denar krasti ?
Zatoraj prosimo sl. cestni odbor, da naj bi pri prihodnjih sličnih dražbah zahteval od vseh udeležencev spričevalo usposobljenosti za taka dela. Ako pa, kateri takega spričevalo nimajo, naj se jih odločno zavrne.
Iz Kamnja : Po bliskovo se je 24 jan. razširila po naši župniji tužna vest, da je preč. g. župnik Andrej Brežovščik v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici umrl. Globoko v srce je presunila žalostna novica vse župljane; vsi so si v svesti, da so v pokojnem župniku izgubili svojega očeta in dobrotnika, moža, kateri je vse svoje moči, da, celo svoje zdravje, žrtvoval v blagor svojih ovčic.
Ljubezen in vdanost do pokojnega dušnega pastirja se je lepo pokazala ko so v ponedeljek pripeljali truplo rajnega župnika v Kamnje, kjer je hotel tudi po smrti počivati — dober oče sredi svojih ljubljenih otrok. Vsi župljani brez izjeme prišli so v pražnji obleki do meje cerkvene občine naproti. Veličasten sprevod se je pomikal proti župnišču. Občina je položila na krsto krasen venec z napisom: Nepozabnemu dušnemu očetu žalujoči župljani!
Pogreb z mašo je bil v torek ob 9 uri. Udeležba je bila ogromna. Skoraj vsa vipavska duhovščina je svojemu visoko čislanemu sobratu skazala zadnjo čast. Nagrobni govor je imel preč. g. dekan.
V	ginljivih besedah se je poslavljal od svojega nekdanjega sošolca in prijatelja. Solze so se bliščale v očeh poslušalcev, ko je govornik slavil vrline pokojnikove, njegovo blago in usmiljeno srce, njegovo pridnost in delavnost v izvrševanju težavne službe, njegovo požrtvovalnost do svojih župljanov. —
Ob presumljivih zvokih „Jamice tihe“, katero so zapeli v slovo rihember-ški in domači pevci, izročilo se je truplo pokojnikovo črni zemlji, iz katere je bilo vzeto. Njegov spomin pa ostane in bo še dalje živel mej hvaležnimi župljani. N. v. m. p.	K.
Iz Brd 24. januarija. — (Izv. dop.) Dne 12. t. m. obhajal je g. učitelj v Vedrijanu svoj ženitovanski dan Tak dan je navadno vesel dau ne le za novoporočenca iu povabljene goste, ampak za celo sosesko. A ta. dan je bil za Vedrijauce žalosten dan. Ker je od sl. c. kr. glavarstva prepovedano z možnarji streljati, pa bi bili vendar radi to slovesnost se streljanjem povzdignili, so nekateri otročaji streljali pa s puško, z revolverjem in celo kakor pravijo, z prostimi patronami. Med obedom dobi eden ženinovih bratov dinamituo patrono. V svoji kaznjivi lahkomišljenošti gre, vžge netilno vrvico, ter vrže patrono na dvorišče. Trije dečki, 8—10 let stari, vidijo patrono na tla pasti, skočijo jo pobrat. Eden, nevestin strnič, bolj čvrst in spreten pahne una dva v stran in zagrabi patrono. Komaj jo ima v roki, patrona razpoči in ubogemu otroku levo roko zdrobi. Odpeljali so ga še tisti dan v bolnišnico, kjer so mu roko za pestjo odrezali.
Vsak pameten človek bi mislil, da ta nesreča je vse pretresla, da ni bilo več misliti na veselje in radovanje. — O kaj še ! Drsalo in hajdralo se je celo popoldne in pozno v noč po taktih nadušlji-ve harmonike, ravno tako, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, in ena najpridnejših drsalk, kakor pravijo, je bila sestra po nesrečnega otroka. — Težko se med divjaki dobe tako trda in neobčutna srca, kakoršna so ti pri toliki nesreči pokazali.
Žalostno, pomilovanja vredno je tudi to, da učitelj, kateri se mora prište vati med omikane in izobražene, kateri je poklican blagodejno uplivati na mladino, ne le v šoli ampak tudi izven šole, si najme v proslavo svojega ženito-vanskega dne nadušljivo harmoniko, kar je že vsacega priprostega, količkaj zavednega kmečkega ženina — sram!
