'AMD ZA PRAZNIK Delavska Lisca I PRIZNANJA OF IN SINDIKATA V počastitev 27. aprila, dneva OF, in 1. maja je bila v ponedeljek v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki akademija in slavnostna seja OK SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov. Na slovesnosti so podelili tudi letošnja občinska priznanja OF in srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Priznanja Osvobodilne fronte so prejeli: Anton Grašič, Anton Matjašič, Niko Zupanič, vsi iz Metlike, ter gasilski društvi Grabrovec in Suhor, ki praznujeta letos 50-letnico delovanja. Srebrni znak Zveze sindikatov pa so prejeli: Ivan Štravs in TGP, Jože Peričak iz Beti, tozd Metraža, in OO sindikata osnovne šole XV. SNOUB Belokranjske iz Metlike. 2e peto prvomajsko srečanje — Govoril bo Franc Šetinc Že pred vojno je bila Lisca priljubljen planinski vrh, kjer so se za L maj shajali delavci, posebno rudarji iz zasavskih revirjev. Zadnja leta je tod še posebno slovesno, ko sindikati in SZDL iz sevniške občine prirejajo te shode organizirano. Tokratni 1. maj v nedeljo bo že peti tak shod zapored. Ob 10. uri je napovedan začetek osrednje proslave delavskega praznika pred Tončkovim domom. Pričakujejo, da bo zbrani množici spregovoril Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL. Podelili bodo letošnje srebrne znake OF in Zveze sindikatov. V kulturnem delu sporeda bodo nastopih mešana pevska zbora Jutranjke in Lisce, delavska pihalna godba sevniških gasilcev, recitatorji in ritmična skupina Odra mladih, boštanjska folklora in učenci osnovne šole Sava Kladnika. Prireditelji želijo, da bi se na prijeten dan v naravi kar največ ljudi odpravilo peš, za kar pripravljajo celo posebno tekmovanje med kolektivi. Po kulturnem programu bodo na Lisci nabavne prireditve, med drugim tudi tekmovanja v vlečenju vrvi. Številni izvajalci programa se bodo lahko okrepčali s partizanskim golažem iz kotla teritorialcev. A. Ž. PRAZNIČNI DELAVSKI SHOD NA DEBENCU NAD MIRNO Ob delavskem prazniku 1. maju bo na Debencu nad Mirno spet praznični shod delavcev. Ob tej priložnosti bodo tam podelili srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, slavnostni govornik pa bo Jože Mozetič, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko. Na srečanje, ki se bo začelo ob 11. uri dopoldne, so vabljeni vsi prebivalci trebanjske občine in seveda tudi ostalih krajev Dolenjske. RAZSTAVA MARXOVIH DEL V avli novomeškega Doma JLA so minulo sredo odprli razstavo „Ob 100-letnici smrti Karla Marxa“, ki sta jo pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca in Medobčinsko študijsko središče za Dolenjsko. Na ogled so bila številna dela Karla Marxa, izdana v nemščini, srbohrvaškem prevodu in vsa, ki so do zdaj izšla v slovenskem jeziku. Kot je poudarila upravnica Študijske knjižnice Mirana Jarca prof. Nataša Petrov, razstava med drugim opozarja, da Slovenci še vedno nimamo prevedenih vseh del tega začetnika marskizma. Obiskovalci so po otvoritvi prisluhnili mag. Levu Kreftu iz Ljubljane. V I S I S I s I s L TITO JE BIL, TITO JE, TITO BO - 4. maja mineva tri leta od smrti Josipa Broza—Tita. Naložena nam je vloga dedičev njegove epohe, ki ni pomenila veliko samo za nas, ampak za ves svet, ki se prišteva k svobodi, miru in dobri volji med ljudmi in narodi Kako bomo kos tej nalogi, ne bi smelo biti vprašanje. Toliko temeljnih stvari, ki zadevajo in opredeljujejo bivanje jugoslovanskih narodov in narodnosti,, je dobilo revolucionarne in materialno trdne oblike, da je Titova Jugoslavija v bistvu nespremenljiva. V težavah in dilemah, ki so vedno bile in bodo nujen sopotnik države, družbe in človekovega življenja, se ne moremo več zanašati, da imamo Tita. Prav zato se moramo v časih preizkušenj še bolj kot kdaj okleniti samoupravnih socialističnih idealov, dokazati moramo, da hočemo in znamo živeti lepše in bolje. Tudi v imenu Tita, ki je in ostane simbol vseh jugoslovanskih delovnih ljudi Josip Broz-Tito se je rad mudil med dolenjskimi ljudmi. V spomin na te ljube obiske objavljamo še neobjavljeno fotografijo Titovega sprehoda po novomeškem Glavnem trgu. Bilo je leta 1953, pred domala 30 leti. S predsednikom SFRJ in ZKJ je tesno povezano življenje in delo številnih Dolenjcev. Eden med njimi je Ivan Kužnik iz Dobindola, Titov osebni voznik. Del njegovih spominov na maršala objavljamo v današnji Prilogi Če komunisti dobro delajo, imajo delegati več besede Z obiska sKupine CK ZKS v brežiški občini V brežiški občini so se komunisti na srečanju z delovno skupino CK ZKS v minulem tednu kritično zazrti v svoje delo in opozorili, kako uveljavljajo stališča ZK in kje so premalo storili za spreminjanje razmer. Tako na primer družbene usmeritve zelo dobro uresničuj go v Tovarni pohištva v Brežicah, kjer se zelo hitro prilagajajo novim razmeram in kljub težavam povečujejo izvoz. Ta obsega že 50. odst. proizvodnje, čeprav znese to komaj četrtino ustvarjene vrednosti. S podvojenimi močmi se bodo morah poslg posvetiti nagrajevanju, ker jim zaradi pičhh finančnih rezultatov grozi uravnilovka. V tozdu trebanjskega Trima v Dobovi so se komunisti dotaknili slabosti informiranja. Povzročajo jim kratke stike, zato so sklenili temu napraviti konec. Kritizirali so kratkoročno usmeijenost delovne organizacije in neuresničevanje sklepov samoupravnih organov tozda. To vzbuja med delavci malodušje. Povedah so, da jih je januarski kolektivni dopust spravil ob sapo, saj so že lani naročili skupnim službam, naj izdelajo program za čase, ko bo primanjkovalo repro-materiala. Poslej bodo za povezovanje več naredili predvsem na ravni ZK in sindikata in do jeseni poenotili poglede na nadaljnji razvoj. Skupina je obiskala tudi dve krajevni skupnosti, artiško in bizeljsko. Medtem ko v Artičah komunisti uspešno delujejo v vseh celicah življenja KS, pa jih na Bizeljskem precej stoji ob strani. Najbolj aktivni so še borci NOV. V prihodnje se nameravajo pogosteje sestajati, organizacijo pa pomladiti. Tiste, ki ne želijo več delati v ZK, bedo črtah. Sicer pa se letos krajanom obeta nadvse živahno leto z gradnjo vodovoda in napeljavo telefonskega kabla. Sklenili so se bolj povezovati s pišečko KS. SPOROČILO BRALCEM Naslednja številka Dolenjskega lista bo zaradi prvomajskih praznikov izšla 12. maja. Prav tako ima današnja enodnevno zamudo, ker so imeli včeraj tudi v Tiskarni ljudske pravice v Ljubljani praznični dan. Ob zaključku enoletnega dela sta delegatom občinske skupščine poročala Janez Šter kot predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa IMV in Marjan Simič kot podpredsednik tega organa, ki pa je natančneje razložil še sanacijski program- Sanacijski program - delegati so milijonov din izgube, od leta ga v celoti podprli - je zadnja 1981—1751 milijonov nrimanikliaia inačica prvotne zamisli o sanaciji tovarne, ki pa so jo v zadnjih mesecih tako po vsebini kot po obsegu potrebnih sredstev zaizpelja-vo, bistveno oklestih. Predvideno je, da bo IMV v bodoče zastavila proizvodnjo v treh smereh: proizvodnja prikohe naj bi bila po predlogu IMV v glavnem zastavljena na Suhorju, avtomobilska proizvodnja v Novem mestu in proizvodnja avtomobilskih delov, tako imenovani program IMV III, na Mirni. O tej lokaciji je bik) sicer nekaj pomislekov, toda v IMV menijo, da je vsestransko proučena in najbolj ustrezna. IMV, ki je za zdaj res še v hudih težavah, saj ima od leta 1980 722 in še od leta 1982 kat 1598 mihjohov din sicer načrtovane izgube, katere večji delje še nepokrit ah začasno pokrit s kratkoročnimi krediti, ima po besedah razlagalcev (Nadaljevanje na 3. strani) PAPEŽ IN SMOLE V REPREZENTANCI! Tik pred zaključkom redakcije je v Novo mesto klical zvezni selektor naših najboljših kolesarjev in sporočil, da sta Jože Smole in Sandi Papež izbrana v A reprezentanco Jugoslavije, ki sc bo udeležila največje mladinske kolesarske dirke v Evropi „Dusika Jugend tour“. Start dirke je bil včeraj na Dunaju, cilj pa bo čez natanko en teden v Salzburgu. Sestanek s skupino CK ZKS in predstavniki DPO ter skupščine je bil hkrati napoved za normahzacijo razmer z občino. Poslej bodo 'dah prednost akcijam, ki družijo, ne problemom, kijih ločujejo. Na-razširjeni seji predsedstva OK ZKS v Brežicah so bili udeleženci enotnega mnenja, da komunisti niso dovolj napravili za krepiteV delegatskega sistema in da pozabljajo, daje to voda na mline pretiranega administriranja. Tudi v občini bi ga bilo lahko manj, če bi bile delegacije bolj aktivne. JOŽICA TEPPEY MARINIČ NOVI PREDSEDNIK MS SZDL LJUBLJANSKE ^ REGIJE Na zadnji seji Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, ki je bila 21. aprila, so izvolili za novega predsednika tega sveta Milana Mariniča, ki je bil doslej sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK v Kamniku. Dosedanji predsednik Medobčinskega sveta SZDL Emil Tomc je bil izvoljen za sodnika Temeljnega sodišča Ljubljana. Delegati treh zborov novomeške občinske skupščine so podprli sanacijski program IMV, o katerem bo končno besedo izrekla maja republiška skupščina V Kočevju zbor pionirjev Jugoslavije Te bo 21. maja tudi zaključek letošnje kurirčkove pošte Ronirji-kurirji se vse bolj približujejo z zaupno pošto občini Kočevje, kjer bo 21. maja tudi velik zbor pionirjev iz vse Jugoslavije, ki se ga bo predvidoma udeležilo okoli 3.000 pionirjev. Zbor bo posvečen 40Tetnici AVNOJ, 40-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 40-letnici ustanovne* ga -kongresa Zveze slovenske mladine, ki je bil v Kočevski Reki. V kočevsko občino se bo letos steklo vseh pet prog „Kurijčkove pošte". Prva bo prispela iz Koroške in jo bodo 13. maja ob 10. uri sprejeh pionirji osnovne šole Struge. V Kočevju bodo svečano sprejeh vse proge Kurirčkove pošte 20. maja ob 10.30 v Parku narodnih herojev. V okviru Zbora pionirjev Jugoslavije bo že v četrtek, 19. maja, ob 20.30 predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak -v avli osnovne šole sprejel goste in mentorje. V petek, 20. maja popoldne, pa bo na stadionu v Kočevju prireditev. Prireditelji pričakujejo, da se bo zbora pionirjev udeležilo 900 do 1.000 pionirjev iz Slovenije in ostale Jugoslavije in še okoli 2.000 pionirjev iz sosednjih slovenskih in hrvaških občin ter š Kočevjem pobratenih občin. J. P. POSTA POTUJE V VARNIH ROKAH - V teh dneh so oživele pionirske kurirske poti. Pošta s pozdravi pionirjev predsedstvu SFRJ TV-Dolenjska varno potuje mimo zased po novomeški občini, prej pa so jo nosili trebanjski pionirji. Povsod, kjer so se pionirji s kurirčkovo torbo za hip ustavili, so jim vrstniki marsikje tudi ob prisotnosti pravih vojnih kurirjev in borcev ter domačinov pripravili prisrčen sprejem. Ponekod so se slavja spremenila v prave mitinge z bogatim kulturnim programom, kot na primer pri osnovni šoli Milke Sobar-Nataše, od koder je naš posnetek. (Foto: J. Pavlin) Delu v resnici vso čast in oblast! Ob delavskem prazniku Delu čast In oblast. Naš delavec je danes res gospodar, oblast je v njegovih rokah, in vendar se pojavlja še veliko slabosti, ki so posledica naših in svetovnih gospodarskih razmer, predvsem pa lastnih napak. Razmere in težave na Dolenjskem so podobne kot drugod, v nekaterih primerih pa še večje. Med delavci prevladuje spoznanje, da je od njihovega boljšega dela in racionalnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi odvisen njihov osebni standard ter njihova materialna in socialna varnost. Na rezultate našega gospodarjenja močno vplivajo preveliko administriranje in večkrat se spreminjajoči pogoji gospodarjenja, ki so v veliki meri posledica neuresničenih dogovorjenih planskih obveznosti, kar se v organizacijah združenega dela ne da nadoknaditi z boljšim delom in dobrim gospodarjenjem. Problemi izgub v združenem delu so pri nas še posebno težki, predvsem izguba in sanacija IMV, ki je brez pomoči celotnega združenega dela Slovenije ni mogoče rešiti. Le celoviti in kvalitetni sanacijski programi, katerih nosilci morajo biti delavci, zagotavljajo socialno in materialno varnost delavca. Toda brez odprave nekaterih znanih vzrokov, ki vplivajo na gospodarsko učinkovitost, se ne bomo rešili izgub. Ekonomskim odnosom s tujino dajemo še poseben poudarek. Naše gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno, pa tudi uvozno odvisno. Žal v prvih mesecih letošnjega leta izvoznih načrtov dovolj ne uresničujemo, čeprav nam mora biti jasno, da brez izvoza ne bo dela. Zato v bitki >za izvoz ne smemo popuščati. Letošnja aktivnost ob sprejemanju zaključnih računov, ki je bila večja kot prejšnja leta, je v ospredje postavila osebne dohodke. Velike podražitve, uvajanje novih davkov na osnovne prehrambne izdelke, upadanje realnih osebnih dohodkov ter dejstvo, da več tisoč delavcev prejema zajamčeni osebni dohodek, vpliva, da življenjski standard v naši regiji še močneje upada kot v ostali Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da niti dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za letošnje leto ne spodbuja dovolj delavcev k doseganju večje proizvodnje, produktivnosti, ekonomičnosti, izvoza, zato pričakujemo nekatere spremembe. Vendar si ne smemo ustvarjati iluzij. Zavedati se moramo, da lahko delimo le tisto, kar ustvarimo. Družbenoekonomski položaj delavcev je težji. To zahteva od sindikata in vseh drugih družbenih dejavnikov sprotno analizo razmer v združenem delu ter ustrezno akcijo. Krepiti se mora zaupanje delavcev v samoupravno odločanje. Vrsto problemov je, ki jih morajo rešiti delavci v lastnem okolju in v povezovanju ter združevanju z drugimi delavci. Naj ob koncu zaželim ob 1. maju, prazniku dela, vsem delovnim ljudem veliko delovnih uspehov z željo, da bi s skupnimi močmi storili korak naprej na vseh področjih dela in ustvarjanja. JOŽE MOZETIČ VINICA: REGIJSKI KVIZ Na regijskem tekmovanju „Tito-revolucija-mir“, ki je bito v soboto, 23. aprila, na Vinici, so izbrali ekipi, ki bosta zastopali Dolenjsko na republiškem tekmovanju v Ljutomeru. V ekipi osnovnih šol so Klavdija Mestnik', Mateja Sotler, obe z OŠ Grm, ter Franc Trček z OŠ Vinica. V ekipi srednjih šol in krajevnih skupnosti pa bodo tekmovali Zdenka Žagar iz doma za učence Majde Šilc iz Novega mesta, Andrej Škrinjar s srednje šole tehnične usmeritve Novo mesto ter Amca_ Štukelj, članica OO ZSMS Kot-Brege. Ob koncu tedna se b< nadaljevalo suho ii toplo vreme. .• Mtt» 11V'i YU ISSN 0416-2242 Št. 17(1759) Leto XXXIV NOVO MESTO petek, 29. aprila 1983 Cena: 15 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Parolam je zdavnaj odklenkalo S seje MS ZSSS za Dolenjsko: ni ostalo veliko od t. i. dolenjskega gospodarskega čudeža Kadar je govor o družbenoekonomskem položaju delavcev ali o žgočih gospodarskih vprašanjih, ne bi smeli obiti dejavnosti sindikata, vprašati bi se morali, ali je sindikalno politično delo dovolj razredno obarvano, ah ni morda zatajila politična odgovornost sindikata. Delavci so že tolikanj osveščeni, da parolam ne verjamejo več; moralno, polit.-no moč sindikata bo mogoče okrepiti le tedaj, ako bo delavec verjel, da se sindikat res bije zanj. Gornje misli snv> povzeli iz razpravljanja Franca Šalija na seji, ki jo je prejšnji teden v Novem mestu medobčinski svet Zveze sindikatov Sl ovenije za Dolenjsko posvetil družbenoekonomskemu položaju delavcev, in sicer v luči lanskih gospodarskih dosežkov pa prvih podatlrov o tem, kako se dolenjsko združeno delo znajdeva v letošnjih, nič bolj rožnatih možnostih za gospodarjenje. S prodornejšim spraševanjem o (ne)moči sindikata seja ni postregla, a v tej smeri so bde dovolj pomenljive naslednje ugotovitve. Nesporno so usmeritve za delovanje, ki jih je pred dvema tednoma dal republiški sindikalni svet, tehtne in obvezujoče, toda vprašanje je, kako naj sindikat v posameznih okoljih zastavi akcijo, da bo uspešna npr. pri. zaviranju rastočih cen, padanju standarda, izboljšanju socialne varnosti ipd. Ob sicer dobro izvedenih razpravah o zaključnem računu se je marsikje pokazalo, da je vodilnim delavcem ustrezna delitev po delu drugotnega pomena, zanje je v ospredju proizvodnja. V položaju, ko je gospodarjenje že bolj stvar iznajdljivosti posameznikov, manj pa možnosti in znanja, kakor se je slikovito izrazil eden od razprav-ljalcev, tudi za sindikat ni veliko manevrskega prostora. O čedalje več zadevah odloča, administracija, gospodarstvu pohaja sapa, ob morebitnih dobrih dosežkih pa se je treba vprašati, ah niso takšni na račun cen, ne pa dobrega dela. Zdi se, da od nekdanjega t. i. dolenjskega gospodarskega čudeža ni ostalo veliko, o tem zgovorno priča to, da vztrajno pada dohodek na delavca. Ni dovolj le ugotavljati stanje, vzroki za slednje so tako rekoč na dlani, zato je treba nemudoma zastaviti akcijo, da bi slabo preobrnili na dobro. A temu sindikat sam ne bo kos. Člani medobčinskega sveta so razpravljali še o lanskem delu novomeškega sodišča združenega dela, na katerem so v velikem zaostanku pri reševanju spornih zadev. K delovanju kaže pritegniti še več zunanjih sodelavcev, tako hitro in najceneje odpraviti zamudo, dolgoročno pa je nujno urediti prostorske razmere sodišča in ga kadrovsko okrepiti. Ne nazadnje; pokazalo se je, da iz občin in delovnih organizacij, kjer imajo urejeno pravno pomoč, prihaja na sodišče manj zadev, zato je ena od nalog sindikata, da poskrbi za tovrstno svetovanje, sploh pa da teži k odpravljanju vzrokov za spore; med drugim so kamen spotike samoupravni akti, ki niso v celoti usklajeni z zakoni. D. RUSTJA »Dnevni redi” preveč vseobsežni? MS ZKS za Dolenjsko meni, da so občinske programske konference Z K dobro potekale, da pa zaradi prenatrpane problematike niso segle do dna vsem vprašanjem Minuli četrtek so v Novem mestu sedli za mizo člani nedorečenega. Po mnenju medob-medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko in kritično pretresli '~bo"jeXedotočiti na nekafnaj bolj nedavne programske partijske konference v črnomaljski, metliški, — - - - - e partns novomeški in trebanjski občini. Menili so, da jim je moč glede na priprave, sam potek, vsebino, način obravnave in usmeritve dati dokaj visoko oceno, čeprav je tudi res, da bi jim lahko očitali tudi slabosti oziroma pomanjkljivosti. Kot je uvodoma ugotovil Boris Gaerič, sekretar medobčinskega sveta, je na konferencah izstopala celotna problematika, ki žuh posamezne občine. Razumljivo je, da je povsod tekla beseda o tem, kako uresničujemo stabilizacijske naloge, kako gospodarstvo izpolnjuje plane, se vključuje v izvozna prizadevanja. V zaostrenih razmerah ni lahko gospodariti, problematika je vsak dan hujša. Na konferencah je zmagalo spoznanje, da je moč izplačevati le z lastnimi močmi in sposobnostmi. O teh in drugih vprašanjih, še zlasti o divjanju cen, ki čedalje bolj ogrožajo življenjsko raven, uravndovskih težnjah pri osebnih dohodkih, neodgovornem vedenju posameznikov in okolij itd., so delegati odkrito razpravljali. Kot rečeno, je tekla beseda na programskih konferencah o vseh področjih, zato je ostalo 'marsikaj Tudi ptt promet ostrižen Največ pozornosti še vedno predvsem razvoju telefonskega omrežja v dolenjskih in posavskih občinah Spremenjene razmere so prisiliTe tudi načrtovalce srednjeročne^ t razvoja ptt prometa na območju skupnosti, ki združuje posavske in dolenjske občine, da so zarezali v plane in jih oklestili, kjer je bilo mogoče in še smiselno. Tako so delegati na zadnji seji skupščine OSIS za ptt promet Novo mesto, ki je bila v četrtek, 21. aprila, v Novem mestu, sprejeli ustrezne osnovne akte, ki spreminjajo srednjeročni plan razvoja skupnosti in združevanje sredstev za njihovo uresničitev. Rez je bil globok predvsem v naložbe, ki so ožjega pomena, medtem ko v skupne naložbe, brez katerih bi bila ogrožena redna dejavnost, ni bilo mogoče ostro zarezati. Program je torej skrčen, predvideva pa pomembnejše naraščanje telefonskih storitev, ker je prav v telefoniji razkorak med potrebami in zmogljivostmi največji. Manjša bo rast storitev v tele- grafskem in rast storitev v poštnem prometu. Že V MUZEJU RAZSTAVA SINDIKALNEGA TISKA V Dolenjskem muzeju so v torek, 26. aprila, odprli razstavo „Sloven-sko strokovno sindikalno časopisje od konca 19. stoletja do Delavske enotnosti**. Ta „sprehod“ po sindikalnem tisku so pripravili v Zvezi sindikatov. SPOSOJENO TRNJE — Stalno se vračamo na začetek. Mi ne moremo zaiti. (Iz Študenta) Oz zadnjega Pavlihe) ZAKAJ M W, TOV A IMS, VZNEMIRJATE JAVNOST f dusan prrtieie ptt storitev, ki jasneje določa, kdaj telefonski naročnik plača 21.500 din kot soudeležbo za nov telefonski priključek, kdaj manj in kdaj ne. MiM perečih vprašanj in ta razrešiti, kot pa z dnevnimi redi zajemati vseob-sežnost problematike. V Trebnjem so, denimo, takoj po konferenci ugotovili, da so posvetili premalo pozornosti kmetijstvu in kulturi, zato so se odločili ti področji posebej pretresti na sejah komiteja. V razpravi je sodeloval tudi Franc Šali, član CK ZKS. Menil je, da so* konference sicer pretresle problematiko in sprejele usmeritve za nadaljnje delo, da ni bilo nikjer odgovora na temeljno vprašanje, koliko se je izboljšal položaj delavca in delavskega razreda. Tovrstni pre-r miki so preskromni, da bi bili lahko zadovoljni. Dotaknil se je tudi skiepov in stališč. Po njegovem mnenju ti sicer nakazujejo, kaj je treba spremeniti, ne pa, kako to narediti~ V tem jc njihova glavna slabost. Nadalje je menil, da je tako zato, ker „vscm nam primanjkuje ustreznega znanja". „Bitke za boljši jutrišnji dan pa brez lastnega znanja, brez uporabe znanstvenoraziskovalnih izsledkov na vseh področjih družbenopolitičnega življenja ne bomo kar tako dobili,‘‘ je poudaril Franc Šali. I. ZORAN letos naj bi šle iz prometa vse ročne telefonske centrale, tako da bodo vsi naročniki vključeni v avtomatsko telefonsko omrežje. S povečanjem števila avtomatskih central na 47 bodo zmogljivosti povečane na 30.960 priključkov, kar pomeni povečanje števila telefonskih naročnikov od 11.237 na 20.500, se pravi, da bo prišlo 12 naročnikov na sto prebivalcev, kar je manj, kot bo slovensko poprečje. Več bo tudi telefonskih govorilnic - 158. Za uresničitev programa je predvidena združitev 574.747.000 din, od tega bo šla večina denarja za širitev telefonskega omrežja, pri čemer bo največji investicijski zalogaj glavna avtomatska centrala v Novem mestu, ki jc že v letošnjem načrtu. V načrtu za letošnje leto, ki izvira iz spremenjenega srednjeročnega načrta, je tudi nova pošta v Novem mestu, 6 novih avtomatskih telefonskih centiAl in povečanje zmogljivosti 17 ATC v različnih dolenjskih in posavskih krajih. Tudi skrčeni programi postavljajo pred poštne delavce zahtevne naloge, ki jim bodo kos le z veliko zavzetostjo. Delegati skupščine so letos slišali nerazveseljive številke, ki ,so začele prevladovati v poslovanju Podjetja za ptt promet Novo mesto. Lani jc bilo poslovanje še uspešno, letošnje prvo trimesečje pa kaže. da inflacija in zaostajanje cen poštnih storitev premočno najedata dohodek Lahko se dogodi, da bo- vsa dejavnost zašla v tako težak položaj, da bo treba v naložbene plane še zarezati. Na seji so sprejeli tudi nov predlog sklepa o višini in pogojih združevanja sredstev uporabnikov LOKOMOTIVA KOT POMNIK NOB - V okviru praznovanja dneva železničaijev Jugoslavije, praznika OF in 1. maja so v soboto, 23. aprila, pri črnomaljski železniški postaji odkrili svojevrsten spomenik in pomnik NOB — parno lokomotivo serije 25018. Lokomotiva je od aprila 1944 do poletja 1945 delala paro za nekdanji Jugoles in Zoro, ki sta oskrbovala z električno energijo Črnomelj in okoliške vasi, v katerih so prebivali in delali organi oblasti. Po kapitulaciji Italije je namreč takratna oblast NDH prekinila dobavo električne energije iz elektrarne Ozalj, ki je oskrbovala Belo krajino z elektriko od leta 1939. Lokomotiva je bila po osvoboditvi obnovljena in je vozila do leta 1976, kot spomenik pa bo danes mladim pričala tudi o iznajdljivosti njihovih prednikov. Na sobotni slovesnosti sta govorila Jože Simonič, direktor Železniške transportne organizacije Novo mesto (na posnetku) ter predsednik izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj Janko Gladek, ki je tudi odkril ploščo ob lokomotivi. (Foto: M. Bezek) Edini opozorili na nesamoupravno pot prispevkov Samo Medobčinski svet ZK Ljubljana—okolica je opozoril na nesamo-upravni način spre- jemanja prispevnih stopenj za SIS Ugotovitev Medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica, kamor spadata tui v samostan preselili Valvasorjevo knjižnico in čitalnico, uredili v njem kapucinsko knjižnico in galerijo samostanskih slik ter vse skupaj odprli za javnost. Naloge iz dogovora niso ostale le' na papirju, saj se je dr. Ivan Sedej takoj lotil temeljitejšega umetnostnega fonda v samostanu in predlagal ukrepe. Restavriranje slik so zaupali akademskemu slikarju in restavratorju Viktorju Povšetu, strokovno obdelavo samostanske knjižnice pa prof. Jaru Dolarju iz NUK v Ljubljani. 'Hkrati je stekla tudi nujna obnova prostorov. Razstavo prve kolekcije slik, ki jih je Viktor Povše restavriral v svoji celjski delavnici, so si Krčani lahko ogledali lani, ko so ob tej priložnosti tudi prvič odprli samostan za javnost. V teh dneh končuje restavrator obnovo nadaljnjih desetih slik iz kapucinskega samostana. Delo pa dokončuje tudi knjižničar Jaro Dolar. Tako na novo restavrirane slike in urejena samostanska knjižnica bodo predvidoma na ogled sredi junija. Na slovesno otvoritev, s katero bodo počastili praznik krške krajevne skupnosti, se že zdaj pripravljajo. Celotno akcijo vodi poseben odbor. V akcijo so pritegnili številne krajevne dejavnike in še posebej delovne organizacije. Te bodo na svoje stroške opravile obnovitvena in druga dela v prostorih, kjer bo poslej knjižnica in tam, kjer bo kasneje galerija restavriranih samostanskih slik. Pomoči združenega dela so še zlasti veseli, saj bi kulturna skupnost sama nikakor ne zmogla vseh stroškov za gradbena, obnovitvena in strokovna dela. j £ GOSTOVALI SLOVENSKI PEVCI IZ ZAGREBA Pretekli petek so v trebanjskem domu kulture sodelovali pevci Slovenskega doma iz Zagreba, ki že nekaj časa sodelujejo s pevskim zborom Trimo Kulturno-umetniškega društva Pavel Golia. Na celovečernem koncertu, ki je bil posvečen dnevu OF in 1. maju, so podelili tudi Gallusove značke. Žal je bila ta prireditev obiskana precej slabše kot nekateri pevski nastopi domačih pevcev. No, to nikakor ne bo vplivalo na to, da pevci ne bi še naprej navezovali stikov, ki bodo bržkone postali tradicionalni. ZBOR ŽENSKIH GLASOV - V Stopičah je nastopil tudi ženski zbor iz Brusnic, ki ga vodi Ernest Jazbec. Še en dokaz pevske množičnosti V Stopičah in Dolenjskih Toplicah potekla zborov tradicionalna občinska revija pevskih Da je zborovsko petje v novomeški občini najbolj razširjena in množična ljubiteljska kulturna dejavnost, je znova »VRTILJAK44 RAZSTAV Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je pripravila cikel prireditev, s katerimi bodo počastili mesec mladosti Med drugim bodo pripravili likovne razstave petih Novomešča-nov - Tonija Vovka, Mirana Hoče-vaDa, Jožeta Kotarja, Bojana Radoviča in Marjana Maznika - in jih hkrati odprli v petih različnih krajih v Novem mestu. Razstave, na otvoritvi katerih bodo krajši kulturni programi, se bodo potem »zavrtele44 tako, da bo vsak od avtorjev razstavljal na vseh petih krajih. Prvi cikel otvoritev bo 9. maja, nakar bodo otvoritve potekale vsak pone-de^ek do 6. junija. m dokazala pevska revija, ki jo je Zveza kulturnih organizacij Novo mesto priredila v počastitev dneva OF, 1. maja in 40-letnice drugega avnojskega zasedanja. Revija je potekala v dveh delih. V nedeljo, 24. aprila, so v osnovni šoli Janeza Trdine v Stopičah nastopili: moški zbor iz Stopič, zbor Društva upokojencev iz Novega mesta, moški zbor Gasilskega društva Šmihel, ženski zbor iz Brusnic, moški zbor z Ruperč vrha, mešani zbor iz Otočca, Šentjernejski oktet in mešani zbor Krke. Drugi del je potekal v ponedeljek, 25. aprila, zvečer v kulturnem domu v Dolenjskih Toplicah. Nastopili so zbori iz Šentjerneja, Škocjana, Orehovice, Dolenjskih Toplic, Dolenjski oktet, mladinski zbor Glasbene šole Marjana Kozine ter zbora IMV in SGP Pionir. Najboljši zbori se bodo ponovno predstavili 10. maja v novomeškem Domu JLA na zaključni prireditvi letošnje občinske revije. DRAGOCENA PRIDOBITEV — Posnetek kaže eno od strani ilustrirane bibliofilske izdaje pesnitvi »Jama44 hrvaškega partizanskega pesnika Ivana Gorana Kovačiča. Knjigo, ki stane nekaj starih milijonov, so nekatere novomeške gospodarske organizacije skupaj kupile za Študij&o knjižnico Mirana Jarca. Knjižnica bo to dragoceno pridobitev razstavila, najverjetneje v srednji šoli tehniških usmeritev v Šmihelu. Govorica »človeških lupin” Dolenjski galeriji razstavlja akademski slikar Tomaž Gorjup svoja najnovejša likovna dela Neslovenski literati letos v Kočevju Peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov iz drugih republik bo septembra, posvečeno pa bo tudi 40-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju Zveza kulturnih organizacij Slovenije je te dni objavila, da bo peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, septembra v Kočevju. To bo že drugo tovrstno srečanje na Dolenjskem, odkar neslovenski literati pri nas organizirano nastopajo. Pred dvema letoma je bil njihov shod z literarnim večerom v Novem mestu. bo obravnavala strokovna žirija in najboljše stvaritve izbrala za literarni večer, ki bo v Kočevju, in za kasneje izdani bilten. Kdor želi sodelovati na tem srečanju, mora svoje prispevke poslati do 10. junija Zvezi kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani. Iz razpisa povzemahio, da se srečanja v Kočevju lahko udeležijo vsi, ki še niso izdali nobenega samostojnega knjižnega dela, razen v samozaložbi, in pišejo pesmi, drame in prozna besedila. Ker organizatorji želijo, da bi jih udeleženci ne zasuli preveč z besedili, želijo od posameznikov: do šest tipkanih strani proze (črtice, novele, satire, humoreske, odlomka romana), tri do Šest pesmi (epigramov, basni, aforizmov), do šest tipkanih strani dramskih besedil (dramskih prizorov, skečev, grotesk, TV iger, scenarijev itd.), prav tako dolgi pa bi naj bili tudi kritiški prispevki z vseh področij umetnosti, kulturnega in družabnega življenja. Prireditelji srečanja posebej zahtevajo od udeležencev, naj pošljejo literarna besedila v njihovem materinem jeziku, torej nikakor ne v slovenščini, in sicer v treh izvodih, KONCERT IN FOLKLORA Ob koncu minulega tedna sta bili v novomeškem Domu JLA dve celovečerni koncertni prireditvi. V četrtek je s solistoma, sopranistko Dragico Čarman iz RTV Ljubljana in Francem Javornikom, prvakom ljubljanske Opere, nastopil orkester ljubljanske garnizije, v soboto pa je Novo mesto obiskal folklorni ansambel „Maksim Gorki". POPRAVEK NA RAČUN DOLENJSKIH • RAZGLEDOV Četudi smo se urejanja 1. številke petega snopiča Dolenjskih razgledov lotili na moč skrbno, je na naslovni strani publikacije prišlo do dveh napak, ki terjata popravek. Izid številke smo pomotoma premaknili za mesec dni nazaj, datum bi se moral glasiti: 21. aprila 1983. Opravičujemo pa se tudi urednici Nani Požun, katero je tiskarski škrat napačno preimenoval v Nado. vse pa pod šifro. V priloženi ovojnici bodo morali napisati kaj več o sebi (ime, nasbv, starost, izobrazbo, narodnost, poklic, delovno organizacijo). Poslana besedila Krajine in tihožitja V Kočevju razstavljata domača slikarja Janez Arko in Ivan Geder V kočevskem Likovnem salonu so od minulega petka na ogled slikarska dela, ki sta jih ustvarila domačina, 31-letni Janez Arko in 25-letni Ivan Geder, člana likovne . skupine Delavskega kultumo-ume-tniškega društva Svobode v Kočevju. Kot številni drugi likovniki, ki se s slikarstvom ukvarjajo ljubiteljsko, tudi Arko in Geder najčešče slikata krajino in tihožitja. Zato je njuna pričujoča razstava motivno in izpovedno dokaj enovita. Vsekakor pa je moč ugotoviti, da je starejši ražstavljatec, Janez Arko, pri slikanju zanesljivejši, bolj iskaF skl Pozna se, da gradi sliko na izkušnjah, ki so zlasti na področju krajinarstva že nič kolikokrat preverjene in potrjene. Poleg tega je Arko svojo dosedanjo likovno pot lahko preveril na treh samostojnih razstavah in več skupinskih,ko seje predstavila likovna skupina kot celota. Seveda je treba reči, da se tudi Geder, mlajši ustvarjalec, uspešno prebija, vendar pa večjega števila njegovih del do zdaj ni bik) videti. Trikrat je nastopil v okviru skupinskih razstav, tokrat se celoviteje predstavlja' prvič. Prikupen je njegov nekoliko vihravi, rekli bi impresionistični način slikanja. Razstava je zanimiva z več vidikov in bo nedvomno pritegnila obiskovalce. Odprta bo do 3. maja - vsak dan, torej tudi ob nedeljah in praznikih. LOVŠINOVA RAZSTAVA V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI V Študijski knjižnici Mirana Jarca so pripravili razstavo „Preporodovec in planinski pisatelj Evgen Lovšin14. Z njo so izkazali pozornost Zupančičevemu sorodniku prof. Evgenu Lovšinu,kijei pred dnevi podaril novomeški knjižnici več pisnega in fotografskega gradiva v zvezi z Otonom Župančičem. Lovšin je pred leti izdal leti knjigo „Rod in mladost Otona Župančiča44. Od minulega petka je v obeh dvoranah Dolenjske galerije v Novem mestu na ogled 34 slik triintridesetletnega Tomaža Gorjupa, akademskega slikana in likovnega pedagoga iz Ljubljane. Na otvoritvi razstave, ki se je je*udeležil tudi avtor, je imel uvodno besedo umetnostni kritik Brane Kovič. Nastopila je tudi mlada violinistka Petra Gačnik, učenka 7. letnika glasbene šole Matjana Kozine in ob klavirski spremljavi prof. Cvetke Hribar izvajala dela Kreissler-ja in Beriota. Gorjup pomeni za sodobno slovensko likovno umetnost nenavaden pojav. Pri iskanju resničnosti o človeku se ne poslužuje upodab-• ljanja ljudi, marveč slika predmete, ki jih človek uporablja, v tako značilnem stanju oziroma gibanju, da gledalec zlahka „prepozna“ ne samo „človeka“, ampak tudi, kaj se z njim dogaja. Tako smo, denimo, pred štirimi teti gledali v Dolenjski galeriji razstavljeni Gorjupov cikel o čevljih. Že v tem obdobju so mnogi v Tomažu ^Gorjupu prepoznavah izrazito miselnega, tudi učenega slikarja, s čimer so mu priznali njegovo odlično poznavanje upo-dobitvene tradicije. Pričujoča razstava, ki obsega dela, nastala v letih 1981 do 1983, in so jo skupaj pripravili Mestni muzej v Idriji, Bežigrajska galerija v Ljubljani, Dolenjski muzej v Novem mestu, Pilonova galerija v Ajdovščini in Gorenjski muzej v Kranju ter izdali skupni katalog (pomeni, da razstava kroži po teh mestih), je korak naprej v Gorjupovem iskanju že omenjene resničnosti o človeka Tokrat je umetnik na svojih platnih razgrnil pred gledalci nekakšne „čk>-veške lupine", oklepe, ki so „morali“ popokati, a so potem še vedno „ za dr žali" človeške lastnosti: držo, gibanje, čustveno razvejanost. Z najrazličnejšimi spleti lupinastih ..človeških teles", s poudarjanjem krhkosti in ranljivosti človeka kot takega je Gorjup dosegel tudi nenavadno dramatičnost, celo tragiko človeka samega, ki ga lahko zaslutimo iz oklepov. Razstava, ki doživlja nesporno odobravanje občinstva in visoke ocene umetnostne kritike, bo v Dolenjski galeriji odprta do 18. maja, nakar jo bodo prepeljali v Bežigrajsko galerijo v Ljubljani, kjer bo na ogled do konca junija. I. ZORAN NOVA RAZSTAVA V TREBANJSKI ŠOU V dvorani osnovne šole Jožeta Slaka - Silva v Trebnjem je na ogled nova likovna razstava. S svojimi deli, pretežno akvareli, se predstavlja dr. Avguštin Lah. V tem šolskem letuje bilo v tej šoli že več tovrstnih prireditev. Le dve razstavi ali celo nobena? Galerija Krško, ki deluje pod okriljem Valvasorjeve knjižnice in čitalnice, letos še ni odprla vrat in vse kaže, da jih še lep čas ne bo. Kdaj jih bo in za koliko razstav, je odvisno od tega, koliko denarja ji bo v ta namen „odrezala" občinska kulturna skupnost. Ta je sicer v predlogu denarnega načrta za leto 1983 predvidela, naj bi galerija dobila 40.000 dinarjev, ker pa načrt še ni sprejet, je tudi ta znesek negotov. Očitno ima kulturna skupnost velike težave z razdeljevanjem denarja, saj je njena mošnja znatno tanjša kot v minulih letih in bo denarja komaj za skromno preživetje. Galerija si ne bo mogla kaj prida pomagati, četudi bo obljubljeni znesek dobila. Z njimi bo lahko pripravila komaj eno razstavo, dveh že ne, čeprav jih samo toliko načrtuje. V goste namerava namreč ponovno povabiti slikarja Marjana Pliberška, ki naj bi se tako že tretjič predstavil krškemu občinstvu, drugi ražstavljalec pa naj bi bil domačin Vojko Pogačar, akademski slikar. Vodstvo galerije namerava letošnji razstavni načrt uresničiti v jesenskem delu sezone. Seveda jih že zdaj pesti vprašanje, kako in s čigavimi sredstvi, če od kulturne skupnosti pričakovana vsota ne bo zadostovala, oziroma če je sploh ne bo. Ali po .vsem, kakor je videti danes, Galeriji Krško grozi, da bo prvič, odkar je ustanovljena, vse leto zaprta? Čeprav se to ne bo zgodilo, pa je vendarle res, da galeriji še nikoli do zdaj ni šlo tako za nohte kot letos, ko je na nitki ne samo minimalni, ampak celo simbolični razstavni program. I. ZORAN Cenijo kulturno dediščino V Sevnici: muzejska zbirka, nato še zbornik m Tomaž Gotjup: AHIL, AHILA (tortura I), olje — platno, 1982. Minuli četrtek so v Sevnici na seji skupščine občine kultur ne skupnosti počastili spomin na preminulega ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani in znanega slovenskega arheologa dr. Petra Petruja, poudarjajoč pri tem njegove arheološke raziskave na območju sevniške občine. Dr. Petru je namreč vrsto let izkopaval poznoanti-čno naselbino nad yranjem, znano kot Ajdovski gradeč, in napisal poljudnoznanstveno brošuro o teh najdiščih. V ljubljanskih konservatorskih delavnicah si še zdaj prizadevajo, kako bi zaščitili in ohranili ostanke starega lesa, dvignjenega iz nekdanje velikanske cisterne, odkrite pri izkopavanjih. Delo, ki ga je vrsto let opravljal dr. Petru, bodo letos nadaljevali. Opravili bodo zaščitna dela odkritih zidin in same cisterne. Postavili bodo kažipote, da bi obiskovalci laže našli Ajdovski gradeč. To pa ni vse, kar je bik) v sevniški občini narejeno v zadnjem času za kulturno dediščino. V sodelovanju s Posavskim muzejem iz Brežic in Muzejem revolucije iz Ljubljane si kulturna skupnost prizadeva za to, da bi v drugem nadstropju sevniške-ga radu osnovali kulturno zgodovinsko zbirko »Sevnica skozi' čas". V organizacijskem smislu bi bila ta muzejska zbirka enota Posavskega muzeja. Snujejo tudi zbornik z naslovom »Sevnica skozi čas44.. Poleg tega je kulturna skupnost sklenila pogodbo s celjskim Zavodom za spomeniško varstvo ter znanim restavratorjem in konservatorjem, akademskim slikarjem Viktorjem Povšetom za rešitev fresk v cerkvici na Čelovnika Na tem strmem hribu blizu Loke pri Zidanem mostu so namreč odkrili baročne freske. A. Z. RAZSTAVA IN KNJIGA V ljubljanski galeriji ARS so v torek odprli razstavo fotografij Bojana Radoviča in predstavili njegovo fotografsko khjigo. To je vsekakor lepo priznanje za mladega Novomeščana, ki je fotografijo študiral v Angliji kot štipendist novomeške kulturne skupnosti LAMUT GRE V SVET Minuli ponedeljek so v. Idriji odprli razstavo grafik akademskega slikarja Vladimira Lamuta. Po dolgih letih je to prva »izvendolenj-ska" predstavitev umetnika, ki je tragično preminil pred dvema desetletjema in je pokopan v Novem mestu. Iz Idrije,bo razstava potovala še v nekatera druga slovenska razstavišča. . ■ POTA § I dežurni poročajo OB KASETOFON — Ciril Kuzma iz Pobrežja je prejšnji teden parkiral svoj osebni avto ob cesti v Brigljah. Vozilo je obiskal vlomilec in iz avta odnesel kasetofon. ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM - Neznan tat je 17. aprila zvečer odpeljal izpred gostilne Veselič v Podzemlju kolo z notoijem, last Jožeta Križmana. BRUSILKA IZGINILA - Tat je bil 20. aprila na obisku tudi pri Metličanu Branku Suligi in mu iz delavnice odnesel električno brusil-ko, vredno kakih 15 tisočakov. VDRL, PA NIČ ODNESEL - 20. aprila je nekdo vlomil v garažo Tilke Može v Vrbovcih pri Dobrniču. Vlomilec ni odnesel prav nič, čeprav ni manjkalo možnosti. Je pa z vlomom naredil nekaj škode, saj je za njim ostala razbita šipa na vratih. RAZGRAJAL NA CESTI - Metliški miličniki so v nedeljo popoldne pridržali do iztreznitve Bogdana O. iz Vodoteča. Možakar, ki ga je imel precej pod kapo, je razgrajal in oviral promet na Cesti bratstva in enotnosti. Čaka ga sodnik za prekrške. OB BENCIN - V noči na nedeljo je Metličanu Dragu Dančuloviču izginilo iz avtomobila 35 litrov bencina. Podobno smolo pa so imeli tudi avtomobilisti, ki so svoja vozila pustili' noči na 22. april na Dvoru. Dragica Koncilija je bila ob 20 litrov goriva, enako kot Branko Jarc, medtem ko je Roman Pajk prijavil le vlom. ŠE ZMERAJ KUHA - Takšen pripomoček je odkril nedavni pregled nekaterih delovnih organizacij. Kuhalnik, skrpan na vse mogoče načine, po besedah delavcev še vedno dela. (Foto: B. B.) Črna trgovina s konji prinaša tudi bolezni Opozorilo veterinarskega inšpektorja novomeške UIS kupcem konj iz sosednje Hrvaške — Nalezljiva malokrvnost Konec lanskega leta, zlasti pa v prvih letošnjih mesecih je v novomeški in trebanjski občini močno porasel nakup konj, z njim pa seveda nezakonite kupčije, in kar je še bolj zaskrbljujoče, nalezljive bolezni Prav zato je veterinarski inšpektor novomeške UIS za nepoučene kupce, ki v veliko primerov potegnejo krajši konec, pripravil o tem obsežnejšo opozorilo. Glavni dobavitelji konj novomeškim in trebanjskim kupcem so Hrvatje, ki živali dobavljajo po naročilu, največkrat kar na dom. Seveda gre v večini primerov za prekupčevalce, ki konje prodajajo brez vsake dokumentacije, pripeljejo jih zvečer ali ponoči, edini „dokument“, ki ostane kupcu, je največkrat le na listku napisan naslov prekupčevalca. Po ugotovitvah veterinarskega inšpektorja sta pri tovrstnem prekupčevanju še posebej aktivna Drago Brajdič iz Kerestinca 18 in Josip Jurkovič iz Žitarke 5. Prav onadva sta bila tista, ki sta letošnjega februarja v dveh primerih vnesla š konji k nam neozdravljivo bolezen, pravijo ji malokrvnost kopitarjev, konja pa je v takem primeru obvezno dati v zakol. Da bi takšne in podobne nezakonitosti in nevarnosti preprečili, mora lastnik ob vsaki prodaji ali zamenjavi konja za žival dvigniti zdravstveno spričevalo in ga ob prodaji izročiti kupcu. Ta brez tega papirja živali ne sme sprejeti. Takšno zdravniško spričevalo velja 1 leto, pred kupčijo pa ga mora podaljšati pristojni organ, ki gaje izdal. Nadalje mora ob prodaji prodajalec kupcu izročiti tudi potrdilo o preiskavi krvi, lastnik tovornjaka, ki živali prevaža iz drugih občin ali republik, pa mora imeti potrdilo o razkužbi vozila in potrdilo o sanitarnem veterinarskem pregledu oh nakladanju živali. Ob raztovarjanju je kupec dolžan obvestiti novomeški, oziroma trebanjski Dolenjski veterinarski zavod, da opravi zahtevani pregled. Poleg vsega tega inšpektor kupce opozarja na to, da preverijo indentiteto prodajalca, kajti nemalokrat se dogaja, da ti nastopajo s sposojenimi imenu Razumljivo, do so kupci dolžni ob najmanjšem sumu nezakonite kupčije obvestiti o tem postajo milice ali veterinarskega inšpektorja. B. B. Vinjenost in premajhne izkušnje za avtomobilskim volanom so 23-letnega Bojana Ve-glja iz Kostanjevice pripeljali na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča, kjer se je moral zagovarjati zaradi povzročene prometne nezgode. 17. februarja 1980 nekaj pred polnočjo se je Vegelj skopaj s tremi sopotniki peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz Ržišča proti Novemu mestu. Vegelj je za volanom sedel s pičlimi šoferskimi izkušnjami, poleg tega je bil močno vinjen, saj je imel še dve uri po nezgodi v krvi najmanj 1,25 promila alkohola . Poleg vsega tega je Vegelj vozil prehitro, še posebej, ker je bila cesta ovinkasta in spolzka od dežja; tudi ni upošteval omejitve hitrosti, ko je zapeljal v Šentjernej. Tam gai je v blagem levem ovinku zaneslo in je silovito trčil v parkirani osebni avto Janeza Selaka, od tam pa je avtomobil odbilo v hišo številka 6. S čeki reševal »krizo" Sodišče obsodilo Jožeta Finka na pogojno kazen treh mesecev zapora — Izdal in vnovčil 22 nekritih čekov Jože Fink, 47-letni Novo-meščan, je eden od mnogih, ki skušajo izhod iz denarnih težav najti v nezakonitostih pri izdajanju nekritih čekov. Takšnih primerov je namreč zadnje čase vse več in nič čudnega, če so tožilci in kasneje sodišča s tovrstnimi spisi dobesedno zasi-pani. Jože Fink je po navedbah ob tožnice, kijih je glavna obravnava te dni pred enoto novomeškega temeljnega sodišča potrdila, izdajal nekrite čeke od 17. marca do 20. avgusta 1980. Fink je imel namreč od leta 1977 pri Ljubljanski banki - TRČILA V KRIŽIŠČU 36-letni Ivan Moškon iz Pišec se je 22. aprila peljal z osebnim avtom po Ulici 21. maja v Brežicah, v križišču s Cankarjevo cesto pa zavijal na levo, ne da bi nakazal sprememb o smeri. Prav zaradi tega je med njim in avtomobilistom Francom Štrbulcem iz Brežic, ki je vozil za njim in ga pričel prehitevati, prišlo do trčenja, v katerem je nastalo kar za 200 tisočakov škode. Miličniki so posumili, da sta oba voznika vozila vinjena, in so jima odredili odvzem krvi. Temeljna dolenjska banka odprt tekoči račun zaradi nakazil osebnih dohodkov. Kot se je pokazalo, pa Finku ta denar ni zadoščal, saj je od 19. marca naprej, ko je imel na računu že negativen saldo preko 2 tisoč dinarjev, kar dvaindvajsetkrat dvignil denar, čeprav za to ni imel kritja., Tako je 20. marca dvignil najprej 1.000 din, naslednji dan novega tisočaka, 25. marca 3 tisoč dinarjev in tako naprej vse do avgusta, ko je „scrijo“ zaključil z nezakonitim vnovčenjem 1.642 din. Sodišče .je ugotovilo, da si je Fink na ta način pridobil 20.963 din protipravne premoženjske koristi. In zagovor? Fink je dejanja priznal, v opravičilo pa je navedel, daje to delal, ker je bil v stiski in je reševal težak finančni položaj svoje številne družine. Nadalje je povedal, da je bil o svojem početju iz banke pravočasno opozorjen, vendar da z dviganjem ni mogel prenehati, saj je bila to edina možnost, da preživi družino. Senat sodišča je Finka obsodil na pogojno zaporno kazen treh mesecev, ki pa bo izbrisana, če v dveh letih ne stori novega kaznivega dejanja. Poleg tega mora Fink banki povrniti nezakonito pridobljen denar, z obrestmi vred 26.773 din, sodišče pa je zanj odredilo tudi odvzem čekovne kartice. Do nezavesti pretepla gostitelja Hudorovac in Kovačič napadla Franca Krištofa 24-letni Vinko Hudorovac in pet let mlajši Bojan Kovačič, oba iz romskega naselja pri Šentjerneju, sta v soboto popoldne napadla in hudo poškodovala 32-letnega Franca Krištofa iz Površja 22 pri Raki. Hudorovac in Kovačič sta tistega popoldneva prišla do hiše Krištofa z vprego in zahtevala od domačina hrane in pijače. Ko jima je postregel, sta že očitno vinjena prišla še v kuhinjo ir. od Krištofa zahtevala lovsko puško. Ker jima je ni - izročil, sta ga napadla, grozila z nožem in pištolo ter ga naposled hudo pretepla, da je gostitelj obležal nezavesten na tleh. Nasilneža sta potem premetala vso hišo, Krištofa pa zvlekla na dvorišče in bi ga verjetno celo odpeljala s seboj, če ju ne bi zmotil prihajajoči traktor. Že naslednjega jutra so Kovačiča in Hudorovca prijeli krški miličniki. Oba sta dejanje tudi priznala, preiskovalni sodnik pa je zanju odredil pripor. m PREHITEVAL V SMRT Novogoričan Drago Mihajlo-vič se je 22. aprila nekaj pred polnočjo peljal s svojim osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Štefanu je kar v ovinku prehiteval tovornjak francoske registracije s priklopnikom, takrat pa je, kot se to tako rado zgodi, pripeljal nasproti drug priklopnik italijanske registracije. Italijan sir je na vse kriplje prizadeval nesrečo preprečiti, umikal se je, vendar je Mihajlo-vič navzlie temu silovito treščil v prednji del tovornjaka, nato pa ga je odbilo še v francosko vozilo. Posledice nesreče so bile strašne. Mihajlovič je poškodbam podlegel na kraju nezgode, pločevina pa je utrpela za 500 tisočakov škode. Promet je bil zaradi nezgode zaprt dobro uro. ŠTEVILO MRTVIH RASTE - Takšno razdejanje je bilo po nezgodi, ki se je pred kratkim jmpetila pri Odrgi in v kateri sta izgubila življenje brata Gorše. Ze v petek je pri Stefanu prišlo do nove smrtne nezgode, o kateri poročamo na drugem mestu. (Foto: WM Novo mesto) Konfekcija na nezakonit kredit? Nekaj zanimivosti iz lanskoletnega dela tržnih inšpektorjev novomeške uprave inšpekcijskih služb - Kršitev pri oblikovanju cen vse več - Standard in Varteks dajaH kredite Kar za preko 100 odst. se je v lanskem letu povečalo število izrečenih mandatnih kazni zaradi nepravilnosti pri oblikovanju cen blag? v prometu, poleg teh 92 ukrepov pa je bilo podanih še pet ovadb in ena prijava kaznivega dejanja zaradi nepravilnosti pri določevanju cen blaga v prometu na debelo in drobno v času veljavnosti zveznega in republiškega odloka o oblikovanju cen med 1. majem in 31. julijem lani. To je le ena od ugotovitev tržnih inšpektorjev o značilnostih dela v lanskem letu, medtem ko bomo o delu drugih služb novomeške UIS, zajetih v res vzorno pripravljenem poročilu lanskoletne dejavnosti, govorili kdaj kasm „Šlo je, kolikor se je dalo” Zaradi hude prometne nezgode, povzročene v vinjenosti za volanom, je sodišče Veglja obsodilo na plačilo 38 tiso? čakov ege. Ker smo o lanskoletnih pripetljajih s kruhom, ki te dni dobivajo po vrsti tudi sodne epiloge, že pisali, poglejmo nekaj drugih značilnosti. Tako je bilo lani več prijav kupcev zaradi nepravilnosti pri reševanju reklamacij, tovrstni postopki pa so še posebej dolgotrajni, ko gre za proizvajalce iz drugih republik. In ko smo že pri trgovini: inšpekcijski Pri nesreči sta se hudo poškodovala sopotnika Martin Berdik in Ivan Junkar, ki sta bila ^padi zado-bljenih poškodb nekaj časa nezmožna za delo, Junkar pa ima posledice nezgode vidne še danes. Na obravnavi je Vegelj sodnikom priznal krivdo in jo tudi obžaloval, poleg tega je povedal, da je bil ob avto, ki’je bil povsem uničen in ga je zapeljal v jamo za odpadke. Seveda sodišče, ko je odločalo o kazni, le ni .moglo mimo dejstva, da je bil Vegelj bolan in objesten za volanom, saj je ena od prič povedala, da je „šlo, kolikor se je pač dalo“. Senat je Veglja, ki je doslej še nekaznovan, poleg tega pa zaposlen v Zahodni Nemčiji in bi ga zaporna kazen spravila ob kruh, kaznoval s plačilom 38.000 din, prepovedjo vožnje motornih vozil B kategorije za eno leto in plačilom 1.500 din Selaku in 10 tisočakov Berdiku. Sodniki namreč niso prezrli d*jstva, da je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola Vegelj že pri sodniku za prekrške. Bučna vas: kolesar zavil pred avtobus 19-letni Marjan Potočar je bil pri priči mrtev V Veliki Bučni vasi pri Novem mestu je prišlo v soboto popoldne do hude prometne nezgode, ki je vzela življenje 19-letnemu Marjanu Potočarju z Dolenjih Kamene. Potočar se je v soboto peljal na kolesu z motorjem iz Novega mesta proti domu. Med vožnjo je iz neznanega vzroka v Veliki Bučni vasi med srečanjem z avtobusom novomeške -registracije zavil na levo. Voznik avtobusa je sicer zaviral in se umikal na rob ceste, vendar najhujšega ni mogel preprečiti. 19-letni Marjan je dobil tako hude poškodbe, da jim je na kraju nezgode podlegel. V avtobusu je bilo tudi kakih 50 potnikov, vendar na srečo ni bil nihče poškodovan. Materialno škodo so ocenili na 90.000 din. OTROK PONOVNO 2 RTE V NEPREVIDNOSTI V petek ob 16.30 je prišlo do nove nezgode, pri kateri jo je skupil 8-letni otrok Franc Barbič iz Breg pri Krškem. Tistega popoldneva je Francetova 17-letna sestra Olga s traktorjem in pripeto brano rahljala zemljo na njivi, brat pa je med delom sedel na blatniku. Ko je Olga pripeljala do konca njive, je s hidravliko dvigala brano, pri tem pa je roka hidravlike stisnila dečku nogo. Franceta so odpeljali po zdravniško pomoč v brežiško bolnišnico. VLOMILCI V NEKAJ URAH ZA ZAPAHI V noči na 19. april je bilo vlomljeno v.bife trgovine Mercator na Drski. Vlomilci so razbili steklo na vhodnih vratih in se splazili v notranjost. Vzeli so štiri steklenice alkoholnih pijač in zavitek kave, nato pa jo jadrno popihali v noč. Vse pa le ni ostalo neopazno, saj je eden bližnjih stanovalcev opazil možakarja, kako bežita iz bifeja, in o tem obvestil postajo milice. Hitra akcija je že po nekaj urah uspela, saj sta se zjutraj našla za zapahi osumljena A. H. in L. Z. pregledi so lani ugotovili, da sta poslovni enoti zagrebške Standard konfekcije in varaždinskega Vartek-sa v Novem mestu dajali konfekcijo OOS na kredit v nasprotju z določili uredbe o potrošniških kreditih, kar je po oceni novomeških inšpektorjev privedlo tudi do nelojalne konkurence. No, zanimivo, da se je varaždinsko javno tožilstvo postavilo v bran svoje tovarne, ocenilo je, da je tovrstna prodaja zakonita, in vloženo ovadbo zavrgle/. Veliko dela je bilo pri kontroli zaračunanih storitev obrtnikov, ki so se marsikdaj razlikovale od potrjenih cenikov. Nasploh je tovrstna kontrola cen otežkočena, ker v republiki še danes nimamo veljavnih normativov za posamezne vrste storitev, in tako enostavno ni mogoče oceniti dejansko porabljenega časa za opravljanje nekega dela, poleg tega ima večina obrtnikov potrjene režijske' ure. O ugotovitvah pri kontroli prodaje predmetov, ki jih na policah po trgovinah lani domala ni bilo, smo MED ORANJEM NAŠLI MINI Franc Starešinič iz Dečjega sela je 16. aprila oral njivo in med delom v brazdah našel protitankovsko mino. Res sreča, da ni prišlo do eksplozije. Podobne sreče je bil tudi Jože Žagar iz Stare Lipe, ki je na svoji njivi našel enako mino. Za uničenje obeh nevarnih spominov na vojne čase je poskrbel pirotehnik. TRAKTORISTA NAŠLI MRTVEGA V noči na 21. april okoli 3. ure zjutraj so na lokalni cesti med Dolenjo vasjo in Zdolami v vasi Čele našli mrtvega traktorista, 36-lctnega Romana Vodeba iz 1 Dolenje vasi pri Krškem. Pokazalo seje, daje Vodeb dan poprej delal na svoji in sosedovi njivi in končal opravila okoli 22. ure. Potem seje odpravil do gostilne na Okljukovo goro, kjer je bil do ene ure, nato pa se je odpravil domov, ppt je končal v vasi Čele, kjer so ga našli pod traktorjem mrtvega. dovolj pisali že med letom, ponovno pa dodajmo podatek, da je bilo lan1 na novomeškem območju prodan® kar 30 odst. več pralnega praška ko' predlani, ko pomanjkanja nism® poznali, kar je seveda spoznanja vredno obravnave pred sveti p®" trošnikov. Zaključimo naj še z eno zanifflt vostjo. Tržni inšpektorji so la® vseskozi sodelovali pri komisijski1 ogledih za registracijo poslovni1 enot trgovske in gostinske dejavnO' sti, nenavadno pri tem pa je, da s® še srečali z delovno organizacijo (g® za KZ Krka Novo mesto - op. p-); ki je, navzlic temu da odločbe ® dobila zafadi neizpolnjenih pogoje11 tehnične opremljenosti, pričela v dveh enotah obratovati na lasti® pest. Le temu, da je šlo za prodaj«' kmetijstvu prepotrebnih izdelkov, s« imajo zahvaliti, da inšpektorji d® javnosti niso prepovedali. B. BUDJŽ PO DOLENJSKI DE2EU • Turkovi iz Zagorice so imeli v petek obiske. Nenavadno je le to, da so to ugotovili po izginuli ženski torbici z dokumenti in verižici. Obiskovalec zagotovo ni potrkal ali pozvonil, preden je vstopil. Kakšna neoli-ka! • Nespretno se je zadeve lotil zmikavt, ki se je odločil, da Pajkovim iz Volčje jame sredi belega dne ukrade štiri slastne kokodajske. Predvidevamo namreč, da je imel z lovljenjem kar precej dela. Bolj „praktični“ so njegovi kolegi, ki_ si pečenko poiščejo kar v kurniku, recimo tisti, ki so v noči na soboto osiromašili kokošnjak Ad9lfa Dima na Hudejah. • Jože Vene iz Žvabovegaje prejšnji teden prijavil miličnikom, da mu je nekdo iz gozda na Javorovici izmaknil dva hloda. Verjetno iskanje tatu ne bo pretežko delo, saj se plen ne da skriti pod vsako posteljo. • čeprav bi načeloma lahko zatrdili, da je imela metliška Vigred mnogo manj „prcstopni-kov“ kot njena novomeška sestra Cvičkarija, miličniki le niso vselej stali križemrok. Tako so morali med drugim poskrbeti tudi za nekega Sulejmana M., ki so mu kozarci prepogosto padali iz rok. SPREGLEDAL SMERNE KAZALCE - Jože Vrbas iz Martinjaka pri Cerknici se je 20. aprila popoldne peljal s tovornjakom od Vinice proti Črnomlju. Pri Brezniku jc zavijal v levo, za njim pa je takrat pripeljal s tovornjakom Branko Črnič iz Pribiniča. Ta je spregledal utripajoče smerne kazalec in pričel tovornjak Vrbasa prehitevati. Prišlo je do I trčenja, v katerem seje laže poškodoval Marjan Dorini iz Blatnika pri Dragatušu, pločevina pa je utrpela.za 80 tisočakov škode. TOVORNJAK SE JE PREVRNIL POD CESTO - 21. aprila je Ljubljančan Toplica Točakovič ocljal tovornjak od Zbur proti Škocjanu, v Zalogu pa mu je nasproti pripeljal kolesar. Točak®" vič je med srečanjem s tovornjako® zavil na rob _ ceste, pri čemer jc vozilo zdrsnilo' s ceste in se prevrnil® po strmini. Na vozilu je bilo za 10® tisoč din škode. ZANESLO JO JE - Novome-ščanka Anica Kostrevc se. je 24. aprila zvečer peljala z osebnint avtom od Žabje vasi proti mestu. V križišču z Ulico Majde. Šilc j®-zavijala na desno, pri tem pa jo j® zaneslo v avtomobil, ki ga j® iravilno pripeljala Novomeščanka Janja Kaplan. Pri nezgodi se je laž® ranila sopotnica Kaplanove, šk°č® na .¥ . p tisočakov. MjpuiIUV/a ivajiiauuvv, .»iv - iločevini pa je b ilo za 7« Uspešen atletski start Lapanje in Primc tretja v Novi Gorici — Nov republiški rekord Simuniča v troskoku Za zadnji konec tedna so se člani novomeškega atletskega kluba udeležili treh tekmovanj v Sloveniji in dosegli za začetek atletske sezone lepe rezultate. Otvoritvenega atletskega mitinga v Novi Gorici sta se udeležila mladinca Andrej Lapanje in Igor Primc, ki sta seveda nastopala v članski konkurenci in oba zasedla tretji mesti. Lapanje je skočil v višino 205 cm, Primc pa je vrgel disk 47,14 m daleč. Cestnega teka v Grabrovki sta se udeležila Metod Žužek in Ivo Škedeij. Na 1,4 km dolgi in dokaj težki progi je Žužek zmagal s časom 47.04 m, Škedeij pa je bil s časom 51.35 peti. Na atletskem tekmovanju v Ljubljani je Matjaž Zupančič 100 m z ovirami pretekel v 15,9 s in s tem rezultatom postavil dolenjski rekord za mlajše mladince. A. B. ŠIMUNIČEV REKORD V TROSKOKU Za razliko od novomeških pa so topliški atleti v soboto nastopili na velikem medklubskem mitingu v Celju in dosegli nekaj dobrih rezultatov. Tako je Greta Hren z rezultatom 5,73 metra postavila letos najbopi- rezultat v skoku v daljavo v Slovenji, Bojan Potočar pa je svoj osebni rekord v troskoku izboljšal kar za 60 cm: skočil je 13,86 m. Seveda je daleč najbopi rezultat mitinga postavil Milan Šimunič, sedaj sicer član AK Kladivar, ki je v troskoku za 31 cm izboljšal devet let stari slovenski rekord Koširja. Šimunič je skočil 15,91 metra, to pa je že rezultat, s katerim lahko upravičeno trka na vrata državne reprezentance. Prednost lesarjev že zadostna? Ribničani v 16. kolu II. ZRL krepko zmagali proti Lipi - Poraz Novomeščank - V SR L zaenkrat, čeprav s prečej sreče, po pričakovanju Rokometaši ribniškega Inlesa so po sobotnem 16. kolu II. zvezne rokometne lige korak bliže osvojitvi končnega cilja. Z lahkoto so namreč ugnali ekipo Lipe, medtem ko so Spličani v Šoštanju izgubili točko. S tekmo manj (neodigrana je namreč prav ena najpomembnejših tekem med Splitom in Inlesom) so Ribničani z dvema točkama naskoka na prvem mestu. Visok poraz pa so si privoščile rokometašice Novega mesta v Ajdovščini, medtem ko je v republiških ligah vse potekalo po načrtovanjih. Z drugimi besedami: Krčani in Kočevke so še zmeraj povsem na vrhu. INLES - LIPA 25:16 (12:8) - Dl Trokut, Ina, Koka po 20, Zadar Laže, kot je bilo pričakovati, so 17, Novo mesto 16, itd. Teklo 250 Novomeščanov Mladinci Drske vnovič odlično organizirali tradicionalne spomladanske poulične teke OO ZSMS z Drske je pred dnevi pripravila že tradicionalne spomladanske ulične teke, ki se jih je tokrat udeležilo že rekordno število udeležencev, kar 250. Nastopili so v vseh kategorijah, najbolj množično pa je bilo na startu cicibanov, ki se jih je pred črto gnetlo kar 60. SPRETNOSTNA VOŽNJA -Na občinskem tekmovanju „Kaj veš o prometu? “ je bil najboljši Dražen Smuc z osnovne šole Zapadnodolenjski odred z Mirne. Kot najboljši Tre-banjec se je udeležil tudi republiškega tekmovanja v Ljubljani, katerega uradni rezultati pa še niso znani. Na sliki: Dražen Smuc trenira spretnostno vožnjo pred osnovno šolo na Mimi. Z zmago bliže nazivu mojotra Stefan Čimer občinski šahovski prvak Kočevja V kočevsekem hotelu Pugled se je pred dnevi končalo letošnje občinsko šahovsko prvenstvo, ki je postreglo z zanimivimi boji in izenačenostjo. Konec koncev govori o kvaliteti tudi podatek, da je sodelovalo šest mojstrskih kandidatova^ Vse do zadnjega kola se je bil ogorčen boj. Na končuje zmaga mojstrskemu kandidatu itefanu Ciniru, ki je skupaj tako z Mestekom potrdil kandidaturo za naziv mojstra. Pri tem naj omenimo, da je Dulmin osvojil naslov prvokategornika, Pod- L Štefan Čimer koritnik pa je postal novi mojstrski kandidat. Končni vrstni red: Čimer, Podkoritnik in Mestek 7,5 točke, Malnar in Ofak 7, Ivič in Dulmin 6, Zilcvski 5,5. Kovač in Čuk po 4, Golja 3 in Mihelič 1. Tekst in fotografija MILAN GLAVONJIC Rezultati - cicibani: Robert Filipič, Boštjan Retelj, Jani Saje; mlajše pionirke A: Maja Bučar, Nina Gorjup, Brena Uršič; mlajše pionirke B: Mateja Meglič, Janja Kovačič, Andreja Klobučar; mlajši pionirji: Miodrag Lazarevič, Samo Urbančič, Zoran Mrzlikar; starejše pionirke: Štefka Jaklič, Irena Romih; starejši pionirji: Bogdan Ravbar, Bojan Berginc, Tomaž Šmajdek; mladinke: Jelka Lindič, Jožica Gregorčič, Andreja Gosenica; mladinci: Damir Žbogar, . Matjaž Fabjan, Bojan Vidmar; članice: Borja Eržen; člani: Robert Šikonja, Ivan Škedeij, Igor Cvelbar, Alojz Vidmar; veterani: Jože Stine, Jože Lukšič. Tekma je bila vzorno pripravljena, organizatorjem pa je pomagalo tudi lepo vreme. BRŠLJIN—ČRNOMELJ 4:1 (2:1) Na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti je bilo v nedeljo srečanje drugih selekcij za območno prvenstvo Dolenjske. Pomerili sta se enajsterici Bršljina in Črnomlja, Novomeščani pa so bili prepričljivo boljši. Morali bi nastopiti tudi mirenski nogometaši, vendar jih iz neznanega razloga ni bilo v Novo mesto. domači rokometaši opravili z gosti, ki so na letošnjem prvenstvu že poskrbeli za prenekatero presenečenje. Najzaslužnejši za uspeh Ribničanov je vsekakor razpoloženi strelec Karpov, pridno pa so mu pomagali tudi vsi ostali igralci. Rokometaši Inlesa so s sobotno igro dokazali, da so pred odločilnimi zaključnimi boji prvenstva v odlični formi. Inles: Gelze, J. Tanko, Čirovič, J. Ilc 2, S. Tanko 3, Troha 2, Karpov 6, Mikulin 2, Ambrožič 4, Mate 2, Fajdiga 3, Kersnič. Lestvica po 16. kolu: Inles (tekma manj) 24. Istraturist 22. Moslavina, Split (tekma manj) in Šoštanj 21 itd. Pomembnejši pari prihodnjega kola: Inles - Rovinj, Lipa -Šoštanj, Split - Dubovac, Moslavina - Istraturist itd. MLINOTEST NOVO MESTO 37:31 (19:11) Z izredno slabo igro v začetku srečanja so Novo-meščanke zapravil sleherno upanje na morebiten uspeh * Ajdovščini. Že v 15. minuti so domačinke vodile s 14:7 in vse .je kazalo na pravo po brnijo. Na srečo so se Novomeščanke v nadaljevanju le tolikanj zbrale, da so ob koncu doživele „sprejemljivejši“ poraz. Novo mesto: Hribar, Mršnik 13, Jakše 1, Kramar 4, Mum 4, Kastelic 1, E. Zupančič, T. Zupančič, lličin 8, D. Udovič, M. Udovič. Lestvica po 16. kolu: Zrinski 27, Tri točke do vrha Sedaj se najbolje pozna, kako usoden je bil za nogometaše Elana poraz pred tremi tedni na domačem igrišču z Belo krajino. Novomeščani so nairireč tokrat na gostovanju v Ljubljani ugnali Ilirijo z 2:1 (1:0), enajsterica Ljubljane pa je kar s 3:0 premagala vodilno ekipo VoziL Kočevci so doma izgubili z Usnjarjem z 1:3 (1:1), Bela krajina z Jesenicami 0:1 (0:1), lestvica pa je sedaj takšna: Vozila 25, Ljubljana 23, Elan in Domžale 22, ... 9. Kočevje 13, 10. Bela krajina 9. V vzhodni skupini so Brežičani doma izgubili z Ojstrico z 0:1 in so na 5. mestu s 16 točkami V prihodnjem kolu igrajo: Litja — Ebn, Usnjar - Bela krajina, Vozila - Kočevje in Proletarec -Brežice. USPEŠNO STARTALI - Šen startali v letošnjo sezono. Pi posnetku) je lahko z rezultati iz prve letošnje dirke v Ljutomeru več kot zadovoljen. (Foto: B. B.) Vneti za mali nogomet Tekmuje kar 16 ekip — Vsaka ekipa da za stroške V sevniški občini, kjer že vrsto let ne premorejo pravega igrišča za nogomet, vlada izjemno zanimanje za mali nogomet. Pri občin&i zvezi za telesno kulturo je zato ustanovljena posebna tmnska liga. Redno igra, običajno ob nedeljah, 10 moštev v A - skupini in šest v B - skupini. Ker je običajno v barvah enega moštva po 16 igralcev, je to kar lepo število nogometašev. Igrajo po pravilih jugoslovanske nogomet- NASTOPILO 70 MLADIH ŠAHISTOV V Ivančni gorici je bita pred dnevi šahovsko prvenstvo dolenjske regije, na kateri je nastopita 70 šahistov. Pri mlajših pionirjih je zmagal Blatnik z Grma, pri pionirkah Kajzovaijeva iz Žalne, pri starejših pionirjih Rauh iz Starega trga in-pri pionirkah Trebanjčanka Brcarjeva. V. KOBE ne zveze. Kajpak gre tu za pravi amaterizem, saj je morata vsako moštvo ob začetku položiti prispevek v znesku 500 dinarjev (nabava pokalov in drugi stroški). Odbor te lige ima redne seje vsako sredo ob 16.30. uri. Seveda se igra ob vsakem vremenu, načeloma m prestavljanja tekem. V prvi skupini so odigrali že troje kol. Rezultati 1. kola: Drožanjska : miličniki 4:5, Jelovec : Log 3:0, veterani Boštanj : Studenec 11:6, Partizan Boštanj : Kopitarna 3:6, Blanca : taborniki 12:4. 2. koto: taborniki : miličniki 6:1, Kopitarna : Drožanjska 3:7, Studenec : Partizan Boštanj 4:7, Log: veterani Boštanj 6:5, Blanca : Jelovec 7:3. 3. kolo: Drožanjska : Studenec 3:3, miličniki : Kopitarna 9:4, Jelovec : taborniki 5:4, veterani Boštanj : Blanca 4:6 in Partizan Boštanj: Log 2:1. V B ligi sta bili odigrani dve koli. V 1. kolu so igrali: Sekstet : Čelovnik 1:4, Orehovo : Florjan 5:7, Šentjanž : Kombivak 5:5. Rezultati 2. kola: Orehovo : Čelovnik 4:4, Sekstet ': Šeatjanž 3:4 in Kombivak : Florjan 5:2. A. Ž. V prihodnjem kolu se obeta v novomeški športni dvorani zanimivo srečanje, v katerem bodo skušale domačinke prizadejati zmagovalcem lige, ekipi Zrinskega, drugi poraz v letošnjem prvenstvu. KRČANI LE ZA LAS - Po neprijetnem porazu v Celju bi krški rokometaši kmalu pripravili svojim gledalcem novo neprijetno presenečenje. V srečanju moške SRL z zadnjeuvrščenim Mokercem, od katerega so vsi pričakovali zanesljivi točki, so namreč šele v zadnjih sekundah z veliko sreče dosegli zmago. Rezultat: Krško-Mokerc KIG 25:24 (12:9). Seveda bodo s takšnimi igrami Krčani le stežka ubranili prvo mesto. Najresnejšega tekmeca imajo v Sevničanih, ici so tokrat prav tako z nekaj sreče doma premagali mariborski Branik z 22:21 (13:13). Lestvica po 16. kolu je takšna: Krško 22 točk, Sevnica 21, Celje 20, Rudar 19, Izola 18, itd. Pomembnejši pari prihodnjega kola: Prule - Krško, Peko -Sevnica, Celje - Minerva itd. Vsaj na papirju so Krčani pred srečanjem s Prulami favoriti KOČEVKE DRŽIJO TOČKO NASKOKA - V nadaljevanju prvenstva ženske republiške lige so igralke kočevskega Itasa doma po pričakovanju opravile z ekipo Ete s 25:18 (9:7) m tako obdržale točko naskoka pred Burjo, ki je v gosteh presenetljivo močno premagala Polano. Rokometašice šentjernejske Iskre so tokrat gostovale v Izoli in domačinkam odščipnile točko. Rezultat 23:23(13:12). Lestvica: Itas Kočevje 27, Burja 26, Iskra Šentjernej 22 itd. Veliko tega bo odločilo naslednje kolo, ko čaka Kočevke težko gostovanje pri Polani, Burja pa igra doma s Šmartnim. Šentjernej čanke čaka doma naporno delo s Fužinarjem. Fi ZAKLJUČENA ODBOJKARSKA SEZONA - Z gladko zmago proti Uljaniku so pionirjevci zaključili letošnjo odbojkarsko sezono. Tudi tokrat se je pokazalo, da je za to športno zvrst v Novem mestu čedalje večje zanimanje, kar je konec koncev potrdil tudi obisk na nedavnem srečanju med reprezentancama Jugoslavije in Slovenije. (Foto: Budja) Za slovo gladka zmaga Končano prvenstvo v II. ZOL — Pionir—Uljanik 3:0 — Ob dveh tekmah manj četrti — Presenečenje v Kočevju konjerejci so uspešno sednik kluba Jože Mencin (na Brez kakega posebnega zanimanja, saj je bilo vse odločeno že veliko prej, se je v soboto končalo drugoliga&o prvenstvo odbojkaijev. Igralci novomeškega Pionitja so v zadnjem srečanju pred le kakimi sto gledalci po pričakovanju brez težav odpravili z Uljanikom in tako z 18 točkami zasedli 4. mesto. Resda imajo novomeški odboj-kaiji še dve neodigrani srečanji z Ino Mlako in Lučkim rudnikom, vendar tudi nove 4 točke na lestvici ne spremenijo bistve- RIBNIČANI ŠE NAPREJ NA ČELU . V nedeljo je bilo odigrano 4. spomladansko kolo v ljubljanski nogometni ligi. Ekipa Ribnice ne dovoljuje nikakršnih presenečenj, tokrat je na domačem igrišču brez težav odpravila enajsterico Šmartnega s 3:1 (2:1). Druga ribniškega ekipa v tej konkurenci, moštvo Borca, je doma klonila z Dobravo z 1:2 (1:1). Po tem kolu je seveda še naprej na čelu Ribnica, Borec pa je tretji. M. G-č. nega, le to, da pionirjevci lahko prehite tretjeuvrščeni Kamnik. PIONIR - ULJANIK 3:0 (6,7,10) - Gostje so v prvem nizu povedli s 5 :0, to pa je bito tudi vse, kar so pokazali maloštevilnim gledalcem v novomeški športni dvorani. Nadaljevanje je namreč povsem pripadlo domačinom, ki so z nerazpoloženimi igralci Uljanika opravili v pičlih petdesetili minutah. V pomlajeni vrsti domačih odbojkarjev se je najbolj izkazal Kolarič. Pionir: Vemig, Brulec, Babnik, Kolarič, Smrke. Primc, Černač, Žnidaršič, Škrbe; Prah. Končna lestvica II. ZOL-zahod: Karlovac 32 točk, Novi Zagreb 24, Kamnik 22, Pionir 18 itd. KOČEVKE PRESENETILE - Z 18. kolom se je končalo tudi prvenstvo v ženski republiški ligi Kočevska dekleta so v zadnjem srečarju pripravila veliko presenečenje in dokazala, da bo treba v novem prvenstvu kar najresnge računati nanje. S 3:0 (11, 3, 4) so namreč gladko premagale nove prvakinje, ekipo mariborskega Branika (ml), in tako Mariborčankam prizadejale prvi poraz prav v zadnjem srečanju prvenstva. Končna lestvica: Branik 34, Partizan Vič 28, Partizan Tabor 26, Merkur 22, Kočevje 20 itd. Mladinci zmagali med člani Uspeh mladih novomeških kolesarjev na dirki „Po Jadranski magistrali" — V nedeljo ugnali vse članske ___________________________vrste____________________________ Minulo soboto in nedeljo se je večina jugoslovanskih kolesarjev udeležila Uadicionalne članske dirke „Po Jadranski magistrah". Med njimi je bilo tudi novomeško mladinsko zastopstvo, ki se je tokrat poskušalo v članski konkurenci. Že takoj uvodoma moramo omeniti,, da so prav mladi Novomeščani poskrbeli za največje presenečenje. Sobotna prva etapa je bila dolga 156, druga, v nedeljo, pa 125 kilometrov. Novomeščani so v skupni razvrstitvi ekip z mladinskim moštvom osvojili odlično peto mesto,' temu pa je treba v isti sapi dodati, da so v nedeljski vožnji pripravili prvovrstno presenečenje, v konkurenci članskih ekip iz vse države so namreč zmagali. In kako so se odrezali posamezniki? Mladinec Smole je v konkurenci članov pristal na 4. mestu in pustil za seboj vse najboljše mladince, Novak je bil 16., Papež pa seje uvrstil okoli 20. mesta. Kolesarski vikend so uspešno izkoristili tudi mlajši mladinci. Ti so namreč nastopili v bližini Varaždina na dirki ,.Po Medjimurju". V konkurenci najboljših mlajših mladincev iz vse države.si je 1. mesto prikolesaril Novomeščan Glivar, medtčm ko je bil njegov klubski tovariš Bele peti. ..mm Brezje: za 10. jubilejno nagrado Bele krajine 1. maja mednarodni motokros pri črmošnji-cah Že po tradiciji bodo tudi letošnjega 1. maja v Brezju pri Črmosnjicah zahrumeli motorji. Letošnja motokrosistična prireditev bo še tolikanj bolj slovesna, ker organizator AMD Bela krajina slavi ietos 10-letnioo motokrosa v Beli krajini. Prav maja pred 10 leti je bila namreč v Žlebu pri Kanižarici odprta prva tekmovalna proga za motokros. Največ pozornosti na prvomajski prireditvi bo nedvomno veljalo mednarodni dirki v razredu do 125 ccm za jubilejno X. nagrado Bele krajine. Spomnimo se, da je bila prva mednarodna dirka v tem razredu 8. septembra 1974, v koledar FIM pa je bila Vpisana pod številko 3/392/74. Tudi letošnja prireditev poteka v okviru sodelc*anja „Alpe Adria", nastopih pa bodo najboljši motokrosisti Italije, Avstrije in Jugoslavije v razredu do 125 ccm. Uradni trenil® za popoldansko dirko bo prav tako 1. maja, med 9. in 10. uro. Predsednik organizacijskega odbora letošnje prireditve je Martin Janžekovič, direktor dirke Alojz Gabrovec, medtem ko je na čelu častnega odbora tudi letos Franc Leskošek-Luka, član sveta skupščine SRS. Ker se prireditelji zavedajo težav zaradi pomanjkanja goriva in bencinskih bonov, sta Integral in „Gorjanci“ za obiskovalce prvomajskega motocrossa pripravila v Brezje Jjrezplačne avtobusne prevoze, m sicer iz Metlike (ob 13. uri) čez Semič (13,20), iz Zuničev (12,45) čez Črnomelj (13,25), iz Črnomlja (12,40), z Dalnjih njiv (12,30) čez Črnomelj (13,30), Iz Novega mesta (13,00 in 14,10) in Žužemberka (13,00 in 14,15). SEVNICANI BOLJŠI OD LITIJCEV V I. krogu zasavsko-posavske kegljaške skupnosti je sevniški klub Rudi Kepa na kegljišču Terme na Čatežu ugnal moštvo Lit|je s 4.925 podrtimi keglji proti 4.850. Za Sevničane so kegljali: Levičar 857, Bedek 839, Pinoza 838, Pešec 820, Hervol 808, Pfeifer 763. Povratno srečanje obeh ekip je bito pred dnevi na kegljišču Hrastnika, vnovič pa so bih boljši Sevničani s 4.928:4.868. Tokrat so zaKK Rudi Kepa metali: Bedek 886, Pinoza 860, Glavan 828, Povhe 814, Pešec 777 in Pfeifer 763. Sevničani, enako kot Litijčani in Zagorjani, ne bodo smeli več nastopati na svojem kegljišču, ki je asfaltirano, kajti komisija za registracije zahteva na lišči kegljiščih plastične steze. J. BLAS Zagrizeni boji na divjih vodah Kolpe Tridnevna prireditev pri Osilnici povsem uspela Turistični in športni delavci iz Osilnice so od petka do nedelje pripravili tradicionalno tekmovanje kajakašev in kanuistov na divjih vodah Kolpe. Dobra mednarodna udeležba tekmovalcev iz Avstrije, Norveške, Italjje, Zahodne Nemčije in Jugoslavje je prispevala k res vrhunski prireditvi Zmagovalec petkovih bojev za Bokal 83 v kategoriji K-l je bil zahodni Nemec Prion, medtem ko je Abramič iz Soških elektrarn zasedel odlično 3. mesto. Ekipno so v kategoriji K-l zmagale Soške elektrarne, v C-l pa moštvo Ijubjane. Drugega dne je bilo tekmovanje za memorial Toneta Ožbolta, ki ga je v kategoriji K-l dobil Avstrijec VVolthardt pred Poberajem iz Soških elektrarn, medtem ko je pri ženskah zmagala Ljubljančanka Demšarjeva. V kategoriji C-l je slavil Zagrebčan Martinis. Ekipna zmaga je pripadla Soškim elektrarnam. Tridnevne boje so v nedeljo zaključili še z mednarodnim prvenstvom Hrvaške. M. G-č PRAZNIKU ČESTITAMO OB 1. MAJU Vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj. UVODNI TAKT raika «RAVO-BAJKA SL0VJ£ ETIOR JEZERO HUDO DRUŠČI NA DAN V fTEDNU Dl NAMCV LEGIJE NOGO- ■- ZVER KLICA PRITOK SENE FR REKA PRIČA V DVOBOJU SOL GUNE KISLINE TROJICA BlSMUr ERICH ENGEL SLOV. OBMOR KRAJ TRAVNA PLANJA- VA ANGL. PIVO OBUJE K VMESNA STENA VEČANJE TEKMEC REPORM r TOR HUS voazso1 BRAT abraha AFR. DRŽAVA NJSKEM PRITOK MORAVE kazvoK HIMALAJ KOZA . "“.''"v'1:~L'"' ,'L '" J'11, .. k ■■ •■•■< OO IGRALKA i l ECKBEFC RIM. DRŽAVNIK IVAN ;rilov LJE- ELSKO VZPON POKRAJINA NA SZ IRANA KING COLE m. ■*>** AZ. DRŽAVA HRUP SPODR- SLJAJ ČEBELJA TVORBA LEPOTEC POŠKO- DOVANJE BORILEC S PESTMI HOMERJEV EP NAUK O SESTAVI zemelj KONJSKI TEK RAVEN UJEDA AR. ŽREBEC MALIK NEKDAJ. TROPSKA OVIJALK/ INDONEZ OTOK PRITOK SAVE KOVINA IZVIR POŠKOD BA VRSTA UMETN VLAKNA SRB. M.IME POUDAREK 100 M' REZUL- TAT T5ST7oT SAfiJLL MESTO V SEV ITALIJI MEDVED VREČAR POZIV ALOKU- CIJA BIKO- BORSKI VZKLIK LIJAK GR. OTOK ‘HEACE- GOVEC GL. M. BANGLADEŠA KAREN.NA IVAN ITAVČAR IG R al E' Bralcem čestitamo za praznik dela ! ZOBER HOJA ROD LAVER iSKA UTR— DILNICA ORODJE ZA PREKOPAVANJE DEL ROKE REDO- SEJA 1 ■«£ amper TRENJE PrifTOK DONAVE W!L GRMATI BOGOV LASTNINA HITRO (GLAS.) ORG. TOPILO EGON TOMC M.IME MRČES VISOKI FR. ^ PLEMIČ ZAPOR NAŠ SKLADATELJ BELG. TERME VRTALNO ORODJE BIKO- BOREC GRAM KRAK KOLO RAZSIPNOST TOMAŽ DOMI- CELJ SITASTA KOST BRIT.AD- MIRAL FRNIKO LA *<- SPERMA PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA NAZIV ERNATA Qm_ TRUSC NADOMESTEK ZA VATO PREVAL NA CESTI U-CE BOLG. GERM. BOG KELLY Pred nami so prvomajski prazniki, ko bo na voljo spet več prostega časa. Ljubiteljem križank smo zato pripravili nagradno križanko, ki naj jo, če se želijo potegovati za eno izmed nagrad, izpolnjeno pošljejo v uredništvo Dolenjskega lista do vključno ponedeljka, 9. maja. Žreb bo izbiral med naslednjimi nagradami: 1. nagrada — 1.500 din 2. nagrada — 1.000 din 3. nagrada - 500 din 4. do 10. nagrada: knjiga Reševalci naj _ pošljejo rešitve križanke na naslov: Dolenjski list, Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33, na kuverto naj obvezno pripišejo „Križanka“, svoj naslov pa naj napišejo na beli rob križanke, ki je hkrati kupon pri žrebanju. * Prijetne prvomajske praznike vam želi DOLENJSKI LIST mm BI* !ao$ V našem razstavno prodajnem SALONU POHIŠTVA v_y novoles vam nudimo kompletno stanovanjsko opremo iz lastnega proizvodnega programa: dnevne sobe, spalnice, jedilnice, delovne kabinete. Nudimo vam tudi kuhinjsko pohištvo, belo tehniko, zavese, kijih na vašo željo skrojimo po meri, svetila ter pohištvo za dnevne sobe, spalnice, kabinete in otroške sobe. Za kupljeno pohištvo organiziramo prevoz. Salon je odprt vsak dan od 7. do 19. ure in v soboto od 7. do 12. ure. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA! \sm\ GL.M. ARMEN SSR KAČA VELI- KANKA Mi INSKi ŽLEB EG.BOG PU30NC STI OKRS JE ■ČEfNIK ORGAN VIDA ODSTA- VEK^ GRAM IRAM. DENAR IjERMIN KING £QL£. NORV PESfii^ PAPIGA UALETA-__________NJE LETNI DOHO- DEK Rešitev prejšne križanke Delo je način, je vsebina, je element in smoter življenja. I. A. GON ČAROV Vera v silose nasprotje vere v življenje. E. FROMM Dobrikanje je jarem, pod katerim se sklanjajo glave. G. SAND KRALJ OKLOP VOZILO OSVEŽ PUAČA lAONGCI.- °LEME POVR- ŠINA OTKA KDOR DELA TOKE Skrivnostna bolezen se Siri Za boleznijo imunskega sistema ne bolehajo več samo homoseksualci — Poskusnih živali se ne prime Zna brati glasbo s plošč Ze pogled od strani na zareze na gramofonski plošči lahko pove, kakšna glasba je na nji vtisnjena Pennsylvanijski zdravnik Arthur Lintgen ima nenavadno sposobnost. Še preden položi ploščo na gramofon, mu zadošča pogled na množino zarez na plošči in že prebere, kakšna glasba je zarisana v njih, ne da bi prebral naslov skladbe na etiketi ali na ovitku plošče. Ploščo malo nagne proti luči, obrne sem ter tja, nato pa natančno navede skladbo. S tem nenavadnim darom preseneča vse naokoli že dobrih pet let. In naj je slišati še tako skrivnostno in čudno, ne gre za nikakršno nadčutno zaznavanje ali „rentegenske oči.“ Lintgen sam se smeje tistim, ki vidijo v njegovih sposobnostih okultne moči. Stvar je, seveda le .zanj, preprosta. Zareze na gramofonski plošči se med seboj razlikujejo, odvisno od dinamike in frekvence zvokov. Lintgen pravi, da vidi tišje pasaže kot temngše zareze, medtem ko glasnejšo glasbo vidi v gramofonskih zarezah srebrnkasto. Menjavanje teh videzov na gramofonski plošči usklajuje s svojim poznavanjem glasbe in tako mu uspe, da ugotovi, kaj je na plošči. Jasno je, da glasbe, ki je dobro ne pozna, ne more „ videti", toda ker je navdušen ljubitelj klasične glasbe in še posebno Beethovna, nima večjih težav pri prepoznavanju del velikih mojstrov. Beethovnovo 5. simfonijo prepozna celo z nekaj metrov razdalje. Vsakdo lahko sam preveri, ali zdravnikove trditve držijo, daje plošče zelo lahko „brati“, če dobro poznaš strukturo posameznih glasbenih del. Če ne gre, potem ostane še vedno možnost, da kot običajni smrtniki preberemo, kaj piše na etiketi oziroma ovitku. Mangrovova drevesa so propadla zaradi naftnih madežov. Za karibsko območje so življenjskega pomena. Nafta piše osmrtnice Naftni madeži režejo življenjske peruti po svetu Pernati uspeh Težko pričakovana mladež V sandieškem živalskem vrtu so pred kratkim praznovali izjemen dogodek. Iz jajčnih lupin sta pokukala na svet mladiča kalifornijskega kondorja. Dogodek je močno odjeknil med ljubitelji in poznavalci ptic, saj gre za prvo rojstvo te ptice v ujetništvu. Ce bosta mladiča ostala živa, bosta število kalifornijskih kondorjev, ki spadajo med največje severnoameriške kopne ptice, povečala za celih 10 odst. - samo 19 odraslih ptic namreč ta čas živi na svetu. Mala, ničkaj lepa ptiča sta potrdila, da so imeli prav tisti strokovnjaki, ki so zagovarjali ohranitev redkih Medtem ko človek ljubi, razum ugasne. M. MAETERLINCK Bolečina le vrne, kar ji naša duša posodi v srečnih dnevih M. MAETERLINCK Razočaranja so prvi nasmehi resnice. SULL Y PR UDHOMME Ta čas, ko se po Perzijskem zalivu plazi pošastni naftni madež in ogroža že tako revno življenje ob obalah Arabskega polotoka ter življenjsko pomembne obrate za raz-soljevanje morske vode, ko smo vsak dan priče velike ekološke katastrofe, pa se na drugi strani našega planeta dogaja podobna tragedija, le da ni tako očitna. Na nedavnem sestanku 27 karibskih držav so spregovorili o ekološki nevarnosti, ki ogroža ta turistični raj. Vsako leto se na peščene obale zlekne preko 100 milijonov turistov, ki režejo dokaj zanesljiv kos kruha gostiteljem, vendar pa rastoči turizem že ogrožajo prav stvari, ki naj bi služile razvoju turizma: hoteli, večja naseda, jahte, promet. Na karibskih otokih grade hotele brez prečiščevalnih naprav in gostje se tako rekoč kopljejo v hotelskih odplakah. Za nameček se po sicer ažurnem morju nabirajo naftni in bencinski madeži, ki se nabirajo od športnih jaht, prometnih ladij in velikih tankerjev, ki po tem morju prevozijo več kot polovico vse uvožene nafte za ZDA. Ko so strokovnjaki govorili o škodljivih posledicah naftnih in komunalnih odplak, so morali priznati, da še ne .vedo, kakšne so končne posledice. Edino enotni so si bili, da dobre niso. Mangrova drevesa, ki so izjemno pomembna za ekološko ravnovesje, propadajo, vodno rastlinstvo jemlje hudič, živalstvo tudi. Skratka, tisto, kar je bilo bogastvo, postaja revščina bodočih dni. , Dvoje klicajev je. A . kaže, da dovolj močna nista ne eden ne drugi; In pri nas? Tretje leto po tem, ko se je v ZDA razširila skrivnostna bolezen samozaščitnega sistema v človeškem organizmu, imenovana AIDS, seje v newyorškem medicinskem univerzitetnem središču zbralo 300 zdravnikov, da bi s skupnimi močmi ugotovili, kaj je moderna medicina doslej naredila v boju s to boleznijo. Strokovno srečanje se ni končalo z dobrimi novicami; bolezen ne usiha, marveč se razširja v pravo epidemijo, učinkovitega zdravila pa ni. Od leta 1980, ko so zdravniki natančno opisali novo bolezen, je pobrala 228 ljudi, ta čas pa zanjo boleha kar 913 Američanov. Ker bolezen uniči obrambne sisteme organizma, je bolnik zek) dovzeten za vse vrste virusnih in bakterijskih infekcij, med drugim pogosto oboli za rakom. Tako je smrtnost zelo velika - 80-odstotna. Od slabih tisoč bolnikov je več kot polovica obolela v zadnjih šestih mesecih, kar je zlovešče znamenje, da bolezen narašča. Če je sprva napadala le homoseksualce, se zdaj razširja še med uživalci trdih mamil, Haitčani in hemofiliki, vendar so na vrhu še vedno homoseksualci, ki predstavljajo tri četrtine obolelih za AIDS, medtem ko hemofiliki le 1 odst. V zadnjem času so zdravniki odkrili še eno skupino, podvrženo tej skrivnostni bolezni, to so otroci uživalcev mamiL Kako se bolezen prenaša, še ni razkrito. Več znamenj govori, da so spolni stiki med homoseksualci lahko vir okužbe, vendar je vse več sumov, da tudi normalni spolni odnosi ne varujejo pred okužbo, če je eden od partnerjev homosek- Manj trpljenja Bodo rastline zamenjale poskusne živali? Neka vrsta fižola bo morda v bližnji prihodnosti zamenjala poskusne Živah pri raziskavah o učinkovitosti in škodljivih učinkih novih zdravil Zdaj namreč za tovrstne raziskave uporabljajo najrazličnejše živali, ki med poskusi večkrat trpe hude bolečine. Skupina raziskovalcev z univerze Heriot-Watt v Edinburghu je pod vodstvom Johna Gilberta preizkusila učinkovitost novega zdravila za zdravljenje epilepsije s pomočjo izvlečka- iz omenjenega fižola, v katerem je veliko posebnega encima nitrofenilfosfataze. Aktivnost tega encima, ki so ga znanstveniki zasledili tudi v človeških možganih, spreminjajo številne protiepileptične droge. Tako imajo znanstveniki v rokah kar zanesljiv pripomoček za raziskavo novih zdravil, ne da bi pri tem mučili živali. Lani so raziskovalci opravili okoli 4 milijone najrazličnejših poskusov na živih živalih. Večina poskusov za živih ni prijetna. Društ"a proti muženju živali že lep čas opozarjajo na trpljenje v imenu znanosti, zdaj pa sami znanstveniki ponujajo novo ‘ pot vsaj v delčku raziskav. sualec oziroma lezbijka. Na potomstvo naj bi se bolezen prenašala preko posteljice v materinem telesu. Še največ zaskrbljenosti je med ljudmi povzročila domneva, da se bolezen lahko prenaša tudi s transfuzijami krvi. Sum se je zbudil lansko leto, ko so zasledih prve primere AIDS pri hemofilikih (krva-vičnikih). Ti bolniki dobivajo krvni dodatek, ki ga pridobivajo iz krvi devettisočih krvodajalcev, zato so pogosto žrtve vseh mogočih okužb, ki se prenašajo po krvi Dejstvo, da so začeli obolevati tudi za AIDS, opozarja za nevarnost okužb prek transfuzij. Ves ta čas se raziskovalci v laboratorijih zaman trudijo, da bi odkrili prenašalca bolezni Presenetljivo je, da jim doslej ni uspelo z AIDS okužiti nobene posebne živali Kaže, da je AIDS izključno stvar ljudi' MiM (Vir: Time) Ves čas zelena Za avtobuse nič zastoja Na londonskih ulicah so pred kratkim končali zanimiv poskus, ki naj bi odgovoril, ali bodo morda nekoč po velikih mestih vozila javnega prometa neovirano vozila od postaje do postaje, ne da bi jih na poti zaustavljal semafor. Poskus so opravili z 80 avtobusi, na katere so vgra* dili posebno magično oko, s pomočjo katerega je na semaforu ostala zelena luč ali se je rdeča izklopila in prižgala zelena, ko se mu je avtobus z magičnim očesom približal. Poskus je trajal skoraj leto dni. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da so se zamude mestnih avtobusov za tretjino zmanjšale, vožnja je postala občutno hitrejša, zanesljivejša in gneče na avtobusu so se zmanjšale. Če računamo prihranek časa, manjšo obrabo zavor, goriva in drugega, so z magičnim očesom privarčevali okoli 50.000 funtov. Če bi podoben sistem uvedli za vse mestne avtobuse v Londonu, potem bi na leto prihranili okrog 4 milijone funtov, se pravi skoraj pol milijarde dinaijev, preračunano v našo valuto. Seveda je delovanje magičnega očesa zapleteno in zahteva posebne elektronske naprave tako na avtobusih kot na semaforjih, saj novi sistem ne sme pregrobo posegati v prometni red. jam lrtum t DUŠICA Kondorjeva mladiča krmijo z rokavico, ki ima podobo odrasle ptice- živalskih vrst v živalskih vrtovih. ■ Februarja in. marca so v divjini ukradli dvoje jajc, za kateri so z opazovanjem ugotovili, da sta oplojeni in ju prenesli v San Diego, kjer so ju umetno valili. Zvaljena mladiča so dali v posebne plastične zaboje, ki varujejo pred infekcijami (sposodili so si jih kar v porodnišnici). Ptiča so nahranili s posebno rokavico, ki ima podobo odraslega kondorja, da bi Živah ne izgubile občutka identitete, kar bi ju onesposobilo za normalno živje- nJ Zaenkrat še ni mogoče določiti spola obeh mladičev. Strokovnjaki le upajd, 3a sta šamdc lij samičk^. ^ ^ Na pogorišču srca se mu zasveti in razgori v živ plamen iskra novega upanja, prazno dušo mu znova napolnita sladka vera in presladka ljubezen. Ni treba praviti, kako je hitel, da dovrši naročene čevlje in škornje. V desetih dneh je svoj posel dogotovil; manj važna dela je prepustil pomočniku in odšel k Hribarju. Ali se je že tudi mudilo. Mimica ga je neprenehoma-nadlegovala. Enkrat se je'tako ujezila, da je lopnila z nožico ob tla in dejala: ,,To je pa vendar pregrdo, kaj se godi pri nas. Drugi ljudje so veseli, ^a morajo imeti mamo pri sebi. Vi pa jo puščate še zmerom tam na hribu. Če ne pojdeva kmalu ponjo, vam bom kar ušla, pa ostanite doma sami." Zdaj. ko je videla, da se oče pripravlja, ga je spomnila, da naj kupi veliko lepih reči, da jih ponese Ančki. To se ve, da je to rad storil. Napolnil ji je celo torbico, da je komaj nosila. Ko je zagledala Hribarjevo hišo, je jela teči in na ves glas klicati Ančko. In res jo prikliče. Z nepopisnim veseljem se ji vrže v.naročje in okoli vratu in jo prosi z milim glasom: ..Kajne, da bom zdaj zmerom pri tebi? Tako pusto mi je bilo, da te nisem tako dolgo vidla. Le poglej, kako te imam rada! Kake darove so mi dali atej zate v torbo! Zdaj ji je začela razkazovati in dajati: lep svilnat robec, pisanih trakov, mrež, tankega sukanca, ličen nožek, nogavice in rokavice, odpustkov in drugih slaščic. Ančka se zahvali Dušici, pa tudi Papeju. Dala mu je brez strahu roko in se je mogla z njim pomenkovati skoraj brez zastajanja sape. Hribarjevi so sprejeli očeta in hčerko kot stara znanca. Rokodelce gosti rad vsak Dolenjec. K Hribarju pa ni prišel navaden delavec, ampak mestmi mojster z zabavno tovarišico in siiajnimi darili. Njega je bilo treba počastiti nekoliko lepše. Prvi dan se je le malo delalo, tem več pa jedlo, pilo in razgovarjalo. Mimici je prikipela dobra volja prav do vrha, blebetala je še vse druge rgodro in šepavo kakor prvikrat. Zvečer je šel oče spat domov, ona pa se ni mogla več točiti od svoje „mame", niti Ančka od svoje Dušice. Papej je zmerom delal odlično, to pot pa je pazil in se trudil še prav posebno. Najprej ne naredil čevlje Hribarju. Starec je trdil, da so mu kakor na nogo uliti, boljših ni imel še nikoli. Skoraj še bolj je hvalila Hribarica svoje; dejala je, da se hodi v njih mehko kakor po mahu. Mati veli tudi Ančki, da naj si jih da par pomeriti. Mojster je meril nekako precej dolgo, zato pa jih je sešit tudi tako brez madeža, da deklica še čutila ni, ali ima kai na nogi ali ne. Zdaj je zahtevala še družina obutev in Hribar je šel v mesto, da si kupi podplate še za ene. Čevljarsko rokodelstvo ima to prijetnost, da se med delom more pomenkovati. Papej in gospodar sta pretresala in presojala najdalje razno orožje. Papej je to razumel, ker je bil mestni vojak. Več ko trikrat je moral popisati Hribarju sedanje puške. Da ga je laglje podučil, kakšne so, mu je prinesel pokazat svojo iglenico. Možu se je zdelo grozno čudno, da so 1866. leta Prusi Avstrijce potolkli; po njegovi misli ni bil Prajs dosti močnejši od Parca ali Plementeza. Zdaj se mu je razjasnil vzrok. Pogovor je nanesel, da je začel praviti Papej tudi svoje življenje in svoje sedanje razmere. Popolnoma odkritosrčno je pripovedoval, kako se je vlačil več let s postopači, kako se je seznanil s Klaro, zakaj jo je pustil in da ga je privedla na pravo pot ljubezen in skrb za ubogo Mimico. Ančka je vse to poslušala in Papej je tudi najbolj zaradi nje razlagal vse to. da izve iz njegovih ust pravo resnicoj ni hrepenel po Hotel je, lažnivi slavi, da bi ga imel kdo za svetnika, ali mu niti ni bilo ljubo, da si ga mislijo ljudje grjega, nego je bil. Če ga je sodila ljubica v kaki reči še krivično in nemilo, jo je morala ta možata spoved popolnoma umiriti in ublažiti. Poglavitno jezo in žalost pa ji je iztrebila iz srca vendarle sladka Dušica. Zopet je prišel Ančkin god. Ta dan je Papej namenil, da se mora njegova usoda odločiti. Kupil je pri grajskem vrtnarju šopek najkrasnejših cvetlic in ga ovil z belo-modro-rdečim trakom. Kakor skoraj vsi novomeški rokodelci, je bil namreč pristopil tudi on k narodni stranki. O volitvah za kupčijsko zbornico in mestni odbor je dal svoj glas samim korenitim Slovencem Prav ta okolnost je pripomogla, da sem se z njim seznanil in izvedel mikavno povest o njegovi ljubavi. Šopek je zataknil v dragocen, zlat prstan. Ko pride rano iz mesta, najde Ančko v veži samo; vošči ji srečo in ji poda cvetlice. Deklica jih vzame, duha in ogleduje. Ko opazi, da tiče v prstanu, zardi in vpraša sramežljivo: „Kaj pa bom s tem rumenim, lepim obročkom?" Mojster odgovori: ..Nosila ga boš na prstu zraven mene, če nisi več huda." Ančka' mu seže v roko; v oči ji stopijo solze. Par«) je videl, da ga zopet ljubi in da obžaluje svojo naglicoj od srca se mu je odvalil zadnji kamen. Hribarica pa je že več dni nekaj čutila in slutila. Ančka ni imela za domače fante ne besede, bala se jih je ko hudič križa. Kaj je to, da pa govori tako rada s čevljarskim mojstrom in stoji pri njem po pol ure in še dalj in gleda, kako rije s šilom in pribija cveke? Radi šila in cvekov menda ne postava pri njem, čevljarstva se vsaj ne misli učiti. Ženskam je narava podarila za take tajnosti bistrejše oči nego možakom. Hribarica ni sicer nikomur nič rekla, ali sama zase je bila prepričana, da se je Ančka prav debelo in globoko zatelebala. Za gori se je prineslo danes na mizo boljše in obilnejše kosilo, Hribar je pritresel iz kleti celo rtežo vina; sedeli, jedli in pili so več ur; vmes pa so se prav po domače pomenkovali, smejali in prepevali. Papej zapoje najprej tisto narodno, s katero je ustavil v hosti hitre noge tercijalske Ančke. Deklico oblije rdečica, ali ne še zadnjikrat danes. Druge pesmi in pogovore pustimo na strani! Opomina vredne pa so vsekakor beseda očeta Hribarja, katere je spregovoril proti koncu obeda: ..Mojster, včeraj, ko sem kupoval pri usnjarju podplate, smo se začeli, ne vem kako, meniti tudi za vas. V usnjarnici se je bilo zbralo več mož, ki vas poznajo. Potrdili so vse to, kar ste nam povedali iz svojega življenja. Pohvalili so vas na vso moč, da tako pridno, lepo in trdno delate, da se ne more skušati z vami noben mojster, razen Rozmana, in še ta ne bo tlačil dolgo zemlje in vam jemal prvega mesta. Buzarona, kdo bi bil mislil, da se je ponižal in prišel k meni šivat tako imeniten mož! Pa bom tudi rad plačal, računajte, kolikor hočete. • *C 4L- ‘M* ■V' 4* « *** *■« 40» A* oddelegatcN za delegate Bodo nesklepčni tudi pri gašenju požarov? Seja skupščine novomeške interesne skupnosti za varstvo pred požarom v sredo že drugič ni bila sklepčna Seja skupščine novomeške interesne skupnosti za varstvo pred požarom, sklicana za 20. april, ni bik sklepčna, zaradi česar so se delegati, ki so na sejo prišli, po eni uri seveda razšli Da je zadeva še hujša, moramo omeniti, da je bila prav tako nesklepčna decembrska seja te skupščine, ki je Sicer opravila svoje delo, a seveda neveljavno. Da se seje ni udeležilo zadostno število delegatov, so. žal, ugotovili šele naknadno. Čemu pripisati vse težave okrog sklepčnosti, s katerimi se srečujejo tudi v drugih interesnih skupnostih, kjer pa sklepčnost v glavnem zadnji trenutek le nekako zagotovijo? Vsak delegat bi brez dvoma našel celo vrsto razlogov, zakaj ni prišel na sejo. Ne glede na to je vendarle treba reči, da je množično izmikanje delegatov njihovim dolžnostim, ki so jih nenazadnje sprejeli prostovoljno, skrajno neodgovorno in neopravičljivo. Ne le, da so delegati, ki so m sejo prišli, izgubili toliko in toliko časa in delovnih ur. Še posebno je nesklepčnost nerazumljiva glede na to, da naj bi delegati v sredo sprejemali letošnji program dela interesne skupnosti za varstvo pred požarom, njen finančni plan ter delovne programe posameznih protipožarnih ustanov v občini Kajti prav takšna skupščina je najbolj pristojno mesto, da bi delegati resneje spregovorili o razdelitvi sredstev za posamezne namene, na katero je nemalokrat veliko pripomb in sicer predvsem v tem smislu, da gasilska društva v občini dobe za svoje delo premalo denarja od interesne skupnosti Drži sicer, da je denarja, ki se letno zbere v blagajni interesne skupnosti, veliko premalo za vse potrebe in želje. Prav zaradi tega je odločanje o razdelitvi toliko bolj odgovorno. Ob vsem tem je dejansko težko najti opravičilo, da se delegati (in to predvsem delegati uporabnikov, kar so vsa gasilska društva) izmaknejo dolžnosti, predvsem pa pravici odločati o razdelitvi in porabi sredstev. Z. L.-D. Začetek adaptacije pošte Od začetka maja do srede oktobra letos bo spremenjen prometni režim na novomeškem Novem trgu zaradi adaptacije poštne stavbe — Delovala bo podružnica na Majde Šilc Takoj po prvomajskih praznikih bo SGP Pionir začel z adaptacijo poštne stavbe na Novem trgu v Novem mestu. Z adaptacijo bo pošta pridobila predvsem prostor za razširitev nove avtomatske telefonske centrale, s čimer bo dana možnost priključitve 4 tisoč novih telefonov, bistveno večja pa bo tudi propustnost medkrajevnih telefonskih zvez. Celotna adaptacija bo stala 116 milijonov dinarjev, od česar odpade PIONIRSKA POSLANICA V TORBI — Ob sprejemu kurirčkove pošte je bilo nadvse slovesno tudi med pionirji osnovne šole s prilagojenim programom Dragotin Kette v Novem mestu. Kurirska četverka te šole (na sliki) je torbo z dokumenti in pozdravi prejela iz rok pionirjev Vavte vasi. Skrbno so morali vrisati pot in napisati poročilo o vseh opažanjih in težavah, ki so jih imeli na svoji poti. Kurirčkova pošta je pot po novomeški občini zaključila na Vahti, kjer so jo stopiški pionirji predali vrstnikom iz metliške občine. (Foto: J. Pavlin) OSEBNI DOHODKI ZAOSTAJAJO ZA SLOVENSKIM POPREČJEM V novomeški občini je znašal lanski poprečni zaslužek 13.180 dinarjev, kar je za 6 odst. manj, kot je zaslužil poprečni Slovenec. V gospodarstvu pa je zaostajanje zaslužkov še večje. Medtem ko je v novomeški občini izkazano poprečje 12.750 dinarjev, je bil v slovenskem gospodarstvu poprečni osebni dohodek zaposlenih za 11 odst. višji. Slabi časi za razvoj komunale Na področju kolektivne komunalne rabe bo sredstev komaj za vzdrževanje - Malo novih vodovodov in kanalizacij v novomeški občini - Kje dobiti denar za sanacijo vodovodov? RAZPRAVA PRELOŽENA ZARADI NESKLEPČNOSTI Po skupni seji obeh zborov skupščine novomeške stanovanjske skupnosti, ki je bila pretekli četrtek, bi moral samo zbor uporabnikov razpravljati še o problematiki ogrevanja stanovanjskih sosesk, ki je marsikje zelo pereča. Razpravo so morali, žal, preložiti, ker so delegati po petnajsti uri začeli odhajati s seje in zbor ni bil več sklepčen. • Načela ne gradijo stanovanj Vse kritike in besede o cenejši stanovanjski zidavi žal ne prispevajo k večji stanovanjski gradnji, če ni dovolj denarja — Z majem za 30 odst. višje stanarine Z uresničitvijo lanskega programa novomeške stanovanjske skupnosti in načrta stanovanjske izgradnje bi morali biti pravzaprav rad ov oljni, saj smo lani v občini dobili toliko novih stanovanj, kot je bilo načrtovano. Vendar se je s takimi številkami težko sprijazniti, še posebno, ker bi se dalo ob boljši organiziranosti in ncionalnejši gradnji z obstoječim kapitalom le narediti več, kar bi e nazadnje zahtevale tudi potrebe. rai Celotno področje stanovanjske izgradnje nasploh spremlja cela vrsta težav in pomanjkljivosti. V novomeški občini so postavljena na glavo vsa razmerja med družbeno in individualno gradnjo, saj slednja še naprej daleč prekaša družbeno, za kar se imamo zahvaliti tudi posojilni politiki delovnih organizacij. Ob tem pa je družbeno usmerjena stanovanjska zidava nesporno edina prava usmeritev in njeno krčenje najbolj prizadeva tiste, ki svojih stanovanjskih zagat niso sposobni rešiti sami. Takih pa bo vse več. A z novozgrajenimi družbeni stanovanji v tem srednjeročnem obdobju v novomeški občini ne bomo mogli rešiti niti tretjine največjih stanovanjskih problemov. Ob tem kaže poudariti, da je vprašljiva celo uresničitev tako zmanjšanega načrta stanovanjske izgradnje. Vzrok je seveda jasen: pomanjkanje denarja. Vse kaže, da bomo v občini v prihodnje lahko zgradili komaj en blok na leto, zaradi česar bo stanovanjska stiska seveda vse večja. Pri tem vse kritike in hudovanja delegatov na račun majhnosti stanovanjske zidave v občini, ki bo poleg vsega zaradi dosedanjih vlaganj v komunalno opremljanje sosesk omejena v glavnem na Novo mesto, seveda nič ne pomagajo. Ne pomagajo niti ideje o racionalnejši gradnji, uveljaviti sistema družbenega invcstitorstva itd., če ni povsem konkretnih predlogov za pocenitev gradnje, ki bi se jih dalo uresničiti v praksi, in ni predvsem — več denaija. Na seji je bilo izrečenih precej ostrih besed tudi na račun finančnega načrta delovne skupnosti interesnih skupnosti stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. V sicer natančno pripravljenem gradivu se namreč ni bilo lahko znajti, zato so delegati zahtevali dodatna pojasnila. Ob tem so menili, da sredstva skupne porabe na delavca v delovni skupnosti ne smejo preseči tovrstne povprečne porabe v materialni proizvodnji občine, z združenim delom pa naj bi primerjali tudi osebne dohodke zaposlenih v delovni skupnosti. Nič manj ostra ni bila razprava o zvišanju stanarin. Na koncu je zbor Celotnemu področju komunale se v novomeški občini v prihodnje ne obetajo ravno dobri časi. Denaija, ki se steka v blagajno občinske komunalne skupnosti za namene kolektivne komunalne rabe, bo namreč komaj za vzdrževanje. Še slabši so obeti za vzdrževanje in gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, saj so sredstva vodarine in kanalščine vse manjša, pa tudi 1,2-odstotni prispevek združenega dela iz čistega dohodka v te namene bistveno odstopa od načrtov. V takem položaju, ko nad vsako tom ne ostaja veliko manevrskega željo, potrebo in načrtom visi vpra- prostora za sporazumevanje in odlo- šanje pomanjkanja denarja, delega- Čanje. Morda lahko ravno temu vsaj delno pripišemo, da je bila zadnja seja skupščine novomeške komunalne skupnosti pretekli torek komaj sklepčna, čeprav so bila na dnevnem redu poročila o lanskem delu in poslovanju skupnosti ter o vbganjih v vodovodne in kanalizacijske sisteme, pa 'seveda letošnji programi. Kot že rečeno, letos in prihodnja leta z zbranim denarjem na področju komunale ne bo moč veliko narediti. Letošnji finančni načrt komunalne skupnosti znaša nekaj manj kot 62 milijonov dinarjev. Od tega bo šlo 19,88 milijona dinaijev za vzdrževanje in obnavljanje objektov in naprav kolektivne rabo, 32,6 milijona dinarjev pa za investicije, kjer odpade gbvni delež na nadaljevanje pripravljalnih del in začetek gradnje novega novomeškega pokopališča. Ob tem so delegati sprejeli tudi prednostni vrstni red za porabo razpoložljivih sredstev. Tako naj bi najprej zagotavljali vzdrževanje, nato odpbčilo posojil, gradnjo pokopališča in delo skupnosti, dalje sofinanciranje del, ki jih bodo opravljale mladinske delovne brigade, šele nato pa pridejo na vrsto investicije. Za gradnjo vodovodov naj bi bilo letos na voljo vsega 23,5 milijona dinarjev, za kanalizacijske sisteme pa 29 milijonov, od česar je 62 odst. sredstev samoprispevka za gradnjo primarne novomeške kanalizacije. S tem denarjem se seveda ne bo dalo veliko narediti, tako da bo marsikateri odsek ali objekt, čeprav morda načrtovan že leta, moral počakati boljših časov: Ob vsem tem je bil posebej poudatjen tudi problem nadaljnje izgradnje primarne novomeške kanalizacije. S sredstvi samoprispevka, ki preneha z majem 1984, se namreč ne bo dalo zgraditi toliko kanalizacije, kot je bilo predvideno. Kako rešiti ta problem financiranja, da se prihodnje leto ne bo vse ustavilo1, mora pripraviti predlog predsedstvo skupščine. Prav tako je predsedstvo dobilo nalogo, da pripravi predlog sanacije vodovodov v novomeški občini, ki so večinoma v tako slabem stanju, da bi za saniranje celotne občinske vodovodne mreže potrebovali kar 250 do 300 milijonov. Sredstva amortizacije, ki naj bi šla letos v te namene za najbolj nujne primere, so tako le kaplja v morje, poleg tega pa celo nad temi nekaj milijoni visi vprašaj. Z. LINDlC-DRAGAS na gradbena dela 19 milijonov, ostalo pa na opremo. .Gradnja sredi zelo prometnega Novega trga bo ; povzročala nekaj težav, predvsem pa zateva spremembo prometnega ražima. Gradbišče bo zaradi varnosti seveda primerno zagrajeno, zaradi česar sedanji prehod pd stopnicah tik ob poštni stavbi ne bo na voljo za uporabo. Dostop na pošto bo mogoč le po zavarovanem hodniku iz smeri občinske stavbe, dovoz s Ceste komandanta Staneta pa bo dovoljen le za službena vozila PTT, občinske skupščine in JLA, medtem ko se bodo morali vsi drugi posluževati parkirišč ob avtobusni postaji. Zaradi adaptacije bo oteženo tudi delo na pošti, ki jo vsak dan obišče zelo veliko uporabnikov. Tako se bo moral poštni razdelilni center za najmanj mesec dni celo preseliti na Cikavo, kjer bodo večji uporabniki (gre predvsem za delovne organizacije) v tem času edino lahko odpremljali pakete, medtem ko bo za manjše uporabnike pošta še naprej opravljala te storitve v poštni stavbi na Novem trgu. Da pa bi težave poslovanja v času gradnje kar najbolj omilil^ bo Podjetje za PTT promet za ta čas odprlo poštno podružnico na desnem bregu Krke (Mtgde Šilc 20), kjer bo delovala celodnevna služba z vsemi storitvami razen sprejema paketov. Uporabniki naj bi se te podružnice posluževali v čim vetjem številu. Ob tem velja omeniti, da si Podjetje za PTT promet Novo mesto že nekaj let prizadeva najti trajno rešitev za poštno podružnico na desnem bregu Krke, saj obstoječe kapacitete ne zadoščajo več, vendar vse do sedaj brez uspeha. Adaptacija poštne stavbe naj bi bila zaključena do srede oktobra letos. Takoj zatem bodo začeli z montažo telefonske centrale, to delo pa bo trajalo od 9 do 12 mesecev. uporabnikov (zbor izvajalcev v tem času ni bil več sklepčen in bo odločal naknadno) sprejel predlog o 30-odstotncm zvišanju stanarin v novomeški občini s 1. majem, kar je še vedno premalo, da bi sledj^, usmeritvi o postopnem prehodu na ekonom dce stanarine in ustvarjali primerno osnovo za vzdrževanje stanovanjskega sklada. Sklep je bil podkrepijen s trditvijo, da je zadrževanje stanarin le lažna solidarnost do delavcev, ki jih je tako komaj petina v družbenih stanovanjih. Kdor pa nove stanarine ne bo zmogel, bo dobil subvencijo, za katero naj bi tudi znižali kriterije pridobitve. Z. L.-D. .V. ‘S:Vi LSE&A*:..-? * v*' W;č S'’'1 ?• ■ • V..r . ' 1, - m'*. OČIŠČEVALNA AKCUA PRED PRAZNIKOM - Sledovi onesnaževanja okolice so vidni vsepovsod in mladina jih marsikje v lepih spomladanskih dneh hiti odstranjevati. Učenci osnovne šole Milka Sobar—Nataša iz Šmihela so se prejšnji petek resno lotili čiščenja, tako da bo kraj dostojno pripravljen na praznik OF in 1. maj. (Foto: T. Jakše) PRESTAVUENA SEJA SINDIKALNEGA SVETA V zadnjem času se nesklepčni sestanki v novomeški občini kar vrstijo. Tako v ponedeljek zaradi nesklepčnosti ni bito seje občinskega sindikalnega sveta. Poročilo o enoletnem uresničevanju programa dela občinskega sindikalnega sveta, lanskoletno gospodarjenje v novomeški občini ter naloge in aktivnosti Zveze sindikatov pri ustvarjanju pogojev za pospeševanje produktivnega zaposlovanja naj bi člani tako obravnavali 5. maja. Družbeno varstvo ni izhod V novomeški občini nadaljevati s prizadevanji za preobrazbo hišne samouprave, ki doslej niso dala pravih rezultatov Prizadevanja za preoblikovanje hišne samouprave v skladu z določbami stanovanjskega zakona, kije začel veljati v začetku lanskega leta, tečejo v novomeSci občini že skoraj leto in pol. Pravih rezultatov pa, žal, ni. Od 189 skupnosti stanovalcev, ki morajo biti sedaj nosilke celotnega gospodarjenja s stanovanji, jih več kot petina še vedno i|i ustanovljenih, pa tudi v ustanovljenih samoupravljanje večinoma ni zares zaživelo. Akcijo ustanavljanja skupnosti stanovalcev je vodila S 233 L, medtem ko je strokovna služba stanovanjske skupnosti prevzela strokovni del organiziranja in dejavnosti skupnosti stanovalcev. Da bf vsaj ustanavljanje skupnosti vendarle čimprrj pripeljali do konca, je v zadnjem času strokovna služba sama sklicevala sestanke stanovalcev. Pravih uspehov spet ni, saj je bila cela vrsta zborov nesklepčnih, poleg tega pa je bila prej izjema kot pravilo, da seje vabilu odzval predstavnik krajevne skupnosti in SZDL. Vse kaže, da stanovalci ne čutijo nikakršnega zariimanja in potrebe, da bi. v svoje roke sprejeli upravljanje in gospodarjenje s stanovanji in stavbami, v katerih živijo. Brez dvoma je skrb za vzdrževanje lagodneje prepuščati nekomu tretjemu, vendar pa takšno ravnanje le ni razumljivo. Kaj storiti? Kogarkoli poklicati na odgovornost se ne da. Edina ,Jcazen“, ki jo ima v rokah strokovna služba stanovanjske skupnosti, je ta, da za stanovalce v stavbah, ki se jim ne zdi vredno, da bi se vsaj samoupravno organizirali, ne opravlja strokovnih del, medtem ko je kljub temu dolžna skrbeti za najnujnejše vzdrževanje, da se ne bi delala prevelika škoda na stanovanjih, zgrajenih z družbenimi sredstvi. Ob tem kaže poudariti, da je družbeni pravobranilec samoupravljanja že zahteval seznam blokov, kjer še niso ustanovili skupnosti stanovalcev in da bo moral v skladu z zakonom za vse zahtevati uvedbo družbenega varstva. Komentarji nekaterih prizadetih so ob tem povsem nesprejemljivi: Kar naj uvedejo družbeno varstvo, bo vsaj delal nekdo drug, da nam ne bo treba! Ko je o težavah okrog preobrazbe hišne samouprave tekla beseda na zadnji seji skupščine novomeške stanovanjske skupnosti, so razpravljalci zahtevali, da se akcija vendarle mora izpeljati do konca, pri čemer morajo sodelovati krajevne skupnosti in organizacije SZDL ter ZK v pjih, saj družbeno varstvo ni rešitev. V prihodnje pa bo moralo biti še bistveno več stikov in sodelovanja med skupnostmi stanovalcev in strokovno službo stanovanjske skupnosti, saj prvim le dati denar in prepustiti upravljanje s stanova-ryi očitno ni dovolj. Z. L.-D. 14 DOLENJSKI LIST Št. T7 (1759) 29. aprila 1983 ČETRTK0V INTERVJU i ► O <► ♦ Pozna se, da je več denarja Kmetijstvo očitno oživlja, odkar družba do njega ni več mačeha — Največ uspehov proizvodnji mleka Podatki o uresničevanju lanske občinske resolucije kažejo, da je plan še najbolje uspel na področju pridelave hrane. Kaj je bik) narejenega in kakšni so letošnji načrti, je razložil dipL inž. Miha Krhin, vodja pospeševalne službe v novomeški zadrugi: „Kmetijska proizvodnja je lani narasla za okrog 4 odst., kar je znatno nad republiškimi dosežki. Lahko štejemo za uspeh, da smo v kooperaciji mladih pitanih govedi dosegli za tretjino večji uspeh kot leto poprej, da je bila proizvodnja pujskov še enkrat večja in da smo pri mleku dosegli 3,4-odstotno rast, ob tem ko je tovrstna proizvodnja na območju Slovenije v primeru 9. j Dipl. inž. Miha Krhin: »Doslej smo o intenziviranju proizvodnje krme govorili in jo načrtovali, letos bo znatno teže, ko bomo s tem začenjali v praksi.“ z letom 1981 celo nazadovala. Najboljši uspehi v prireji mleka so bili vsekakor v' orehovški skupnosti, kjer so oddali 84 odst. mleka več. Tudi prosti, odkup se je lani izboljšal, posebno pri konjih in ovcah. Nismo pa dosegli plana pri reji prašičev—pitancev.** - Čemu je pripisati take rezultate? »Trdim, da je vse to predvsem posledica intervencijskih sredstev, namenjenih kmetijstvu. Prispevek, ki se od aprila lani daje zbira v občini po stopnji 0,5 odst. od bruto osebnih dohodkov in ga plačujejo delovne organizacije, je dofcegel namen. Ta denar je bil porabljen za regresiranje semen, gnojil in za delo pospeševalne službe.** — Pospeševalna služba je prejšnja leta životarila v glavnem zato, ker zanjo ni bito dovolj denarja. Kako ste zdaj organizirani in ali ste kos vsem nato- »Brez dvoma je pospeševalna služba dosegla napredek, odkar je denar za njeno delo zagotovljen. Ni pa mogoče na hitro to službo postaviti na noge in na zadovoljivo raven. Pospeševalci so predvsem mladi Judje, še brez izkušenj. Razen tega ni med njimi dovolj Judi z vigo in visoko izobrazbo, ampak so predvsem tehniki Ker so mladi, morajo nekateri še v JLA, ženske na porodniški dopust in tako nismo polno zasedeni Glavna ovira, da na terenu ne zmoremo vsega dela in do vseh kmetij, pa je v razdrobjenost kmetj. Pospeševalci delamo zlasti na skupnih programih in spremjamo delo na blizu 700 usmeijenih kmetjah. Trenutno je v občini na spisku 12 pospeševalcev, toda dva od teh sta pri vojakih. V delovni skupnosti skupnih služb so samo trije pospeševalci, ostali so po tozdih na terenu, v Škocjanu pa sploh ni nobenega.** - Koliko sredstev intervencijskega kmetijskega sklada bo letos na vojo in kako bodo porab J ena? »Predvidevamo, da bo v novomeški občini zbranih 30 milijonov dinarjev, vendar gre polovica za združeni republiški program, s katerim se podpira prireja mesa, mleka in povečanje staleža živine. Okrog 15 milijonov dinarjev, kolikor jih bomo lahko porabili v domači občini, naj bi porabili enako kot lani: za regrese in pospeševalno službo, ker je to direktno pospeševanje pridelave hrane.** — Za koliko načrtujete letos povečati kmetijsko proizvodnjo in ali boste piane uresničili? Kakšni so obeti po prvih treh mesecih? „V letu 1983 je plan kmetijske proizvodnje še boj zahteven. Računamo na nadajnjo 4-odstotno rast. Po trimesečnem postavanju pa ugotavjamo, da plan presegamo v. kooperaciji, prireji mleka in mesa, ne dosegamo pa ga pri pridelavi žit, še manj v intenziviranju rastlinske proizvodnje. Ne bi si upal trditi, da bo letošnji plan v celoti uresničen, ker je v začetku leta primanjkovalo gnojil in občasno goriv. Zlasti težko bo 1313 hektarov travinja po naših planih spremeniti v čredinske pašnike, trikosne travnike in skupne pašnike, kot je zapisano.