Lato LXVII
PoStnlna ptatana v Bofovfnt
V LJublJanT, v peM, ifne 21. aprila 1039
^tev. 91 a	Pena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« etvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111

VENEC
Telefoni uredništva in oprave: 4<W)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun Ljubljana številka 10,6)0 in 10,349 za inserate.
U prava: Kopitarjeva nlica številka 6,
Bolgarija
Po zapadnoevropskem tisku je zadnje dn! Vzbudila veliko pozornost zanimiva izjava, ki jo je Idal bivši bolgarski minisiter Kožuharov o trenutnem položaju svoje domovine. »Bolgarski narod je v novejši zgodovini doživel dve katastrofi,« je foejal bolgarski državnik. »Prva se je začela 16. junija 1913 (dan, ko eo bolgarske čete dobile povelje, da napadejo svoje prejšnje zaveznike Srbe) in je nastala iz temnih zarot, za katere bolgarski narod ni vedel. V eni sami noči je Bolgarija izgubila vse . svoje meje, ki- jih je dobila v mirovni pogodbi v San Štefanu. Druga se je začela 1.1915, Iko smo po čudnih krivuljah zašli v pogubo. Ce bi ee pripetilo, da v tretjič ponovimo usodno napako, potem nismo več vredni 200.000 mrtvih, ki so padli za ustvaritev naše domovine.«
Ta izjava je s pestro lučjo posvetila v kopreno Bavito ozračje, v katerem se trenutno giblje mednarodna politika bolgarske države. Potrdila je vtis, ki ©e je zadnije tedne vsiljeval, da namreč Bolgarija stoji na križišču dveh potov in evropski položaj pritiska na njo. da se odloči za eno ali drugo smer. A vsa Evropa, razdeljena, kot je v dva velika tabora, prav dobro razume, kakšne važnosti je za ene in za druge posest bolgarske postojanke. Zgodovina svetovne vojne je pokazala in dokazala to resnico. Bolgarija je še vedno srce Balkana in je od njenega zadržanja v veliki meri odvisna politična organizacija balkanske celote.
Zgodovina preteklih 20 let po mirovni pogodbi, sklenjeni z Bolgarijo v Neuillyju pri Parizu, je za Bolgarijo bila pestra, toda držala se je navzlic mnogim notranjim trenjem v glavnem ene in iste osnovne zunanjepolitične črte, ki 6e da z milim izrazom označiti kot težnja za tem, da se bridke posledice katastrofe, ki jo Kožuharov ime nuje drugo, s pomočjo mirnih sporazumov popravijo, da ne bi tako hudo skelele. Bolgarija se je držala izven balkanske družine in se je na evropski pozornici oprijemala vsake priložnosti, o kateri je mislila, da bi ji mogla pri zasledovanju njenega velikega cilja pomagati. S Turčijo je leta 1926 sklenila prijateljsko pogodbo, da bi bila vsaj od te strani varna in ker napram Turčiji tudi ni imela življenjsko bitnih zahtev Toda ko so 1. 1933 v Atenah podpisovali Balkanski pakt, ki naj bi bil združil vse balkanske države, Bolgarije ni bilo zraven, tako da je prvotna zasnova Balkanskega sporazuma dobila videz, da je naperjena proti Bolgariji in njenim narodnim težnjam. L. 1937 je podpisala tudi z Jugoslavijo pakt o večnem prijateljstvu, ker tudi do Jugoslavije ni ihiela nobenih prvobitnih zahtev in ker je v vrvežu mednarodno političnih tekem, ki so se takrat začele vedno bolj jasno odražati med evropskimi državami, spoznala, da je za njo čim bolj tesno sodelovanje z Jugoslavijo življenjskega pomena. V juliju 1938 je ftlft Se korak dalje in je v solunski pogodbi zaveznicam Balkanskega sporazuma obljubila, da jih ne bo z orožjem v roki napadala, a dalje ni šla. V zvezo samo, katera io je želela imeti v svoji sredi, le ni marala vstopiti, ampak je napram njej ohranila mirno, da ne rečemo hladno zdržnost in molčečnost. To eo približno tudi vse mednarodno-politične obveznosti, ki jih je Bolgarija sprejela v 20 letih po zaključku svetovne vojne in ki so dale okvir njeni zunanji politiki, osredotočeni okrog vedno tleče težnje, da se zle posledice katastrofe popravijo in ozdravijo.