]z Cerkna. — Tukajšnjo dekanijo zadelo je v preteklem starem letu mnogo bridkih udarcev. Za požarom v Ravnih, o katerem je cenjeni „Pr. L.“ že poročal, nastala sta še dva manjša požaru, ki sta upepelila dve hiši, ono v Golicah, eno pa v Zakrižu. — Vsa čast in hvaia dobrim sosedom in faranom, ki so nesrečne pogorelce ^radodarno in milosrčno
podpirali. — Toda ne samo ogenj, ampak tudi zima, — dasi letos ni huda — je zahtevala že svojo žrtev. — V noči, ko je zapadel prvi sneg, vračal se je namreč mlad zakonski mož proti domu v Kalarišče. Pogledal je bil boje malo pregloboko v kozarec in padel mej potom tako nesrečno, da je obležal v nezavesti. Ko so ga dobili ljudje, bilo je sicer še nekaj življenja v njem, a rešiti se ga vendar-le ni dalo. — Ako pri-denemo k vsem tem nezgodam, katere nam je prineslo staro leto, še to, da je bila lani za tukajšnje kraje kaj sleba letina, posebno gledfe na sadje, potem je pač lahko umeti, da smo le malo solz potočili na grobu starega leta. — Kakor smo se lahko peslovili od starega leta, prav tako smo težko pričakovali novega.
— Toda, kak? prevara ! — Mesto lepega, jasnega obraza, zagledali smo čmerikavo, mračno lice — povsod gosto, sivo meglo. In če bi nas kdo vprašal, kakšna je bila sicer prijazna cerkljanska dolina ob novem letu 1898., ne bi mu vedli bolje odgovoriti, kakor sš sv. pismom : „....bila je pusta in prazna, tema in voda sta jo pokrivale." — In prav to dolgočasno in čmerno vreme je provzročilo, da so začeli ljudje bolehati in stari zelo pomirati.
— Posebno je pa vse pretresla nenadna smrt dveh zakonskih v Gorjah pri Močniku. Mož in žena, oba še v najtrdnejših letih, šla sta zvečer okoli enajste ure zdrava kakor navadno k počitku ; drugega jutra pa so našli domači njega že popolnem mrtvega, njo pa še nekoliko živo v postelji. V isti sobi kakor stariši pa je spalo še majhno dekletce, ki je pa ostalo popolnem živo. Zdravnik, ki je prišel drugega dne iz Idrije, določil je, da je vzrok smrti ostrupljenje z oglj^en-cem (oksidnim plinom), ki se je razvil v mali peči, katero so kurili v psalnici, ker je imel ogenj v peči premalo prepiha. — Pogreb je bil v petek; bil je pa takšen, kakoršnih se le malo vidi bodi na deželi ali v mestu. Ljudstvo je privrelo od vseh strauij skupaj, ne iz radovednosti, ampak iz sočutja in iz spoštovanja do poštenih, vzglednih rajnikov. Oba umrla položili so v isti grob, in ko ?o je to vršilo, zalile so solze vse od duhovnikov do najmanjšega otroka ; — večina ljudstva je kar na glas jokala. Kar je pa najbolj vplivalo na srca pričujočih, bilo je to, da je pokopal nesrečne umrle sam brat rajnice, preč. g. Janez Sedej, vikarij v Borjani.—Pet otročičev žaluje za rajnikoma — Bog jima daj večni mir, otročičem njunim pa skrbnega, vestnega varuha! Kogar Bog ljubi, ga rad poljubi . . .
Ob drugi priliki še kaj —
Iz Opatjesela. Slučaji, ki nijso slučaji. — Dne 8 t. m. je dvajsetletni mladenič Andrej Boneta, sin prejšnega župana, prišel s puško v hišo Janeza Perc okoli 6 ure zvečer in se je hote! kakor „gizdalin“, ki je na gimnaziji in realki v Gorici brez zasluženja šolske klopi drgnil in potem v Trstu za višjo omiko najbrže štaciine pometal, ž njo ponašati Pomeri v trinajsetletno, nadalje-valjni tečaj obiskujočo deklico, ki je za ognjem pletla, iu vkljub opominu in svarilu hišne matere sproži in jo na desnem ramenu in vratu močno rani.