** R.B. **. s Zahvala in spodbuda 22 priznanj O F in 12 srebrnih znakov sindikatov DA BO VSE OBDELANO — Gregorčičevi iz Kronovega, ki je ostala sama na kmetiji z 12 hektarov zemlje in ne zmore vseh del, prihajata pomagat sorodnika iz Ljubljane. Ondan so sejali peso in korenje. Takih primerov je na kmetijah nič koliko, posebno pa prihaja pomoč ob koncu tedna in čez praznike. Tudi prvomajske praznike bo večina kmetov in zaposlenih pol proletarcev preživela na njivah' in jim ponudbe potovalnih agencij še na misel ne pridejo. (Foto: Bačer) V torek, 26. aprila, sta bili v novomeški Dolenjski galeriji dve prireditvi: najprej so odprli razstavo »Slovensko strokovno sindikalno časopisje od konca 19. stoletja do Delavske enotnosti,“ zatem pa je bila svečanost v čast dobitnikom priznanj, ki jih vsako leto podeljujejo pred dnevom OF in 1. majem. Po krajšem nagovoru slavjencem in predstavnikom njihovih delovnih organizacij, ki sta ga imela Boris ŠkedeJ, predsednik občinske konference SZDL in Janko Goleš, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, so priznanja svečano podelili. Med dobitniki 22 občinskih priznanj OF za leto 1983 so: Jože Avguštin, Mirko Cvar, Franc Dular, Slavko Franko, Martin Gazvoda, Slavko Gregorčič, Ela Jug, Jože Klančar, Zora Marn, Stanko Medved, Simo Mrkšič, Štefan Peča-ver, Anton Potočar, Dragica Rome, Alojz Serini, Ivan Somrak, Avgust Škrabec, Anton Škufca, Tine Tomšič, Mirko Knafeljc, Anton Zupančič in Matija Zamida. Srebrni znak sindikatov Slovenje pa so prejeli: Anton Avsec, Jože Bogovič, Justina Damjanovič, Slavko Judež, Danilo Kovačič, Smija Relič, Milka Starič, Marta Senica, Milan Šinkovec. Poleg 9 posameznikov pa so to priznanje dobile še 3 sindikalne organizacje in sicer iz naslednjih kolektivov: GG-tozd gozdarstvo Podturn, Iskra Hipot-Šentjernej in Srednja šola tehniških usmeritev Novo mesto. Maraton novomeških delegatov Predvidene so bile tri skupščinske seje na isti dan, pa je bila druga prekinjena zaradi pomanjkanja časa - K pomembnemu gradivu tehtna razprava in nova vprašanja 21. aprila so vsi trije zbori novomeške občinske skupščine zasedali skupno s skupnostjo socialnega varstva, kjer so strnili pripombe z javne razprave o novem invalidsko-pokojninskem zakonu. Sejo so nadaljevali vsi trije občinski zbori z obravnavo lanskoletnega gospodarjenja in sanacijskega programa IMV. Za pet preostalih točk dnevnega reda te seje in še načrtovanega skupnega zasedanja zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, je zmanjkalo časa, čeprav so delegati zasedali že šest ur. Široko zasnovana javna razprava o invalidsko-pokojninskem zakonu, ki je potekala do 15. aprila v 2Tdo 32 krajevnih skupnostih in v 146 do 178 osnovnih organizacij sindikata pa še v vrsti organizacij in društev, je bila tokrat strnjena. Pripombe so bile dokaj enotne in z njimi bodo delegati nastopili v republiški skupščini ob sprejemanju zakona. Največ RATEŽ ČAKA NA TELEFON . Že pred meseci so v vaseh Ratež, Sela-Gumberk in Male Brusnice občani sami s pomočjo krajevne skupnosti opravili vso telefonsko napeljavo za 35 norih, številk,,-Vsaka hiša je dala 35.000 dinarjev in opravila 30 delovnih ur, krajevna skupnost pa 150.000 dinarjev pomoči, kar je bila velika obremenitev. Vsa dela so končana, zdaj čakajo, da bo avtomatska telefonska centrala v Brusnicah zamenjana z večjo, ki bo omogočila 60 norih telefonskih priključkov. Računajo, da bo poleti prišlo do zamenjave centrale, potem bo možno že nape Jane telefone na Ratežu tudi uporabjati. Za zdaj pa jim je uspelo, da so vsaj en telefon namestili v vsako vas na območju krajevne skupnosti Brusnice. razprav in najboj glasne so bile glede predlagane najvišje in najnižje pokojninske osnove. Novomeščani menjo, da nikakor ne bi smeli večati razlik med upokojenci in da bi moral pri določanju pokojninske osnove ostati v vejari sedanji način. Če pa to ne bi bilo mogoče, naj višja pokojnina v.republiki ne bi smela presegati triinpolkratnega poprečnega zaslužka v Sloveniji, kar predlaga ena od inačic v novem zakonu. Ko so obravnavali lanskoletno gospodarjenje v občini, o katerem je bil govor že poprej na več sestankih in smo o številkah tudi že poročali, je Franci Borsan, predsednik izvršnega sveta, poudaril dejstvo, da bi imeli v IMV in vsej občini znatno več težav, če ne bi v tej delovni organizacji uvedli prodaje „katrc“ za dinarje deviznega porekla. Tako so v IMV prišli do deviz, za nabavo repromateriala za proizvodnjo, ki bi Še vedno sredi vseh dogajanj Borci so za doslednost pri uresničevanju dokumentov in odkritost pri obravnavi napak — V vodstvo občinske borčevske organizacije je bil izvoljen Ivan Somrak 21. aprila sklicana letna programska konferenca Združenja Zveze borcev NOV novomeške občine je dala vreto usmeritev za nadaljnje delo. Po osmih letih opravljanja dolžnosti predsednika občinske organizacije je bil Vinko Bambič razrešen, za novega predsednika pa je bil izvoljen Ivan Somrak. Podpredsednik ostaja še za eno mandatno obdobje Janez Potočar Kot so ugotovili v razpravi in v poročilih, veliko borcev kljub bolehnosti in letom starosti še vedno aktivno dela na raznih področjih, medtem ko imajo člani predsedstva občinske organizacije celo po več nalog v raznih organizacijah, v interesnih skupnostih in raznih komisijah. Zanimivi so bili izsledki ankete, izdelane lani, ki jo je izpolnilo 1312 borcev. Da so njih življenjske razmere do kij dobro urejene, pričajo odgovori, v katerih samo 34 borcev še želi stanovanjske kredite, za bivanje v Domu starejših so samo 3 interesenti, za zamenjavo stanovanja prosita samo 2 borca, „NAŠE GLASILO" -OBRTNIŠKI LIST Aprila je izšla prva številka »Našega glasila**, ki ga izdaja uredniški odbor v okviru obrtnega združenja Novo mesto. Prva številka prinaša na 16 straneh zanimive tekstovne in fotografske prispevke, ki pomenijo v obveščanju obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev kvaliteten korak daje- Posebej veja omeniti še vrsto drobnih vesti in člankov, ki pa so obrtnikom lahko v veliko pomoč pri organizacji njihovega poslovanja na način, ki je v medtem ko jjh„ 284 želi na klimatsko zdravljenje. Osebni dohodek pod 10.000 dinarjev ima še 220 članov. Prav pri zdravljenju je bilo lani za borce s poprečno starostjo 66 let največ težav, ker so ob stabilizacijskih ukrepih merila strožja in glede na razpoložljiva sredstva ni možno vsem ugoditi. So pa kjub temu 184 borcev poslali na klimatsko zdravljenje, kar je približno enako število kot leto poprej, l Pod enim dežnikom vsak zase V brežiškem ^Zdravstvenem centru šesto leto po združitvi niso izpolnili obetov za boljšo “in racionalnejšo zdravstveno službo — Zdaj nič več odlaganja V oceni razmer, ki sta jo organizaciji ZK v Zdravstvenem centru posredovali delovni skupini CK ZKS im ed njenim obiskom 2Q. aprila v Brežicah, se vnovič ponav^a ugotovitev, da cilji združitve niso bili uresničeni. Novo je samo ime, vse drugo je ostalo pri starem. Pa vendar so se delavci Splošne bolnišnice, Zdravstvenega doma in Lekarne 1977 z glasovanj em za združitev opredelili za celovitejše zdravstveno varstvo, za zapolnitev kadrovskih vrzeli in za poenotenje skupnih služb. Zataknilo pa se je pri uresničevanju in se še vedno KONEC ŽIVOTARJENJA Tozd Dekorles v Dobovi nima več pogojev za obstoj, zato je izvršni svet občinske skupščine skupaj z začasnim kolektivnim poslovodnim organom podprl možnost, da se pridruži Tovarni pohištva kot obrat. Delavci obeh kolektivov se bodo o tem izrekli na referendumu 24. maja. Četudi bo združitev zglasova-na v obeh kolektivih, pa s tem še ne bo zagotovljen kruh za vse delavce. Približno 60 jih je Tovarna pohištva pripravljena sprejeti, okoli 30 pa si bo moralo poiskati delo drugje. Pri razpisih delovnih mest v občini bodo imeli ti delavci prednost, če bodo izpolnjevali pogoje. PRAZNIČNO V SROMLJAH frebivalci krajevne skupnosti Sromlje slavijo te dni svoj praznik v spomin na ustanovitev Kozjanskega odreda. Svečana seja sveta KS je bila na predvečer, 26. aprila. Kulturni program so pripravili domači pevci in Amaterski oder. V nedeljo, 1. maja, vabijo Sromjani na razstavo kmečkih jedi v osnovni šoli ob 12. uri. Ob 14. uri bodo v povorki prikazali delo v vinogradu od kopanja in rezanja (to trgatve, ob 15. uri pa se bo začelo peto srečanje pevskih zborov,.Kozjansko poje.“ zatika. Sklepi problemskih konferenc ZK vselg izzvenevajo v prazno in razmere se tudi od predzadnjega obiska skupine CK ZKS v letu 1979 niso spremenile. Vse se je ustavilo na najodgovornejših mestih. V obeh organizacijah ZK spoznavno, da so delali napak, ker so preveč ugotavljali, kg je narobe, premalo pa so ocenjevali delo posameznih komunistov in njihovo odgovornost. V razpravi je bilo slišati tudi očitek zaradi lažne solidarnosti in olepševanja razmer, češ da DVA LIKOVNIKA V DOMU JLA Dom Jugoslovanske armade v Brežicah je počastil praznik OF slovenskega naroda z likovno razstavo. Odprli so jo v torek zvečer. Akvarele prikazuje Jurij Godec, plastike v lesu pa Alojz Pongrašič. Oba sta amaterja, člana delovnega kolektiva Aero Celje-Razstava bo odprta do 6. maja. V BREŽICAH LETOS TRI ZLATE LIRE Brežiška glasbena šola je minuli teden spet obogatila glasbeno življenje v občini z javnim nastopom učencev. Koncert je bil v prosvetnem domu v četrtek zvečer in dvorana je bila tudi tokrat polna navdušenega občinstva. Med poshi-šalcitehi glasbenih prireditev niso samo starši, ampak veliko drugih ljubiteljev, ker so izredno prisrčne. Zaključni nastop je bil združen s slovesnim trenutkom,, s podelitvijo zlate lire, kije najvišje priznanje šole najprizadevnejšim učencem ob koncu šolanja. Letos so jo prejeli Neno Djokič, učenec oddelka za kitaro, Simona Rožman, učenka klavirskega oddelka, in Ivan Pipič, učenec oddelka za pihala in trobila (klarinet). MLADINA POJE mladinskih in otroških V Artičah je bilo v nedeljo popoldne srečanje )ških pevskih osnovnih šol, eden pa iz Šolskega centra. Mladi | zborov. Dvanajst jih je bilo z :entra. Mladi pevci so bili deležni prisrčnih aplavzov občinstva. Koncert je poslušal tudi slovenski skladatelj in zborovodja Radovan Gobec. Po prireditvi seje odzval povabilu na razgovor z učitelji petja. (Foto: J. T.) NOVO V BREŽICAH MALO ODZIVA NA T1SOC LETAKOV. Z očiščevalno akcijo v Brežicah Turistično društvo ni najbolj zadovoljno. Pokazalo se je, da se vse začne in konča pri hišni samoupravi. Tam, kjer hišni sveti ne delajo, tudi prostovoljcev ni bilo. Komaj deset ekip so našteli po celem mestu, čeprav so bili občani tokrat zelo dobro obveščeni Takoj po prvem maju nameravajo čiščenje mesta ponoviti. Vsaj tedaj računajo z malo več delovne volje. Zanimivo je, da se tam, kjer je zanemarjenost največja, ni nihče spomnil na svojo dolžnost (pred Turist hotelom, pred Marketom, na Tigu dr. Ivana Ribarja, v -Ulici Veljka Vlahoviča, in ‘ ' _ Kk celo zap ne moti morda še Ide. V Kidričevi ulici stoji apuščen star avto, pa nikogar tl NITI REPA V BREŽIŠKO KLAVNICO. Mesnice v Brežicah so zdai pogosto napol prazne in če jih ne bi zalagala Agraria s svojo živino, se gospodinje ne bi vedele kam obrniti Tako na primer lani na Bizeljskem niso odkupili niti enega goveda, zato je bila tudi njihova mesnica slabo zatožena. Celo kooperanti prodajo vse na Hrvaško, kjer cene skačejo veliko više, kot na slovenski strani Sicer pa se rriarsi-kdo čudi, zakaj so v občini lani podpirali potrošnika, namesto da bi privezali rejca. Kupci so pojedli devet milijonov dinarjev regresa. Zares, bili so zelo dobro stimulirani za večjo porabo." ZA ZDRAVLJENJE MALO CVENKA. Zdravstvena skupnost v brežiški občini pima denarja, zato so poslali v toplice precej manj borcev kot prejšnja leta. Posebej so prizadeti vojni invalidi, ker je tudi zvezni proračun manj prispeval zanje. Ko bi bil le pri vseh postavkah tako varčen, ne bi nihče negodoval, tako pa mnogim ni prav, da jih takole odrivajo. BREŽIŠKE VESTI zbor združenega dela 1980 na svojo zahtevo ni dobil prave slike o uresničevalcu integracijskih ciljev. Vsak tozd je še naprej obdržal lastnosti enovite delovne organizacije in se s tem zadovoljil. Tako je center obstajal le formalno, a od take tvorbe res ni bilo pričakovati posebne koristi. Seveda ne gre zanikati strokovne povezanosti med tozdi, morali pa se bosta uveljaviti še organizacijska in samoupravna, za kar so naložili odgovornost kdmunistom na vodilnih mestih. Šele potem, ko bo vzpostavljen red v hiši, naj bi nadaljevali prizadevanja za posavski zdravstveni center, v kar naj bi se sedanji center razvil. Najprej naj bi torej izpolnili pričakovanja in zahteve združenega dela v domači občini. Rok je tokrat kratek in program za sanacijo razmer oziroma uresničenje integracijskih j ciljev morajo v zdravstvenem centru pripraviti do naslednjega obiska delovne skupine CK ZKS čez mesec dni. Pri tem se lahko obrnejo na pomoč, na občinsko zdravstveno skupnost in na poslovno skupnost zdravstvenih organizacij Slovenije. J. TEPPEY »Napakam ne prizanašamo’ Borci so najbolj delavni v krajevnih skupnostih Čeprav so borci vsak dan starejši, se ne odtegujejo družbenopolitičnim dolžnostim in občinska organizacija ZZB NOV v Brežicah je pred enim tednom na letni konferenci z zadoščenjem ocenila delo združenj in posameznikov. Izjave, za katere smo zaprosili delovnega predsednika Ivana Videniča, potrjujejo, da so člani ZB še vedno tesno povezani z utripom vsakdanjega življenja, da so marsikje prav oni oblikovalci poglavitnih nalog v svojem oko ju. Najbolj delavni so v Organih KS, najbolj številni v aktivnostih SLO. Tudi v delegacijah SIS so dobro zastopani, slabše pa v občinski skupščini, kar borcem ni po volji, vendar so se sprijaznili s tem. Po svoje je najbrž tudi res, da bi telesno težko zmogli to breme, saj so seje zelo pogoste, večina pa jih živi zunaj občinskega središča. Ivan Videnič je povedal, da so borci zaskrbljeni zaradi počasnega reševanja problemov, ki se ta čas zgrinjajo na družbo, še bolj pa nad izpadi, ki načergajo Titovo izročilo o . ohranjanju bratstva in enotnosti V nadaljevanju je omenil, da borci vztrajajo, naj se reševanje gospodarskih težav odvjja na samoupravnih temeljih. Pogrešajo hitrejše uresničevanje sprejetih usmeritev v praksi. »Prepričan sem,“ je dgal, »da vključujemo premalo mladih, strokovno usposobljenih ljudi na vodilne položaje v gospodarstvu in v družbenopolitičnih organih." Ko je tekla beseda o ostrem odzivanju borcev na nepravilnosti, je omenil trdno prepričanost o tem, da je prišel čas, ko moramo s prstom pokazati, kdo je kriv za kak spodrsljaj, da bo zanj odgovarjal. Ivan Videnič je optimist in verjame, da bomo tudi sedanje težave uspešno prebrodili „Če pa že posegamo po administrativnih ukrepih, ,je pribil," potem bi morali ljudem povedati, za kako dolgo. Borci nismo prav nič prizanesljivi do povzročiteljev gospodarskega kriminala ali nerentabilnih investicijskih naložb, ki slabijo družbeno proč, zato zahtevamp, da krivci za svoja dejarja tudi odgovarjajo". Nazadnje je omenil tudi nezadovoljstvo z obveščanjem javnosti oziroma z nasprotujočimi si poročili o podražitvah. Radio pove drugače, kot poroča na primer Delo. To bega ljudi, da ne vedo, kje je resnica. J. TEPFEY RADI BI ZDRAVNIKA V KRAJU Kostanjevičani in Podbočjani so I pričakovali, da se bo zdravstveno varstvo po odprtju nove zdravstvene postaje v Kostanjevici bistveno izboljšalo. Toda zdaj po končanem delu zdravnika ni več v kraju, upajo pa, da bodo v kratkem uredili | stanovanjsko vprašanje za zdravnika, da bi bil na voljo tudi popoldne in ob koncu tedna. |SPET ,.VEČERI NA VASI? Kmetje v podbočjanski krajevni skupnosti bi radi, da bi jih pospeševalci krškega M-Agrokombinata pogosteje obiskovali Ti naj ne bi hodili le k usmerjenim kmetijam, marveč tudi in predvsem k tistim, ki se še niso odtočili za preusmeritev. Menijo, da bi kazalo ponoviti nekdaj zelo uspešne Večere na vasi, ko so se kmetovalci po predavanjih lahko pogovorili s strokovnjaki o raznih vprašanjih, tudi o komasacijah in melioracijah. TELEFONIJA IN OBRAT ,JETE“ - Podbočjani vztrajajo pri takšni ureditvi telefonije, ki bo cenejša za krajane, ne za PTT Novo mesto. Občinskim možem so izrazili upanje, da se bodo pogovori s kamniško Eto o postavitvi obrata uspešno končali. Moč odločanja vaških skupnosti V krajevni skupnosti Podbočje le stežka vzdržujejo ceste z vasmi na Gorjancih ,,V 24 vaseh, oziroma zaselkih naše krajevne skupnosti živi 1200 volilnih upravičencev. Osnovne celice odločanja so vaške skupnosti in pianov ne sprejemamo, dokler ni soglasja vseh devetih skupnosti," je pojasnil delovanje krajevne samouprave občinskim družbenopolitičnim delavcem ob nedavnem obisku predsednik krajevne konference SZDL Podbočje Milan Masnec. Po besedah predsednika Socialistične zveze bi preoblikovanje krajevne skupnosti v bistvu pomenilo politični »samomor", saj nimajo dovolj ljudi, da bi pokrili določena območja. »Ne poznamo problema SZDL v krajevni skupnosti. Dela ne moremo ločevati na delo SZDL in krajevne skupnosti, kajti vedno smo zadeve reševali skupno," je še povedal Masnec. Razumljivo pa je, da delegacije (povprečna starost delegata je 30 let!) še niso dorasle vsem problemom. Denar za delegatski sistem v celoti porabijo, predvsem za krpanje cest. 35 kilometrov cest, ki povezujejo naselja, so slq' ko prej 'najbolj pereče vprašanje, saj imajo Podbočjani na voljo za vzdrževanje tega Selitev avtobusov Od 4. maja parkirišča Izletnikovih avtobusov pri železniški postaji Poslovalnica celjskega Izletnika se 4. maja seli v preurejene pritlične prostore bivše družbene prehrane hotela Sremič pri železniški postaji. V istih prostorih bo pričel z delom tudi Izletnikov tozd Turizem, kjer bo zaenkrat ena zaposlena moč svetovala za letni oddih, izlete, pisali bodo mednarodne vozovnice in podobno. Izpred občine bo po prvomajskih praznikih veliko manj direndaja, saj bodo po 4. maju parkirani pri železniški postaji »Parkirišč bo za okrog 12 avtobusov, čeprav jih je zjutraj okoli 7. ure in popoldan okoli 15. ure, torej ob konicah, tudi okoli 30. Toda odstavni pas na mrtvi ulici, kjer bomo namestili oštevilčene table z navedbo krajev, kamor bodo vozili avtobusi, je vendarle napredek, kajti tam bodo lahko vozila, ki niso stalno v prometu. Urejeni bodo tudi trije boksi za tokalni avtobus, to je za dva Izletnikova tokalca in enega SAP-Viatorje-vega. Na upravni stavbi bo nameščen vozni red. Lokalec bo vozil krožno vsake pol uro v dveh smereh, in sicer Vihre-Leskovec-Gmajna-Krško ter Dolenja vas - Stari Grad - Resa - Žadovinek. Na lokalcih bo uveden sistem S, to pomeni, da bodo brez sprevodnika," pripoveduje v. d. vodje poslovne enote Izletnika v Krškem Anica Likarjeva. Lokalec bo imel še tri postajališča, to je pred SDK, gostilno Šinkovec in pri novem naselju Grič. Ne le da gre za razbremenitev starega mestnega jedra, gre za zametek nove avtobusne in železniške postaje. Na travniku za tema zgradbama pa bo zrasla tudi nova, toliko želena tržnica. Kot kaže, bodo slednjo začeli graditi najprej, še letos. Glede na mnoge zahteve Kostanjevičanov, Podbočja-nov in drugih krajanov tega dela občine, da bi vendarle izboljšali povezanost z občinskim si^iščem, je Izletnik predlagal kooperacijski enourni interval z »Gorjanci". Med prevozniki bo treba še uskladiti dogovor. makadama komaj 50 tisočakov. »To je toliko, kot stane stara krava," je slikovito ponazoril pičtost teh sred- Vodovod imajo vse vasi, kar je izjemen napredek. Gorjanski .vodovod z blizu 20 kilometri voda je pravi velikan. Do te in mnogih drugih komunalnih pridobitev so krajani prišli z lastnim delom in prispevki. Zelo so ponosni na novo. osnovno šolo s telovadnico. Tega in še nekaterih znanilcev napredka pa po mnenju krajanov ne bi bili deležni v tolikšni meri, če ne bi imeli Jožeta Zupančiča ravnatelja šole in sedanjega predsednika sveta krajevne skupnosti, ki je, kot pravijo, »duša in motor krajevne skupnosti". Pomembno je namreč, da zna čtoveč potrkati na prava vrata, hkrati pa vztrajati, saj družbeno koristno delo prej ali slej prinese priznanje. To pa je lahko že posluh ožjega okolja in širše družbene skupnosti. p Jože Zupančič: . »Predelov, kot so Gorjanci, ne smemo zapustiti praznih. Ce ne bo deklet, ne bo kmetijstva!" ste v kmet Vinko Skuj'. Cesta Gradec - Planina - Nova sela, to je do prve vasi na hrvaški strani, je trasirana, a še ni dokončno usposobljena za pravi promet, čeprav se zanjo borijo že leta.: *. Veliko skrbi jim povzroča poltretji kilometer ceste od Gramca v Trebevnik in pa cesta v Premagovce v prav takšni dolžini »Hudourniki odnašajo cestišča, zlasti pa ob redki naseljenosti ni mogoče vzdrževati številnih cest. Na osmih kito metrih od Gradca do Brezovice je komaj 12 hiš, ob cesti za Jark 8 in za Hrast le 6 gospodngstev," je dgal Martin Franko vič. PODBOČJE ZA CESTO PROTI KOSTANJEVICI Podobčjani vztrajajo pri asfaltiranju ceste od Podbočja do Kostanjevice, ki je bila že v prejšnjem srednjeročnem planu. Z avtobusnimi prevozniki so se že pogovarjali o tem, da bi približali avtobus vsem gorjanskim vasem, to pa bo le tedaj, če bo avtobus vozil po desnem bregu Krke. V programu občinskega skisa imajo letos rezervirane 3 milijone dinarjev, prva dela od Podbočja pa bodo pričeli letos. mrnammmm mm ZAKASNELI PREVOZI OTROK Z GORJANCEV V Podbočju so zadovoljni, da so vendarle uspeli z zahtevo po prevozih otrok z Gorjancev. Zal so pričeli prevažati 45 otrok v tamkajšnjo šoto šele lani Pravijo, da biostalo petkrat več ljudi na Gorjancih, če bi prevoze uredili pred 2 leti Prq so imeli nekateri do zdravnika tudi 17 kilometrov. Avtobus je pomembna, čeprav malce zakasnela pridobitev. KORISTNO IN VZGOJNO DELO — Razne zbiralne akcije, zlasti starega papirja, kjer sodelujejo mladi člani Rdečega križa ter številni pionirji, imajo poleg koristi za tovarne, katerim vračajo odpadne surovine, in za učence, ki denar porabijo predvsem za izlete, tudi vzgojni smoter. KRŠKE NOVICE KAVA SE DOBI V DISOONTU - Med ljudmi je precej negodovanja, ker so zvedeli, da so kavo nekateri kupovali na naročilnice, na policah pa je ni bito. Gre pa pravzaprav za nepotrebno razburjanje, kajti res je, da je kavo moč kupiti le z naročilnico, toda ta kava je dražja in je predvidena za reprezentanco in gostinstvo, pojasnjujejo trgovci Kavo so umaknili iz trgovske mreže in št dobi le v discontu Nakupovalnega centra M-Preskrbe. Seveda le z naročilnico! KAKO NA ODDIH V NE REZINE? - Delavci v Celulozi. in številnih drugih kolektivih, kjer so si uredili počitniške hišice na Lošinju, se sprašujejo, kako naj pridejo v Nerezine ob tako pičlo odmerjenih bencinskih bonih. Na dodatne ne morejo upati, razen če ne želijo že tako predragega bencina na »črni preplačati za kakšnega jurja. borzi" Lahko damo vsaj tolažilno (pre-)drzno napoved, da bonov v juliju sploh ne bomo več potrebovali, ker jih bodo ukinili ali pa ker nam bo ob tej draginji zmanjkalo cvenka za dopust? Se za eno romkinjo niso POSKRBELI — V krajevni skupnosti Leskovec so precej storili za Rome, saj so precej malčkov vključili v predšolsko varstvo -in šolo, lotili pa so se tudi opismenjevanja odraslrh. Kljub dokajšnjem sožitju z Romi pa zavoljo številnih razlogov sploh niso navdušeni, da bi morda v občini načrtovali strnjeno poselitev vseh Romov na svojem območju. »Krčani še za eno družino, oziroma Romkinio niso poskrbeli" se hudujejo v Venišah. Na žalost je namreč res, da mladi Romkirji že dlje časa zaman iščejo zaposlitev, celo na pozive iz občine se v kolektivih te ženske otepajo. DOLENJSKI UST SEVNIŠKA BRIGADA NA KRAS Pri občinski konferenci ZSMS v Sevnici zbirajo do konca meseca prijave za letošnjo mladinsko delovno akcijo v Brestovici v sežanski občini. Predvidoma naj bi mladi brigadirji tam gradili vodovod. Brigada naj bi delala na Krasu od 26. junija do 16. julija. Doslej so se sevniške mladinske delovne brigade vedno vračale z naj višjimi priznanju Prejšnja leta so delali na Goričkem. KRMELJSKA SVOBODA DELAVNA Te dni je imek) svoj redni letni obračun delavsko kulturno in športno društvo Svoboda iz Krmelja. Poslej imajo v svojem sestavu dvoje novih sekcij. Z igrico se je že predstavila lutkovna skupina pod vodstvom Barbare Hočevar. Društvo je bogatejše tudi s skupino za izrazni plgs. V njej nastopajo dekleta, ki so prej nastopale že v osnovni šoli. Minuli teden so s posebno skrbjo valjali novo balinišče, zgrajeno udarniško s skupnimi močmi. ' 'P/ 2 BETONIRANJE ZA PRAZNIK - Boštanjski gasilci udarniško povečujejo svoj dom, ki mora biti nared do občinskega praznika. Do praznikov bi radi opazili za ploščo na dozidanem delu. Pri delu prizadevno sodelujejo tudi krajani okoliških vasi. (Foto: A. Železnik). Ostaja premalo za vzdrževanje Od 1. maja dražje stanarine — Preračun stanarin povišuje stanarine v starejših hišah V družbenih stanovanjih sevniške občine je vložena precejšnja vrednost. Jih lahko temu primemo tudi vzdržujejo? Da bi jih, je skupščina stanovanjske skupnosti 20. aprila sprejela okvirno 30-odstotno povišanje stanarin. S tem je bil stanovalcem nekako prihranjen en mesec, saj bi moralo povišanje stanarin vejati že od 1. aprila daje. Preračunavanje sedanjih stanarin po novem točkovnem sistemu je tudi vzelo čas, odtod ta zamuda. Pomeni omenjeno povišanje res toliko? Če vzamemo, da se je po Manj kamenja na Selih-Šumberku starem v občini zbralo vsega 767.816 dinarjev od vseh stanarin, po novem pa se bo še vedno le Dvoje vprašanj, ena rešitev Pomagati hkrati invalidom ,in duševno prizadetim Za ustreznejše reševanje težav duševno prizadetih so usta-novjena posebna društva. Sevni-škp domuje v osnovni šoli,Ana Gale.“ Letnega pregleda dela minuli teden so se udeležili številni starši, žal pa so manjkali številni vabljeni gostje. Upoštevati kaže pobudo tega shoda, da sedaj, ko se vendarle išče ustreznejša lokacja za delavnice pod posebnimi pogoji, hkrati dela tudi na Vprašanju invalidskih delavnic. V delavnicah pod posebnimi pogoji delajo-predvsem duševno prizadete osebe, medtem ko telesni invalidi nimajo vedno »možnosti za d ek). Starši so posebno zaskrbjeni zaradi določil osnutka novega zakona o pokojninsko-invalid-skem zavarovanju. Bojijo se, da bodo v delovnih organizacijah, če bodo sprejete predvidene rešitve o prenosu bremen za invalide na kolektive, le-ti še bolj neradi zaposlovali invalide in prizadete učence. Zavzemajo se nadalje, da pride do pokojnine tudi oseba, ki je pridobitno nesposobna. • V novejših stanovanjih se je po novem točkovnem sistemu stanarina celo za nekaj odstotkov znižala. Nekaj opre-“ me, npr. bojletji, kuhinjska oprema, se namreč ne točkujejo. Pač pa se je občutneje zvišala pri starejših hišah, kjer so v točkovanje zajete kleti (50 odstl površine) in celo drvarnic (2 odst. površine). 998.160, se to v skupni mošnji ne bo kaj dosti poznalo . Vsakogar zanima, koliko bo -plačeval po novem. Za stanovanje s 60 kvadratnimi metri v starejši hiši je bilo treba doslej odšteti 609,50 dinarjev na mesec. Preračunan po novi točkovni vrednosti prinese pribitek nekaj nad 67 dinarjev, s 30-odstotnim poveča- njem pa znese to 880 dinarjev na mesec. Za 58 kvadratnih metrov veliko stanovanje v novejšem bloku je bik) treba po starem plačevati po 1.342,90 dinarjev stanarine, po novem pa bo prišel račun za 1.670,65 dinarjev (primer je vzet naključno). Nekateri dostikrat mahajo z višjimi številkami, le-ti ponavadi vštejejo še kurjavo. Zanimiv je vpogled v upravjalske možnosti hišne samouprave, razvidno pa je iz načrta enote za gospodarjenje. Skupaj vzeto, je to le okrog 33 odst. denarja. Dober gospodar - to 4>i pri upravljanju s temi stanovanji naposled že morali biti - kajpada tudi ve, kako ves ta denar nažira inflacija. Približevanje tako imenovanim ekonomskim stanarinam ostaja torej slej ko prej vprašljivo. Skupščina stanovanjske skupnosti je na tej seji v skladu z družbenimi usmeritvami tudi znižala prispevno stopnjo. Zaradi porasta bruto osebnih dohodkov v občini so namreč znižali prispevno stopnjo za izgradnjo solidarnostnih stanovanj. Skupna prispevna stopnja znaša po novem 1,435 odst. A.ŽELEZNIK Mladi pod svojo streho Sevnica: interesne dejavnosti v Zupančičevi hiši, ostali na Glavnem trgu — Mladi že razporejajo akcije Kar precg tiskarske barve je moralo biti prelite, da naposled lahko zapišemo, kako se mladim v Sevnici obetajo boljši časi. Dogo voljeno je namreč, dnjič dobijo da slednjič re. 3ijo svoje prosto- Minuli teden je v mladinski vitrini sicer še visela stran iz Mladine o „sanjah o prostoru1*. Vmes so se že sestali člani sevniške osnovne mladinske organizacije in se pogovarjali o ponujeni rešitvi. Za tako imenovano klubsko dejavnost bo sevniška osnovna mladin- SEVNISKI PABERKI PREVOZI NA LISCO - Čeprav naj bi 1. maja odšlo na proslavo tega praznika skupaj z dnevom OF kar največ ljudi peš, bodo organiziram tudi nekateri avtobusni prevozi. Predvsem bodo s sevniškega avtobusnega postajališča do izhodišča za pohod v Krakovem vozili avtobusi od 6. ure do 7.30. Ob 7. uri bodo odpeljali avtobusi iz treh smeri občine: z Bučke preko Studenca, Sentjanža-Krmelja-Trzišča Bošta- Uja -Sevnice - Lisce ter 7ah„W»v,:<-Fodvvha-Lončarjevega dola -Sevni- ce-Lisce. Ob 8. uri bo iz sevniške avtobusne postaje^ odpeljal še en avtobus za starejše občane. Prvi avtobusi z Lisce se bodo vračali ob 16. uri. PRVOMAJSKA BUDNICA -Sevniška gasilska pihalna godba bo imela 1. maja naporen dan. Ne le da bodo nastopili na proslavi na Lisci, temveč bodo od . 5. ure da^e igrali po mestu sedaj že tradicionalno budnico. • V ZNAKU TEKMOVANJ - Za praznike resnično nikjer ne bi smelo biti dolgčas. Poleg priznanj in celo pokalov najštevilnejšim skupinam pri pohodu na Lisco bo občinski sindikalni svet zmagovalnim skupinam prispeval zaboj vina, mladinci pa lahko računajo vsaj na zaboj piva. V soboto še bodo ob 15. uri začele v Florjanski ulici v Sevnici prvomajske zabavne igre. V ponedeljek, 2. maja, pa bo mladinska organizacija z Loga na igrišču pri boštanjski osnovni špli prireditelj tokrat že petega prvomajskega turnirja v malem nogometu. RANA URA, ZLATA URA -Samopostrežnice, torej trgovine s prehrano, so po novem vSevnici odprte od 8. do 19. ure. Preden zjutraj odpro, sc običajno pred vrati naberejo številni nakupovalci, tako je bilo vsaj v soboto. Lep dan je vabil, očitno marsikdo nc more pozabiti na čase, ko je bilo po starem odprto že ob sedmih. SE V V IŠKI VESTNIK V krajevni skupnosti Sela-Sumberk so opravili agromelioracijska dela na 52 hektarih Dela so veljala precej čez dva milijona dinarjev — Pomemben prispevek mladine „V okviru razvoja Suhe krajine in pomoči tamkajšnjemu kmetijstvu smo že lani začeli agromelioracijska dela na področju krajevne skupnosti Sela—Šumbeik. Letos smo jih nadaljevali in jih s pomočjo mladincev tudi skoraj končali. Po projektu, ki smo ga skupaj pripravili Kmetijska zadruga Trebnje in kmetijska zemljiška skupnost, smo minirali kamenje na 52 hektarih travnatih in njivskih površin. Pričakujemo, da bodo zaradi tega pridelki na tem območju večji za 20 do 30 odst., kar tudi opravičuje naložbo v ta dela,“ je dejal Janez Resman, strokovni delavec trebanjske mljišfc cev, zato smo lahko veliko naredili. Menim, da so take akcije dobre, saj je pojnoč mladine več kot dobrodo- ska organizacija imela na voljo prostore na dvorišču občine na Glavnem trgu. Za ta kotiček so pred časom moladi že. udarniško delali,, uredili so tla in pleskali zidove. V obe sobici pa se je kljub temu najprej zgnetla občinska zdravstvena skupnost in za njo cestarji. Ker so to službo spet reorganizirali, je slednjič le prišla na vrsto mladina. Mladi, veseli rešitve, so se minuli teden že dogovarjali o novih delovnih akcijah, ena je bila predvidena za torek. Opravljeni pogovori nudijo lasten kotiček tudi drugim, predvsem reketarjem. Zelja je, da bi nekako združili nekatere interesne dejavnosti tehnične kulture, ki gostujejo kar po zasebnih domovih. Tako se godi fotoklubu. Po vsej veijetnosti naj bi te dejavnosti združili v zgornjih prostorih stare Zupančičeve hiše. Zasebniku naj bi ostali na voljo funkcionalnejši spodnji prostori. Prostore bodo torej mladi dobili, čeprav nekateri nejevernejši zatijujejo, da bodo povsem prepričani šele, ko bodo notri. Želeti je, da bi našli skupen jezik v krajevni skupnosti tudi za nekaj denarcev, potrebnih za tekoče vzdrževanje. A. Z. KJE IN S CIM KURITI? Gradnja novih blokov v Šmarju, seve da pa tudi težav pri kurjavi ostalih stanovanj je dala pobudo za iskanje celovitejše rešitve ogrevanja v Sevnici Razgovori s Kopitarno, da bi dobivali toploto iz njene kotlovnice, niso uresničljive, ker za to nc bo dovolj lesnih odpadkov, tovarna pa nima prostora za deponijo premoga. Gradnja posebne kotlarne v Šmarju tudi ni vabljiva, saj bi morali zgraditi 60 metrov visok dimnik. Kaj in kako, bo treba torej še razmišljati že zategadelj, ker bi bik) koristno najti rešitev za ogrevanje ostalega dela mesta. kmetij‘ske zemljiške skupnosti. Najprej je bik) nekaj težav, ker so se odločali za večje komplekse, še posebej, ker slovenska skupnost kmetijskih zemljiških skupnosti ni bila pripravljena financirati takih del na večjih območjih. Zdaj pa je prispevala okoli dve petini denarja. Tudi kmetje sami in trebanjska kmetijska zadruga so prispevali precej denarja in strokovne pomoči Seveda je prišla prav tudi pomoč trebanjskih mladincev, ki so v enodnevni delovni akciji prispevali pomemben delež. Vsa dela so sicer vejala nekaj čez dva milijona dinarjev, tako da so stroški za en hektar znašali okoli 40. tisoč dinarjev. Seveda bi akcija prav gotovo ne uspela, če ne bi kmetje, potem ko so videli učinek teh del, ne stopili v agromelioracijsko skupnost, ki je tudi imela pomemben delež pri uspešni akciji Le tako je bilo moč dobiti kredite. „Zdaj se pripravljamo še na večja dela v območju Malih dol kjer se bomo lotili agromelioracijskih del na 80 hektarih. Resda so te površine nekaj večje kot na Selih-Šumberku, toda dela bodo manj zahtevna pa tudi cenejša. Projekti so že končani, začetna dela pa smo že začeli.'* . Pomenek s krajani na Selih—Šum-berku je razkril da so bili vsi izredno zadovoljni z mladinsko delovno akcijo. Sindikalna šola V Trebnjem so nedavno zaključili sindikalno politično šolo — Velik uspeh šole zaradi dobrih predavateljev Ne dogaja se tako pogosto, da bi I slušatelji političnoizobraževalnih programov terjali dodatna srečanja s 1 predavatelji. In prav to se je zgodilo Iv Trebnjem, kjer so nedavno uspe-I šno zaključiti sindikalno politično I šolo, ki jo ie obiskovalo 49 sindikal-I nih aktivistov iz vse občine. Uspešen 1 potek šole in tudi njeni rezultati pa so bržkone v veliki meri posledica dobrega kadrovanja za šolo in tudi v | izboru predavateljev. Že pred pričetkom šole je trc-1 banjški Center za izobraževanje in kulturo skupaj z občinskim sindi-Lkalnim svetom pripravil izbor pre-I davateljev in z njimi opravil razgovo-I re. Poudarek tc šole namreč ni bil samo na spoznavanju teoretičnih izhodišč sistema socialističnega samoupravljanja, ampak tudi na uporabi le-teh v vsakdanjem življenju v I tovarnah in drugih delovnih okoljih. J Analiza ob koncu šolanja je pokaza-1 la, da so v Trebnjem ubrali pravo | pot. Med drugim se je pokazalo, da Iso sindikalni aktivisti prav željni I predavanj, z družbenim pravobra-I nilcem samoupravljanja Lojzetom Štcrkom pa so želeli ponoviti I razgovor, ker se jim je zdelo, da so Ise z njim premalo pogovarjali v j času, ko je bil temu namenjen. Tudi I ostali predavatelji — Bogdan Osol-[nik, Slavko Štante, Albin Panič, Janez Gartner, Marjan Jelen, Zdrav-Iko Troha, Tone Gole, Boštjan [Kovačič, Nace Dežman in drugi — 1 so z nazornim predstavljanjem, zlasti pa pristnim stikom s poslušalci ostali v prijetnem spominu vsem slušateljem. V anketne liste, kijih I dele po vsakem zaključku politične-Iga izobraževanja, so zapisali, da si 1 takih predavanj še žele. Med drugim so izrazili željo, da bi jim predaval tudi Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. PODELILI PRIZNANJA OF Čeprav zadnja seja občinske konference SZDL Tfe-bnje ni bila sklepčna — izmed 63 članov jih je manjkalo dve tretjini — so na njej vendarle sprejeli sklep o podelitvi občinskih priznanj OF. Letos sojih na priložnostni slavnosti, ki je bila 26. aprila v Trebnjem, podelili Jožetu Markiču, Jožetu Seveiju, Jožetu Fal-knetju, Alfonzu Trataiju in Stanetu Pečku. Ana Ozimek: „Pri nas je delalo 10 mladincev, ki so res krepko poprijeli za delo. Njiva, ki so sejo lotili, je zdaj očiščena in si želimo, da bi se še kdaj oglasili pri nas. Čeprav osnovnošolci z Mirne niso mogli premikati velikih skai, so pomanjkanje moči Aadomestili s pridnostjo.** Marija Kastelic: „Pri nas smo se dobro pripravili na prihod mladin- šla. Tudi mi si želimo, da bi pri nas pripravili še kakšno tako akcijo.“ J. SIMČIČ BONI ZA GOSPODARSKE STROJE Referat za gospodarske zadeve pri trebanjskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo- je imel lani v zadnjem četrtletju poleg drugih opravil na skrbi tudi razdeljevanje bonov ,za gorivo za motorne žage, kosilnice in druge gospodarske stroje. Lani so na tem referatu razdelili bone za 2.015 motornih žag, 693 motornih kosilnic, 13 mešalcev, 7 agregatov, 6 črpalk in eno žago. Sestankovanje ni merilo Ludvik Lovše prevzel dolžnost občinskega komiteja ZK Trebnje — Poudarek na izpolnjevanju dogovorov Na volilno-programski konferenci občinske organizacije ZK, ki je bila nedavno v Trebnjem, so za predsednika občinskega komiteja izvolili Ludvika Lovše-ta. Novi predsednik komiteja, ki je na tej dolžnosti zamenjal Janeza Zajca, je znan družbenopolitični delavec. Deloval je v občinskih telesih ZK, mladinski organizaciji sindikatih in krajevni konferenci SZDL Mokronog. V mokionoški Iskri, kjer je bil do nedavnega vodja gospodarskega oddelka - zdaj je vršilec dolžnosti direktorja - pa je bil sekretar osnovne organizacije ZK. „Pri opravljanju te naloge si bom prizadeval, da bomo s kar največjo odgovornostjo uresničili vse dogovore in politične smernice, ki smo jih sprejeli bodisi v občini ali republiki** je dejal Lovše. „Najpomembneje se mi zdi, da bomo povečali kvaliteto našega dela, kjer ne bi smelo biti merilo samo število sestankov. Vsi, ki bodo sprejeli naloge, jih bodo morah opraviti in sprejeti tudi vse moralne in politične posledice, torej bomo tudi pri nas zaostrili odgovornost. Zlasti se ne bi smelo dogajati, da bi se politika ZK odtujevala delovnim ljudem. Ko govorim o tem, izjaham iz svojih izkušenj, saj je znano, da tam, kjer se ZK ni znala ah mogla vključiti tudi v sindikate in Socialistično zvezo, politično delo ni najbolje zaživelo. Slej ko prej bo zato naše delo usmerjeno v sodelovanje z osnovnimi organizacijami, kjer naj bi se tudi sprožale . pobude za vsebinske razprave in boljše metode dela.“ Ludvik Lovše, ki je trenutno eden izmed najmlajših funkcionarjev v občini, se zavzema tudi za kritično obravnavo slabega dela. Zato podpira zamenjavo sekretarjev osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih, kjer te organizacije niso zaživele, kot bi morale. Seveda kritičen odnos do nedela ne bo omejen samo na osnovne organizacije, ampak tudi na vodilna partijska telesa v občini Na volilno programski konferenci je že bil zamenjan en član občinskega komiteja, ker ni delal. Taka praksa naj bi veljala tudi vnaprej. J. S. IZ KRAJA V KRAJ GpNIALNO POŠTARSKO POJASNILO - V trebanjski občini ne manjka težav in težavic - katera občina pa je brez njih? V zadnjem času je največ stokanja slišati o pošti in njenih telefonskih linijah ter zvezah. Iz te občine je skoraj nemogoče dobiti medkrajevno zvezo, kar povzroča nemalo težav zlasti poslovodnim delavcem, ki morajo v teh težkih časih iskati reprodukcijski material ali kupce za svoje izdelke, če prvo že dobe. Toda kadarkoli povprašajo na pošto, kdo je za to odgovoren, se vedno oglasi glasek: ti, ti, ti, ti. BODO GRADOVE PREŠTEVALI? - V programu dela trebanjske občinske skupščine bodo letos med drugim obravnavah tudi problematiko gradov. Zlobni jeziki, ki vedno vse naprej vedo, se seved' zdaj spet na vse pretege brusijo. Tako pravijo: „Saj je prav, da se enkrat pogleda tudi po gradovih. A ne samo po tistih iz preteklih stoletij. Morah bi - pogledati tudi sodobnejše gradove in gradiče ter različne kapelice in podobne zgradbe.** Res je v Trebnjem videti nekaj prav razkošnih hiš, nekatere pa so videti take, kot bi stale na Beverly Hillsu. IN VENDARLE BO STAL -TURISTIČNI BIRO - Ob prazniku krajevne skupnosti Trebnje bodo v občinskem središču na avtobusni postaji odprli turistični biro. In zlobneži, ki nikoh ne mirujejo, spet dodajajo, da mu dela zlepa ne bo zmanjkalo, čeprav >v Trebnje ne bi bilo nobenega tujega turista. V turističnem biroju bodo namreč zaradi vehke zmeidc v voznih redih lahko prevzeli nič kaj hvaležno nalogo: potnike bodo lahko usmerjali v bližnje gostinske lokale, kjer se bodo med tri in večurnim čakanjem hladili in seveda - čakali na avtobus... TREBANJSKE NOVICE Št. 17 (1759) 29. aprila 1983 DOLENJSKI UST 17 VI til ?{ n )U)«tMH 4 M.