V	takšnem položaju so Bolgarijo našli veliki politični toki, ki so začeli grebsti po Evropi, odkar je bila jeseni 1. 1936 v Berchtesgadenu v Nemčiji ustanovljena »os Rim—Berlin« z delovnim načrtom, ki takrat javnosti ni bil poznan, a ki se zdaj, ko je bilo že mnogo točk uresničenih, vedno bolj jasno odkriva pred evropsko in svetovno javnostjo. Razumljivo je, da je gonilna moč. ki vodi delovanje Itallie in Nemčije, namreč jeklena volja, da se odstranijo sploh vse določbe mirovnih pogodb iz 1. 1919, napravila v Bolgariji pri vladi in fned ljudstvom velik vtis in vzbudila nade tudi glede mogočih sprememb mirovne pogodbe, ki je okrnila Bolgarijo. Prišla je tudi gospodarska stiska, med katero zapadne velesile niso pokazale nobenega razumevanja za težave poljedelskih balkanskih držav, ki pa jo je Nemčija izkoristila, da ee je pojavila kot odrešilni kupec na bolgarskem trgu in s tem dobila tudi naslov, da se Bolgariji predstavi kot prijateljica in pomočnica. Nemčija ie postala glavni odjemalec bolgarskega izvoza. Nič čudnega, če je postala tudi njen politični svetovalec vsaj do gotove mere. Danes morda bolgarski vladi in bolgarskemu javnemu mnenju ni več všeč, kar se je zadnje čase zgodilo v Srednji Evropi in na Balkanu — T>a naj so že te dogodke povzročile velesile osišča Rim—Berlin ali najnovejša angleška politika — in je Bolgarija prišla v nepristen položaj, da hitro izbira, hitreje, ko je sama želela. Riziko se ji zdi velik na obeh straneh. V resnici je tudi velik. Priznati pa je treba, da odločitev ni odvisna samo od bolgarske vlade.
Napram Jugoslaviji in Turčiji, s katerima je povezana s pogodbami večnega prijateljstva in s katerima je še poslednje čase večkrat poudarila iskreno voljo sodelovati, nima nobenih teženj. Ni pa tako glede Romunije in glede Grčie. Ob priliki svoje prve katastrofe 1. 1913 — če govorimo z ministrom Kožuharevim — je morala Romunija odstopiti Dobrudžo. ki je bila 40 let bolgarska last in koder prebivajo izključno le Bolgari. Hudo }e za vsakega Bolgara pozabiti na to dejstvo. Prav tako je izgubila svoj izhod , na Egejsko morje, ki ga ji zapira ozek pas grškega ozemlja. Nikdo ji ni hotel izpolniti obljube, zapisane v členu 48 neuillyske mirovne pogodbe, da bo Bolgarija dobila vsaj gospodarski izhod na morje. Tudi tukaj narod, ki stremi za napredkom, ne mor' zatisniti oči. Dve težnji torej, ki pomenita za Bolgari io vse, za njeni dve sosedi tako malo, a ki bi, če hi se uresničili, Bolgariji olajšali izbiro, za katero ee bo morala odločiti.
V	tej zvezi dobivajo besede ministra Kožuha-rova vso svojo zgodovinsko težo.
Dunajska vrem. napoved: Menjaje oblačno, topleje in manj vetrovno.
Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanje vremena.
Zemnnska vremenska napoved: Delno oblačno gr vsej državi. Ponoči bo ponekod pritisnil mraz.
Angleška vlada si močno prizadeta na evropskem vzhodu
Sporazum s Turčijo je dosežen - Pogajanja s sovjeti hitro napredujejo - Težave s Poljsko in Romunijo glede Rusije - Posredovanje med Bolgarijo in njenimi sosedami
S Turčijo sporazum, objava pozneje
Pariz, 20, apr. TG. Londonski dopisnik »Jour Echo de Pariš« javlja svojemu listu senzacionalno vest,	j
da je sporazum med Anglijo in Turčijo, da si obe državi druga drugi z vso oboroženo silo jamčita nedotakljivost državnih ozemelj, dosežen, a da angleški ministrski predsednik Chamberlain v torek — kot je bilo napovedano — tega pred parlamentom ni objavil, in sicer na izrecno željo turške vlade, ki je hotela, da stvar ostane nekaj dni še tajna.