Prevideno s sv zakramenti so jo drugi dan na svit zdravnika g. Dr. Krševanija, ki je še tisti dan okolo 11 zvečer pr šel h ranjenki, odpeljali v go-riško bolnišnico.
Žendarmerija zasleduje hudodelnika, toda prikriva se ga ali je pa pete drugam odnesel. Pravično je, da oblastnije kaznujejo mlekozobneža, ker so mu stariši dozdaj v svoji slepi ljubezni prizanašali.
Opaziti pa moram, da je oče zločinca za svojega županovanja vkljub prošnjam dušnega pastirja vedno dovoljeval plese, ako so le .fantje prosili, da-siravno je njegov prednik to ostro prepovedoval in tudi ne dovoljeval, rekoč : „Vse po postavi". Gotovo pa ni mislil na božje postave. Ravno tako je grozil od-gojiteljem otrok v šoli, kedar so njegove razposajence po zasluženju kaznovali, da jih bode tožil pred sodiščem, in je vedno svoje otrok« v slepi in pogubni ljubezni zagovarjal.
Prerokovano mu je bilo po sv. e-vangeliju, da bode imel s svojimi otroci še veliko opraviti, kedar nekoliko odrastejo.
Prerokovanje seje začelo zvrševati. Nesreče in kazni so pričele hišo obiskovati — ker Bog je pravičen !
Pa tudi v hiši nesreče tiči kazen božja Zbirali so se že dalje časa tam z dovo^enjem starišev fantalini z fantalin-kami — mlekozobneži — in so posebno ob nedeljah in praznikih na ustna in druga godala brez vsakega dovoljenja
tukajšnega županstva na skrivnem plesali in rajali.
Vsaki je tedaj dosegel svojo zasluženo plačilo, ker se je od obeh strani nasprotovalo opominom in prošnjam dušnega pastirja.
Lep vzgled za trmoglave stariše in občinske predstojnike, ki nasprotujejo svojim duhovnikom — božjim namestnikom — skrbečim za dušni blagor du-hovnjanov.
Da bi ta izgled pač vzdrami! vse druge stariše in občinske predstojnike, da bi svojih otrok tako slepo ne ljubili in besed iu opominov svojih dušnih pastirjev tako lahkomiseljno ne prezirali iz gole častihlepnosti pred svetom.
— Je slučaj, ki ni slučaj za vernega človeka ! Vidite prst božje roke !	—■ Pomilujem uboge stariše.
li.	Krepljen. V tretji številki „Pr. L.“ smo čitali v dopisu iz Tomaja, da se podučuje v Tomaji o cepljenju trte iu da kmetje pridno sadijo amerikauke trte.
Res, hvala in čast g. vpokojeuemu dekanu Golmajer-ju, ki se trudi za pov-zdigo kmetijstva in je vreden predsednik vinarskega društva. Vsa hvala pa tudi g. Ant. Černetu, kateri marljivo ljudstvo podučuje o cepljenju trt. G. Črne je pa tudi sam zgleden kmetovalec in vinogradnik. Takega moža naj bi posnemali drugi, ki uči ne le z besedo, ampak z
— delom.
Naše bralno, trto in sadjerejsko društvo, da si še mlado, vendar dobro napreduje. Letos se nasadi 1009 metrov zemlje z riparijo, Svet je že izkopan. Zdaj se prične graditi š* sadovnjak. Društvu je predsednik tukajšni klučar g. Miha Brundula. Društvo ima več zunanjih udov in častnega uda g. Jožefa Kompareta dekana v Ospi, katerega je, ker je tu rojak, izvolil občni zbor svojim častnim udom.
Tukaj na Krasu imamo letos vgodno zimo, zato smo imeli lepo priliko za graditev vinograda.