* M>* M.U.I * M L* MEDALJE ZA NAJBOLJŠA VINA — Na slavnostni seji Društva belokranjskih vinogradnikov je predsednik društva Martin Plut številnim vinogradnikom izročil diplome in medalje. Strokovna žirija je ocenila, da dvoje vin zasluži veliko zlato medaljo, 27 pa zlato medaljo. Metliška •.. Vinska klet je dobila eno veliko zlato medaljo za šentlovrenko, dve zlati medalji za metliško črnino in eno za rose. S KOLESI IZ LJUBLJANE V METLIKO - V organizaciji kolesarskega društva Rog Franek je v soboto na 100 km dolgo pot iz Ljubljane do Metlike krenila karavana rekreativnih kolesarjev. Na metliškem Trgu svobode so jih prisrčno pozdravili, še posebej najmlajše in dekleta ter žene. Po izdatnem okrepčilu in prijetni zabavi so se kolesarji proti večeru z vlakom odpeljali nazaj v Ljubljano. SPREHOD PO METLIKI Dražje meso je še prepoceni Da bi v metliški občini letos izpolnili zastavljeni načrt sklada za intervencije v kmetijstvu, bi potrebovali 39,7 milijona dinarjev. Od te vsote bi morala metliška občina zagotoviti 17,8 milijona dinarjev, ostalo pa jim pripada po republiškem programu. Že sedaj pa je vsakomur, ki se vsaj malo spozna na zfnožnosti te belokranjske občine, jasno, da v Metliki za ta namen ne ' morejo zbrati toliko denarja. Sklad za intervencije v kmetijstvu (prejšnja interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva) načrtuje, da bo imela letos na voljo 5,8 milijona dinarjev, in tako jim primanjkuje celih 12 milijonov dinarjev. Naj večji primanjkljaj bo pri prodaji svinjskega mesa. Za 360 ton svinine, kolikor je bo prišlo iz glavnice metliške Kmetijske zadruge, bi bilo potrebno za kritje razlik med nakupno in prodajno ceno zagotoviti 28,8 milijona dinarjev, od tega naj bi metliška občina prispevala dobrih 11,1 milijon dinarjev, ostalo pa kupci iz drugih občin, kamor meso prodajajo. Težave nastajajo, ker je kalkulacijska odkupna cena svinjskega mesa 88 dinarjev za kilogram, dejanska pa je 130 dinarjev in še so težnje, da bi se povečala. Zadnja podražitev mesa ni prav nič pripomogla k rešitvi tega problema, saj je le prenos bremena pri pokrivanju razlike v ceni iz republiškega in občinskih proračunov na potrošnika, rejec pa od višje prodajne cene mesa nima nič, zato se tudi ni povečalo zanimanje za rejo. Tako je za oskrbo z mesom v veliki meri odvisno, koliko bo moč cene mesu povečati v korist rejcev. V Metliki sicer delajo vse, da bi preskrbo z mesom obdržali na lanski ravni, vendar ... Za vse ostale postavke v programu sklada za intervencije v kmetijstvu pa bodo v metliški občini zagotovili svoj delež denarja. Tako naj bi čredo krav povečali od sedanjih 1.400 na 1.450 in vsak rejec, ki ima sedaj dve kravi in se bo odločil, da jih bo redil več, bo za vsako dobil po 12 tisočakov premije, vendar bo moral tako povečani stalež obdržati najmanj pet let. Po republiškem programu premirajo poleg proizvodnje prašičjega mesa, povečanja staleža krav še proizvodnjo mleka, rejo mlade pitane živine, sofinancirajo delo pospeševalne službe, regresirajo obrestno mero ter urtjanje pašnikov. A. BARTEU VEČKRAT BI BILO POTREBNO pripraviti kaj podobnega, kot je bila nedavna Vinska vigred. Pa ne le zavoljo pitja, jedi, plesanja in veseljačenja, ampak predvsem zato, da bi bik) mesto kot iz škatlice. Krajanstvo skoraj ni moglo verjeti svojim očem, ko je videlo, da perejo ulice. Kaj takega se ni godilo že več kot desetletje, čistoča je bila prepuščena dobri ali slabi volji oblakov. Pa ne samo to: po grajskem dvorišču so nasuli pesek, uredili so grajsko klet, dobršen del nesnage je zginil z dosega oči Kaj če bi bili tako pridni in delovni tudi naprej? V METLIŠKEM DISKU se ne vrtijo samo plošče, ne pije se samo in pleše, marveč poskrbe mladi tudi za gostovanja Da je pel nedavno tega Jani Kovačič, že vemo, da je uspel, tudi. Če boste brali dalje, pa boste zvedeli, da pride 7. maja ob 20. uri v metliški disko Jenny Beeching iz Anglije. Več o tem še na zadrgi strani TURISTIČNO DRUŠTVO JE SKLICALO letno konferenco, ki pa je zaradi preslabe udeležbe ni bilo. Zdaj pričakujete kritiko članstva, vendar je ne bo, kajti zdaj je pomlad in poldelavci, člani Turističnega društva, imajo polno opravil po vrtovih, sadovnjakih, njivah in vinogradih. Ne pride jim niti na kraj pameti, da bi zapravili zgodnji večer za razpravljanje o turističnem razvoju v občini Zavedajo se tudi, da se je sezona že začela in da bo na turističnem področju letos težko narediti še kaj pametnega. Letošnji turistični vlak je namreč že odpeljal. TABORNIŠKI ODRED DVEH KROKARJEV PRIPRAVLJA od 23. do 30. julga taborjenje nekje ob Kolpi V glavnem bodo odšli taborit predšolski otroci Starši bodo morali odšteti okoli 2000 dinarjev, kar niti ni tako malo. Cena bi bila lahko nižja, vendar ima odred premalo denarja, da bi lahko kaj prispeval iz lastne blagajne. Za delo tabornikov je v Metliki premalo zanimanja. Kaže, kot da starejšim ne bi bilo veliko do obstoja Dveh krokarjev, četudi je vključenih v odred blizu devetdeset otrok. Nekaj jih je celo predšolskih, vendar prednjači osnovnošolska mladež. Storitvena obrt ostaja ob strani Nezadovoljiv razvoj drobnega gospodarstva v črnomaljski občini — Zanimivejše so donosnejše dejavnosti — Število zaposlenih v obrti narašča Drobno gospodarstvo je udeleženo v družbenem proizvodu črnomaljske občine le s 4-odstotnim deležem, kar je veliko premalo, zlasti še če upoštevamo, da ta delež v razvitih občinah dosega tudi 20 odst. Konec preteklega leta je bilo v občini 200 rednih obrtnikov ter 173 občanov, ki se ukvarjajo z obrtjo kot s postranskim poklicem. Trenutno je nqbolj pereč problem v drobnem gospodarstvu premajhno zanimanje za deficitarne poklice, kot so pečarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo in ostale servisne storitve. Delo na tem področju postaja v veljavnem sistemu administrativnega zadrževanja cen ob visoki udeležbi živega dela nevzdržno. Če upoštevamo še majhno akumulativno sposobnost tega področja drobnega gospodarstva ter visoke prispevke za družbene dejavnosti, potem je jasno, da celo davčne olajšave, ki jih predvidevata družbeni dogovor in odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v črnomaljski občini, ne pomenijo zadostne spodbude za nadaljnji razvoj storitvene dejavnosti. V sklatju z družbenim dogovorom o pospeševanju drobnega gospodarstva so pri Ljubljanski banki zagotovljena sredstva za kreditiranje te dejavnosti, vendar banka v Črnomlju ugotavlja, da so kreditno sposobni in upravičeni do višjega zneska kredita tisti obrtniki,ki imajo donosnejšo dejavnost. Ravno to odvrača občane od deficitarnih poklicev, prav tako tudi dejstvo, da imajo prednost pri najemanju kreditov naložbe, ki posredno ali neposredno povečujejo izvoz, torej kooperacijska proizvodnja. Ob vseh težavah j e razveselj iv podatek, da narašča število zaposlenih delavcev v drobnem gospodarstvu. Toda glede na to, da je zaposlovanje mogoče le v redni obrti, predvsem v proizvodni dejavnosti, je v razpravi osnutek odloka, ki bi omejil število občanov, ki se ukvarjajo z obrtjo kot s postranskim poklicem, na tiste, ki bi opravljali predvsem uslužnostne dejavnosti, le izjemoma pa^tudi deficitarne proizvodne dejavnosti. M.BEZEK »Mladi se moramo potrjevati z delom” Vinska vigred skozi objektiv PRAZNIK BELOKRANJSKIH VIN - Tri dni je cela Metlika živela v znamenju Vinske vigredi. Stari del mesta, kjer je bila večina prireditev, je bil ves ta čas poln številnih obiskovalcev iz vse Bele krajine, prišli pa so tudi od drugod. Največja gneča je bila seveda okoli številnih stojnic, kjer so točili nagrajena vina, in na plesišču. Obiskovalci so popili okoli 6.000 litrov vina in se zraven mastili s primernim številom gud in drugimi slastnimi jedmi. Mojca Vrlinič, nosilka štafete mladosti v Črnomlju V sredo, 11. maja zjutraj, bodo Črnomaljci znova pozdravili zvezno štafeto mladosti, ki Tekmovalo 69 kovinarjev Občinsko tekmovanje kovirtarjev najmnožičnejše doslej Mojca Viiinič jo bo na osrednjo prireditev v Jurjevansko drago prinesla Mojca Vrlinič, 17-letna učenka 2. razreda srednje šole družboslovne usmeritve iz Črnomlja. Nositi palico štafete mladosti je nagrada za vsakega mladega, prav tako tudi za Mojco, ki ji zaupana naloga hkrati pomeni priznanje za piinuio delo in spodbudo za v prihodnje. Da Mojce v Čmomju niso izbrali po naključju, ve vsak, kdor jo pozna. Pozna pa jo veliko ljudi, saj poleg tega, daje dobra učenka, veliko dela na šoli, v krajevni skupnosti in v občinski konferenci mladine. Vrliničeva je predsednica osnovne organizacije ZSMS Loka, kije prav pod njenim vodstvom postala ena najbolj delavnih v občini. Znala je pritegniti k mnogim akcijam v krajevni skupnosti svoje vrstnike, saj se zaveda, da od starejših mladincev, ki odidejo na šolanje v druge kraje, ni moč več veliko pričakovati. Čeprav je res, da je uspešnost dela v marsičem odvisna od predsednika, pa skromno pripominja, da mora imeti le-ta tudi dobro zaledje in Mojca ga prav gotovo ima. Vrliničeva je od 7. razreda osnovne šole tudi brigadirka in letos bo odšla že četrtič na delovišče. „Moti me, ker je med dijaki in študenti zadnje čase malo zanimanja za mladinske delovne akcije. Menim, da bi moral vsak štipendist, zlasti če doma nimajo kmetije, vsaj enkrat v brigado ter se tako delno oddolžiti družbi za pomoč v času šolanja," pravi. Mojco pa moti še marsikaj, med drugim tudi to, da funkcije vedno obešajo na tiste, ki jih imajo že cel kup, a se izkažejo. Niti ona se temu ni mogla izogniti, saj je med drugim tudi predsednica šolskega športnega društva, članica Centra za MDA pri OK ZSMS, dela v klubu OZN na šoli. A vendar najde čas tudi za učenje: „Ne morem pritrditi tistim, ki trde, da nimajo časa za izvenšolske dejavnosti, saj se vendar ne morejo učiti vse popoldneve. Le enakomerno bi si morali razdeliti delo, pa bi bik) dovolj časa. Priznam, da imam včasih kakšen sestanek preveč in se moram v šoli opravičiti ali tvegati slabo oceno, vendar me izvenšolsko delo ne obremenjuje v tolikšni meri, da ne bi zmogla tudi šolskih obveznosti." Črnomaljski občinski svet Zveze sindikatov je v sodelovanju z osnovnimi organizacijami ZS pripravil pretekli petek že 7. občinsko proizvodno tekmovanje, na katerem se je v znanju iz samoupravljanja in varstva pri delu, v testih o poklicni dejavnosti ter praktičnem delu pomerilo v 12 poklicih 69 kovinarjev. To je bil doslej največji odziv na tovrstno tekmovanje, poleg delavcev i n delovnih organizacij Belt, Integral, Kovinar, Gorenje in Iskra, kjer so tekmovanja potekala, pa so se vključili tudi GOK-a obrtne zadruge ter varilci in strugarji iz Trebnjega. V posameznih poklicih so bili najboljši: Janez Prijanovič (livar, Belt), Marjan Matotek (avtomehanik — diesel, Integral), Jože Ivanušič (avtomehanik - Oto, Integral), Miloš Dragoš (strugar, Belt), Damjan Judmič (ključavničar, Iskra), Al ojz Bahor (varilec - C02 Gorenje), Anton Malnarič (varilec - plamen-sko, Iskra), Anton Ogulin (rezkalec, Iskra), Matjaž Moljk (orodjar, Iskra), Tone Jakše (varilec — argonsko, Iskra), Martin Šprajcer (brusilec, Iskra) in Janko Frankovič (varilec — električno obločno, Iskra). Najboljši se bodo udeležili repu bliškega tekmovanja kovinarjev, ki bo od 27. do 29. maja na Jesenicah. -Za uspehe so prejeli etuije z orodjem, prvi trije v posamezni poklicni skupini diplome, ostali pa priznanja. DUMPERJI V ETIOPIJO — Dumpeije, vozila za prevoz gradbenega materiala po težko dostopnem terenu na krajše razdalje, z losilnostjo dveh prostominskih metrov so pred osmimi leti 'asnovali in razvili v Beltu. Sprva so jih prodajali le na domačem tržišču, leta 1980 pa so 34 vozil izvozili tudi v Etiopijo, kjer je Beltov serviser usposobil tamkajšnje ljudi za vzdrževanje m upravljanje z dum petji. Ker so se dobro obnesla, so pretekli teden v Etiopijo znova poslali pošiljko enajstih vozil (na fotografiji nalaganje na črnomaljski železniški postaji), letošnji izvozni načrt ?a predvideva tudi izvoz dumpeijev v Egipt, Irak in Zimbabve. (Foto: M. Bezek) ČRNOMALJSKI DRORIR AVTOBUSNE ZMEDE - Kot da zmed z novim poletnim časom še ni bilo dovolj, so v soboto, 16. aprila, znova spremenili avtobusne vozne rede, česar pa mnogi potniki niso vedeli To se je zlasti potrdilo naslednji dan, ko je samo na avtobusnih postajah od Vinice do Črnomlja zaman čakalo javna prevozna sredstva za nekaj avtobusov potnikov, avtobusi pa so odpeljali ■'roti djju uro prej, seveda skoraj prazni Glede na to, da je bilo mnogo čakajočih namenjenih' v zadnji avtobus pa jim je el, so se znašli po svoje: eni so poskušali z avtostopom, drugi pa so se sprijaznili s tem, da so neprostovoljno podaljšali nedeljski oddih ter v ponedeljek pač zamudili delo. LE TRETJINA BRIGADIRJEV - Če že vseh potnikov ni doseglo obvestilo o novih avtobusnih voznih redih, pa se nad slabo obveščenostjo prav gotovo ne morejo pritoževati mladinci, zlasti Ce je govor o mladinskih delovnih akcijah. A kljub temu da so na občinski konferenci ZSMS posvetili veliko pozornosti evidentiranju brigadirjev in da je rok za pegave že zdavnaj potekel, se je doslej za MDA prijavilo le 20 mladih, potrebovali pa bi jih trikrat več. Na OK ZSMS so se ušteli predvsem, ko so računali na 20 brigadirjev iz srednje šole družboslovne in kovinarske usmeritve, od koder se doslej še nihče ni prjjavil. Pa bi bik) le prav, če bi se kateri izmed učencev odtočil za prostovoljno deto, da ne bi pozabil, kakšna sta kramp in lopata. VINICA PRIČAKUJE TURISTE - Viniški kamp, ki je znan po tem, daje med turisti priljubljen m vedno dobro obiskanje te dni odprl vrata svojim gostom. To je še toliko bolj pohvalno zato, ker se marsikje drugje niti še niso dogovorili, kako bi pritegnili čimveč turistov. Rešitev je le v boljšem delu Gospodarske težave naj bi reševali po samoupravni poti — V SZDL evidentirati tiste, ki uživajo ugled v okolju, kjer delajo in živijo — Oceniti delo funkcionarjev Skoraj brez razprave je minila seja občinske konference SZDL Kočevje, ki je bila 20. aprila, čeprav je bilo na dnevnem redu tudi več zanimivih točk. Najprej je predsednik občinske skupščine Jože Novak podal informacijo o gospodarskih gibanjih v Jugoslaviji in ocenil gospodarjenje v občini. O gospodarjenju v občini smo že poročali, zato bomo tokrat posvetili mak) več pozornosti izvajanju sekretarja predsedstva občinske Park in brunarica , V osnovni organizacij; ZSM v O sitnici smo pred kratkim izvolili novo vodstvo. Sprejeli smo delovni program za obdobje marec 1983 -marec 1984. Sodelovali bomo z vsemi družbeno-političnimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti 9. aprila smo organizirali turnir v malem nogometu, katerega pokrovitelj je bik) Turistično društvo Osilnica. Zmagala je ekipa Žurg. V nedeljo, 16. aprila, smo imeli delovno akcijo. Prva skupina mladincev in mladink je urejala park „88 dreves za tovariša Tita", kijev vasi Belica; druga pa je gradila brunarico v Podvrhu. Tako smo izpolnili naloge, ki smo jih za to obdobje zapisali v program. Upamo, da bo naše delo tudi v bodoče uspešno, čeprav imamo težave, za katere pa upamo, da jih bomo premagali. JQŽE Obrambni dan Najboljši strelec Car • Tekmovanje s področja SLO in družbene samozaščite so izvedli v Centru poklicnih šol v Kočevju 16. aprila. Taka tekmovanja izvajajo že tretje leto. Ekipa te šole je zelo uspešna tudi na republiških tekmovanjih, saj je leta 1981 osvojila 7. mesto, lani pa četrto. Za uspehe je še posebno zaslužen mentor obrambnega krožka Anton Andolšek. . Tekmovanje je potekalo v stresanju, reševanju testa, poznavanju azimuta, puške, gasilnega aparata, bombe in v prvi pomoči. Udeležilo se ga je 42 ekip iz kovinskopredelovalne usmeritve in 13 ekip iz tekstilnotehnološke usmeritve. Pri kovinskopredelovalni usmeritvi (KPU) so bile najboljše ekipe: 1. 1. b (Novak, BesaJ Marinč D.,' Žužek, Gorše), 2. 1. c, 3. 2. b itd.; pri tekstiinotehnološki pa: 1. 1. a (Kocjan, Osmak, Rus, Vodičar, Naglič), 2. 1. a, 3. 2. a itd. Med razredi so bili najboljši pri KPU 2. b, 1. b in 2. d, pri TTU pa 1. a, 2. a in 3. a. Pri streljanju so bili najuspešnejši: 1. Csr (45 krogov), 2. Možina (41), tretje mesto pa so si delili Lukek, Stipič in Klun s po 40 krogi Skupno je tekmovalo 83 strelcev, noben tekmovalec pa ni na streljal manj kot 30 krogov. konference ZK Petra Sobarja, kije govoril o političnih razmerah in pri tem ugotovil, da se vsi preveč ukvarjamo z gospodarskimi zadevami pozabljamo pa na utrjevanje samoupravljanja, ki naj bi razreševalo gospodarske težave. Samoupravljanje je tisto, ki ga je treba krepiti, sicer lahko pričakujemo še večje težave. Potegniti je treba mejo med samoupravjanjem in vodenjem, saj si vodenje prisvaja vedno več pravic, tudi na področju samoupravljanja. ft>udaril je tudi, da se v praksi še ni uvejavila misel, da stabilizacija pomeni tudi spreminjanje naših navad, saj je treba z njo pričeti pri sebi >n ne le kazati s prstom na druge. Na koncu je poudaril d? nas iz težav lahko reši le bog še delo. O pripravah na volitve organov in nosilcev odgovornih dolžnosti v SZDL je poročala sekretarka OK SZDL Tanja Svetličič, ki je med drugim opozorila, da je treba evidentirati kandidirati in voliti tiste, ki s svojim delom in načinom življenja izpričujejo, da so za socializem, ki zagovarjajo interese delavskega razreda, ki so za samoupravljanje in delegatski sistem, ki so za krepitev bratstva in enotnosti in ki uživajo ugled v okolju, kjer živijo in delajo. Poudarila je tudi, daje treba v pripravah na volitve, ki bodo od oktobra (v KK SZDL) do decembra (občinska konferenca SZDL), oceniti tudi delo nosilcev odgovornih dolžnosti v SZDL. Sprejet je bil predlog predsedstva OK SZDL, da bodo v mesecu dni skušali v sodelovanju s SIS in krajevnimi skupnostmi zbrati še preostali denar, ki jim manjka za sofinanciranje Dolenjskega lista. Osvojili so tudi predlog o podelitvi letošnjih srebrnih priznanj OF. Pod točko razno je podpredsednica občinske konference SZDL Zofija Rovan seznanila prisotne s,,pobudo o pripravah za izdajo glasila za občino Kočevje". Ob tem je ugotovila, „da glasila pišejo o občini le slabo". Informacija naj bo kratka, jasna in ne preveč Učena. Kupi papirja še ne pomenijo, da je informiranje dobro. Do glasila bi prišli tako, da bi združili denar, ki ga zdaj dajejo za tovarniška glasila oz. informiranje. Koliko bi glasilo veljalo, je treba še izračunati in proučiti tudi ostale zadeve okoli tega. Vsekakor pa naj bi o tej zamisli — ko bodo znani izračuni in drugo — razpravljali tudi tisti, ki bodo glasilo financirali in brali, to pa so delovni ljudje in občani JOŽE PRIMC Kaj izobraževati doma? V kočevski občini je bilo lani prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje 127 brezposelnih, letos pa 179 (od tega 116 žensk in 99 mlajših od 26 let). Po oceni se bo število brezposelnih v maju in juniju še nekoliko zmanjšalo, nato pa bo spet naraslo, saj bodo prišli iz šol novi, dela pa za vse nebo. Tako bo iz kočevske občine letos končalo kovinarsko šolo 180 učencev, iz Itasa pa prihajajo vesti da novih ne bodo zaposlovali. Zaradi tega šolniki pa- tudi občani upravičeno opozarjajo, da mreža šol ne bi smela biti nekaj stalnega, saj nima smisla, da bi v Kočevju še naprej izobraževali kovinarje, če jih delovne organizacije več ne sprejemajo. Namesto kovinarske usmeritve nekateri že predlagajo, naj bi uvedli občasno še kakšno drugo. Predvsem je treba razmisliti o predlogih za lesno in kmetijsko usmeritev. Nekateri imajo pomisleke proti taki „gibljivi“ mreži šol češ da ni dovolj učnega kadra, oz. da bi se moral učni kader seliti, da stane opremljanje samo ene specializirane učilnice 3 milijone, itd. Vendar ti pomisleki niti preveč ne držijo. Učni kader za splošne predmete je lajiko za vse usmeritve isti, ža posebne strokovne predmete (v našem primeru lesne in kmetijske) pa imamo v občini tudi dovolj inženitjev in drugih strokovnjakov, ki bi lahko predavali Stroški za opremljanje specializiranih učilnic bi bili gotovo manjši, kot so stroški za plačilo internatske oskrbe in prevozov naših učencev drugam. J. PRIMC Vrnitve na staro ni več Strokovnjaki menijo: zložene zemlje ne kaže drobiti — Na 78 ha njiv je preko 1500 parcel, lastnikov pa 600 Na območju krajevne skupnosti Kostel so pred leti zložili precej zemlje za potrebe takratnega kmetijskega obrata v Potoku. Obrat je od lastnikov zemlje vzel ta zemljišča v najem za 10 let. Obrata že zdavnaj ni več. Nekdanje njive so začele zaraščati celo jelše. Pojavil se je Drobne iz Kočevja RAZBITE SVETLOBNE TABLE - Na zgradbi telovadnice in plavalnega bazena so razbite sve^obne table in tudi žarnice. Dosegli so jih kamni ,.nočnih ptičev", ki jih svetloba moti pri njihovih podvigih. Ali razgrajačem, razbijačem in podobnim pobalinom pri nas res nihče nič ne more? občan vprašuje (medved odgovarja — Zakaj si se začel učiti novo matematiko? - Ker s staro nikakor ne morem uskladiti osebnih dohodkov in cen. OČISTITI MESTO - Za nami je dan OF, pred nami pa praznik dela. 20. in 21. maja bo v Kočevju oz. Do|gi vasi 18. zborov pionirjev Jugoslavije. Junija bo v Kočevju srečanje šport nikov-zamej cev. V vsem letu pa bo še več drugih prireditev, posvečenih 40-letnici Kočevskega zbora in drugih obletnic. Prav bi bilo, da bi vsaj za te prireditve in praznike mesto in okolico še posebno olepšali Predvsem pa naj bi tam, kjer tega še niso štorih, organizirali očiščevalne in olepševalne delovne akcije. Zasebniki že sicer skrbijo za lepši videz svojih hiš, prav pa bi bik), da bi tudr hišni sveti organizirali podobne delovne akcije vsaj za ureditev okolice svojih stanovanjskih blokov. Seveda velja to tudi za delovne kolektive. Nekateri, na primer kemična tovarna in drugi, so tak? akcije že izpeljali LEPŠA REStAVRAClJA - Restavracijo nasproti hotela Pugled so prebarvali in ptepleskah. Gostje pa tudi člani kolektiva se V lepšem okolju prijetno počutijo. Upamo, da bodo oboji vse prostore tudi varovali, da ne bodo prehitro potrebni novega, beljenja. interesent,ki bi tu imel farmo nutrij, potreboval pa bi tudi okoli 40 ha zemlje, da bi na njej prideloval hrano zanje. Vendar je ta zemlja postala zanimiva tudi za lastnike. Hočejo, da bi jo spet razmerili na nekdanje parcele in bi jo tako lastniki dobili nazaj. Po mnenju kmetijskih in drugih strokovnjakov pa že zložene zemlje ne bi kazalo ponovno drobiti na parcele in parcelice. Ponovno razmeijevanje bi bilo dolgotrajno, drago po nekaterih trditvah pa celo nemogoče. Po podatkih iz leta 1981 je na območju katastrske občine Pirče (od bencinske črpalke do avtobusne postaje med Vasjo in Faro ter do Jakšičev 46 ha njiv, ki so razdeljene na 842 parcel, ta zemlja pa je last 403 lastnikov. Podobno jev katastrski občini Fara (od avtobusne postaje do Slavskega laza), kjer je 32 ha njiv razdeljenih na 673 parcel, lastnikov njiv pa je 196. Kot smo že omenili, so ti podatki iz leta 1981. Od takrat do danes je precej lastnikov pomrlo in za vsakim od pokojnikov je delovalo več sorodnikov, tako (ja je zdaj lastnikov še več. Že če bi bili vsi lastniki iz domače krajevne skupnosti, bi bilo z razparcelacijo veliko dela in stroškov. Zadevo pa je praktično nemogoče urediti zato, ker so lastniki raztepeni ne le po Vsej Slovenji in Jugoslaviji, ampak dejansko po Vsem svetu, saj žive mnogi celo v Ameriki in Avstraliji. Vrnitve nazaj, na kmetovanje na razdrobljenih zemljiščih, torej ni saj je možno -to zemljo najbolje izkoriščati le, če je zložena. J. PRIMC Letos pet tečajev Izobraževanje voznikov poteka po načrtu Ribniško Avto-moto društvo je letos izvedlo en tečaj za voznike motornih vozil ki ga je obiskovalo 32 kandidatov, zdaj pa se je začel že drugi. Računajo, da bodo do konca leta izvedli skupaj tečajev, enega tudi v Loškem potoku, če bo od tam dovolj prijav. Tajnik društva Alojz Mihelič nam je povedal da načrtujejo, da bi v članstvo pridobili 25 odst. vseh lastnikov registriranih motornih vozil v občini. Lani je imelo društvo 536 članov, ah 24 odst. lastnikov motornih vozil za letos pa načrtujejo 590 članov AMD. Ta odstotek je precej visok, saj je to znatno nad republiškim povprečjem. Pri tajniku Miheliču smo zvedeli da ima društvo zanimiv program dela za prvo polovico leta. Najprej pripravljajo tradicionalni izlet v neznano, ki bo okoli 1. maja. Testiranje motornih vozil bodo izvedli v Loškem potoku, če bo potrebno, pa ga bodo po novih še v Ribnici in Loškem potoku. Sodelovali bodo tudi pri šolskih akcijah ,JCaj veš o prometu? “ Društvo ima trenutno dva poklicna in 4 honorarne inštruktorje. Največja težava pa je, pravi tajnik Mihelič, ker po novih predpisih inštruktorji ne smejo uporabljati svojih vozil za učenje kandidatov. M.GLAVONJIC „Kljub znanim težavam v zvezi z visokimi cenami goriv in dragimi avtomobili, zanimanje za vozniške tečaje še ne pojenjuje,“ pravi tajnik AMD Ribnica Alojz Mihelič. Tekmovanja in preizkusi To so si zapisali ribniški gasilci v delovni načrt za letos Zgradili ali prenovili bodo tri gasilske domove Minulo leto je bilo za preko 1.000 gasilcev ribniške občine plodno in uspešno, je ugotovil na nedavni konferenci občinske gasilske zveze Ribnica njen predsednik Alojz Kos. Ribniški gasilci so bili lani izvrstni organi-zatoiji mnogih prireditev, posebno pa so ponosni na tiste ob dnevu gasilcev Jugoslavije, ki so ga slavili 26. septembra v Ribnici. V minulem letu so gasilci posvetili pozornost tudi vzgoji gasilskega kadra, posebno mladine. Na osnovnih šolah v Ribnici in Sodražici uspešno delujeta sekcjji „Mladi gasilec", prizadevajo pa sl da bi take sekcije ustanovili še na drugih šolah. — Sodeč po vlogi, ki jo imajo, se komunisti ponekod res delijo na zavestne in (dobesedno) nezavestne. (Iz Večernjih novosti) PLANINCEM PLAKETO -Občinski odbor ZZB NOV je ob letošnjem občinskem prazniku podelil plaketo „Jelenov žleb“ tudi Planinskemu društvu ,Jnles“ Ribnica, ki označuje pot „Po poteh štirih brigad“ in sodeluje pri mnogih akcijah te organizacije. Na fotografiji: predsednik PD Ferdinanda Nosan (desni) prevzema priznanje ZZB NOV. (Foto: Primc) V razpravi je bilo posebno živahno, ko so govorili o gradnji novih gasilskih društev. V Dolenji vasi Nemški vasi in Malem Logu bodo zgradili ah prenovili gasilske domove. Za nakup gasilske opreme redno doteka denar od SIS za varstvo pred požari. Mladi gasilci iz Rakitnice so poudarili, da so se resno zavzeli za oživitev gasilstva v svojem kraju, občinska Gasilska zveza pa jim bo pomagala pri nakupu opreme, da se bodo postavili spet na noge. V delovnem programu za letos so dah največji poudarek na številna meddruštvena tekmovanja in preizkuse znanja. Tako se bodo najbolje vkjučili v predkongresno dejavnost, saj bo kongres gasilcev Slovenije v prihodnjem letu. Seveda se bodo gasilci kot so se vedno doslej, vk J učili tudi v akcijo „Nič nas ne sme presenetiti" Konference so se udeležili tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije tovariš Kobal predstavniki občinske skupščine in političnih organizacij, ki so dah gasilcem napotke za uspešnejše delo. M. G. TRI GASILSKE ŠTIRINAJST POŽAROV - Lani je bilo na območju občine Ribnica 14 požarov, ki so povzročili skupaj okoh 780.000 din škode. Škode ni bilo več zato, ker so gasilci hitro posredovali in požare pogasili ah pa vsaj omejili JUBILEJ NA VINICAH - Gasilsko društvo Vinice pri Sodražici bo letos praznovalo60-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo pripravili proslavo. To bo največja letošnja gasilska proslava v ribniški občini. TEČAJ V RAKITNICI - Tečaj za gasilce v Rakitnici je končan. Obiskovalo gaje 20 mladih gasilcev, ki so uspešno končali vzgojo. Tako bo delo prenovljenega društva lahko uspešno in kakovostno. POPRAVEK Ko smo poročali o mladih gasilcih iz Rakitnice, je prišlo do neljube napake. Zapsali smo, da je poveljnik društva Franc Vidervol, v resnici pa opravlja to dolžnost Franc Levstik, pri Niku Vidervoiu pa je shranjena gasilska oprema, ki jo zbirajo mladi gasilci Obema prizadetima se za napako opravičujemo. Planinci markirajo pot po občini ,Pot po poteh štirih brigad" so začeli označevati pred dvema letoma, delo pj bodo dokončali letos — Pot bo povezovala kulturne, zgodovinske in naravne spomenike Planinsko društvo „Inles“ Ribnica šteje preko 100 članov. Okoli 20 jih v društvu dela, medtem ko ostali hodijo predvsem na izlete v planine, in to posamezno ali v skupinah. Sedanje društvo, ki dela za območje vse občine, je bilo ustanovljeno pred štirimi leti. Sicer pa je v Ribnici delalo Planinsko društvo že pred vojno in vanj so bili vključeni tudi planinci iz kočevske občine. fti vodstvu današnjega planinskega društva ,Jnles“ Ribnica se zelo trudijo, da bi pridobili čimveč novih članov, predvsem pionirjev in mladine. Zato že vse od ustanovitve niso zvišali članarine, ki znaša za člane 100 din na leto, z| dijake in mladino 30 din in za pionirje 10 din. ftepričani so, da bi imeli še več članov, če bi bito delo društva bolj znano širši javnosti in če občanov ne bi motilo ime „Inles“, na osnovi katerega zmotno sklepajo, da se vanj lahko vključijo le člani delovnega kolektiva Inles. Predsednik Ferdinand Nosan in člana upravnega odbora Jože An-doljšek ter Leopold Žlindra so povedali, da je bito glavno delo društva v zadnjih dveh letih markacija planinske poti oz. transverzaje „Po poteh štirih brigad", ki poteka praktično po območju vse občine, posvečena pa je zmagi partizanskih brigad v Jelenovem žlebu pred 40 leti. Okoh dve tretjini te planinske poti so že označili, letos pa nameravajo delo dokončati. „Pot po poteh štirih brigad" se začne v Ribnici in vodi dalje na razgledne točke Sv. Ana, Stene in Grmada in do spominskega obeležja v Žukovem, od tam pa do starega ortneškoga gradu in naprej preko Slemen (Sv. Gregor). V dolino pride spet pri Žimaricah in se nadaljuje preko Globeli do Gore, kjer se pri Janežih razcepi na dva kraka, ki se v Jelenovem žlebu spet'združita. Seveda pa je na poti tudi več odcepov do raznih spomenikov (zgodovinskih, kulturnih, naravnih in NOB), Kbt na , primer do Nove Štifte itd. Samo glavni del te planinske poti meri okoh 70 km, kar meni, da bi jo bito možno z zmerno osemurno hojo ha dan opraviti v štirih dneh. Kdor jo bo prehodil prvič, bo dobil poseben bronasti znak, kdor jo bo dvakrat, srebrni znak, za tri- in večkrat prehojeno pot pa ziati znak. Doslej so se pri označevanju te poti najbolj izkazali poleg omenjenih treh članov vodstva društva še Alojz Lovšin in Branko Vavtar, pri ostalem delu za društvo pa tudi Janez Gorše in Ivan Francelj. V kratkem bo občni zbor društva. Ribniški planinci zelo dobro sodelujejo z občinsko organizacijo ZZB NOV. Udeležujejo se pohodov, oz. jih celo organizirajo ob raznih proslavah, omenili pa smo že, da markirajo pot „Po poteh štirih brigad". Za uspešno sodelovanje jim je občinski odbor ZZB NOV ob -letošnjem občinskem prazniku podelil tudi plaketo .Jelenov žleb". J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI LIPUŠČEK PREDAVAL - Komentator notranjepolitične rubrike ljubljanske televizije Uroš Lipušček je v domu JLA v Ribnici predavalo sedmem vrhunskemu srečanju neuvrščenih v New delhjju. Poslušali so ga starešine ribniške vojaške enote in ostali občani. PRIREDITVE IN RAZSTAVA -Fotoreporter ljubljanskega Usta Mladina Janez Bogataj je odprl v domu JLA razstavo svojih del na temo srečanj neuvrščenih. V petek, 29. aprila, bo v domu JLA koncert Andreja Šifrerja. Svečana akademija in tovariški večer ob dnevu OF In prazniku dela bo 30. aprila. RAZGOVOR V KASARNI -Predsednik občinske skupščine Ribnica Stanko Rus je obiskal ribniško vojaško enoto. Ob tej priložnosti je seznanil vojaške starešine in civilne osebe, ki so v službi v JLA, o pripravah ra uvedbo referenduma za nov samoprispevek. VELIKO KRVODAJALCEV -Odziv na nedavno akcijo za prostovoljno darovanje krvi je bil med prebivalci ribniške občine izredno velik: kri je darovalo kar 720 ljudi POČISTITI PESEK - V Ribnici je bilo v minulih tednih že več prosto vojnih delovnih akcij. Mladi na je urejala okolico športnega centra, turistični delavci so organizirali obrezovanje drevja ob Bistrici itd. Prav pa bi bito, da bi vsaj za ' praznike, če že prej ni bito časa, počistili z ulic pesek, s katerim so pozimi peškah mestne ceste in uhce. občan vprašuje odgovarja — Po čem sklepaš, da so medvedje že budni? - Ker nekateri „medvedi“ že kar podnevi jemljejo z vrvi tuje perilo in ga nosijo v svoj „brlog“. 3 Z orodjem Black & Decker bo rase delo bol j uspešno in kvalitetno Delovnim V ljudem in | občanom ds čestitamo ob prazniku dela 1. maju ' , - avtoprevozmstvo in gradbena 'r'• '..'Iv mehanizacija Metlika tel. 068/58-510 f*. c ;58-179 58-201 58-598 s SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI > - avtoprevozništvo in gradbena ,•/ mehanizacija Novo mesto Kastelčeva 9 068/23-001. . avtoprevozništvo in gradbena 'r ■ * * • ■ ** ... • •• • ! Ll!_ *š - avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Ljubljana "P Resljeva 34 061/313-749 - avtoprevozništvo in gradbena enota v .f-C’; Porež 053/31-812 ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM, KOOPERANTOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ • m “1 * * 1 " ^ f m n ih ■ ——— IflflHHHHIIIIIttHi mmmam mul s svojimi temeljnimi organizacijami čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. MAJ m Black & Decker. JUGOSLAVIJA OB 1. MAJU- PRAZNIKU DELA ČESTITAMO vsem delovnim ljudem ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA T0Z0 TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRŠUIN 63, telefon: 068/21 - 050 ♦ ' f m M£l METLIKA BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA DN 412 Delovni kolektiv PL 806 moč: 600 W (220 V. 50 H*) širina rezila: 82 mm globina reza: O do 1.5 mm (zvezna regulacija) število vrtljajev: 16000/mm teža.3 Kg PROIZVAJAMO: — Napajalne naprave za večnamensko uporabo — Polnilnike baterij za viličarje — Napajalne naprave in sisteme za telekomunikacije: — za napajanje hišnih telefonskih central — za napajanje javnih telefonskih central — Napajalne naprave in sisteme za elektrokemične procese — Napajalne naprave in sisteme za elektroenergetiko — Napajalne naprave za opremo delavnic — Stabilizatorje napetosti — Napajalne naprave za rezervno napajanje — Napajalne naprave za ladjedelništvo — Napajalne naprave za posebne namene Zlata plaketa kvalitete za NOVOTERM na jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov, Gornja Radgona ’83. ČESTITAMO OB 1. MAJU KRKA, tovarna zdravil 'TOZD ZDRAVILIŠČA KRKA Obveščamo, da bomo s prvomajskimi prazniki odprli zunanje bazene v zdraviliščih Dolenjske in Šmarješke Toplice. Obenem vas vabimo tudi v KRKIN HRAM na Trški gori, kjer vam bomo poleg stalnih specialitet in domačih vin ponudili tudi jagnjetino in odojka. KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o.. Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe razpisuje LICITACIJO v petek, 6. 5. 1983, ob 15. v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Odprodajah bodo rabljeno opremo (štedilnika, ležišča, jogije, omare, okenska krila, odeje in 5 elektromotorjev). V ponedeljek, 9. 5. 1983, bo ob 12. v Ločni komisija na Licitaciji prodajala osebni avto Mercedes 220 S, karamboli-ran, in Zastavo 750, letnik 1973. 284/17-83 KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, n. sol. o., NOVO MESTO OBJAVLJA prosta dela in naloge 1.-v kovinski delavnici TOZD Tehnoservis a) 1 KLJUČAVNIČARJA b) 1 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 2. v OE Izolacije a) 1 VODJA IZMENE V SKLADIŠČU 3. v TOZD Zdravilišča Toplice PE Dolenjske in Šmarješke a) REDARJEV - REŠEVALCEV b) BLAGAJNIKA NA ŠPORTNEM BAZENU Za opravljanje navedenih del se zahteva: pod 1 a in b) — končana 3-letna poklicna šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 2 a) — končana poklicna šola trgovske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 3 a) — končana osemletka, izpit iz prve pomoči in dobro obvladanje plavanja b) — končana 2-letna administrativna šola in vsaj 1 leto delovnih izkušenj Pod točko 3) se sklene delovno razmerje za določen čas — do 31. 8.1983 Vse, ki želijo skleniti delovno razmerje z našo delovno organizacijo, vabimo, da. pošljejo svoje ponudbe, kadrovski službi KRKE, Cesta herojev 45, v roku 8 dni po objavi, kjer dobijo tudi vse informacije. '• ' . v-'*. varčevanje z energijo -varčevanje z denarjem ■ ■ industrija stavbnega pohištva Ribnica J inles 61310 Ribnica. Partizanska 3 telefon h c.: (061) 861-411 telegram: Inles Ribnica telesc: 31262 yu inles «■ m • 4| ® kombivak Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo za praznik dela 1. maj. " j.”.' KRKA. tovarna zdravil, n sol o . Novo mesto Najnovejši dosežki moderne tehnologije so omogočili nove proizvode iz steklene volne — NOVOTERM za izolacijo v gradbeništvu in industriji: — neobdelana steklena volna, — elastični filci, blazine, — plošče, dekorativne plošče in — cevalg Prodaja in informacije. KRKA IZOLACIJE, Marketing sektor, Novo mesto. Bršljin 62, tel.: 068/25—877, telex: 35713 yu krka TERMIKA Ljubljana, Kamniška 25 tel.: 061/315—477, telex: 31263 yu termiz PRODAJA NA DOLENJSKEM TUDI V Mercator Železnina na Mirni Mercator Trebnje 1 Mercator Metlika Mercator Kostanjevica Novotehna Novo mesto Opekarna Zalog, Zalog 21, Novo mesto Še nikoli ni bila energija tako draga, še nikoli izolacija tako pomembna! ^ TTL TOZD TOBAK TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN KONFEKCIJE V PRODAJALNAH TOBAK V Novem mestu, Cesta komandatna Staneta 15 in v Krškem, CKŽ 59. POPUST 00 40% ZA IZDELKE MODNE KONFEKCIJE „ASTIBO" Štip. DOLENJSKI LIST XX OVOTEKS 5iS™"| J Občanom Dolenjske čestitamo za praznik dela 1. MAJ ET KONFEKCIJA „K0MET” METLIKA RAZNO klul!Ai tedenske m Petek, 29. aprila - Katarina ^ Sobota, 30. aprila - Robert Nedela, 1. maja - Praznik dela Ponedeljek, 2. maja - Boris Torek, 3. maja - Filip Sreda, 4. maja - Florjan Četrte, 5. maja - Angel Petek, 6. maja - Judita Sobota, 7. maja — Gizela Nedelja, 8. maja - Dan Rd. križa Ponedeljek, 9. maja - Dan zmage Torek, 10. maja - Izidor Sreda, 11. maja - Žiga Četrtek, 12. maja - Pankracij LUNINE MENE 5. maja ob 4,43 - zadnji krajec 12. maja ob 20.25 — mlaj BRESTANICA: 30. 4. ameriški barvni film Velika prva divizija. 7. 5. jugoslovanski barvni film Z vlakom proti jugu. BREŽICE: 29. in 30. 4. jugoslovanski film Savamala. 30. 4. ameriški film Upornik Jose Vels. 2. 5. ameriška drama Kaznilnica. 3. in 4. 5. kanadski film Dekleta. 6. in 7.5. ameriški zgodovinski film Rdeči. 7. 5. ameriška risanka Tommy in Jerry - Dobri prijatelji. 8. in 9. 5. ameriški film Oktagon. 10. in 11.5. italijanski film Corleone. ČRNOMELJ: 29. in 30. 4'. francoski film Munreker. 1. 5. francoski film Kraj zvodnikov. 1. in 3. 5. italijanski film Žena ljubica. 5. in 8. 5. film Banana Joe. 6. in 8. 5. francoski film Gimnazgka. 10. 5. italijansko-francosko-nemški film Lulu. 12. 5. ameriški film Poslednja Pozejdonova avantura. KOSTANJEVICA: 30. 4. jugoslovanski film Razseljena oseba. 