Bog in sreča junaška z nami! Na svidenje.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Deželni zbor je. čestitel sv. očetu Leonu XIII. — Spravna akcija se nadaljuje. Z veseljem io U	i s 1 ečL m nž i e. — Na
blejskem jezeru se je pri drsanju vdrl led 15 letn. Ivanu Vidiču, kateri je utonil. — Prejšnji dan so komaj živega potegnili isto tako ponesrečnega dečka iz iz vode. — Deželno predsedstvo je dovolilo, da se naselijo menihi — cistercijani v starodavni Stični. — V selški dolini se je ustanovila gospodarska zadruga.. — Kanonično umeščen na župinjo Presko je č. g. Janez Brence, dosedaj župnik pri sv. Gregoriju. — Pri sv. Gregorju je pogorel skedenj in kozolec Antonu Drobniču. Zažgali so najbrže otroci.
— G. Makso Kostanjevec je imenovan finančnim komisarjem v Ljubljani. — Gospijja Jož. Hočevar je volila za ustanovni zaklad za revne in zn delo nezmožne služkinje — 20.000 fl. — Okr. zdravnik dr. Fr. Zupanc je imenovan dež. vlade svetnikom in sanitetnim poročevalcem pri dež. vladi v Ljubljani.— Na Mirni so zgorele po noči 21. jan. 2 hiši iu 4 druge poslopja. — Izgubil se
12	letni deček Vinko B#nedek, gimu. u-čenec v Ljubljani. — V Kandiji je umoril nek Luka iz Beričevega ubogega Hrvata. — V Tržiču je nastal v predilnici ogenj, ki je v pepelil mnogo volne.
Na Štajerskem — V Mariboru se naseli nov odvetnik L. Pos.sek. — V mestu se tudi snuje nova podružnica ,,Sudmarke“. — Vinogradniški kurzi za Štajersko bodo na dež. vin. šolah v Mariboru, Lipnici in na Bregu pri Ptuju. Prošnje je vložiti pri dež odboru do 15. febr. — Štajerska kmetijska družba šteje G3 podružnic z 3886 člani. — V Miirz-zuschlagu se je umoril oskrbnik dež. bolnišnice, župan Kraft. V blagajni je bilo (>00 fl. primanjkljaja. -- Na Bregu pri Ptuju je ubil nekdo kmečkega fanta Ferd. Kropfa. Ubijalec je pod ključem.
— Neznan lopov je užgal gospodarsko poslopje Katarini Brumec v Strasgojnci.
— Koncert graške ak. podružnice sv. C. in M. je izostal, ker se je, gostilničar udal pritisku germanskih nestrpnežev in odpovedal prostore. - Radi protidiuastične demonstracije v Celju so izstopili vsi častniki iz nemške kazine. — Na Mariborskem okrožnem sodišču so napravili ploščo z nemškim in slovenskim napisom. Tako je pravično. — Umrl je v Podgredi upokojeni nadučitelj g. Matej Bazenšek.— Na Br«gu pri Ptuju zasadil je mladeceŽ Draškovič žepni nož v glavo drugega mladenča.	Rezilo se mu jel zalomilo
v čepinji. Izdihnil je na mestu. ;«.	*
Na Koroškem. — V Celovcu je prišel pod vlak vojak Puntar. Ne ve se ali po nesreči, ali je iskal sam smrt. —
Na Vrbskem jezeru se je vdrlo več osebam, ki so se drsale po ledu. Neki 24 leten zdravnik je utonil; druge osebe so rešili. — 22. t. mestca so gorele svetilke v Celovcu do 8. ure zjutraj, ker so mislili da bo popolen solnčni mrk, — V Pontebi je pogorel italijanski kolodvor, Uradniki so §§ nastanili začasno v avstr. Pontablju,
fl d f S,
Gorica.
Vabilo. D ruštvo „Šolslci dom“ vabi k rednemu občnemu zboru, ki bo v četrtek 17. februarija ob lj. uri predpo-ludne v prostorih goriške Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. odborovo poročilo o dosedanjem društvenem delovanju ; 2. društven račun za čas od ustanovitve društva do 81. dec. .1897 ;
3. določi se list za društvena oznanila v letu 1898; 4. volitev treh pregledovalcev računov ; 5. volitev treh razsodnikov ; 6. morebitni nasvtti. Društven račun bo osem dnij pred občnim zborom razpo-* stavljen društvenikom na ogled pri de-narničarju g. J. Berbuču, Novi most 26. Občni zbor je pristopen vso m društvenikom ; kdo sme voliti in voljen biti ter glasovati, določujejo društvena pravila (§ 4). V Gorici, 30. januarija 1898. Dr.
A. Gregorčič, predsednik.
Shod za „Leonovo družbou je bil skromen začetek. Sklenilo se je učenje družabne vede in predavanje o zanimivejših vprašanjih. Prvi bo predaval dr. Jos. Pavlica: o kapitalu in kapitalizmu.
Misijonarji v nesreči. Ko so se vračali čč. oo. lazaristi iz Drežence, bi se bila skoraj zgodila velika nesreča. Po neprevidnosti voznika bi bili kmalu konji in voz zdrčali pod cesto.
Kromberg, 23. januvarija 1898. — Corriere nesramno laže. Vest v tem listu z dne 18. pr. m. o napadu Kronberžanov pravi, da so naši Goričane napadli z vilami, lopatami in drugim orodjem. Stvar pa je taka le.
Goričani so prišli z raznimi godali v Kronbei g v gostilno pri Luku. Tam so godli in prepevali ravno med sprevodom s presv. R. T. Nekateri Solkanci prisotni so vgovarjali takemu nesramnemu početju. — Končno sta prišla solkanska redarja in sta ustavila nepovabljeno muziko. Goričani so nato odšli, ne da bi jim bil kdo storil kaj žalega Nesramno obrekuje torej židovski „Corriere“, da so prišli Kronberžani z lopatami itd. kakor zgoraj.., nad nje. Seveda bistvo modernega časnikarskega čifutstva je laž, o-brekovanje in zavijanje! Povemo pa, da so se Goričani do cela nedostojno in prav po židovsko obnašali mej sv. obhodom. Tako je.
V Vrtojbi je sveti misijon in bo trajal do nedelje. Ljudstvo se ga udeležuje kar najštevilniše 1 Bog daj svoj blagoslov !
NajmirnejSi deželni zbor je gotovo gonški. ako ne motijo miši in podgane skrivnostne tihote deželne dvorane in priredijo kak predpustni „venček“.ii ironija ustave, no kateri uživajo pravice le — močnejši. Žalostno !
Y~Sredo je imel češki profesor
Vaclav Hoiy, v goriški čitalnici z lepim uspehom prod mnogobrojuim občinstvom čarovniško predstavo
Vse naj plačajo Slovenci. V nedeljo pozno v noči se je vračal vitez Deiacis, predsednik sodišča in grof Albert Coronini, sin deželn. glavarja iz Kronberga v Gorico. Kar jih ustavi na cesto nagromadeno kamenje. Seve „Cor-riere44 ve, da so bili — Slovenci. _
Velika tatvina se je odkrila pri trgovcu Juriju Mosetu. Ukradeno je do 700 gld. blaga. Nekatere osebe so zaprli.
Sramota mestnemu grbu. Mož, ki je lovil pse jiadnje dni po Gorici in ki je često, kakor se pritožujejo ital. listi, zatisnil oko, ko je videl »privilegirane" pse. tudi brez „korbice“, je nosil na glavi čepico z mestnim grbom, liodil pa raztrgan in razcapan, kakor kak cigan. Res majhna^ čast mestnemu grbu. —
Solnce je mrknilo dne 22. p. m. Pri nas je bil mrk le delni. Popolni mrk so imeli v srednji Afriki, vzhodnji Indiji in na Kitajskem.
Volk še živi. Novica se je pret. teden raznesla po Gorici, da so v Pragi ubili znanega razgrajača poslanca Wolfa. Posl. Pinkas je Wolfa pozval na dvoboj, ki pa se ni bil.