1. 5. ameriški film Kmalu bo poletje. 4. 5. nemški film Jaz sem tvoj morilec. 7. 5. ameriški film Mesec. 8. 5. ameriški film Xanadu. 11. 5. ameriški film Vojaki Podzemlja. KRŠKO: 3. 5. ameriški film Sinovi puščave - Stanio in Olio. 4. 5. ameriški film Rdečilo za ustnice. 5. 5. ameriški film Mesto groze. 8. 5. ameriški film Ljdudje orli. 10. 5. angleški film Dvoboj. 11.5. angleški film Kuzla. 12. 5. ameriški film Vrnitev v življenje. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 29. 4. do 1. 5. ameriški film Brue Backer. Od 1. do 3. 5. domači film Hajka. 4. in 5. 5. nemški film Lili Marlen. Od 6. do 8. 5. ameriški film Coco ChaneL Od 9. do 11. 5. angleški film Razbojniki za vse čase. SEVNICA: 29. in 30. 4. amSriški film Ljubezen pred 17. letom. 2. 5. hongkonški film Kralj boksarjev. 2. 5. ameriški film Ubijalec iz slušalke. 4. in-5. 5. ameriški film Druga plat polnoči. 6. 5. jugoslovanski film Delo za dotočen čas. 7. in 8. 5. slovenski film Rdeči boogie ali kaj ti je deklica. 11. in 12. 5. francoski film Pojdi k manii... ata je v službi. 02 SLUŽBO DOBI FRIZERSKO POMOČNICO sprej-' me frizerski salon STOJKA, like Vaštetove 10, Novo mesto. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA - KOVINOSTRUGARJA takoj zaposlim. Ostalo po dogovoru. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto, telefon 22-706. BRIVSKO- FRIZERSKO POMOČNICO sprejme salon PUCELJ, Cesta komandanta Staneta 26. Novo mesto. Motorna vozila ZASTAVO 750 S, letnik 1978, prodam. Lado Kukec, Kambičev trg 2, Kostanjevica na Krki, telefon 69-742 (popoldne). LADO 1600, letnik 1980, in motorno žago SAXS Dolmar 133 prodam. Telefon (068) 84-178. 126 P, letnik 1979, prodam. Ogled v petek ali soboto. Zdravko Mal-narič, Kal 7, Semič. CITROEN GS CLUB, letnik 1976, prodam. Košak, Drama 12, Šentjernej. UGODNO PRODAM (zaradi bolezni) tovorni avto TAM 5000 kasonari - s poslom vred. Prodam tudi motor z menjalnikom TAM. Zvone Rožman, Mali vrh 29, 68254 Globoko. FIAT 124, letnik 1969, registriran do oktobra, poceni prodam. Telefon 24-006 (dopoldne), 24-487 (po 18. uri.). PRODAM Zastavo 101, letnik 74. Košir Stane, DoL Straža 19. UGODNO prodam skoraj nov moped TOMOS 14 TL in osebni avto ZAPOROŽEC, 33000 km, registriran, skupaj ali po delih. Nad mlini 57, Novo mesto. GOLF JL, letnik 1980, prodam. Informacije popoldne po telefonu 25-909. Po zelo ugodni ceni prodam AUSTIN 1300 v voznem stanju. Ogled po 16. url. Udovič, Segova 16/27, Novo mesto. 850 coupe, obnovljen, registriran do aprila 1984, prodam. Telefon 84-994. 126 P, letnik 1978, prodam po ugodni ceni. Franc Kekič, Gor. Prekopa 9. AUSTIN 1300, reigistriran, po ugodni ceni prodam. Telefon 25-197. MZ 250. letnik 1980, prodam za 4 M. Edi Pečaver, Nestoplja vas, 68333 Semič. ZASTAVO 101 luxe, letnik 1979, registrirano do 10. januarja 1984, garažirano, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Oglasite se lahko vsak dan od 15. ure dalje. Željko Volk, Cankarjeva 9, Brežice. OPEL REKORD karavan in SIMCO 1000 prodam.Tržišče 13. LADO 1600 ugodno pvdam. Telefon 21-450. R 4, generalno obnovljen, ugodno prodam. Janez Bučar, Volčkovavas n.h., Šentjernej. 126 P, letnik 1981, prodam. Naslov v upravi lista (1815/83). 126 P, letnik 1981, prodam. Telefon 25-297. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni uredniki, Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič— Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc,'Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620—170"—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnerija sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100 —603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606 — Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Liubljana. DAF 66 super luks, preurejen za invalida, ugodno prodam. Telefon (068) 25 -225. FIAT 124, letnik 1969, in leseno garažo na Jerebovi, prodam. Miran Dobravec, Cesta herojev 68, Novo mesto. LADO 1600, letnik 1979, prodam. Ogled možen vsak dan. Drago Henigman, Bočka 2, Metlika. ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Alojz Pavlič, Gor. Maharo-vec 14, Šentjernej. MINI MORIS, v voznem stanju, registriran, prodam za 2 M. Martin Kump, Kot 50, Semič. || Kmetijski stroji jj SAMONAKLADALKO (22 m3) prodam po zelo ugodni ceni. Bogovič, Bukošek 53, Brežice. PRODAM traktorsko škropilnico KŽK (330 1) in štirivrstno sejalnico za koruzo. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmatješke Toplice. PLUG, dvobrazdni, nemški, prodam ali zamenjam za lažjega. Bruno Vegelj, Mrtvice 55, Leskovec pri Krškem. PRODAM nov, še nerabljen kultivator Goldoni. Matija Vlahovič, Nova Lipa 4, 68344 Vinica. SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 17 prodam. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej. TRAKTOR FERGUSON 3 prodam. Telefon (061) 786-089. P R O D A M PRODAM kombinirano peč za kopalnico. Plankar, Trdinova 5a, 68000 Novo mesto. POCENI PRODAM spalnico ročne izdelave. MURN, Resljeva 4, Novo mesto, teL 23-233. DVA KAVČA in sobno mizico prodam po ugodni ceni. Telefon 24-802. PRODAM garažna železna dvižna vrata in smrekove deske. Telefon 22-249. UGODNO PRODAM novo motorno škropilnico TURBINA. Maline 18, Semič. PRODAM * rabljen barvni televizor NORMENDE. Verbič, telefon 22-494 (popoldne). PRODAM skoraj nov kombinirani otroški voziček. - avtosedež. Gregorčič, Stritarjeva 4, Novo mesto, telefon 21-908 (popoldne). KOLESA - otroška za 3 do 10 let ugodno prodam. Ragovska 6, stanovanje 9, Novo mesto, telefon 22-550. HANINO prodam. Galič, Gotna vas 79, Novo mesto. PRODAM dve kravi s teleti ali brez telet, pod garancijo. Jože Stepan, Grabrovec 35, Metlika. KORUZO prodam. Bojane, Mačkovec 2, Novo mesto. PRODAM ostrešje za vikend, 10 špirovcev po 8 m in nekaj hrastovih plohov. Mirna peč 8. PRODAM koto (do 10 let) in jedilni kot. Telefon 23-355. STREŠNE ŽLEBOVE (20 m) poceni prodam. Telefon 23-956. PRODAM 96-basno melodijo. Telefon 21-040. UGODNO PRODAM silos cisterno (24 m3, visok 7 m) in sipov mešalec za BCS. Oglasite se na naslov Miro Šalehar, Gradišče 1, Trebnje. Ogled vsak dan po 16. uri. ŠOTOR za štiri osebe z opremo prodam. Informacije po telefonu 23-626. PRODAM kozolec, poliesterski silos (43 m3), rabljeno strešno opeko, grabnerjeve naveze za 12 strojišč, hlevska vrata in frezo Goldoni GM-4. A. Kunej, C. prvih borcev 40, Brestanica. SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Marolt, Valantičevo 16, Novo mesto, telefon (068) 21-238. LESEN VOZ poceni prodam. Vera Požun, Rožno 44, 68283 Blanca. SPALNICO, kompletno, prodam. Telefon 22-179, popoldne. OTROŠKI VOZIČEK, globok, in chico stolček, prodam. Štangelj, Volčičeva 8, Novo mesto. TAM 5500 kasonar, registriran, prodam ali zamenjam za osebni avto. Litoželezno peč za centralno ogrevanje (25000 kalorij) in kosilnico BCS z vozičkom prodam. Zagorica 7, Dobrnič, telefon (068) 44-094. ČEBELJE ROJE ali DRUŽINE s panji prodajam v maju. Naslov v upravi lista (1813/83).. POCENI PRODAM skoraj novo KLIP-KLAP orodje. Naslov v upravi lista (1814/83). PRODAM globok otroški voziček TRIBUNA. Polona Pezelj, Pugye-va 4, Novo mesto, telefon 25-752. CISTERNO za kurilno olje (2000 1) Sredam. Vprašajte na telefon 4-577. 1000 kg sena prodam. Mišjak, Bori-čevo 1, Novo mesto. DNEVNO SOBO prodam. Telefon 25-911. OTROŠKO DOLGO BELO OBLEKO številka 10 prodam. Telefon 25-308. PRODAM poročno obleko številka 38, otroško posteljico in hojco. Telefon 24-234 (popoldne). FIŽOL (nakolski), zbran, nad 50 kg, prodam. Naslov v upravi Usta (1816/83). KUPIM TRAKTOR, rabljen ah pokvarjen (do 22 KW), kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Jože Jakše, Hrastje 3, Šentjernej. KUPIM mladega psa pasme PUDEL. Tel 25-747 (od 19. - 20. ure). ZAMENJAM nov elektromotor (7,5 KM) za motor z manj obrati Ludvik Anderlič, Radna vas pri Trebelnem. SLAPNIČARJEV! in SLAKOVI iz Mirne peči se zahvaljujemo vsem za pomoč pri nesreči. V času od 14. do 20. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Podboj iz Trebnjega - Andraža, Ivanka Lipar iz Cmeče vasi -Janija, Marjanca Novak iz Čelevca -Vesno, Slavka Pirnar z Dolenje Prekope - Petra, Vida Puflak s Suhorja - Andreja, Anica Maršič iz nnn/I I Kamanja - Daliborja, Pavla Štravs iz fT-Hv lit JI Prednjega Lipovca - Jerneja, Katica POSESTVO pri Črnomlju ugodno prodam. Telefon (061) 832-285. PRODAM gradbeno in komunalno urejeno parcelo in cement v Krškem. Telefon 71-940 (zvečer). STANOVANJSKO HIŠO - starejšo, vseljivo, z novejšim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem na Jesenicah na Dolenjskem. Zelo primerno za gostinstvo ali drugo obrt. Informacije na telefon (068) 71-070. KOZOLEC DVOJNIK na štiri okna prodam. Marjan Kirar, Dobruška vas 20, 68275 Škocjan. PRODAM stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Čreš-njicah pri Cerkljah ob Krki. Informacije pri Marjanu Zupančiču, DoL Maharovec 27, Šentjernej (popoldne). Kdor žeU piti žlahtno kapljico iz lastnega pridelka, ima lepo priložnost, da kupi vinograd z zidanico (12 a) pri Dolenjskih TopUcah. Sela 15, Dolenjske Tophce. Na Dobravicah pri Metliki prodam njivo (61 arov). Jožefa Grahek, Metliška 19, Črnomelj. PRODAM mešan gozd na Vel. Slatniku (Jankot) in njivo ter parcelo s stavbiščem. Telefon (061) 344 -505 (delavnica), doma 348-294. GOZD (550 m2) blizu Kompolja pri Dobrem polju prodam. Telefon (061) 327-453 (popoldne). PRODAM večji vinograd z zidanico v Ljubnu v bližini ceste. Možen je tudi odkup gornje polovice vinograda brez zidanice. Primerno je za gradnjo vikenda. Informacije pri PavU Zupančič, Dobindol 18, I Trčna cplg UGODNO PRODAM 5 let star vinograd na terasah, žično vzgojen (400 trt), in vinsko klet s še ne popolnoma dokončano nadgradnjo bivalnih prostorov (objekt je standardne oblike 6,5 m x 7,5 m), z vodo v objektu, elektriko na parceli, urejeno z vso dokumentacijo, dovoz z avtomobilom. Na parceU v izmeri 21 arov (nekaj zemje še neizkoriščene) na Vrhu (Okič) nad Boštanjem, Sevnica. Karl - Dragica Hrovatič, Titova 114, Senovo, teL (068) 79-393, v službi 71-244. V Novem mestu je na 1000 m2 urejenem vrtu, oziroma sadovnjaku naprodaj dvostanovanjska hiša z dvema garažama, dograjena do pete gradbene faze. Vprašajte na telefon (068) 21-590, Kristanova 30, Novo mesto (zvečer). ALOJZIJA MAVRIC, Brezje 1, Trebelno, prepovedujem sekanje po mojem gozdu (Kal Žaloviče 1888/74). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. STANE IN EMA GRUBAR, Sevno 11, Otočec, opozarjava MARTINA OSTERMANA in MARTINA SREBRNJAKA, Trška gora 31, Otočec, da nama prenehata groziti V nasprotnem primeru ju bova sodno preganjala. MARIJA CONTA in SAVI, Cerovi tog 46, Šentjernej, prepovedujem hojo in vožnjo preko moje parcele v kraju „KIRA“. V nasprotnem primeru bom sodno postopala. mamim Dragemu možu, očetu in staremu očetu JANEZU KLEMENČIČU iz Ždinje vasi iskreno čestita za dvojno praznovanje, posebno za 80. rojstni dan, ki ga bo praznoval 4. maja. Hkrati mu želi iz srca veliko sreče in zdravja hčerka Slavka z družino. l^OEfl/ESTlLA ■ lastniki vozil: FIAT, ZASTAVA, LADA, MOSKVIČ! Servisiram, pripravljam za tehnični pregled vaša vozila in opravljam generalna popravila na motorjih. Montiram brezšumni napeljalec verige na vozila LADA. Prodam novo škol-ko za ZASTAVO 101 ali 128. Delovni čas od 7. do 16. ure. Za usluge se priporočam! AVTOSERVIS Janez MOLEK, 68332 Gradac v Beli krajini. OO sindikata ZS TRIGLAV DOS Novo mesto proda kamp prikolico ADRIA 305 S LB. Licitacija bo 18. maja 1983 ob 16. uri v mali sejni sobi poslovne stavbe na Cesti herojev 1. Murgelj s Sela pri Zajčjem yrhu -Sonjo, Pavla Zupančič iz Prečne -Črta, Jožica Kuhar z Dolenje Prekope - Gregorja, Jožica Sitar iz Krmeja - Metodo, Ružiča Ivanič iz Podloga - Janeza, Darinka Cimerman iz Metlike — Polono, Majda Kerin z Brezovske gore - Andrejo, Jožica Pungerčar iz Jablana - Majo, Olga Špringer iz Gabra - Andrejo, Štefka Starič iz Trebnjega - Ksenijo, Ivanka Višček iz Trebnjega -Renato, Silva Zupančič iz Imenja -Francija, Nada Gregorič iz Črnomlja - Roka, Julka Simonič z Vinjega vrha - Tomaža, Maijeta Krstič iz Krškega — Majo, Rozalija Aš iz Gotne vasi - Vanjo, Alojzija Jeralič iz Mačkovca — Primoža, Frančiška Žužek iz Trebnjega - Andrej ko, Majda Lenarčič iz Brune vasi -dečka, Pava Vrhovec iz Velike Loke - dečka, Cvetka Papič iz Črnomlja - - deklico,, Slavica Rončevič iz Metlike — deklico, Jožica Fabjan iz Orehovice — deklico, Anica Požun iz Dolenjega Krenovega - dečka, Zdenka Borse iz Herinje vasi — deklico, Mojca Hudorovac iz Ro-salnic - deklico, Štefka Murgelj iz Bršljina - deklico, Biserka Blažina iz Durlincev - dečka, Cilka Zupančič iz Meniške vasi - dečka, Frančiška Nadrih iz Dolenjega Medvedjega sela - deklico, Anica Šega z Brinja - deklico in Sonja Hrastar iz Dolenje Dobrave - deklico. Čestitamo! »Dolenjski list« v vsako družino IZBR€2lŠK£,. P0R0DN iSN IC€ V casu od 16. 4. 1983 do 22, 4. 1983 so v Brežiški porodnišnici rodile: Slavica Molan iz Zdol -Eriko, Štefica Pongrac iz Radako-vega - Maria, Mojca Ocvirk iz Sevnice - Damaris, Albina Maroh iz Krškega - Borisa, Anica Kramer iz Vukovega sela — Snježano, Zdenka Panterič iz Gornjega Kraja - Nevenko, Anica Preskar iz Pavlove vasi -Boštjana, Jasenka Ečimovič iz Brežic - Davora, Ivanka Zakšek iz Senovega — Mojco, Danica Vdovič iz Kumrovca - Saša, Verica Pridanič iz Bregane - Viktorijo, Štefanija Gorupec iz Vidikovca -Lidijo, Boža Ojsteršek iz Reštanja -dečka, Željka Filipčič iz Zdcncev -Mirelo. Čestitamo. Veterinarski zavod Krim Grosuplje, p. o. Grosuplje, Taborska 32 objavlja po sklepu DS JAVNO PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 750 letnik 1979 v DE Ribnica. Izklicna cena je 50.000,00 din Licitacija bo 4. maja 1983 ob 15. uri na dvorišču Vet. zavoda Krim Grosuplje DE Ribnica v Lepvčah. 29/17-83 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da seje smrtno ponesrečil naš sodelavec MARJAN POTOČAR s Kamene Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 25. aprila, na pokopališču naKamencah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv in sindikalna organizacija Cestnega podjetja Novo mesto TOZD GRADNJE ZAHVALA V 48. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC MESOJEDEC iz Razdrtega 1 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijatejjem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni ISKRI Šentjernej, IMV Podgoije, KRKI TOZD DSSD, nevrološkemu oddelku in duhovnikoma za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: vsi njegovi DOLENJSKI LIST ZAHVALA V 88. letu starosti nas je tiho in mirno za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta, tašča in svakinja REZKA KOLAR iz Zdol pri Krškem Vsem,, ki ste našo ljubo mamo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, iskrena hvala! Posebno zahvalo smo dolžni dr. Toth, patronažnim sestram ;Senovo, vsem. sosedom in prijateljem, posebno Justiki Ban za nesebično pomoč med kratkotrajno boleznijo. Iskrena hvala pevcem iz Zdol, krajevni organizaciji ZB NOV Zdole, praporščakoma, DU, govornikoma za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica FRANCA PAVLIČA iz Gornjega Suhadola 7 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in pokojnega spremili na njegovi zadrgi poti. Zahvala velja župniku za opraženi obred in podjetju SAP iz Ljubljane za vence. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Minilo je pet let, odkar nas je tragično zapustil naš dragi \ JOŽE TRATNIK mesar z Rake Dragi Jože, z grenkobo v srcu se spominjamo tvoje žalostne nasilne smrti. Ne moremo se potolažiti in se tudi nikdar ne bomo. Od velike žalosti je prišel tudi oče kmalu za teboj in sta, kot sta bila prej, spet eden ob drugem. VSI TVOJI Zapustil si nas, mož in oče, za teboj nam srce joče, tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti ZAHVALA V 47. letu starosti nas je zavedno zapustil dragi mož in oče, brat, zet'in svak ZDRAVKO MATKOVIČ s Tanče gore 47 Z bolečino in žalostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v tako težkem trenutku stali ob strani, izrekli besede sožalja, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, GD Tanča gora, dr. Boriču, OŠ Dragatuš, GD Dragatuš in Zapudje ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Stanka, otroci Stanko, Milena in Jožko ter ostalo sorodstvo Tanča gora, dne 9. aprila 1983 r Kje si, naša ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki so delale za nas? ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in teta MARIJA PIRNAR iz Sentjuija pri Mimi peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja dermatološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto za podarjen venec, GD Hmeljčič za spremstvo, pevcem iz Mirne peči in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: sin Tone z družino, hčerka Slavka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA 4. maja bo minil mesec, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric ANTON GORENC iz Kočevja Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadrgi poti. Zahvala velja tudi Društvu upokojencev in invalidov, Zvezi borcev, Trgovskemu podjetju NAMA in AVTO Kočevje. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem gasilskim društvom, govornikoma tovarišu KRNIČNBCU in tovarišu KUŽNIKU ožjim sodelavcem Restavracije NAMA in godbi. VSI NJEGOVI Kočevje, dne 20. aprila 1983 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila draga žena, mati in stara mama APOLONIJA KUSELJ iz Gabeija pri Šentjanžu Zahvaljujemo se vsemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto za zdravljenje, delovnim organizacijam StiUes Sevnica, LTH Škofja Loka, Papirnica Radeče, Peta Radeče, Kroj Krka za podarjene vence. Enako vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti, ji podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Ivan, sinovi Vinko, Janko, Lojze, Franc in Jože z družinami in Stanko ter hčere Slavka, Anica in Jožica z družinami - ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak JOŽE MUHIČ z Daljnega vrha 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijatejem in znancem za izraze sožalja, podarjene venoe in cvetje ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala veja sosedom Zupančičevim in Grmovškovim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, kolektivu NOVOTEHNE za podarjene vence, GD Kamence za organizacijo pogreba, župniku za opravljeni obred in tov. Potočarju za poslovilne besede. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega brata in strica ANTONA PAJNIČA Breg pri Ribnici se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja, župniku, gasilskemu društvu in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestri Pepa in Ivanka, družine Horžen, Čampa, Barbo in Poštrak ZAHVALA 75. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni nenadoma zapustila draga mama, tašča in stara mama ANTONIJA FABJAN iz Lašč 6 Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju ZP Žužemberk in osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za vse napore, da bi jo ohranili pri življenju. Hvala pogrebcem in vsem udeležencem pogreba. Žalujoči: sin Franc z družino O preljubi očka naš, prezgodaj si odšel od nas. Hiša pusta, prazna je ostala, a zemljica naprej se bo orala. V SPOMIN 7. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in oče MATIJA ADLEŠIČ iz Vrhovcev 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. ŽALUJOČI: vsi njegovi V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar si odšel od nas, dragi mož in ata JOŽE STUPAR iz Dolenjega vrha 1, Dobrnič Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: žena in otroci St. 17 (1759) 29 aorile 19S2 DOLENJSKI UST * s * N % M * I s * N % H % 5 *» * s * * * * % % <* %■ ♦ * % % % * % * 5 % * 5 * % « 5 % * % $ s <* % % % % % *i % STANE N Če Stane Novak Jz trebanjskega Trima pravi, da je treba bolj odkrito, bolj določno govoriti o težavah v gospodarstvu, pa tudi v Trimu, kjer je nepretrgoma zaposlen že dvajset let, potem to niso prazne besede. S svojim zgledom dolgoletnega sindikalnea delavca in z nastopi pred delavci največje delovne organizacije v trebanjski občini ter v sindikalnih in partijskih telesih je že zdavnaj vse prepričal, da zares tako misli. Ne bi se veliko zmotiti, če bi pritrdili mnenju, da je prav zaradi svojih stališč in iskrene, očitne privrženosti sindikatu kot najmnožičnejši delavski organizaciji v Trimu dosegel, da danes sindikat, čeprav nima dolge delavske tradicije, nekaj pomeni. Trimu nikoli ni šlo vse gladko, še posebej ne, ker je rasel iz vrste manjših delovnih organizacij, ki niso imele izdelanega jasnega programa in dolgoročnih načrtov. Toda potrebe po hitrejšem razvoju industrije so narekovale ustanovitev močnejše delovne organizacije, ki bi bila sposobna nastopiti doma in na tujem. In že na začetku ter tudi kasneje, ko je Trimo postajal ime v industriji montažnih industrijskih objektov, se je pokazalo, da potrebuje zagnane ljudi, ki bodo znali uresničiti tedaj vse prej kot majhne načrte. Novak je bil za to človek iz pravega testa. Doma iz Suhe krajine, ki ni bila nikoli bogata z ničemer, razen s trmastimi ljudmi, ki se niso ustavili pred še tako težkim delom, je velik del svoje volje ponesel v to delovno okolje. Kdo bi morda rekel, da mu drugega niti ni preostalo, sej tedaj, v poznih petdesetih letih, niti ni bilo mogoče dobiti dela v kmetjstvu, čeprav s kmetjsko šolo. Toda če Novak »sam in z njim tudi vrsta drugih ljudi ne bi bili takšni, kot so, potem Trimo danes ne bi bil to, kar je, pa tudi on sam bi bil še vedno delavec za strojem ali zariso-valec. Z voljo do dela in učenja je pomagal graditi tovarno, sam pa se je potem vključil tudi v družbenopolitično delo in postal referent v komercialnem sektorju. Njegov glas je večkrat slišati na sejah občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZK, hkrati je predsednik občinskega odbora panožnega sindikata delavcev kovinske in elektro industrije, pri republiškem odboru panožnega sindikata pa je član ko mišje za delovne in živjenjske pogoje delavcev. Kjerkoli deluje ali se priglasi k besedi, je čutiti, da je veliko svojega časa posvečal političnemu izobraževanju, seznanjanju z gospodarstvom. Tudi končana srednja politična šola pri CK ZKS, ki jo je opravil pred tremi leti, je bila dobra podlaga za to. Največ pa mu daje stalen stik z neposredno proizvodnjo, z delavci. Zato z veliko prizadetostjo govori o sedanjih težavah: „Veseli me, da je naša družba na dobri poti, kar se tiče odkritega, če hočete tudi ostrega obravnavanja perečih vprašanj. Vendar vse to še premalo upoštevamo v' delovnih organizacijah in občinah, kjer se samoupravljanje pravzaprav začne. Zato ne razumem, zakaj pri nas tako v rokavicah ravnamo z izgubarji pa s takimi, ki se že vrsto let mučijo zaradi notranjih konfliktov. Taka vprašanja je treba reševati sproti in v skladu s tradicijo, ki je veljala v dolgih letih boja za oblast delavskega razreda." Novakovo razmišljanje vendarle ni namenjeno samo političnemu delu. V zadnjem času se veliko ukvarja s kiparstvom, ki mu pomeni najboljše razvedrilo, pa tudi najboljši način za pozabljanje vsakdanjih stisk in težav. „0b tistem kosu lesa ali kakšnega drugega materiala občutim pravo svobodo," pravi Novak. Hkrati odplačuje neke vrste dolg do domače zemlje. Splet okoliščin je nanesel tako, da ni gospodar na kmetiji, kot mu je namenil oče, toda še zmeraj obiskuje domače Vrhe, kjer poprime tudi na zemlji. j SIMČIČ % NEMŠKI PLESI OB BELOKRANJSKEM VINU - Na Vinski vigredi je nastopila tudi folklorna skupina iz nemškega Lauterbacfaa, ki je tako vrnila obisk metliški folklorni skupini Ivan Navratil. Gostje pa niso prišli samo plesat, marveč so tudi z veseljem pokušali najboljša belokranjska vina. Morda so bili tudi zato njihovi plesi še bolj poskočni in veseli. (Foto: A. Bartelj) Krško nared za nedeljsku consko svetovno prvenstvo Spet velika tekma Častni komite, ki ga vodi Stanc Potočar - Lazar, je v ponedeljek v Krškem ooeniL da je vse pripravljeno za nedeljsko consko svetovno prvenstvo parov na stadionu Matije Gubca v Krškem. Razen Nizozemske so vse ostale ekipe že prijavile imena tekmovalcev. Prav Nizozemci pa so ob Bolgarih Mar-kovu in Mamevu ter Italijanom Merzotom in Seiraccollijem med favoriti. Tekmovali pa bodo še Avstrijci in Madžari, v prvi skupini pa je tudi domači par Jože Žibert in Krešo Omrezel, medtem ko bosta namesto Švicarjev vozila še druga Jugoslovana Stefan Kekec- in Zvonko Pavlič. I® * £ Si. Zelo uspela vinogradniško-folklorna prireditev „Vinska vigred" v Metliki Vinska vigred v Beli krajini, splet prireditev zadnji petek, soboto in nedeljo v Metliki, katerih rdeča nit je bila tradicionalna razstava belokranjskih vin, je zgled, kako naj bi bile zasnovane in izvedene take in podobne prireditve. Ne samo da se Vinska vigred ni sprevrgla v nebrzdano pijančevanje in sproščanje temnih nagonov in nizkih strasti, marveč so prireditelji veliko pozornosti posvetili kulturnemu deležu iz bogate zakladnice belokranjskega ljudskega izročila ter drugim prireditvam, kot so razstava belokranjskih jedi, ročnih del, kviz tekmovanju mladih vinogradnikov, v bogatem katalogu pa so tudi širše predstavili zgodovinske in turistične zanimivosti Bele krajine. Da je sreča s hrabrimi, je tokrat potrdilo tudi izredno lepo vreme. ZDRAVILO OPOLNOČI DOBILI IZ AVSTRIJE Radioamaterja Antona Hribernika iz Brežic je v nedeljo, 24. aprila, ob 19.15 poklicala magistra Polona Milavec iz lekarne v brežiški bolnišnici. Nanj se je obrnila s prošnjo, da bi radioamaterji pomagali najti zdravilo lomidine, ki ga v jugoslovanskih lekarnah ni na zalogi. Hribernik se je iz kluba radioamaterjev prek UKV mreže nemudoma povezal s slovenskimi in hrvaškimi radioamaterji in jih prosil za pomoč. Dva radioamaterja iz Kidričevega sta se vključila v avstrijsko UKV mrežo in vzpostavila zvezo s tamkajšnjimi radioamaterji, ki so omenjeno zdravilo odkrili v bolnišnici v Gracu. Takoj so organizirali štafetni prenos do meje, kjer sta zdravilo prevzela radiomaterja iz Kidričevega. Odpeljala sta ga do Podlehnika, kamor sta prihitela hrvaška kolega in ga prepeljala do Klanjca. Tam so že čakali Brežičani in 25 minut po polnoči oddali težko pričakovano zdravilo v bolnišnici. Pomoč je kljub hitri akciji žal prispela prepozno, zaradi nevarne infekcijske bolezni otroka niso mogli več rešiti. . Večina prireditev je bila namreč na prostem, saj je bil za Vinsko vigred vse tri dni „rezerviran“ tako rekoč ves stari del Metlike. V teh dneh je prišlo na Vinsko vigred več kot 3.000 obiskovalcev, največ seveda iz Bele krajine, ni pa jih manjkalo tudi iz ostalih krajev naše domovine. In imeli so kaj videti in poskusiti! Ob pokušnji najboljših belokranjskih vin - po grlih je steklo kakih 6.000 litrov vina - so z zanimanjem spremljali nastope belokranjskih folklornih skupin ter folklorne skupine iz nemškega Lauterbacha, za zabavo pa sta skrbela dva ansambla. Belokranjci so spet dokazali, da so izvrstni činogradniki, Belokranjice pa, da še niso pozabile receptov za okusne domače jedi, ki so se jih naučile pripravljati od svojih mam in babic. Za medalje se je letos potegovalo kar 270 vin, kar je največ doslej. Veliko zlato medaljo pa so dobili: Otmar Šturm za belokrajnsko belo sortno vino ter metliška Vinska klet za belokranjsko sortno črno vino. Za belokranjska bela vina je strokovna komisija podelila zlate medalje štirim vinogradnikom, za sort- GASILSKO DRUŠTVO Grmovlje pri Škocjanu priredi v nedeljo, 1. maja, VELIKO VRTIMO VESELICO s pričetkom ob 17. uri. Zabaval vas bo ansambel „Fantje vseh vetrov". Na pomoč! • 283/17-83 no belo vino eno, prav tako za rose, za belokranjsko rdeče vino tri zlate medalje, največ, 6, pa za metliško črnino, dve pa za belokranjska sortna vina. Najbolje se je odrezala Vinska klet, ki je poleg velike zlate medalje za šentlovrenko dobila še najvišjo oceno in seveda zlato medaljo za metliško črninri in ■rose. Razstava belokranjskih vin in visoke ocene, ki so jih dobila, zgovorno pričajo, da vinogradnišvo, zlasti kletarjenje v kmečkih zidanicah, napreduje, zanimanje številnih obiskovalcev pa, da bi morali njihovi želji po izboru kvalitetnih belokranjskih vin bolj prisluhniti tudi gostinci. A.BARTELJ POLEPŠANA GOSTILNA ROGELJ NA RDEČEM KALU 1. MAJA ODPIRA VRATA Otvoritev prenovljene znane gostilne Rogelj na Rdečem kalu bo prav gotovo zadosti tehten razlog za obisk te suhokrajinske vasi, kjer bodo 1. maja poleg tega priredili veselico. Da jedače in pijače ne bo manjkalo, zagotavlja že ime gostilne, zraven pa.bo tudi glasba, za katero bo poskrbel ansambel Slavček. S. PAPEŽ ZMAGOVALEC 29. COPA MONTESA Italijanski partizani, ki so se med zadnjo vojno borili pri nas, so 25. aprila v italijanskem Tržiču pripravili že 29. kolesarsko dirko, imenovano Copa montes. Tekmovalo je 110 mladih kolesarjev, velik uspeh pa je imezo slovensko zastopstvo. Zmagal je Novomeščan Sandi Papež in to kar 1 minuto in 5 sekund jpred R. Šebenikom in R. Trampužem (oba Rog), Novomeščan Jože Smole pa je bil sedmi. Jenny spet pri nas Mnogi se še spominjajo uspeha, ki ga je bila deležna londonska pevka in igralka na bendžo in kitaro Jenny Beeching na gostovanju po Jugoslaviji pred dobrimi tremi leti. Glasbenica je ta čas ponovno na turneji po Evropi; pred tedni je izšla njena nova velika plošča, posneta z moderno pop glasbo (pri snemanju sta sodelovala tudi sloviti kitarist Bert Jansch iz skupine Pentangle ter saksofonist Pete Thomas iz ansambla Joea Jac-y ksona!), ki je brž prišla tudi na ' top lestvice. Po nastopih v Avstriji in pred grško turnejo se bo prikupna Jenny ustavila tudi kar na osmih jugoslovanskih odrih, med katerimi bosta tudi metliški in novomeški. V Metliki bo nastopila v soboto, 7. maja, ob 20. uri v disku Kino (po koncertu bo ples na plošče), v Novem mestu pa se bo občinstvu skupaj z vse bolj izurjeno Didl dudi bando predstavila na dvorišču SŠPTNU (nekdaj gimnazije) - v primeru slabega vremena bo koncert v telovadnici - v ponedeljek, 9. maja, ob 19.30. D. V. Ko bi izvažali še jezike! Na 6. jezikovi nedelji na Pohorju največ obiskovalcev doslej — Tekmovali prekajeni in nabrušeni jeziki Strokovnjaku, domiselnemu medobčinskemu veterinarskemu inšpektorju magistru Miru Mikelnu in pa okoli 400 zbranim planincem, ki so večji del, kot se spodobi, prilezli peš do koče na Bohorju, kjer jih je namesto napovedane plohe pozdravit) toplo spomladansko sonce, je duhoviti povezovalec tega družabnega srečanja Lojze Štih zastavil več vprašanj. Tako niso tekmovali le prekajeni goveji jeziki, marveč so k prijetnemu vzdušju, kot je bilo naposled tudi pričakovati, največ prispevali bolj ali manj nabrušeni jeziki obiskovalcev prireditve senov-skega Planinskega društva Bohor. Za komisijo, ki jo je vodil Lojze Anzelc, je bilo to gotovo eno najtežjih del v zadnjem času, zato se je morala večkrat odpočiti in okrepčati Najdajši jezik (125 dagov) je imel Grega Lovše (Krško), Drago Guček iz PD Nuklearka in Božena Šmuk iz Zagreba sta se nasmejala ob komentarju: „Tudi na Hrvaškem je očitno kriza za jezike. Če že niso najtežji, pa vemo, da imate zelo urne." Najtežje delo pa je imela komisija pri izbiri najbolj domiseenega jezika. „Gavge“ (vislice) so prinesle srečo komaj 18-me-sečnemu Sebastijanu Abramu iz Kritega, tokrat pa se je morala za do voditi z 2. mestom dvakratna zmagovalka Štefka Colarič (Krško), tretji je bil primerek Rudjja Samca iz Brestanice. Letos so najmanjšemu jeziku in še nekaterim drugim podelili tolažilne nagrade. Tako kot Zagrebčani iz PD Matica so mnogi drugi ob slovesu zatrjevali: »Prihodnje leto se spet vidimo!" P. PERC UPITNOST JE POGOJ — Vsi tekmovalni primeriti jezikov na bohorski Jezikovi nedelji morajo biti užitni. Sicer lepega, predvsem pa težkega jezika, ki ni bil dovolj kuhan, si celo komisija ni upala poskusiti. (Foto: P. Perc) Ima več pokojninske dobe kot let Nenavaden pokojninski rekord letalskega pilota 1. aprila letos je odšel v pokoj dolgoletni pilot pri Inex Adria-Avio prometu Albin Pibernik. Nikar ne mislite, da se je v ta zapis vmešal tiskarski škrat, ko boste brali, da je Pibernik odšel v pokoj razmeroma mlad in povsem zdrav, star 53 let, priznali pa so mu 60 let, tri mesece in 19 dni zavarovalne dobe. Za več kot sedem let je varovalna doba daljša, kot je star. Neverjetno, kajne, morda sploh ni takega upokojenca na svetu. Albina Pibernika boste kmalu vsi spoznali, ker bodo letos na puljskem filmskem festivalu prikazali film Igmanski marš. V tem filmu bo prikazan del življenske poti revolucionarne družine Pibernik. Albin je bil najmlajši udeleženec igmanskega marša, januaija 1942 star 10 let in 11 mesecev. Očeta Albina bo v filmu upodobil Radko Polič-Rac, mamo Julko-Anico pa Milena Zupančič. Albina upodablja 13-letni Edin Parlo. Albin Pibernik se je rodil v Šmarci pri Kamniku, delal pa je v jeseniški železarni Julka je Jeseničanka in je bila 1935/36 v mednarodni leninski šoli v Moskvi, kjer je tedaj predaval tudi tovariš Tito. Albin je bil že 1934 sekretar jeseniškega partijskega okrožja, edinega takrat na Gorenjskem. S Titom sta se spoznala na pokrajinski konferenci 1934 v Goričanah pri Medvodah. 1937 so Albina odpustili iz železarne, češ da »nenehno rovari proti interesom železarne". Družina je odšla v Zemun, ob začetku vojne se je vrnila na Jesenice, Nemci pa so jo takoj izgnali nazaj v Srbijo, iger se je priključila partizanom. Albin je postal komandir slovenske čete Ivana Cankarja, Julka pa pom. političnega komisarja čete. Sodelovali so v bojih za Užiško republiko in bili v vrsti, ko se je ustanovila prva proletarska brigada. Za posledicami igmanskega marša je Julka v Foči umrla in je tam tudi pokopana. Po njeni smrti je bil mali Albin nekaj časa Titov varovanec, dal mu je pravo pištolo z naboji in dodelil malega konja ponija. Albinu so priznali NOB od leta 1941 dvojno. 1948. leta je opravil pilotsko vojno akademijo, star vsega 17 let in poL Bil je najmlajši pilot vojnega letalstva. Pozneje se je demobiliziral in odšel v civilno letalstvo. Vse do decembra lani je bil pilot pri Inex Adria. Skupno je bil pilot 35 let, piloti pa imajo beneficirano delovno dobo, tako da se leto dni šteje za 18 mesecev zavarovalne dobe. Tako je treba k 35 letom dodati še 17 let in pol beneficiranih in 8 let parti-zanščine, pa smo na čistem, da je vse pošteno. J0ŽE v!DIC V Repičevini so se vneto pripravljali na razstavo svinjskih kož. »Gledalcev in kupcev s polnimi žepi se bo kar trlo," so sanjarili odprtih oči pred polnimi steklenicami vina. »Osnovati je treba organizacijski odbor," je predlagal tovariš Župan z zadržanim upanjem v srcu, da bodo ja toliko pametni in ga bodo postavili za predsednika. -„Vi ne smete manjkati v odboru. Še več: najbolj bo, da kar stojite na njegovem čelu,“ se je počasi vlekel v tovariša Župana tovariš Izvišnik. »Hudo narobe bi bilo, če bi slučajno pozabili na tovariša Sezedelejeviča," se je zavzemal tovariš Sindikalič. »Pa tudi vi ši zaslužite biti član,“ je vskočil tovariš Mladič. »Tovariš Doktorič je vpliven človek naše Repičeve drage. Članstvo v našem odboru bi nam prineslo ugled in veljavo. To je gotovo," se je vmešal tovariš Župan, ki je čutil že dalj časa topo bolečino tri prste od desnega kolka. »Pa tovariš Inženirič. Ne smemo pozabiti, .da zakolje vsako leto štiri prašiče in mu torej svinjske kože niso španska vas," je opozoril nase tovariš Rdečnik. »Naravno je, da boste v pripravljenem odboru tudi vi, tovariš Rdečnik. Človek, na katerega besedo krajani še kaj dajo, ne bi smel biti izvzet," se je ponovno oglasil tovariš Izvršnik, ker njegove kandidature ni še nihče podprl. »Saj že imate zabeleženega tovariša Izvršnika, kajne? “ je zapičil svoje oči v Zupanove tovariš Mladič, fant, ki mu je potekal mandat, pa mu je bil tovariš Izvršnik upanje, da mu ne bo treba nazaj v neposredno proizvodnjo. »Že, že,“ je bil skoraj malce površen tovariš Župan in je nadaljeval: »Razstava svinjskih kož bo ponesla repi-ško ime po vsej naši domo- vini. S turističnega in gospodarskega vidika je (to zelo dobro. Menim tudi, ‘da so v pripravljalnem odboru ljudje, ki v Repičevini nekaj pomenijo. Imajo ugled. Dobro premislimo, če nismo na koga pozabili." ,Morda sem preslišal, morda pa je tudi res, da ni nihče omenil direktorja vseh direktorjev iz Hitrotkala," je bil ob seznamu kritičen tovariš Sindikalič. Župan je vpisal v seznam še ime in priimek direktorja vseh direktorjev in z obraza mu je bilo razbrati, daje zadovoljen. »Tako," je rekel tovariš Župan, „in zdaj napišimo še seznam ljudi, ki bodo pri pripravi razstave svinjskih kož tudi delali." TONI GAŠPERIČ 8 ■ PRILOGA MM : ::-' Ko se kmet odloči, da bo kupil kravo, mora vecjeti vsaj to, v kakšnih razmerah jo bo molzel naslednjih pet let. Bolj učeno rečemo takemu gledanju v prihodnost planiranje, načrtovanje. Zal moramo ne glede na bližajoči se praznik dela ugotoviti, da nam v zadnjem času celo načrtovanje n^ gre več od rok, čeprav so naša planiranja večinoma seznami želja in gledanj v lepšo bodočnost. Poglejmo samo, kako brezbrižni smo do srednjeročnih načrtov razvoja in vsakoletnih resolucij. Precej jih je, ki pravijo, da gre pač za plane in resolucije osmih držav in še zveze povrhu, združenega dela pa nihče nič ne vpraša. V takem mišljenju je precej resnice, združeno delo namreč vpliva na „vrhovne" plane samo formalno. Seštevek planov tozdov je plan občine, zbir občinskih razvojnih načrtov je republiški ali pokrajinski plan, ta pa s še sedmimi tvori tovrstni jugoslovanski dokument. 