Komod — ka li? V Levpi je padel otrok raz peč na šteuilno ognjišče (sparherd), ki je bilo zraven peči, se močno opekel in kmalu umrl. Po dveh
dnevih v nedeljo (P 23. jan. se pripelje komisija. Iz Gorice prideta dva zdravnika dr. Pitamec in dr. Luzzato in zah-
hpuščeno gnezdo, kakor so druga istrska fiesta, ko bi ne bila Avstrija na račun „vseh ^avstrijskih narodov" mesto povzdignila
uiiva m. jl itauicL; ni ni. jjuA/jiiiu 111	<	n,	v	ijoum	uniuuuv	nic-otu	[JU V aUJ g II Hit
tevata. naj prinesejo otroka v Avče. Dva GR> sedanje veljave. Kakšno pravico ima
prineseta otroka, kjer ga zdravnika raz režeta. Potem neseta moža raztelešeno truplo zopet v Levpo. Nosača sta bila plačana. — Ako je tako, zakaj nista ukazala zdravnika prinesti otroka kar v Gorico. Bi ne bilo vsaj toliko stroškov.
— Čudno je to.
Dimnik v ognju. V Avčah se je užgal dimnik. Ljudje so hitro ogenj pogasili.
Knjige „Slovenske Matice" za leto 1897 dobijo društveniki goriškega po-verjeniškega okraja pri čitalničnem čuvaju g. M. Koršiču v Gorici. Stroški za vsakega društvenika znašajo 10 kr. Pri tej priliki naj bi vsakdo plačal letnino za 1898.
Muzikalije, katere je izdalo cecil. društvo, so še v veliki množini v društvenem arhivu. Opozarjamo p. n. orglavce in cerkv. predstojništva, da si nabavijo omei/jene skladbe. So pa sledeče : 1 — IV. zvezek slov. pesem zbranih med slov. narodom, h). Offertoria c). Predigre, d). Tantum ergo in litanije, e), lat. maša za mešan zbor. Skoda, da vse to tam leži, ko je vendar namenjeno, da širi med ljudstvom pravi duh cerkvenega petja.
Š tem se omogoči tudi izdanje potrebnih od veščakov odobrenih blagoslovnih slov. pesem, katere sta nam priredila gg. Ivo-košar in Laharnar in katere čakajo v rokopisu — ugodnega časa. Naročuje se pri predsedniku dr. Jož. Pavlici ali društv. tajniku Iv. Koršiču v Gorici.
Za Kelih „Alojzijevišču1 so darovali • preč. gg. Jos. Fabjan, župnik 5 gld., Urban, (lollmaier kanonik dekan 2£lib, Jos. Primšar župnik 2 gld., gospodična Anica Sobar (v Sočergi pri Buzetu) 2 gld. Do zdaj došlo 13 gld Za darovalce bom maševal prve. tri maše in otroci bodo darovali sv. obhajilo. Dr. Jos. Pavlica.
Društvo „Šolslii <lom“. (X. izkaz od 29. dec. 1897 do 18. jan. 1898.) Kot. ustanoviliki z doneskom 100 gl. oglasili so se še sledeči gospodje: Pahor Anton, vikar v Kronbergu; Pavletič Josip (Valentinov), velepos. v Gabrijah ; „Mhnar-jev Jože“ ; Kopač Jernej, svečar v Gorici in Hausner, trgovec v Gorici.
Vplačali so : Pahor Anton, vikar v Kronbergu, L obrok 10 gl.; Pavletič Josip, veleposestnik v Gabrijah 100 gl ; po upravništvu „Soče“ izkazano v št. 53 iz dne 31. dec. 15 gl. 45 kr.; Hmelak Fran, veletržec v Lokavcu, 4. obrok 10 gl., Cibič Anton, dekan v Črničah 10 gl. ; Kopač Jernej, svečar v Gorici, 1. obrok 10.gl. ; Vadalič Josip iz Oseka 50 kr.; Rutar Simon, profesor v Ljubljani, 2. obrok 10 gl. ; „Mliuaijev Jože" na račun ustanovnine 25 gl.; Jakil Andrej, tovarnar v Rupi, 2. obrok 10 gl.; učitelj Stiš-melj namesto napitnine 50 kr. ; Leban lgn., župnik v Batujah, nabral pri koncertu v Černičah, kateri je priredil tamb. in pevski zbor Šturski 11 gl. 30 kr.; Berlot Anton, župnik na Vogerskem, na račun ustanovnine še 15 gl ; po upravništvu „Šoče“, izkazano v 4. št. 1. 1898 18 gl.; Klančič Anton, dež. poslanec in župan v Podgori, na račun ustavnine še 18 gl. 20 kr.; G. Hausner, trgovec v Gorici 50 gl.; Jonko Matej, župan in veleposestnik v Bolcu, na račun ustanovnine še ostalih 50 gl. ; Obitelj Matevž
tedaj fakinaža žaliti zastopnike lirv.-slov. naroda. Povsod enaka pesem.
Od 27 ugriženili, katere je oklal stekel pes v Trstu, vrnilo se jih je že 20.
Iz četrtega nadstropja je padel 14. letni Fr. Franceschini. Hudo poško-j dovanega in uezavestnega so prenesli v bolnišnico.
Prideljenje. C. kr. sodni adjunkt v Pazinu g. dr. Anton Povšič je pride-Ijen c. kr. vrhovnemu sodišču na Dunaju.
Odpravljanje šolske takse. „N. Sloga" poroča, da se v Istri za tekoče leto ne bodo pobirale šolske takse. — Ljudstvo želi, da bi se nikdar več ne pobirale.
Osmešiti se, je vsakemu prosto.
Tržaški italijanski dijaki so poslali umazanemu pisatelja Zoii na Francosko svoje čestitke, ker se je potegnil za obsojenega Žida Dreyfusa. Mari bi se učili grške gramatike !
Ogenj je nastal na parniku „Irena“ ljudje so ogenj hitro pogasili.
Zaprli so. kakor poročajo časopisi v Rotterdamu znanega agenta Ant. Gr-goleta, kateri je veliko družin spravil v Ameriko.
Listnica uredništva. Gg dopisnikom iz V., Krombarga in iz Podmelca: Za danes radi pomanjkanja prostora in časa nemogoče. Prihodnjič. Hvala !
fciinnHOmKi cttJigTrTOTTrtuiiTgTrifiTrrrrT^TnnniTnnTTtis
%
4il",
želodčne kapljice.
(Varstvena znamka)'
»v
je došlo torej v gotovini 6109 gl. 94 kr.
Društvo „ Šolski dom'1.
Trst-Istra.
TJry -aLiveiislri pnalimr.i v-Pliiiu
so stavili predlog, nuj se častita Lemur XjlT. k biserni slovesnosti. At italoJVe-ičjjia je kr4tkoijiaU>,4>redlfig: odklonila. —
Za druge česHtkr-v Italijo bi že glasovali. —
Imenovanje. Trgov, ministerstvo je imenovalo dr. Ivana Blejko kocepistom na tukajšnji poštni in brzojavni direkciji.
Gosta megla je pokrivala preteč, teden Trst. Godile so se radi tega mnoge nesreče. Ljudje so se le počasi premikali da ne bi trčili drug ob drugega. Mnogi parniki so obtičali v pesku ali skalovju. Parnik, Gianpaolo11 z 300 delavci je zavozil na skalovje in obtičal, dokler ga ni rešil »Pluto44.
..Siamo a Pola" — »pariar jta-liauo“ l^norr- Pulju" — „itafijSHSko govoriti41, tako je kričala galerija v ister-skem dež. zboru,	pričel pnalange
Spinčič govoriti krvat&ki. S kakšno pravico se~je~To"zgodiIo 't V Pulju je gotovo 70 odstotkov Slovanov in le 30 odstotkov Italijanov. Pulj bi bil še danes za-
ovdet, hovder, hovder“,
ali šajliva slovnica.
(Dalje; sp. A. M.)
Včeraj, danes, j utre. To je bila naloga. ki sem jo zadnjič č. čitateljem dal v premišljevanje. Začnimo z „jut>e“ ! Po glejmo pa najpred k sosednim Nemcem. Kar je kakih 20 30 let, nahajamo pri njih marsikatero premembo v pisavi; o-menim naj samo eno. Vsak dan slišimo ali beremo : „Morgen komme ich zu dir*4.