26(2 priloga dolenjskega lista NAJMANJ v DVEH BARVAH Letošnja pomlad in poletje sta v različnih modnih inačicah z veliko črko zapisala obrobe in kombinacije istovrstnih tkanin v raznih , barvah. Kompleti s tričetrtinskimi hlačami za prosti čas so tudi dvobarvni, prav tako imajo po vsem običajna ozka krila vsaj našito temnejšo obrobo. Take mode že več let ni bilo, zato pomeni mlajšim resnično novost, po kateri radi segajo. VOJAŠKI KOTIČEK VOJAŠKI MNOGOBOJ lo majhne. To pomeni, da so vojaki v dobri kondiciji in enakih možnosti. Za obrambo dežele je to zelo pomembno. Najtežja vojaška športna disciplina je premagovanje vojaških ovir. Panoga zahteva poleg telesne pripravljenosti in vzdržljivosti še veliko spretnosti in izurjenosti. Ovire so strokovno prirejene tako, da kar največ prispevajo k razvija-nju tistih lastnosti ki vojaku v vojni in pri pri-magovanju najrazličnejših težav največ pomagajo. V vojašnicah zato premagovanju ovir že dolga leta posvečajo izredno skrb, vojaška športna tekmovanja so samo dodatna spodbuda in zunanja manifestacija vzdržljivosti in spretnosti. Ena od vojaških športnih disciplin je tudi plezanje po vrvi, dolgi 7 metrov. Resje, da vrvi ne preplezajo vsi vojaki v rekordnih časih, toda če povemo, da so na začetku služenja vojaškega roka obvladali to veščino le nekateri, že sredi služenja pa skoraj vsi, je to velik napredek. Odlični so vsi rezultati, ki se začenjajo s petimi sekundami, na tekmovanjih je razlika med prvim in trideseto uvrščenim vojakom komaj dve sekundi! Panoga vojaškega mnogoboja je tudi metanje bombe v cilj. Vsi vojaki dosegajo lepe rezultate, kar je rezultat urjenja in vsakodnevnega usposabljala. Pred vsakokratnim prvenstvom ljubljanskega armadnega območja v vojaškem mnogoboju se seveda vrste množična izbira tekmovanja. Množičnost je tista osnova, ki tudi v armadi prispeva k boljšemu delu in večjim dosežkom. Če smo še pred leti lahko govorili o še dokaj številnih primerih, ko so tekmovanje sprejemali kot prisilo in delo, ki nekaterim ne diši, danes ni več tako, praviloma povsod posvečajo pripravam veliko pozornost, še posebej množičnim tekmovanjem v osnovnih enotah. Šport je postal v armadi tisti dejavnik, ki krepko prispeva k večji telesni pripravljenosti vojakov. Zahteve so danes zelo velike, čeprav je večina vojakov in enot „na kolesih", kot se reče. Klasične vojaške pehote namreč skoregda ne poznamo več. Strokovnjaki menijo, da je današnjemu vojaku za premagovanje psihičnih in telesnih naporov potrebno veliko več telesne moči, kondicije in splošne telesne pripravljenosti kot kdaj prej. V armadi se tega zavedajo, zato je telesna kultura sestavni del vsakdanjega dela - od jutranje telovadbe do pouka telesne vzgoje in športnih dejavnosti v prostem času. Nekatere analize kažejo, da pri naših fantih v dvajsetem letu starosti telesne zmogljivosti že začno upadati. Niso tako redki vojaški obvezniki, ki sploh niso sposobni opraviti odločenih fizičnih opravil, v teku premagati določene razdalje, skočiti v daljavo in podobno. Nepripravljen obveznik ima seveda omejene zmožnosti za opravljanje določenih nalog v armadi. Z novim načinom rekrutiranja vojakov — vpokličejo jih po končani srednji šoli ali z 18 leti starosti - se je glede telesne pripravljenosti marsikaj spremenilo na boljše. Mladeniči, ki vstopajo v JLA iz šol, telesnega urjenja in ukvarjanja s športom dejansko ne prekinejo. Prekinitve, ki povzroči, da začne telesna sposobnost upadati, ni. Strokovnjaki so prepričani, da bo ravno to nadaljevanje organizirane telesne vzgoje iz srednjih šol v armadi prispevalo k še večji pripravljenosti vojakov, k še večji splošni bojni in obrambni sposobnosti SF R Jugoslavije. * CVETJE POD DREVESOM Na okrasnem vrtu, kjer ni veliko prostora in bi radi zemlo izkoristili predvsem za sadno drevje, ponujajo sodobni načrtovalci in oblikovalci vrtov nove rešitve. Pod drevesno krošnjo uredimo okrogel vrtiček z živopisanim cvetjem. • Športna tekmovanja pripadnikov JLA imajo dolgo tradicijo, letos bo že 38. po vrsti. Značilnost tega zanimivega merjenja moči je dobra telesna pripravljenost tekmovalcev. Vojaki — tekmovalci so zelo izenačeni, časovne razlike med tistimi, ki so na primer na vojaških ovirah dosegli najboljše čase, in tistimi, ki so se uvrstili v zlato sredino ali celo spodnjo polovico, so ze- ŠTIRI PETINE ENERGIJE GRE V NIČ Zlasti zdaj, ko je začelo' primanjkovati nekaterih energetskih virov, razvoja energetike ni mogoče več načrtovati tako kot v času energetskega obilja. Razvoj energetike se ne da načrtovati samostojno, neodvisno od razvoja ostalega gospodarstva ali samo za nekaj let naprej. Energetska poraba je že tako prepletena, da porabe posameznih energetskih virov ni mogoče bilancirati ločeno. Kljub energetski stiski vlada med energetiki velika nestrpnost — bodisi med skrajnimi zagovorniki vodne energije in ekologi, bodisi med vodnimi energetiki in zagovorniki jedrske ali sončne energije. Kljub različnim mnenjem je prevladalo stališče, da smo v minulih letih gradnjo vodnih elektrarn zanemarili, da smo izgubili vrsto strokovnjakov in da bo treba vodne elektrarne začeti graditi nepretrgoma, organizirano in serijsko, pa naj gre za graditev verig elektrarn na Savi, Soči ali Muri. Vsi se tudi strinjajo, da je vodna energija najcenejši in najzanesljivejši energetski vir, da pa je ta energija lahko samo dopolnilo v električni oskrbi, glasna hrbtenica energetskega razvoja bodo še vedno elektrarne na premog in jedrske elekrarne. Samo te lahko pokrivajo velike skoke v porabi. Ugotavljajo tudi, da so vsi energetski viri, ki lahko nadomestijo nafto, dražji in manj prikladni za uporabo kot nafta. Vsaj za nekaj desetletij, dokler ne bomo začeli množično uporabljati novih energetskih virov, se bo treba sprijazniti, da bo energija bistveno dražja, kot je bila, in da bo treba zanjo nameniti večji delež družbenega proizvoda. Računajo, da bomo do konca stoletja zgradili štiri jedrske elektrarne. Ob poceni nafti smo v zadnjih dvajsetih letih skoraj povsem opustili raziskave premoga, odkrite zaloge pa slabo izkoriščali. Rudarski strokovnjaki so ocenili, da pri odkupu puščamo polovico premoga v rovih. Še bolj uničujoč je podatek, da na poti od rudnika prek proizvodnje v elektrarnah in omrežja do dejanskega porabnika v Sloveniji izgubimo 80 odst. energije. To pomeni, da na vsako izkopano tono premoga dejansko izrabimo samo 200 kilogramov težko pridobljenega vira energije! TRIDESET LET S TITOM Ivo Kužnik. 58-letni polkovnik v pokoju iz Rumanje vasi pri Novem mestu, je bil 30 let osebni špfer predsednika SFRJ in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza—Tita. Ob obletnici maršalove smrti se je odzval prošnji uredništva Dolenjskega lista in obudil delček bogatih spominov na druženje z vrhovnim komandantom. Kužnik je prišel v Beli dvor v Beogradu januarja 1945. V Titovo gardo so ga razporedili po prihodu iz Barija v Italiji, kjer se je zdravil zaradi ran, ki jih je prejel v boju . z okupatorji. Ivo je bil partize® v Cankarjevi brigadi, bil je pomočnik komisarja čete. Po prihodu v Beograd je opravljal različne dolžnosti, med drugim je bil podporočnik—komisar posebne avto čete. Da je prišel pied Titove najožje spremljevalce, je krivo naključje. Njemu in še dvema tovarišema so namreč ukazali, naj vzamejo tri džipe in jih odpeljejo v Beli dvor. »Storili smo tako," se spominja Kužnik. „V Belem Uvoru so nam rekli, naj vzamemo en džip, gremo v vojašnico po vse svoje stvari in se vrnemo. Nazaj da moramo priti ravno mi trije. Seveda nam še na misel ni prišlo, da bi s kom menjavali. Tako sem prišel v Beli dvor. ■ Kmalu sem se prvič srečal z maršalom. Na skrbi sem imel tiste tri džipe in še dva avta. Tito je zvedel, da %e je avtopark njegovega spremstva povečal. Nekega dne je .prišel, da vidi nova vozila. Za tehniko se je vedno živo zanimal. Nenadoma sem ga zagledal, bil sem sam pri tistih džipih. Sedel je za volan enega od njih, mi velel, naj sedem poleg njega, in pognal. Odpeljal je proti ploščadi pred Belim dvorom, naredil krog in ustavil. Omenil je, da je to ravno tak džip, kakršnega je imel v Drvarju; po umiku iz Drvarja so tisti avto zaplenili Nemci. Takrat je prišel mimo feldmaršal Aleksander, ki je bil na obisku pri nas. S Titom sta se zapletla v angleški pogovor o avtomobilih. Tako se je zgodilo, da je ob mojem prvem srečanju s Titom on vozil mene, ne jaz njega. Leta 1950 sem bil postavljen za maršalovega osebnega šoferja, obenem pa sem bil tudi komandir specialne enote, ki je skrbela za vozila varnostne službe. V našem avtomobilskem parku so bila v začetku predvsem trofejna vozila. Tu je bil nemški horch, avto z odprto streho, ki ga je imel Tito zelo rad, poseben packard, ki ga je podaril Stalin, kasneje je prišel Cadillac, ki so ga maršalu kupili naši kanadski izseljenci (Titu je bil zelo ljub), leta 1953 smo kupili odprtega rolls roycea, kasneje packarda, leta’1964 pa smo prešli na mercedese. Prvega pulmana smo kupili kar na beograjskem avtomobilskem sejmu, kar pomeni, da je bil serijski, kolikor )e lahko seveda tako vozilo sploh serijsko. Tito se je zelo dobro razumel na avtomobile, nisi mu mogel zate* iti. napake. Bil je izvrsten, vendar previden voznik. ..Veliko seveda ni smel voziti, krmilo si je lahko privoščil predvsem na Brionih, ko je vozil okoli goste ali pa svoja šoferja in spremljevalca. Takrat je imel navado vprašati: „lvo, kako te kaj vozim? " Odgovoril sem po pravici: „Dobro, tovariš predsednik!" Spominjam pa se, da je vs% enkrat peljal tudi v pravem prometu. Po Zagrebu je vozil rollsa, sedel sem poleg njega, ljudje so ga prepoznali in seveda burno pozdravljali. Ko me sprašujeta, kako bi opisal povprečen delovni dan Titovega osebnega šoferja, moram najprej povedati, da ni šlo samo za vožnjo. Titova voznika — bila sva dva (drugi je bil dolga leta Marko Agbaba) — sva imela skupaj z drugimi spremljevalci na skrbi prevoze vseh Titovih gostov, formiranje kolon, določanje mest posameznih vozil v koloni, vzdrževanje tehnike itd. Veliko dela, tudi odgovornega. Sporočili so mi, na primer, da bo šel Tito drugi dan ob tej in tej uri na to in to mesto. Pričakal sem ga, pozdravil po vojaško, Tito je sedel in odpeljal sem. Večkrat je kaj vprašal, na primer, zakaj nismo vzeli drugega avta, kaj je z njim narobe itd Predvsem pa se je zanimal za ljudi. Takoj je opazil, da tega ali onega spremljevalca ni v posadki. Vprašal je zanj. Če je bila vmes bolezen, je takoj .naročil svojim zdravnikom, naj ga obiščejo. Nekoč smo vozili v koloni, iz špalirja ob cesti se je iztrgala neka ženska in zaprla pot motoristu iz spremstva. Motorist je preprečil nesrečo z ostrim ovinkom. Pri tem je padel in se huje poškodoval. Tito je velel ustaviti kolono; ni smela odpeljati, dokler niso ranjenega motorista naložili v enega od avtomobilov spremstva in odpeljali v bolnišnico. Nato se je nekaj dni zapored zanimal za motoristovo zdravje. Maršala, po letu 1953 smo mu po protokolu rekli predsednik, čeprav je za nas v pogovoru še dolgo ostal maršal, nikoli nismo nadlegovali z osebnimi zadevami. Enkrat pa sem se le pregrešil. Ko je bil pravi trenutek, sem mu omenil, da imam že veliko let službe, da sem v Vavti vasi sezidal hišo, skratka, da bi se rad umaknil v pokoj. Maršal meje pogledal, se nasmehnil in vprašal, ali se mi ne zdi, da ima tudi on že kar dovoQ takih in službenih let. Nikoli več nisva govorila o moji upokojitvi. Tito je bil neverjetno potrpežljiv potnik. Takoj po vojni so bile slabe ceste, rezervnega avta ni bilo vedno, včasih se je izpraznila ali počila zračnica. Tito je mirno čakal, da smo zamenjali kolo ali popravili okvaro. Zgodilo se je, da je priskočil tudi na pomoč; spominjam se, da nam je nekoč nekje pri Han Pijesku celo pomagal namestiti snežne verige. Bili so strašni zameti in snežna nevihta, maršal pa je bil miren, rekel je samo: „lvo, če vidiš, vozi, če ne vidiš, stoj." Svojim ljudem je povsem zaupal, vedel je, da se trudimo po svojih najboljših močet- in da so pripombe samo odveč. Tako so minevala leta. Napočilo je žalostno leto 1930. Pričakali smo ga v Karadjordjevu. Tretjega januarja sem peljal predsednika na Batajnico. Hudo je snežilo, pot je bila slaba, do letala sva bila s predsednikom oba mokra. Z Brnika sem odpeljal Tita naravnost v ljubljanski klinični center, tam je ostal do osmega. Nato se je Tito tri dni mudil na Brdu. Dvanajstega januarja smo spet krenili v klinični center. Zadnjič v življenju sem vozil živega Josipa Broza—Tita. Peti maj 1980. Krsto s posmrtnimi ostanki predsednika SFRJ, predsednika ZKJ in maršala Jugoslavije peljem iz centra v skupščino SR Slovenije. Iz skupščine žalostna pot na postajo. Na dan pogreba se s tovarišem Markom Agbabo izmenjujeva za krmilom džipa, ki vleče lafeto s krsto. V sc do groba. Moja služba je bila za vedno končana." ZAPISAL: M. BAUER Predsednik Tito z Miho Marinkom in novomeškimi gostitelji leta 1963 v kavami na bil dober in izkušen voznik. Včasih ja na Brionih v avto ..naložil" svoja Trto ja smel redko sesti za volan, Ivan Kužnik (levo) Tito s spremstvom leta 1953 v Novem mestu. Vozi ga Ivan Kužnik. Navada je bila, da so predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu osebno voščili tudi člani njegovega najožjega spremstva. Na sliki: Tito sprejema čestitke od majorja Ivana Kužnika novomeškem Glavnem trgu. Krsto s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita nesejo proti modremu vlaku, ki čaka na zagrebški železniški postaji. Med nosilci je tudi polkovnik Ivan Kužnik. Ivo Kužnik na častni straži ob krsti s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita. šoferja in s premleval ca in jih popeljal naokoli. _____________ iz Dobindola in Prušne vasi v partizanih leta 1943. m Franc Božič iz Maršal Tito je leta 1951 obiskal Dolenjske Toplice. Ivo Kužnik danes. Osebna voznika predsednika Tita Marko Agbaba in Ivan Kužnik zadnjič opravljata svojo dolžnost. Izmer^ujeta se za krmilom vozila za katero je pripeta lafeta s posmrtnimi ostanki predsednika Tita. priloga dolenjskega lista 027 NUKL PAVEL ALOJZIJ FLORJANČIČ Vodja geološkega oddelka pri RUŽV je 43-letni dolenjski rojak inž. Florjančič. Doma je z Laz pri Uršnih selih, v skupinico kake deseterice vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju /aziskav uranske rude pa seje prebil po dolgi poti od kvalificiranega kovinostrugarja v nekdanji Motomontaži (sedanji IMV), kjer je začel delati, preko orodjarja v Geodetskem zavodu Slovenije do študenta geologije na ljubljanski univerzi. Študij jekon-čal ob rednem delu. Z Geološkim zavodom je pričel raziskovati ležišča uranove rude na Ži-rovskem vrhu, in ker se je pokazalo, kje bo njegovo glavno delo, se je naselil v Škofji Loki, kjer je zgradil hišo in dom za svojo štiričlansko družino. Leta 1971/72 je bil na specializaciji v Franciji. Vse od prvih korakov pri ustanavljanju RUŽV pa je član tega kolektiva, ki pomaga Slovencem stopati v atomski vek z rudo, ki jo Florjančič odkriva v čvrstih nedrih domačih hribov. V običajnih predstavah je rudnik kaj neprijazna stvar, splet temnih rovov, kjer se pod oporniki stiskajo v prahu in umazaniji počrneli rudarji, ki z nekaj skromnimi stroji vrtajo in kopljejo v nedra zemlje. A vse te predstave nimajo nič skupnega z rudnikom na Žirovskem vrhu, kjer zaenkrat še poskusno kopljejo kot edini v naši državi uranovo rudo, iz katere bodo pridobili gorilne elemente za našo jedrsko elektrarno v Krškem. V tem rudniku ni polgolih rudarjev jn ne tesnih, podprtih rovov. V kamnito osrčje Žirovskega vrha so modepni stroji zavrtali široke rove, po katerih vozijo kompaktni transporterji, hrumijo nalagalni stroji, brne samohodni vrtalniki-, rudarji pa so videti bolj vzdrževalci in mehaniki kot težki fizični delavci. Pa vendar je rudnik le rudnik. Obiskovalcu ni lahko pri srcu ob misli, daje nad njim na tisoče ton skalovja. Tesnobo še povečuje strah pred radioaktivnim sevanjem, saj je človeka rado strah pred vsem malo znanim in nevidnim. Žirovski rudarji pc se na to ne ozirajo. Ni jih strah pred dragocenim elementom, ki ga iščejo, strahovita masa skal jih ne teži. Nekaj tesnobe sva čutila tudi midva, ko sva kot prva dolenjska novinarja zakoračila v sicer dobro varovane rove edinega uranskega rudnika v Jugoslaviji. Tesnobo nama je pomagala lajšati misel, da nisva edina Dolenjca v rudniku, in če se v njem dobro počutijo naši ljudje s Senovega, iz Kanižarice in še od kod drugod, ne gre bojazni resno jemati. Najin vodnik Pavle Alojzij Florjančič, vodja geološkega oddelka, je tudi Dolenjec. In ne nazadnje morava med Dolenjce-prišteti tudi imevejev kombi, ki sva ga videla pod zemljo; z njim namreč vozijo rudarjem v malo jamsko jedilnico malico. 220 MILIJONOV LET STAR « Zgodovina žirovskega rudnika se je pravzaprav začela pisati že pred 220 milijoni let, ko so se v kremenovnih peščenjakih v tesno stisnjenih or- ganskih snoveh nabirale usedline z delci urana in tvorile lečasta ležišča. Milijone let so ležala nedotaknjena, dokler ni v drobcu tega oceana časa nastopil človek in odkril silno moč, ki se skriva v snovi. Po rušilni eksploziji atomske bombe je poskusil strahovito moč izkoristiti tudi v miroljubne namene. Uspelo mu je obvladati nuklearne procese in jih varno zapreti v lupine atomskih reaktorjev, ki med drugim dajejo potrebno energijo tudi za pogon električnih generatorjev. Atomske elektrarne so sprožile povečano zanimanje za ležišča urana povsod posvetu in seveda tudi pri nas. Naši geologi so imeli kar precej sreče, ko so iskali uranovo rudo v okolici škofjeloških hribov. Zanašali so se na „izdajalske" rdeče nanose, za katere pa se je šele kasneje izkazalo, da sploh niso zanesljivi pokazatelji uranovih ležišč. No, na Žirovskem vrhu niso zatajili. Prve geološke raziskave so v tem delu Slovenije opravili že 1960, močno pa so jih pospešili po letu 1970, ko smo v Sloveniji začeli resne priprave za gradnjo jedrske elektrarne v Krškem. Izkazalo se je, da so žirov-ska ležišča dovolj bogata. V celotnem masivu so ugotovili preko 30.000 ton uranovega oksida, kar bi zadoščalo za pridobivanje pogonskega goriva za 20 do 25 let delovanja krške nuklearke. Sedanje raziskave celo kažejo, da se v masivu skrivajo večje zaloge, s katerimi bi lahko pokrivali potrebe za 75-letno delovanje atomske elektrarne srednjih zmogljivosti ali za pokrivanje letnih potreb treh do štirih nukleark. Leta 1974, ko so v Krškem položili temeljni kamen za prvo našo jedrsko elektrarno, so naši in tuji strokovnjaki izdelali pripravljalni investicijski program rudnika na Žirovskem vrhu, kateremu je že dve leti kasneje sledil elaborat ljubljanskega Geološkega zavoda o ekonomski upravičenosti izgradnje rudnika in obrata predelave rude. Na osnovi tega dokumenta je velika in pomembna naložba prišla v srednjeročni plan slovenskega elektrogospodarstva. 1977. leta je že bil izdelan tudi osnovni investicijski program, ki so ga naredili v inženirskem biroju Elektroprojekt na osnovi bazičnih konceptov Geološkega zavoda. Inštituta Jožef Stefan in ameriške firme Fluor Utah. Gradnje rudnika in spremljajočega obrata predelave so se lotili s posebno skrbjo do okolja in zdravstvenega varstva rudarjev. ZAČETEK PRIHODNJE LETO Delovna organizacija Rudnik urana Žirovski vrh (RUŽV) je še vedno v ustanavljanju, kar pomeni, da proizvodnja še ne teče. „S poskusno proizvodnjo bomo pričeli ob koncu letošnjega leta, sredi prihodnjega pa naj bi se začela že redna proizvodnja," je povedal direktor RUŽV Dušan Pensa. „Zatika se nam predvsem pri nabavi rudarske opreme, ki jo dobimo iz uvoza. Pri združevanju deviznih sredstev ne gre lahko. Poudaril pa bi, da imamo v obratu predelave, kjer bo proizvodnja kmalu stekla, vgrajenih 60 odst. domače opreme in le 40 odst. uvožene. Za obratovanje rudnika pa potrebujemo prav obratno 60 odst. uvožene jamske opreme. Skratka, predelava bi lahko stekla, ko bi imeli vso opremo za rudnik." Do konca lanskega leta je bilo opravljenih 65 odst. del pri odpiranju jame. Nakopali so 6.500 ton rude iz poskusnega odkopa. Na zunanjih jamskih objektih je opravljena polovica del, v obratu predelave štiri petine. Vsega skupaj sta končani dve tretjini vseh del, ki so potrebna do konca izgradnje. Omenimo n^ še to, da stoji od načrtovanih upravnih prostorov le osnovna konstrukcija, vsa rudniška uprava pa še vedno domuje v delovnih barakah, kjer bo, kot kaže, ostala še vrsto let. Direktor Pensa je še pojasnil, da bo domači uranski rudnik prihranil nekaj milijonov vse dragocenejših deviz, čeprav je seveda res, da je cena pri nas pridobljene rumene pogače — to je končni produkt žirovskega rudnika — precej višja od cene na prostem tržišču v svetu. V »URANSKEM PEKLU" Po kratkem ogledu predelovalnega obrata, ki čudno tih še miruje, smo pod vodstvom našega vergila Pavleta Florjančiča krenili v »uranski pekel". Rudnik se razteza v treh horizontih, ki leže na 180 m višinske razlike. Rovi segajo T750 m globoko v hrib, vsega skupaj pa jih je za 15 kilometrov. Vrezani so v zelo trde skalne plasti, zato jih ni potrebno podpreti. Rudarji na nekaterih mestih le zavarujejo jamski strop z mrežo, ki jo, kot pravijo, vsidrajo s posebnimi sidri, da ne bi kakšen odluščen kos kamna koga poškodoval. Rudarsko delo se v jami začne z vrtanjem merilnih vrtin, v katerih z instrumenti merijo, kje se splača kopati. Taka mesta označijo. S prostim očesom namreč še tako izkušenemu rudarju ni mogoče ugotoviti, kje je dovolj bogato nahajališče uranove rude. Na označenih mestih samohodni vrtalni stroj navrta več vrtin, pri tem delu pa dolgi sveder ves čas zaliva voda, da prepreči dviganje prahu. Prah je namreč za rudarje v uranskem rudniku življenjsko nevaren. Nanj se lahko vežejo radioaktivni delci, ki bi tako prišli v pljuča in jih v daljšem obdobju ogrozili. Varstvu pred prahom in nevarnimi plini služi tudi izdatno prezračevanje rudniških rovov. Vsako uro se zrak v rudniku kar trikrat zamenja, kar pomeni, da prezračevalne naprave izčrpajo iz rudnika desetkrat več ton zraka, kot da rudnik rude. Kljub vsem tem ukrepom je rudar v uranskem rudniku trikrat bolj ogrožen, da dobi raka na pljučih, kot so ljudje pri navadnih delovnih opravilih. Slišati je malo spobdubno, vendar pa ta ogroženost zbledi ob podatku, da je običajni kadilec kar desetkrat bolj ogrožen od raka na pljučih. Jasno je, da velja za rudarja—kadilca v uranskem rudniku 30-kratni rizični faktor. Ko vrtalni stroj opravi svoje delo, pride na vrsto miner, ki v vrtine vloži mine. Od njegove spretnosti je odvisno, ali se bo po eksploziji kamnita stena lepo luščila. Odkop opravijo nakladalci in transporterji, ki nakopano rudo vozijo iz rudniških rovov na odlagališče. Slišati je preprosto, od blizu pa je zadeva videti bolj zapletena. Ni malenkost upravljati in manevrirati v rudniških rovih z vrtalnim strojem, nakladalcem ali kamiončkom. Stroji na električni in dieselski pogon (bencinski motor je prepovedan!) so sicer narejeni prav za jamsko delo in kompaktni, vendar pa vodni in električni priključki, ki se vlečejo za nekaterimi stroji, zanesljivo ne olajšujejo manevriranja. Ko bi vozniki po naših parkiriščih s pol toliko spretnosti obračali avtomobile, bi ne bilo ne opraskane ne zvite pločevine. Transportni kamiončki, ki vozijo rudo iz rovov, morajo skozi posebno napravo pri vhodu — radiometrična vrata, kjer merijo približno vrednost izkopnine. Tako se že na samem izhodu opravi izbor: ničvredno in za predelavo nezani: mivo izkopnino odložijo na deponijo jalovine, medtem ko gre uporabna na odlagališče, od koder potem steče postopek predelave. Po sedanjih predvidevanjih naj bi izkopali na leto okoli 160.000 ton rude, mogoče pa je izkop povečati na 210.000 ton, za kolikor so zgrajene zmogljivosti predelave. To bi dalo 120 ton uranovega oksida oziroma ob največji zmogljivosti rudnika 430 ton letno. Pot od izkopane rude do končnega proizvoda rumene pogače je precej zapletena in v grobem poteka takole. Rudo v drobilnicah zdrobe in jo nato transportirajo v palični mlin, kjer jo mokro zmeljejo. V izluževalnikih jo izlužijo z razredčeno žvepleno kislino. V lužnici se nabira raztopljeni uran, ki ga z najsodobnejšimi vakuumskimi filtri izločijo od jalovine, iz same lužnice pa ekstrahirajo s tekočimi ionskimi izmenjevalci. Tako dobe uranovo raztopino, ki jo obore z amoniakom v koncentrat. Posušeni tehnični kon-cetrat urana — rumeno pogačo ali amonijev diuranat’— shranijo v posebne posode. S tem proizvodom se postopek pri nas zaključi. Nadaljuje se v ZDA, kjer iz rumene pogače pridelujejo po zapleteni tehnologiji gorilne elemente v obliki uranovih tablet. Le-te potem dobimo nazaj in jih uporabijo kot gorivo v jedrskem reaktorju. Kadar nam torej posveti luč, ki jo napaja energija iz naše jedrske elektrarne v Krškem, lahko pomislimo, da se je rodila globoko v temi Žirovskega vrha. T. JAKŠE M. MARKELJ ’ J ’ U»—«»-«'* IZ SKROMNIH ZAČETKOV Pred dnevi je umrl Peter Romanič, starosta dolenjskih novinarjev, sodelavec Dolenjskega lista, Slovenskega poročevalca in Dela. V spomin 'na njegovo delo in lik objavljamo zapis, ki ga je pripravil ob desetletnici izhajanja Dolenjskega lista. Prepričani smo, da ponatisnjene vrstice v polni meri izražajo slog, način in vsebino dela Petra Romaniča, angažiranega in poštenega kronista svojega časa. „Ko odhajaš med tiste, ki po naši lepi Dolenjski zbirajo novice za Dolenjski list, ti želimo obilo dobre volje in uspehov ..." To je del toplih besed, ki mi jih je izrekel kolektiv LIP Novo mesto, ko sem februarja 1951 odhajal iz tega podjetja na novo službeno dolžnost, ki mi jo je naložil okrajni odbor Osvobodilne fronte — za sodelavca pri Dolenjskem listu, takrat še majhnem nebogljencu, ki je storil komaj prve opotekave korake v svet. Dobro leto predtem je namreč zagledal „luč sveta" z namenom, da tudi sam postane luč, ki bo posredovala svetlobo socialističnega napredka našemu dolenjskemu človeku, pa naj živi ta doma v svoji vasi, izven okraja ali celo v tujini. Kaj kmalu sem se prepričal, da je potrebno res obilo dobre volje in krepka mera požrtvovalnosti za delo, kjer je za debelo pest nalog, osnovnih pogojev pa niti za ščepec ne. „Dva tisoč osemsto izvodov naklade imamo. Večino jih prodamo v kolportaži. Vso administracijo vodi tovarišica Tinca, imamo pa tudi tole staro reč, ki ji pravimo pisalni stroj, stare dolgove smo za silo poravnali, to je pravzaprav vse, kar se imenuje Dolenjski list..." S tem kratkim raportom mi je predstavil Dolenjski list Tone Gošnik, ki je mesec predtem postal njegov odgovorni in glavni urednik, tehnični urednik, lektor in korektor, upravnik, novinar... jaz pa sem postal sodelavec. Stoječ ob mizi — stolov namreč še nismo imeli! — sva izdelala in sestavila idealni in perspektivni načrt dela: Pisali bomo o naših ljudeh in za naše ljudi. Prinašali bomo poročila o delu in življenju teh ljudi, objavljali bomo posamezne dogodke iz prebogate zgodovine narodnoosvobodilnega boja na Dolenjskem, pisali bomo o rasti naših podjetij, o življenju delovnih kolektivov, objavljali bomo fotografije, grajali napake, smešili negativne pojave in slabosti. Obrnili se bomo na sedanje sodelavce na terenu in druge ljudi, naj pišejo v Dolenjski list o življenju pri njih, v njihovi vasi, tovarni, zadrugi. Sami jih bomo obiskali, se z njimi pogovorili/posvetovali in jih prosili za pomoč. Obsežni načrt smo debelo podčrtali še s parolo: „Dolenjski list v vsako dolenjsko hišo!" Da bi Dolenjski list postal to, kar so mu določili ustanovitelji, je bil tak načrt več kot potreben. Potrebno je bilo urediti pot poslanstvu lokalnega časnika, njega pa usposobiti za to nalogo. Načrt je bil idealen, pogoji dela pa še daleč ne. Kot smo videli zgoraj, je bila vsa tehnična oprema Dolenjskega lista takrat izrabljen pisalni strojček. K sreči sem bil sam bolj tehnično opremljen kot Dolenjski list. Kolo, pisalni stroj in fotoaparat so takrat predstavljali važen pripomoček za izvajanj« načrta in postavljenih nalog. Dosledna „mobilizacija" lastnih sredstev je dopolnila dobro voljo za delo. Na kolesu in s fotoaparatom prek pleč se je pričelo kroženje po Dolenjski. Na krajevne odbore, v kmečke delovne zadruge, med delovne kolektive mladih podjetij, na sedeže prgani-zacij in do predstavnikov društev ter prosvetnih delavcev. Pot je šla med ljudi, ki so živeli in delali od Prekope do Hinj, od Čateža do Vinice v Beli krajini, od Trebelnega do Velikega Gabra, od Gabrja do Dobrniča, od Starega trga do Božakovega in Drašič ter tudi v Kočevje. Ni šlo lahko, vendar šlo je. Kmalu so pričela prihajati vabila od vseh strani: Pridite, boste videli in zapisali, kaj delamo! Pa fotoaparat prinesite s seboj! Pridite na naš občni zbor, pridite na volitve, na zaključek poslovnega leta v naši zadrugi... Kdo se ne bi odzval takim vabilom. Obiski pri stalnih sodelavcih lista na terenu so bili ena izmed oblik dela od pričetka. Listje imel res nekaj zvestih sodelavcev, ki so pravilno ocenili pomen lokalnega tiska in mu krepko pomagali pri uveljavljanju in rasti. Od takih sodelavcev se zlasti spominjam, iz tistih dnih Regine Firove v Metliki, Janeza Vitkoviča v Črnomlju, Slavka Hotka v Žužemberku, Draga Gregorca v Dolenjskih Toplicah, Angelce Zale-telove v Dobrniču, pokojnega šolskega upravitelja Marinča iz Šentjerneja, Jožeta Dularja iz Metlike in številnih drugih, ki so se oglašali redno ali občasno z novicami, s kritičnimi sestavki, smešnimi, veselimi in neveselimi vestmi. Tiste čase je bil novinar na terenu „dekla za vse". Čestokrat je bil zbiralec naročnikov, inkasant in kolporter, sprejemal je dobre in slabe pripombe na račun lista. Pri tem je „popil" marsikatero kritiko, pa tudi smešnih, zabavnih in prijetnih ni manjkalo. Iz obilice ustreznega gradiva je nastala znana rubrika „lz dolenjske popotne torbe", ki jo je večina bralcev sprejela z zadovoljstvom. Rubrika je bila podpisana z imenom Janez Popotni in ker sem veliko potoval po terenu, so mnogi kar meni pritisnili to ime. Še danes se spominjam pisma, ki ga je pisala preprosta ženica iz Prečne pri Novem mestu: „Kadar pride Janez Popotni kaj tod mimo, naj se oglasi pri meni. Dobil bo pol litra viha in klobaso, ker tako zabavno piše ..." Prihajala so pisma tudi od drugod. Niso bila vsa vabljiva in pohvalna. ,,Ker ste nas kritizirali, ne bOste od nas dobili nobenega oglasa več", je sporočil neki upravnik zadruge. In tako je bilo večkrat. „S sekiro bi ga mahnila, če bi vedela, pokaj je prišel," je sporočila mlada mlinarica, ki je pod tremi imeni prosjačila pakete v Ameriki za svojih „sedem lačnih otrok," čeprav še ni nikdar rodila. Stara žena izpod Gorjancev nas je hotela kar v uredništvu namahati, ker smo ugotovili, da z njeno nosečnostjo pri 64 letih ne bo nič, zato tudi paketa s plenicami ne potrebuje ... V Popotni torbi in tudi drugih sestavkih seje pač znašel -marsikateri kršilec poštenja, godrnjač, prestopnik in podobni. Taki seveda niso imeli laskave besede za pisanje v listu. A to so bili le posamezniki, izjeme med desettisoči bralcev. PETER ROMANIČ šla po pomoč. Sama sem jo sicer spravila v red, ampak šepam-" Po drugi vojni, ko sta, tedaj š&Murnpvi Mici, umrla ata in brat, je dobila v hišo vsakovrstne stranke. Z njimi je imela take težave, da ji ob spominu še dandanes trpe živci. Tako so jo ljudje nagovorili, da se je poročila. „Dobro sem naredila, ko sem vzela Slavka Kastelca. Doma je bil iz Žabje vasi. Imeli so gostilno, bognariju in kovačijo. K o je on prišel po poroki k meni, sva se strank počasi znebila in zaživela sva res lepo. O možu lahko rečem le najlepše. Nikdar me ni osorno vprašal, kam sem dala denar. Nikdar prigapjal k delu, pač pa mi je često govoril: „Nikar se tako ne naprezaj. Sedi in uživaj." Pred tremi leti ji je mož umrl. Ko sva bili že pri senčnih straneh njenega življenja, je povedala še, kako so se morali seliti. „Naša hiša je bila med prvimi, ki je šla zaradi potreb IMV. Nihče nas ni nič vprašal. Nekoč sem samo videla občinske može, kako so prišli pred našo parcelo in kazali na našo zemljo. Nas ni nihče klical zraven. Čez čas sem dobila menjalno pogodbo v podpis. Denarja nobenega, p3č pa selitev in rušitev hiše zaradi mestnih potreb. Dali so nam nedokončano nekdanjo Grobovškovo domačijo. Morala sva jo možem še dozidavati, da sva se lahko vselila. Tu sem že 20 let in na srečo me znanci pogosto obiskujejo. Nekateri mimogrede, kadar gredo v gozd po borovnice ali gobe, drugi podaljšajo sprehod na pokopališče." Kastelčeva Marija je tudi med tistimi, ki ji ni bilo nikdar dano videti morje. „Bila sem večkrat v Ljubljani in Zagrebu, do morja pa nisem nikdar prišla in mi zaradi tega tudi ni kdove kako žal. V mlajših letih sem rada šla včasih v kino, tudi gledališče me je zanimalo, po plesih in gostilnah pa nisem hodila". V trdem delu ji je kot blisk minila mladost, iz katere hrani prijetne spomine na takratne fantovske navade. Pravi, da so se ob večerih zbirali mlajši fantje na enem ali drugem koncu mesta in lepo prepevali, dokler jih ni ponoči razgnal kak sosed ali policaj. In v njenih spominih, ovekovečenih na fotografiji, je še ena posebnost domačega rodu. Njena teta, ki je sicer živela v Mariboru, je tehtala 186 kilogramov. Bila je najtežja ne samo med Slovenkami, ampak še precej čez domovinske meje. Ko je umrla, so dekleta iz sorodstva iz ene njene obleke sešile kar tri. Če pa bi kdo rad vedel za r^ene sošolke iz prvega razreda, za imena nekdanjih meščanov, učiteljev, sodnikov, trgovcev, jih lahko strese kot iz rokava. Ker pa veliko bere, je prav dobro seznanjena tudi z današnjim utripom časa. Zanima jo še vse: kaj bo delala krajevna skupnost in kako rastejo nove tovarne pa, seveda, kako živijo ljudje. RIABAČER ŠE NIKDAR PRI ZDRAVNIKU IN NIKOLI NA MORJU mizarila, mama je že zgodaj umrla, jaz pa sem jima gospodinjila, nabavljala ves material za mizarstvo in opravljala posle po uradih. V prvi razred osnovne šole sem začela hoditi v prostore čitalnice (današnji Sokolski dom), učila pa me je Gebauerjeva iz Šmihela. Imela je „štabrle", paličico, s katero je kazala napisano na tabli. Če pa je katera samo gledala pod klop namesto na tablo, je rekla: „Nastavi roko!" in štabrle je zapel. Patri so nas pa tepli z vrvjo, prevezano v pas. Tudi to je kar zabolelo. Drugo in tretje leto sem hodila v šolo v Fajdigovo hišo na Kapitlju, učila pa nas ja Adela Turkova, mama Petra Ivanetiča. Šolanje sem nadaljevala na meščanski šoli pri nunah v Šmihelu. To je bila dobra šola. Nismo pa imeli samo osem ur pouka, ampak smo bili tam dopoldne in popoldne z vmesnim odmorom. Tudi kosilo, in to dobro kosilo, si lahko dobil v šoli, seveda če si ga lahko plačal." Med pripovedjo mi je pogled obstal na kupu časopisov na kuhinjski mizi, od Nedeljskega do Dolenjskega lista. Delavske enotnosti in Jane, celo Komunist je bil vmes. Kot da bi vedela, da želim pojasnilo, je rekla: „Veste, preberem vse, kar mi pride pod roke. Nekaj časopisov kupujem sama, druge mi posojajo sosedje. Tudi Komunista večkrat dobim, prinaša pa mi ga znanec inženir. Na srečo imam dobre oči, berem največkrat brez očal. Od leta 1975 pa šepam. Brcnila me je kobila, ko sem jo napajala. Ker sem poprej švigala po mestu ko raketa, me je zdaj sram hoditi med ljudi s to krevljačko, in tako že več let nisem bila v mestu. Nakupuje mi nečakinja ali pa kdo od sosedov, sicer pa živim sama. Hodim težko." Z lučjo bi lahko iskali Dolenjca, ki še ni bil nikdar pri zdravniku, kaj šele v bolnišnici. In tudi ta posebnost je lastnost Kastelčeve Marije. „lmam različne čaje. Če sem prehlajena, to sem večkrat, se zdravilo sama. Tudi ko me je brcnila kobila in sem imela nogo debelo ko škaf, nisem Malo je še živečih, če je še kdo v Novem mestu, ki bi imel prav v tem kraju štiristoletne korenine, kot jih ima 81-letna Marija Kastelic, poprej Murnova. Zadnjih dvajset let prebiva na Cesti herojev 39, v hiši za tovarno Labod, vendar se tu čuti priseljenka. Vse življenje poprej je prebila na Zagrebški cesti, v pritlični hiši nasproti IMV. Danes hiše ni več, ker so jo že pred leti podrli, bojda zaradi mestnih potreb. 1 Umsko neverjetpo živahna ženska, prijetna za pogovor, je s palico prišla izza skednja, črn psiček ji je z lajanjem najavil obisk. Prav rada se je razgovorila o starih časih, kijih pomni, kot da bi se medtem le noč prevesila v jutro. Naš, Murnov rod je imel domačijo na zdajšnji Ragovski cesti, včasih pa se je tam reklo „Ober-kandija, numera 34". Moj ata je bil mizar, siari ata pa mitničar na starem mostu, ki je stal še v spodnji Kandiji. In še njegov oče poprej je bil tudi meščan. Ko sem bila jaz majhna in odtlej dalje smo živeli na Zagrebški cesti. Ata in brat sta Letos moramo poravnati okoli 4,5 milijarde dolarjev obveznosti do tujine, prihodnje leto še pol milijarde več. K vse prej kot majhnim številkam ni kaj dodajati. Obveznosti so velike, rešimo se iz tega položaja lahko edino tako, da čim več izvažamo. Če hočemo v redu pokrivati naše obveznosti do tujine — brez reprogramiranja dolgov — potem moramo letos za petino povečati izvoz na konvertibilni trg. Da o tem ni nobenega dvoma več, kažejo vsakodnevni prispevki v javnih občilih, kjer se na dolgo in široko govori o naših izvoznih nalogah. Hkrati je slišati tudi vse več glasov, da so najboljši izvozniki tudi v najbolj nezavidljivem položaju. Vzrokov za take razmere je več. Ravno na področju zunanje trgovinske menjave je bilo sprejetih toliko in toliko administrativnih predpisov, ki so ovirali samoupravno dogovarjanje med ozdi pa tudi omejevali samoupravne pravice delavcev do razpolaganja z devizami. Spomnimo se samo lanskega Soka, ko je imelo združeno delo na voljo le nekaj več kot petino ustvarjenih deviz. Sledili so zastoji v proizvodnji, reprodukcijske verige so bile pretrgane, ogrožene so bile dobave izdelkov v tujino. Veliki pritiski na izvoz so mnoge prisilili, da so izvažali za vsako ceno, posledica je bila pogosto, da so si jugoslovanske firme ostro konkurirale na tujih trgih, kar so tam znali spretno izkoristiti. Stalni pritiski intervencijskih ukrepov so vplivali na to, da so bile možnosti ozdov za trajnejše vključevanje v mednarodno menjavo zelo otežene. Ko smo zahtevali večji izvoz, izvoznikom nismo zmanjšali ne dajatev ne prispevkov, z izvoznimi spodbudami pa kasnili. In mnogi so se znašli v nezavidljivem ekonomskem položaju, začela je upadati njihova reproduktivna sposobnost, ni bilo denarja za akumulacijo in podobno. In kako je pri nas? O tem smo pripravili anketo, ki sicer ni popolna. Čeprav smo hoteli v občinah obiskati predvsem tiste delovne organizacije, ki so bile po podatkih SISEOT lani med največjimi izvoznicami v Sloveniji, nam to ni uspelo. Predvsem tu manjka IMV, ki je bil lani četrti slovenski izvoznik. Tamkajšnji vodilni možje imajo že s sanacijo dosti dela, zato jih ni bilo mogoče dobiti. Prav tako se nismo posebej posvetili tekstilni industriji, ki je na našem območju močno razvita in ima tudi največ teža/ v zunanjetrgovinski menjavi. Tudi odgovori na naša vprašanja niso bili vedno n^bolj jasni. Toda približna podoba naših izvoznih (ne)radosti je vendarle tu. Na srečo se med temi izvozniki ni znašel niti en zgubar, kar pa seveda ne pomeni, da težav tudi pri nas ne manjka. V trebanjskem Trimu menijo, da so kot izvozniki na t slabšem kot drugi; a naj bodo težave takšne ali < drugačne, izvažati so prisiljeni. Domača naložbena j poraba je precej manjša, za svoje izdelke potrebujejo j precej surovin iz uvoza, ker jih doma ni dobiti ali pa so ( neustrezne kvalitete. Vprašanje pa je, kako bo z devizami. Za zdaj še ne vedo, koliko zelenih dolarjev jim bo ostalo, toda z manj kot polovico ustvarjenih deviz I nikakor ne bodo mogli shajati. Če bi se zgodilo kaj I takega, ne bi bili ogroženi samo izvozni načrti, ampak ! tudi proizvodnja sama, do česar je letos nekajkrat že prišlo. Več kot polovica njihovih zmogljivosti je namreč namenjena izvozu. , Izvoz je zanje dohodkovno zanimiv, k čemer prispevajo tudi izvozne stimulacije. Toda te prihajajo z veliko zakasnitvijo pa tudi dinarska protivrednost deviznih iztržkov, ki gredo državi in republiki, kasni. Zaradi tega se Trimo pogosto otepa z nelikvidnostjo ali mora najemati drage kratkoročne kredite, za katere plačuje visoke obresti, medtem ko zapadlih obveznosti država ne obrestuje. Težave imajo tudi pri najemanju izvoznih kreditov. Pri njih traja proizvodni ciklus leto dni, kredite dobe le za 90 dni. Tudi z nabavo materiala v tujini morajo polagati akreditive, skratka, denar se zanje vrti prepočasi, sami pa za to največkrat plačajo ceno. Čeprav so se razmere v primerjavi z lanskim letom, ko so ukrepi tekoče ekonomske politike presenečali iz dneva v dan, izboljšale, tudi letos težav ne manjka. Kakšnih posebnih olajšav pri prispevkih in davščinah niso deležni, na tujem trgu se srečujejo z vse močnejšo konkurenco, ki ima boljšo tennologijo in večjp storilnostjo. Trimo, ki je največja trebanjska delovna organizacija in je tudi največja izvoznica v občini, je samo letos v prvih treh mesecih povečal izvoz za 60 odst. Konvertibilni izvoz je večji za 88 odst., klirinški precej \ nad polovico. Zdaj je pred podpisom pogodbe z Alžirijo, kjer bo Trimo gradil objekte v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Anketo o položaju izvoznikov so pripravili novinarji; Andrej Bartelj, Ria Bačer, Mirjam Bezek, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, 'Jožica Peppey in Alfred Železnik. IZVOZ PO DOLENJSKO leta. Glede na to, da je tretjina njihove proizvod ije, ki jo izvozijo, vredna polovico vseh prihodkov, tur i ta denar ni zanemarljiv. Kljub vsemu pa računajo, de bodo letos uresničili svoje izvozne načrte. Tudi Belt iz Črnomlja je močan izvoznik, saj izvozi okoli 40 odst. svoje proizvodnje, največ na klirinško področje. Čeprav bodo letos povečali izvoz na konvertibilne trge skoraj za polovico, je to za Belt še vedno premalo. Devize namreč potrebuje za uvoz reprodukcijskega materiala in za participacijo domačim dobaviteljem. Ker doslej niso uspevali uresničiti izvoza, so imeli tudi manj deviz za nakup materiala, posledica so bili zastoji v proizvodnji. Veliko pričakujejo od izvoza v Egipt, kamor bodo plasirali polovico svojega konvertibilnega izvoza. Pričakujejo, da se bo njihova devizna bilanca precej izboljšala maja, ko bodo realizirali izvoz v Egipt. KOČEVJE: ODEJE PO 10 DOLARJEV BREŽICE: SOGLASJE CELO ZA DRVA Gozdno gospodarstvo iz Brežic je največji izvoznik v občini. Lani je izvozilo več kot četrtino svoje proizvodnje na zahodni trg, največ v Italijo. Za 31 tisoč prostorninskih metrov žaganega lesa in drv so iztržili 105 milijonov dinarjev. Letos bi morali povečati izvoz še za petino, toda tega načrta bržkone ne bodo uresničili. Problem- ni v tem, ker izvoz lesa ne bi bil dohodkovno zanimiv, ampak v administraciji. Januarja in februarja letos niso na tigi trg poslali niti ene pošiljke, ker so zaman čakali na ustrezna soglasja iz Beograda. Ta soglasja potrebujejo celo za drva. Bržkone so soglasja zelo zapletena zadeva, saj traja tudi po tri mesece, da prispejo. S 1. julijem bodo začele veljati še izvozne omejitve, kar je v skladu z dogovorom o blagovnem kontingentu. Težave imajo tudi ta mesec, aprila, saj v prvi tretjini ni bilo moč dobiti vagonov. K tem težavam, ki tako ali drugače ovirajo izvozne načrte gozdnega gospodarstva, je treba dodati še konkurenco gozdarjev iz Bosne, ki se na tujih trgih pojavljajo z nižjimi cenami. Tuji kupci seveda izkoriščajo naše slabosti in stalno pritiskajo na nižanje cen. V Brežicah računajo, da bodo morali cene znižati še za nadaljnjih 20 odst. Čeprav bi pričakovali, da gozdarji ne potrebujejo deviz za svoje potrebe, jim je 27 odst. deviz še kako prav prišlo za nakup mehanizacije. Samo za gume so morali združiti nekaj milijonov deviznih dinarjev, za žago v Sevnici pa so morali uvoziti švedsko jeklo, ki je potem potovalo h Kordunu v Karlovac, da je lahko izdelal liste za žage. K tem vse prej kot spodbudnim vestem še ena dobra. Na zunanje trge izvažajo samo les, za katerega doma ni zanimanja. Torej les, k.i ga tovarne iveric ne marajo ali pa ga dobe na območju svojih gospodarstev. Tako gre na tuje samo droban les, medtem ko hlodovina ostaja doma ČRNOMELJ: NA STIMULACIJE ČAKAJO PO POL LETA s Iskrina tovarna kondenzatorjev iz Semiča letos načrtuje za 80 odst. več konvertibilnega izvoza, kot ga je dosegla lani. Na zahodnje trge bodo izvozili za 65 milijona dolarjev, za okoli 2 milijona dolarjev izdelkov pa bodo izvozili tudi na klirinško področje. Vendar so njihovi izvozni načrti precej vprašljivi glede na to, da bodo morali uvoziti za 55 milijona dolarjev surovin, kar 'je skoraj neuresničljivo, še posebej, kor še sedaj ne vedo, s koliko devizami bodo lahko razpolagali. Seveda zaradi ;ega lahko pride do zastojev v proizvodnji. Tudi z izplačilom stimulacij se ne morejo pohvaliti, saj te prihajajo precej pozno. Nanje čakajo tudi po pol zadnjem času narašča povpraševanje po voluminoznem papirju, ki ga uporabljajo za žepne izdaje knjig. Izvoz tega papirja zavzema v celotnem izvozu tretjino vse prodaje na tuje. Torej v največjem posavskem delovnem kolektivu vendarle iščejo najboljše možnosti, čeprav razmere zanje niso niti najmanj ugodne. METLIKA: BETINE BITKE Z BANKAMI Tudi v metliški občini je tako, da je največja delovna organizacija tudi največji izvoznik. Tako kot drugi se tudi v Beti ne pohvalijo z izvažanjem. Tu ne gre samo za težave z likvidnostjo, ki se jim že obetajo — vzrok so zakasnele izvozne spodbude — ampak tudi za devize, ki jih imajo na voljo. Zdaj še obračunavajo, kot da imajo na voljo več kot polovico deviz, kar pa je glede na veliko uvozno odvisnost premalo zanje. Zdaj za izvoz delajo s skoraj polovico zmogljivosti, vendar teh ne morejo več povečevati, saj so cene na tujem trgu praviloma nižje, kar povzroča izpad dohodka. Zraven tega se srečujejo še z veliko konkurenco, da ne govorimo o tem, kako tuji kupci izkoriščajo naše stiske. Kljub težavam, ki so že prišle, in drugim, ki se šele napovedujejo, so izvozni načrti znani. Lani so na konvertibilne trge izvozili za 192 milijonov dinarjev, letos bodo izvoz povečali za trinajst odstotkov. V Beti vsaj na prvi pogled bolj slabo pokrivajo uvoz z izvozom, a ne samo na svoj račun. Veliko surovin namreč uvažajo tudi za domače kupce, devizni delež teh pa je največkrat hudo vprašljiv. Seveda Beti ostane sama tudi, ko gre za bitke z bankami Čeprav Beti ima devize, le težko uvaža, ker so banke nelikvidne. Tuji dobavitelji pa terjajo plačilo vnaprej^ tako imenovanimi akreditivi. Skratka, izvoz je tudi za Beti življenjska nuja, vendar se zdi, da jim strežeta po življenju tako nedoločena ekonomska politika kot slabo dogovarjanje oziroma izpolnjevanje dogovorov. postrežemo z zgovornimi številkami. V Krki letos načrtujejo, da bodo izvozili za 55 milijonov dolarjev! zdravil, od tega za 33 milijonov dolarjev na konvertibilni h, na p trg. Največji izvoz ustvarjajo v manj razvitih državah, prvem mestu pa so antibiotiki in v zadnjem času š< Ve izolacijska vlakna. dc i bi RIBNICA: POLENA MANJ ; “ RAZVITIH DOBROTNIKOM kr Ribniški Inles izvaža več vrst proizvodov — od1 Us žaganega lesa do oken — učinki pa so kaj različni. Z sk nekaterimi ustvarjajo dohodek, z drugimi izgubo. Toda J te celoti je Inles uspešen, s^ ima to srečo, da plačila n p; izvozne stimulacije ne kasnijo. Tudi z uvozom ... reprodukcijskega materiala ni težav, več jih je z uvozom * opreme. Toda, če ni teh težav, so pa druge. Tu ne gre omenjati samo tega, da je Inles postal izvoznik šele v zadnjem * času — nekaj zaradi potreb družbe, nekaj pa tudi zaradi 2 tega, ker je na domačem trgu manjše povpraševanje — l! ampak domačo konkurenco na tujem trgu. Nekateri v izvozniki znižajo cene tudi za štirideset odst.; to je pred. si kratkim naredilo neko slovensko podjetje. A taka niso samo slovenska podjetja. Med take izvoznike štejejo tudi firme iz manj razvitih republik, ki so že sicer dotirane. Tako manj razviti' mečejo polena pod noge svojim ..dobrotnikom", kar ni moralno, pa še nelep vtis ustvarja o nas v belem svetu. SEVNICA: LISCA SE ZAVZEMA ZA STVAREN TEČAJ DINARJA Sevniška Lisca je že vrsto let vodilna izvoznica v občini, zato so na tekočem z vsemi težavami. Kot vrsta drugih izvoznikov se tudi oni ne zavzemajo za stimulacije, ampak za realni tečaj dinarja. Potem pridejo na vrsto tudi nepotrebne težave pri uvozu reprodukcijskega materiala, zahteve tujih dobaviteljev po plačilu vnaprej in podobno. Skratka, radi bi vedeli,, pri čem so. že nekoliko prej, ne pa da se predpisi, spreminjajo tako rekoč vsak dan. Znano pa je, da se pogodbe sklepno vsaj pol leta vnaprej. Ob sicer že znanih težarah, ki jih imajo izvozniki, je to še dodatna ovira več, ki izvoznikom ne da dihati. In ker ni materiala, stroji pa morajo teči, primejo za vsako delo. Tudi predelavnih poslov in kooperacij se ^ oprimejo, a tudi tu je na dnevnem redu prava papirnata vojska. Žal za nekatere predpise in določila izvedo šele s iz časopisov. Zato so njihovi izvozni napori tembolj c vredni pohvale, saj v tujini propadajo mnoge večje in že ^ znane firme z več desetletno tradicijo. I TREBNJE: TRIMO MENI, DA SE DENAR PREPOČASI VRTI Lepo je videti se naseznamu 150 največjih izvoznikov Slovenije, toda v resnici se izvoznikom precej slabo piše. Vendar ne kasnijo samo stimulacije, ovir ne postavlja samo zvezna administracija. Tudi tuji kupci, na primer Alžirija, kasnijo s plačili. Zato ima kočevska Tekstilana nemalo težav prav s to državo. Za blago, ki so ga izvozili že februarja lani, še sedaj niso dobili ne plačila ne izvoznih spodbud. Ker ni denarja, seveda ni mogoče kupovati surovin. Zato najemajo kratkoročne kredite s 30-odstotnimi obrestmi, po devize pa je treba celo na tuje, kjer obresti niso dosti nižje. Seveda se ekonomski položaj Tekstilane še poslabšuje, saj cene odei padajo zaradi močne konkurence drugih držav — Španije, Koreje, Hongkonga in Japonske. Da težko zdržijo v neenakopravni tekmi z državami, ki bržkone razpolagajo z boljšo tehnologijo in z manj počasno državno administracijo, menda ni treba posebej razlagati. Tako so prisiljeni, da cene svojih izdelkov nižajo - nekdaj je taka odeja veljala 15, zdaj le še 10 dolarjev — in s tem poslabšujejo svoj ekonomski položaj. Nekdaj pa so na tujem trgu dosegali višje cene kot doma. Podatek, ki je vse prej kot spodbuden. KRŠKO: BREZ DEVIZ NI PAPIRJA ZA DOMAČE ČASNIKE Čeprav tovarna celuloze in papirja iz Krškega deluje tako rekoč s polno zmogljivostjo, ni mogoče reči, da ji posli cvetijo. Letos načrtujejo za 35 milijonov dolarjev izvoza, vendar ga bodo težko dosegli, saj bodo imeli na voljo le 56 odst. ustvarjenih deviz, potrebovali pa bi jih tričetrt. Devize bodo potrebovali za uvoz lesa in kemikalij. Čeprav za papir dosegajo na tujem vrhu ravno tako ugodne cene kot na domačem, so ob letošnjem devetodstotnem povečanju izvoza zanj iztržili za 12 odst. manj deviznega priliva kot v enakem obdobju lani. Devize pa zelo potrebujejo, če naj pokrijejo svoje dolgove, ki so si jih naložili, da bi zagotovili dovolj jaapirja za časnike (domače!). V zahodnem svetu je vsa papirna in celulozna industrija v krizi, iz katere se poskuša izvleči tudi tako, da manjša proizvodnjo. Kljub temu krška tovarna dosega ugodne cene in mora ta trg obdržati, saj bi bila škoda prevelika, če bi se odpovedali temu trgu. Vendar iščejo izvozne možnosti v smeri, kjer še računajo na uspeh. V NOVO MESTO: NA KONVERTIBILNIH TRGIH VIŠJE CENE KOT DOMA Novomeška Tovarna zdravil.Krka je ena izmed redkih delovnih organizacij, kjer se lahko pohvalijo, da na konvertibilnih trgih dosegajo vi$e cene kot doma, kjer se cene zdravil ne povišajo tudi po deset let. Seveda to pomeni za Krko dodatno spodbudo za še večji izvoz in v zadnjem času niso več potrebna tudi izvozna dovoljenja, ki jih je podeljeval zvezni izvršni svet. Tudi ta so bila med drugim vzrok, da Krka v letošnjem prvem četrtletju ni izpolnila izvoznih načrtov. Račun^o, da bodo do konca polletja še nadoknadili zamujeno, s tem pa izboljšali oskrbo domačega trga. Tudi sicer se v Krki ne pohvalijo kaj dosti. Preskrba s surovinami in repromateriali je bila letos še slabša kot lani, tako da so živeli na račun lanskih, sicer majhnih zalog. Tudi pogoji za poslovanje niso bili znani do letošnjega marca in je šele zdaj nekolikanj bolj jasno, kako bo mogoče poslovati. Sprejet je samoupravni sporazum, po katerem bo Krki ostajalo tričetrt deviz, žal pa bo tudi teh deviz premalo pa tudi Narodna banka Jugoslavije nima denarja, da bi te potrebe pokrila. Na srečo in po zaslugi Krkinih finančnih delavcev prihajajo pravočasno vsaj izvozne stimulacije. Kljub temu da je prva naloga Krke, in seveda vse farmacevtske industrije, fjokrivanje potreb po zdravilih doma, je Krka druga naj večja izvoznica zdravil v državi. Vendar več kot za petino letos svojega izvoza ne more povečati, ker za to nima zmogljivosti. Vseeno lahko priloga dolenjskega lista prebrali smo je in ni Bralec, ki se bo nepripravljen zapletel v kaotično tkivo tragične igre Komisar Kriš pisatelja in dramatika Petra Božiča, bo n4-tei-* mešanimi občutki odložil Nigo, kjer je ta igra skup^ z lS njenim dopolnilom, Avguštini novo vrnitvijo, natisnjena. Beli ,i dan je ugledala v knjižni obliki a (ansko leto v zbirki Nova slo-e Venska knjiga, še prej pa je igra doživela tudi uprizoritev, ki je ; bila deležna prav tako mešanega odziva, kot ga v bralcih sproža knjiga. Peter Božič je namreč f Ustvarjalec, ki piše z zares svoj-? skimi potezami, kar imajo nekateri za zmedeno pisanje, drugim 1 Pa predstavlja slovenski vrhunec v vasici pojavi vedomec Kriš, za katerega nihče točno ne ve, „ali sploh obstaja ali ne, ali je mrtev ali živ." Okoli te središčne točke, kjer se gosti vsa negotovost, nesmiselnost in ničnost življenja, se vrti dogajanje, ki je Prepolno nasilja, krvi,' razuzdanosti, zločina, groze, razpadanja in smrti, dogajanje, ki mu uhaja rdeča nit smiselnosti in objektivnosti; nič ni res in vse je res, resničnost je privid in izmislek ter izmisleki so resničnost Kaos je popoln, saj zajema trdne, tisočletne ustanove, kot ie cerkev, in tudi mlado, revolucionarno novo oblast. Kriš je srednjeveški vampir in parti- zanski komisar, Kriš je izmislek oblasti in resničnost ljudstva (kaplan pravi, da je izmislek njegovih sanj, da si ga je izmislil, Honza pa zaključi prvo igro z besedami, da je Kriš resnično bil). Rešitve iz te.popolne negotovosti ni, racionalnega odgovora, kaj je res, ni. Kaotični svet nima temeljev, nima opornih točk, nima ničesar zares trdnega, za vsem zeva nič. Tako nekako bi lahko določili najosnovnejšo barvo Božičeve knjige. Seveda pa je v nji vse preveč pomenskih plasti, ki so med seboj tudi premešane, tako da je nemogoče zabeležiti vse razsežnosti te slovenske novitete. M. MARKEU za mlade , uprizarjala „stanja popolne ogroženosti", i Realne mejnike svoje dram-i ske pripovedi je Božič zakoličil i z obdobjem od 16. stoletja do 1945. leta in dvajset let kasneje v vasi Tomelj na robu Ljubljanskega barja. V davnih dnevih se Preden opozorimo, kaj je nazadnje izšlo v zbirki izbrana mladinska beseda (že četrto leto izhaja pri Mladinski knjigi in je ponudila že več izvrstnih izborov besedil, ki so jih zvečine klasiki slovenske njiževnosti namenili odraščajočim bralcem), ne bosta odveč tile opombi. „Rokovnjači", povesti o Kekcu, „Pod svobodnim soncem" ali „Ptički brez gnezda" so zagotovo daljša, ako ne celo dolga besedila, zato bi kazalo na platnicah knjig, ki bodo izšle v zbirki, popraviti kratko oznako; ta zdaj glede na omenjena dela zgrešeno pravi, da prinaša zbirka „v izboru krajše tekste ali odlomke ..." Manj obrobno pri zbirki pa je to, da ne upošteva založenosti slovenskega knjižnega trga z določenimi deli in si tako zožuje krog morebitnih kupcev. To je še posebej očitno ob zadnjih knjigah Izbrane mladinske besede. Frana S. Finžgarja zgodovinski roman „Pod svobodnim soncem" je zdaj dostopen v treh različnih izdajah. Preračunljiv bralec se bo odločil ali za najcenejšo (z ilustracijami, izšla je pri Mladinski knjigi) ali pa najtehtnejšo (iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev/izšla pri Državni založbi Slovenije). Ne taka ne drugačna pa ni pričujoča izdaja, ki jo je s spremno besedo in opombami dopolnil Jože Šifrer. V mladini namenjeni zbirki znameniti Finžgarjev roman kajpak ne bi smel umanjkati, a zdi se, da je bil vanjo glede na knjigotrške razmere uvrščen prepozno ali pa prezgodaj. I V knjigarnah je mogoče kupiti tudi še vse štiri knjige ..Zbranih spisov" Frana Milčinskega. V okviru zbirke za mladino bo ta pisatelj deležen treh knjig; dve sta že izšli in zanju je treba odšteti le malo manj ko za „Zbrane spise" v celoti. Račun je torej spet v škodo pričujoče zbirke, za tiste, ki se bodo vseeno odločili za njenega Milčinskega, pa tale podatek. V prvi knjigi je objavljen izbor pravljic, pet pripovedk o kraljeviču Marku, povest ..Junaštvo" in več zgodb o Butalcih, v drugi povest ..Ptički brez gnezda", za tretjo pa so predvidene zgodbe o Fridolinu Žolni. Za izbor, spremno besedo in opombe je poskrbela Breda Slodnjak. *■ D. R. čisto vsakdanja pesem „Čisto vsakdanja pesem" je naslov pesniški zbirkici, ki jo je izdal v samozaložbi Tomaž Skrbinšek, Črnomaljec, v nakladi tristo izvodov in je v prodaji na drobno po 50 din. Gre za dvajset pesmi, nastrojenih na zafrkljivo struno, prežetih s humorjem, življenjsko vitalnostjo, s pogledom na svet, ki je veliko lepši, če je gledan skozi kupico ruj nega vina. Šega-vosti je krepko dodan odtenek zasmehovanja vsega, kar je civilizacija in kar imenujemo s tujko standard. Skrbinšku gre bolj za barabstvo v pozitivnem pomenu besede, kot za resnobnost, četudi doseže slednje (morda) prav preko vihravosti, kančka cinizma in nepreresnega dojemanja sveta. Igračkanja z življenjem, ki ga sicer globoko ceni, vendar le toliko časa, dokler ne pokuka iz okvirov njegovega lastnega jaza. In samotarji, živeči v masi ljudskih teles, ostanejo vedno samotarji: malce čudaški, nagajivi do okolice. iz izložbe Ni pravila, po katerem bi si slovenska književnost lahko za svojega lastila Louisa Ada-mfča; ta v vseh ozirih sodi v krog ameriške književnosti. A pisatelj, izseljenec slovenskega rodu, si z angleško spisanimi knjigami ni spodkopal, temveč v dokajšnji meri celo okrepil korenine, s katerimi je bil vezan na staro domovino. Zato bi moral biti že zdavnaj deležen vsaj zajetnejšega izbora, ako že ne vseh svojih del v slovenščini. Slednje najbrž še dolgo ne bo uresničljivo, o kolikor toliko sprejemljivem izborg pa lahko govorimo šele zdaj, dobra tri desetletja po pisateljevi nasilni smrti — založba Borec je namreč poskrbela za izdajo treh Adamičevih knjig. „Smeh v džungli" je bil poslovenjen že pred zadnjo vojno, a je dostopen le v bolje založenih knjižnicah, zato tokratno izdajo (v novem prevodu Rape Šuklje) lahko le s pridržkom smatramo za ponatis; večini brak jv bo knjiga, po kateri se je Adamič kot velik pisatelj razodel tudi Otonu Župančiču, nedvomno novost. Delo je v marsičem pisateljev življenjepis, vendar so posamezne slike iz Adamičevega življenja literarno preoblikovane, zato tudi oznaka roman ni zgrešena. Kazaje sebe, ki se je iz rojstne vasi Blato na Kranjskem odpravil v Ameriko, je pisatelj nanizal vrsto odločitev, dogodkov, zlasti pa usod ljudi, s katerimi je prihajal v stik pri prilagajanju in celo bolečem vraščanju v novo družbeno okolje. Roman na svojski način zastavlja vprašanje slovenstva na tujih tleh, to je v eseju o Adamiču poudaril O. Župančič, in okoli tega, kaj sploh je slovenstvo, se je ob prvi izdaji „smeha v džungli" pred pol stoletja razvila široka polemika med slovenskimi književniki. „Moja rojstna dežela" je osrednja knjiga Adamičeve trilogije v glavnem dokumentarno zastavljenih del, ki se ukvarjajo s Slovenijo in Jugoslavijo. ..Vrnitev v rodni kraj", ki podpira revolucionarne sile tukajšnjih narodov v boju proti fašistično-kapitalistični diktaturi, pa „Oria in korenine", Adamičev obračun z in-formbirojevskim pritiskom na neodvisnost Jugoslavije, že poznamo, prvič pa je v slovenščini dostopno (prevod je opravil Branko Gradišnik) trilogijsko jedro, ki z različnih plati osvetljuje pravični boj partizanov zoper okupacijske in kvislinške sile med zadnjo vojno. Knjigo je Adamič spisal v drugi polovici 1943 in z njo ustvaril temelj, na katerem je gradil svoja ^prizadevanja za priznanje nove Jugosla-e. Četudi na moč propagandno, je delo on- vije. stran Atlantika pomagalo luščiti resnico o tem, da so Tito in partizani edini, ki se dejansko bojujejo proti okupatorjem, ter da je preoblikujoča se država močan, nepogrešljiv člen protihitlerjevske koalicije. Na ozadju narodnoosvobodilnega boja in sploh značilnosti druge svetovne vojne je pisatelj pokazal tudi na nujnost drugačne, nikakor ne izkoriščevalske družbene ureditve v sklopu države jugoslovanskih narodov in narodnosti. Slovenski bralec ima (po zaslugi Bogdana Gradišnika) prvič priložnost poseči še po eni Adamičevi knjigi, po njegovem knjižnem prvencu, to je romanu ..Dinamit". Od pričujočih treh je ta knjiga edina, ki je v celoti posvečena ameriškemu delavstvu. Kaže zgodovino boja ameriškega delavskega razreda od prve polovice prejšnjega do tridesetih let zdajšnjega stoletja, pisatelj se je osredotočil na ključne dogodke v boju med delavstvom in kapitalom, raziskal je njihove neposredne vzroke in posledice ter popisal glavne osebnosti. Knjigo štejejo za zgleden primerek t. i. romana, ki brska po blatu, to je posebne literarne zvrsti, ki se ne meni za estetske kriterije, temveč ji gre za socialno kritično razčlembo stvarnih dogodkov, tako rekoč za zgodovinopisje. Z ..Dinamitom" je Adamič pritegnil precejšnjo pozornost ameriškega bralstva in si pridobil veljavno literarno ime. Vse tri knjige, ki le deloma vračajo slovenski dolg velikemu rojaku, so opremljene z uvodnim pojasnilom Ivana Bratka, vsaka posebej s spremno besedo poznavalcev Adamičevega dela (Mirko Jurak, Joža Vilfan in Janez Stanonik), vse pa še z bio-bibliograf-skim dodatkom, delom Jerneje.Petrič. D. RUSTJA ki je po njihovem mnenju pokvarjena in hlastava, vendar z dušo otroka, ki se zna razveseliti tudi najdrobnejše reči. To pa je že optimizem pri odraslem in Skrbinšku tega ne manjka. Ko prebereš njegove pesmi, se nasmehneš dovolj grenko ob spoznanju, da so na svetu le še stvari,- v vsakdanjem gibanju pozabljene in malokomu vidne, vendar dovolj močne in vredne, da živiš z njimi, ob njih ali celo nad njimi. Nikoli pa brez njih. Če si človek še tako želi biti sam, mu to ne uspeva, kajti so vzgibi, so dogodki in doživetja, ki te povežejo z drugimi. Pa naj gre le za sodček vinčka, za izpihnjeni dim ali za življenje, polno vijolic. Pa naj gre za: ..pravljice cunje kolege in ženske šah in vijolice v očeh vse skupaj prodam za liter vina z nekontroliranim poreklom." Skrbinškove pesmi je opremil Franci Fortun — Funf. Ne gre za opremo, namenjeno pesniški zbirki, ampak za preslikane tempere, ki pa1 ne izgube v črno-beli tehniki skoraj ničesar. „Čisto vsakdanja pesem" je pesniška zbirka, ki jo prebere človek v enem dihu, sapa pa mu zastane za dalj časa. Zbirka je bila natisnjena v Sitotisku Boštjana Kržeta, in če boste naleteli nanjo, le odprite mošnjo. TONI GAŠPERIČ v oceno smo dobili JAMES HENRY: DEDINJA. Roman. Prevedel Janko Moder. Mladinska knjiga 1982. Cena: 480 din. KUŠČER SAMO: SABI. Splet domišljijskih zgodb. Mladinska knjiga 1983. LONGMAN DAVID: NEGA SOBNIH RASTLIN. Priročnik z na zornimi ilustracijami. Mladinska knjiga 1983. Cena: 1620 din. MUNIH—PETRIČ uOŽI: SO- VRAŠTVO NI VEČNO. Roman. Č2P Kmečki glas 1983. Cena: 580 din. PETEK ŠTEFKA: SKRIVNE VEZI. Povest. ČZP Kmečki glas 1983. Cena: 680 din: ZDRAVO ŽIVLJENJE. Kako si ohranimo zdravje in telesno sposobnost v vseh življenjskih obdobjih. Priročnik. Mladinska knjiga 1983. Cena: 1545 din. ZEI MIROSLAV (v sodelovanju z LADO ZEI): MORSKI RIBJI TRG. Priročnik. Mladinska knjiga 1983. ZUPAN VITOMIL: POTOVA- NJE V TISOČERA MESTA. Pripoved za mladino. Ilustriral Maksim Sedej. Mladinska knjiga 1983. Cena: 450 din. Mesar na dvorišču gostilne v Kruševcu. razstava, polna življenja Z izborom 164 barvnih fotografij o naših krajih in ljudeh iz Planetarnega arhiva v Parizu so Francozi posredovali Jugoslovanom bogato kulturnozgodovinsko in etnološko dokumentacijo iz vsakdanjega življenja Hrvatov, Srbov, Makedoncev, Črnogorcev, Romov, Židov, Albancev in Turkov na ozemlju današnje SFRJ. Razstava je bila nedavno tega v Posavskem muzeju v Brežicah, pred tem pa je obšla Beograd, Zagreb in Ljubljano. Tako zgovorna je in tako polna življenja, da bi bilo vsako pojasnilo odveč, če ne bi medtem že marsikaj utonilo v pozabo. Čas ponekod hitreje, drugod počasneje izpodriva iz vsakdanjika preživele načine in oblike človekovega udejstvovanja znotraj vsakega kulturnega kroga. Podoba sveta se spreminja v nenehnem boju za vsakdanji kruh, prežetem z željo po večjem kosu in lažji poti do njega. Kljub temu pa je dobro, da se tu in tam zavemo svoje samobitnosti in iz nje črpamo-moč za jutrišnji dan, ko gradimo mostove v prihodnost. Fotografije, ki so nas na brežiški razstavi popeljale na sprehod po Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Kosovu, Makedoniji in Črni gori v letih 1912 — 1913, so prvi barvni zapis o ljudeh in pokrajinah, ki jih prikazujejo. V zbirki Alberta Kahna v Parizu je petsto slik z ozemlja današnje Jugoslavije iz tistega časa. Zaradi življenja, ki diha iz njih, zaradi pestrih narodopisnih značilnosti in umetniške vrednosti fotografije je izbor pri nas razstavljenih slik dragocen, vsestranski prikaz najbolj običajnih vsakdani ih opravkov. Snemalec je sledil ljudem na dvorišča, k rekam, na tržnice, da bi čim verneje ujel utrip takratnega časa. Posnel je tudi nič koliko naravnih in kulturnozgodovinskih značilnosti krajev, skozi katere ga |e vodila pot. Obiskovalec razstavljenega slikovnega bogastva se nehote vpraša, kako to, da prihaja k nam s Francoskega. O sloviti pariški zbirki enkratnih fotografskih doku- mentov iz vseh delov sveta pri nas doslej nismo kaj prida vedeli, zato beseda o njenem nastanku ne bo odveč. Zamisel zanjo se je porodila Alzačanu Albertu Kahnu, navdušenemu fotografu in uspešnemu bankirju v Parizu (1860 do 1940). Uresničil jo je in postala je njegovo življenjsko delo. Svoje sodelavce, ki jih je izbiral predvsem med geografi, je v letih 1910 - 1930 pošiljal na vse strani sveta z eno samo željo, da bi na film ujel in tako za vselej ohranil življenjski vsakdan, utrip in oblike ljudskega delovanja v posameznih okoljih. Ob tem se je zelo dobro zavedal, da običaji in navade hitro izginjajo in da jih slika lahko nazorneje ohrani kot pero. Dragocena ja zato, ker ustavi čas in tako trenutek podaljša za desetletje, stoletje in še dlje. Tako je Albert Kahn, bankir, „ta čudni bankir" kot so ga imenovali sodobniki, zbral v treh desetletjih 72 tisoč barvnih fotografij v tehniki a/tokroma iz 37 držav in z njimi vzbudil zanimanje za njihove sociološke in etnološke značilnosti, ne le za antropogeografske pona-• zoritve življenja na našem planetu. Fotografije govore v prvi vrsti o človeku v vsakdanjem življenju, ne ob posebnih priložnostih. Zato zasjedimo na njih toliko podrobnosti iz njegovega dela, s katerim je služil kruh zase, za družino. Po Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki razkropljeni ' fotografi so iz leta v leto zapolnjevali prazen prostor v mozaiku iz življenja in dela takratnih prebivalcev Zemlje. Albert Kahn je uspešno položil temeljni kamen za sodobno zasnovano posredovanje informacij iz večine dežel našega planeta in utiral pot h kolektivni zavesti človeštva. Čutil, je da mora ljudi družiti nekaj, kar je vsem skupnega, čeprav ima na zunaj zelo različno podobo. Končno smo vsi le državljani Zemlje, in čimbolj se tx mo poznali, bližji si bomo, je razmišljal daljnovidni Francoz, ki ni podcenjeval nobene človekove dejavnosti, navade ali obič^.i. Kahnovo edinstveno zbirko na svetu je 1936 odkupil Department Seine", ki nadaljuje poslanstvo, kakršno je zbranim fotografskim dokumentom namenil ustanovitelj planetarnega arhiva. Vrata do njih so na široko odprta vsakomur, ki želi spoznati vsaj drobec njenega bogastva. In tako zdaj ustanova uresničuje zamisel po širjenju informacij, po seznanjanju novih generacij s preteklostjo. Za Jugoslovane so ti izvirni barvni posnetki prijetno odkritje, saj dokazujejo, kako pozorno so tuji snemalci opazovali življenje v tem delu Balkana, kjer so se prepletali številni kulturni vplivi narodov in narodnosti, ki so se samo bežno ali za daljša obdobja srečevali med seboj in bogatili, včasih pa tudi siromašili ljudsko ustvarjalnost. Posnetki prikazujejo nadvse pestro vsakdanjo podobo življenja, ki je že tedaj vzbudilo zanimanje pri Francozih, saj so na primer z njimi ilustrirali predavanje o Bosni in Hercegovini že 1912. leta, vendar predvsem z vidika človekovega vpliva in delovanja na naravo, na prostor, ki ga obdaja. J. TEPPEY priloga dolenjske vXnv." KRI, KRI, JOJ, TO BOLi! Verz iz naslova je le eden od verzov, ki jih je Jože Košak iz Črešnjice zapisal ob spominu na vojne grozote, na talce, ki so jih okupatorji postrelili v bližini njegove rojstne vasi. Podzavestno pa so verjetno te besede privrele prav iz njegovih lastnih občutij in doživetij iz tistih, bolečine in groze polnih dni, ko je kot komaj enajstleten Jožek novembra triinštiridesetega tudi sam postal težak invalid. Za vasjo je bila takrat skrita prehodna partizanska bolnišnica, aktivistke v vasi pa so za ranjence nabirale hrano. Ker same niso smele iz vasi, so k partizanpm pbšiljale malega Jožka. Tako je bilo tudi 21. novembra 1943. Iz svinčenih oblakov je pršilo, kdaj pa kdaj se je utrnila tudi že prva snežinka. Jožek je že enkrat odnesel tovor v hrib, kjer so ga lačni partizani hvaležno sprejeli, in se napotil v vas, da bi odnesel še preostalo hrano, ki so jo pripravile partizanske zaupnice. Vendar drugega tovora Jožek ni nikoli več odnesel. Ob vodnjaku sredi vasi se je igrala vaška otročad in živahnega enajstletnika je premamila druščina vrstnikov. Za trenutek je pozabil na svojo nalogo in se jim pridružil. Ta trenutek je bil usoden za vse njegovo življenje. Takrat je Košakov Jožek iz Crešnjic poletel. Njegov let je bil dolg in zdelo se mu je, da plava v gostem prahu kot v neoprijemljivih, čudnih sanjah. Ko se je iz teh sanj prebudil, je videl, da leži v grmovju. Hotel je vstati, pa nekako ni našel nog. Pogledal je in videl kri, razmesarjene mišice, kosti. Šele takrat ga je prešinila ostra bolečina. Zaječal je. Joj, tukaj je še Košakov Jožko!" je zajadiko-vala soseda, močne roke so ga dvignile iz grmovja, ga potožile na rjuho in odnesle domov. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Kot vsi otroci na svetu so se tudi črešnjiški kratkohlačniki radi igrali z orožjem. Takrat je bilo to še laže. Vojna je divjala že poldrugo leto in razstreliva je bilo povsod dovolj. Tankovska mina, ki so jo že nekajkrat vrgli v dolino, na prvi pogled ni bila več nevarna. Zato so pri vodnjaku brezskrbno trkali po njej. Naj bližji otroci eksplozije niti slišali niso, le močan sunek jih je pometal naokoli in globoka VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV žalost je v trenutku planila v sleherno hišo te sicer mirne vasice. Rifljevi so takrat izgubili trinajsletnega sina, Teropšičeva dvojčka, Gorenj-čevi, Zupančičevi in Šmitovi sinovi pa so dobili lažje ali težje poškodbe. Košakovega Jožka najprej niti našli niso, tako daleč ga je vrglo. Kmalu po eksploziji so v vas prvič prišli Nemci. Obkolili so hiše in iskali partizane. Iz vasi niso pustili nikogar. Tudi težko ranjenih otrok ne. Šele drugi dan so j m vaščani lahko na petih vozeh odpeljali v bolnišnico. Jožek je v bolnišnici ostal sedem mesecev. Vrnil seje brez ene noge in svobodo je dočakal na berglah. Danes je invalidski upokojenec Jože Košak zopet v Crešnjicah. Sam živi na domu svojih staršev. Kaj prida zaradi bolečin v nogah sicer ne more kmetovati, pri manjših opravilih, kot je vezanje trt in obrezovanje, za katera sam pravi, je pravi mojster, pa rad priskoči na pomoč tudi sosedom. Ker je, kot se temu reče zelo pismen, pa rad pomaga tudi z drugimi stvarmi, s pisanjem prošenj za zaposlitev, za razne ugodnosti, oprostitve in povračila. Tako je postal že kar majhna socialna ustanova v svojem kraju. Pred tem se je precej potepal po naši mali domovini. Takoj po vojni je bil v Domu invalidne mladine v Kamniku, kjer je dobil protezo in se privajal na normalno hojo. Tu je začel tudi nižjo gimnazijo, ki jo je kasneje končal v Novem mestu. V Ljubljani je končal administrativno šolo, nato pa pričel službovati v Novem mestu pri Dolenjskem listu, pri Pionirju, v Ljubljani, Valdoltri pa zopet v Novem mestu na Zavodu za socialno zavarovanje in pri gradbenem podjetju „Tehnik" v Škofji Loki. Vsa ta potepanja kažejo Jožetov nemir. Kljub invalidnosti je hotel iz-svojega življenja napraviti nekaj več, kot pa samo uradovati. Zato je ob delu pridno študiral. Bil je vpisan na višjo upravno šolo v Ljubljani, vendar je vse načrte prekrižala nova nesreča. Na prehodu pred ljubljanskim nebotičnikom ga je podrl avto in za dva meseca je izgubil spomin. Ko je po štirih mesecih prišel iz bolnišnice, ni mogel več študirati. Nekaj časa je še delal v pisarni na Otočcu in kot receptor v hotelu Kandija, nato pa seje upokojil. Gotovo je, da je eksplozija mine korenito spremenila življenjsko pot prizadetim dečkom in družinam v Črešnjicah, vendar Jože Košak ne obtožuje niti se ne pritožuje. Nekaj svojih najglobljih in najbolj intimnih misli in opažanj pa je prelil tudi na papir. Že v nižji gimnaziji je sestavljal pesmice, od katerih se je večina porazgubila. Najlepše spomine ima na drugovanje s pokojnim prijateljem in sodelavcem Tonetom Srebrnjakom, ki je tudi eden od neopaženih in pozabljenih novomeških pesnikov. Sedaj, ko je upokojen in ima časa ob sprehodih po vinogradih v okolici Starega gradu dovolj, Jože veliko premišlja. Morda pa bodo ta premišljanja tudi v jeseni njegovega življenja še rodila kakšen sad. TONE JAKŠE s , S ' ■ ,.• * --J M ■ ...... ■ - SONCE IN VREME SE NE RAVNATA PO ODLOKIH Ure v hiši Polčevih v Maistrovi ulici v Novem mestu po službeni dolžnosti še zmeraj kažejo „star" čas. „Vreme se pač ravna po soncu, tega pa zaenkrat še noben dekret ni pomaknil naprej," hudomušno pojasni časovno zmešnjavo Tone Polc, domačin hiše, ki je hkrati glavna meteorološka sinoptična postaja za Dolenjsko. V službi vremena je Polc že natanko 32 let, zadnjih 22 jih je pustil Novemu mestu. Pa prej? „Prvič sem službeno gledal vreme leta 1951 v Planici, kot meteorološki opazovalec pa sem se potem selil iz kraja v kraj. Bil sem na Jezerskem, v Slovenj Gradcu, Mariboru, na letališčih v Lescah in Brniku, leto pa pol cel« na Kredarici," pove Polc. Meseci dela na Kredarici so bili za Toneta Polca huda preizkušnja. Trojica vremenarjev je stanovala v domu, bili so več ali manj odrezani od sveta, le enkrat na mesec se je kdo od trojice odpravil v dolino, ko je nosil mesečna poročila. Polc se spominja prve poti na Kredarico, bilo je to leta 1956, ko je s kovčkom pešačil iz Radovne do vrha natanko 12 ur in 45 minut. Še sreča, daje Gorenjec in vajen zime ter snega. Danes imajo meteorologi na Kredarici na voljo kar helikopter. Tone je z ženo prišel v Novo mesto leta 1960. Vse odtlej se življenje v prijetni Marlesovi hiši na vrhu Žibertovega hriba pričenja ob tretji uri. Takrat se namreč začenja delavnik, konča pa nekaj čez deveto zvečer. Še sreča, da je vremenarka tudi Polčeva žena, pomaga pa jima še tretji meteorološki opazovalec. Dela je kljub temu čez glavo, že ob treh je treba naviti aspirator, ki pomaga odčitati vlago zraka, prebrati temperaturo, določi^ smer in hitrost vetra, opazovati oblake, jim določiti vrsto, višino in njihovo količino, potrebno je spremljati pojave, kot meglo, meglico, dež, sneženje, določati vidljivost, izmeriti količino padavin itd. Poročila o vsem tem pošiljajo v Ljubljano; navadne depeše potujejo tja vsako jutro, glavne pa ob 4., 7., 10., 13., 16. in 19. uri. Pri Polčevih smo bili v četrtek, takrat, ko je zbirni meteorološki center sprejel iz Novega mesta ob štirih zjutraj naslednje sporočilo: Višina oblakov je 5 tisoč metrov, vidljivost 20 kilometrov, z oblaki je „posejanega" šest osmin neba, piha slab jugozahodni veter, temperatura zraka je 8,6 stopinj, rosišče je pri 6,2 stopinje, zračni pritisk je 1.022 milibarov in pada, nizkih oblakov ni, le tanki slojasti. Ob sedmih je bilo treba vsem tem podatkom dodati še naj nižjo nočno temperaturo, izmerjeno 2 metra od tal, ki je takrat znašala 7,6 stopinje, in naj nižjo temperaturo vsega 5 centimetrov od tal, ki je bila v včetrtek5,1 stopinje. Verjetno bi se dalo iz četrtkovega dnevnega poročila še marsikaj razbrati, vendar za to ni bilo časa, kajti že je iz Črnomlja prihajala nova, vremenarji ji pravijo agro depeša. Takšno poročilo je izredno omembno za kmetij-ce, kajti naloga vremenarjev ni le buljenje v nebo in instrumente. „Gostost pšeničnih stebel zelo dobra, posevku primanjkuje talne i/lage, splošno stanje dobrp; goštost ozimnega ječmena dobra, primanjkuje vlage; na jarem ječmenu seje pojavil tretji list; krompir se sadi; med poljskimi deli je oranje za spomladansko setev opravljeno več kot 90-odstotno." Takšno je bilo, zelo poenostavljeno dešifrirano, poročilo Črnomaljcev v četrtek, 21. aprila, zjutraj. Vse to pa je le delček delavnika. Vsakih 10 dni vremenarji merijo vlažnost zemlje. Kako? Praviloma zvrtajo na njivi s kruzo s svedrom štiri luknje, iz vsake pa v globini med 5 in 60 centimetrov vzamejo po sedem vzorcev. Svežo zemljo stehtajo, gramsko težo zapišejo v dnevnik, zemljo nato 12 do 13 ur sušijo, jo ponovno stehtajo in izračunajo vlažnost. Posebna veda, s katero se morajo pri svojem delu spoprijeti vremenarji, je fenologija. Opazovati morajo ne le poljske posevke, pač pa tudi gozdno drevje, grmičevje, spomladanske cvetlice itd. Pri opazovanju leske je treba sporočati čas cvetenja, nastanek plodov, pri sadnem drevju čas olistanja, konec in začetek cvetenja, kdaj je listje odpadlo, beležiti sleherni vpliv vremena na rast rastlinja. Ne nazadnje pa od vremenarjev, pa čeprav le opazovalcev, pričakujemo tudi, da nam bodo znali napovedati vreme. Instrumenti in več kot tridesetletne izkušnje Toneta Polca so v četrtek zjutraj napovedali skorajšnje poslabšanje vremena, beri dež. Tako je tudi bilo. 'Konec koncev pa lahko točnost vremenskih poročil z Žibertovega hriba vsak dan spremljamo po časopisju in radiu. B. BUDJA * . ^ ___________________________________________________________________________