To ni pravilno, ker ni logično. Mor (jen je prihodnji čas, komme pa sedanji. Ta dva časa pa ne gresta skupaj. Logično bi se reklo : „Morgen iver d e ich zu dir kommen*. Nemec zlorabi sedanjik za prihodnji čas zato, ker mu je to komodnejše in ker si s tem govor za eno besedo skrajša. Nekteri nemški slovničarji so to novoterijo že tudi potrdili, češ, da prihodnost kaže že „morgen44. — To nemško navado posnemajo mnogi slovenski pisci ; vsak hip beremo : „Jutre se vrši obravnava, koncert, pogreb itd." Ne glede na nesrečni, smešni glagol vršiti sam na sebi (v pomenu „stattlinden) je še bolj neumno r,o, da se rabi sedanjik nedovršnega, trpežnega glagola za prihodnjik. Jutre ho še le obravnava in se danes že vrši! !! To je znabiti opičja logika, človeška gotovo ne. Konstrukcija, ki jo tu grajam,je nar-pred smrdljiv germanizem, prihaja pa drugič tudi od tod, da pisci razlike ne poznajo med glag. dovršnikom in nedovršni-kom, n. pr. med pridem in prihajam,«obrnem in obračam, poberem in pobiram (ali berem), vstanem in vstajam itd Slišali so znabiti praviti, da sedanjik dovršnikov velja za prihodnjik, zato hočejo temu pravilu ustreči ; ker pa odidem in odhajam ne razločujejo, stavijo odhajam za prihodnjik ! Jez,' kedar potujem, opazujem ljudi in reči in imam tanko uho zlasti za jezikovno pravilnost in lepoto, pa tudi za napake. Pred 3-4 leti sem šel v Ljubljani skoz „Zvezdo". Iz kroga nekih lepih mla-denčev (uestudentov). ki so se menili o popoldanskem izletu (bila je nedelja) za-
odhajaš ti poreči „odideš", med tema obli
kama.
Včeraj. — Večkrak beremo v nekih časnikih: „ Včeraj se nam piše z Dunaja". Zavoljo božjo! Piše je vendar nekaj sedanjega, trpežnega ; kak6 se more reči, da se včeraj godi. Pravilno je torej: Včeraj se nam je pisalo, smo prejeli dopis, došel nam je dopis itd. še Nemec bi ne pisal: „gestern schreibt man uus", ampak k večemu rekel: »man schreibt uus unter dem gestrigen Datum" ali kaj enacega. „Včeraj“ in „jutre44 sem torej pojasnil, „danesu pride drugi dan na vrsto.
(Dalje prihodnjič)
Stečarlsllgiit Gorici,
Solkanska cesta št. 9.
priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne fiebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron.
V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencicli trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu.
Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
Zdravilna moč teh kapljic je neprc-kosljiva. -- Te kapljice vredijo redno y prebavljenje, če se jih dvakrat na dan | Sv. Anton Pndov. po jedno žlicico
popije. Okrepe pokvarjeni želodec,
storč da zgine, v kratkem času
omotica in životca letnost (mrtvost).
Te kapljice tudi storč, da človek
raji je.
Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve | pa jedno le v lekarni
| Cristofoletti v G-orici. |
(Anton (gon
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača, vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
iiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiMuimiimiiii
mWL ososs)
pekovski mojster na Kornu v Gorici
zvišuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najtinejega za nove maše in godove,, kolače za birmo in poroke itd.
•Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. Priporoča se zli nje svojim rojakom v-mestu in na deželi najuljudneje.
M.
((
„ Januš
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101 800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala in 825.000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povrnil« 1,994.000.'gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-; nja in smrti se posebno priporoča.
«.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi. ali pa povrnitev vs«h vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H-)-
k) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedarje zavarovanec dosegel dolo; žen« starost, ali Pa takoj po njegovi smrti (Tarif II- U.).
Osrednja pisarna j« na Dunaju I.
Wipplingerstrasse 30 (Janushof).
Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo.
Nova trgovina.
Podpisana naznanjata, da sta odprla V lastni hiši Semenišlii ulici št. ■— — n—i-i /•.. i,;a; Vi«* je „Trgovsko-
1 v Gorici (v hiši kjer obrtna zadruga11)
delikatesami.
Priporočaje §e veleslavnamu občinstvu, beležita s spoštovanjem
. Kopač in Kutin,
trgovca.