Turška vlada je izrazila mnenje, da bi nikdo ne imel koristi od tega, če bi se sporazum, ki je mnogo bolj vojaškega kakor političnega značaja, preveč razbobnal. Glavna težava pri sklepanju sporazuma med Turčijo in Anglijo je v tem, da Turčija dovoli zavezniškemu brodovju. ki bi hotelo na pomoč Romuniji, prehod skozi Dar-danelske in Bosporskc ožine in da dovoli prosti prehod tudi sovjetskemu črnomor- j skernu brodovju, kadar bi želelo v Sredozemsko morje po potrebah obrambe skupnih interesov. Angleška vlada se je pri turški vladi baje tudi zanimala za to, če bo Bosporski rokav ostal neprehoden za države osišča Rim—Berlin v primeru, če bi prišlo do izbruha sovražnosti.
Cafencu je obljubil v Berlinu, da se Romunija ne bo udeležila
■■■■■■■■■■■■■■■HIHHBHBBHBMMB*
obkoli e vanj a Nemčije Kaj bo povedal v Angliji
Berlin, 20. aprila. TG. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je moral romunski zunanji minister G a f e n c u odgovoriti na neka j jasno postavljenih vprašanj, ki mu jih je stavil nemški zunanji minister von Ribbentrop. Nemško vlado je zanimalo, kakšne vsebine je angleško jamstvo za nedotakljivost Romunije in kakšni so odnošaji med Romunijo in Sovjetsko Rusijo.
Romunski zunanji minister Gafencu je nemškemu zunanjemu ministru dal izrecno zagotovilo, da se Romunija ne bo udeležila nobenega obkolje vanja Nemčije, da angleškega jamstva ne bo spremenila v dvostransko zavezniško pogodbo in da poljsko-: romunske zveze, ki je za enkrat naperjena samo proti Sovjetski Rusiji, ne bo spremenila v pogodbo, veljavno za vse sosede.
Bukarešta, 20. aprila, b. Romunski listi poročajo, da je nemški zunanji minister izjavil romunskemu zunanjemu ministru Gafencu, da nemška vlada ne bo podpirala nobenih ozemeljskih teženj, ki bi bile naperjene proti Romuniji. Von Ribbentrop bo kmalu obiskal Bukarešto ter vrnil obisk romunskemu zunanjemu ministru Gafencu.
London, 20. aprila. AA. Reuter. Tu pričakujejo. da se bo romunski zunanji minister Gafencu pripeljal v London v nedeljo dopoldne. Program še ni dokončno dodelan. Gafencu se bo najbrž v ponedeljek dopoldne razgovarjal z lordom Hali-faxom. Po slavnostnem kosilu v zunanjem uradu na čast romunskemu zunanjemu ministru, se bo Gafencu sestal v spodnji zbornici s predsednikom vlade Chambcrlainom, zvečer pojde pa na slavnostno večerjo, ki jo njemu na čast priredi »Bri-
tish Councik. Razgovori se bodo nadaljevali v torek ' dopoldne v zunanjem uradu. Po -teh razgovorih bo Gafencu v gosteh pri kralju Juriju v Buckinghamski palači. Isti dan zvečer bo gala večerja na romunskem poslaništvu. V sredo dopoldne si bo Gafencu ogledal naprave britanskega vojaškega letalstva, popoldne se bo odpeljal v Pariz.
Pogajanja z Moskvo
Majski je nesel v Moskvo predlog angleške vlade za vojaško zvezo
»Neue Ziircher Zeitung« objavlja naslednja p6ročila svojega londonskega dopisnika o pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko Rusijo za politično in vojaško sodelovanje v »fronti miru«:
London, 20, aprila. TG. Sovjetski poslanik v Londonu M a j s k i pride v Moskvo šele jutri, v petek. Pred začetkom prihodnjega tedna torej ni treba pričakovati nobenih zaključnih poročil o uspehu angleških predlogov, ki jih je Majski prinesel s seboj. V Londonu poudarjajo, da je sovjetski tisk zadnje čase spremenil način svojega pisanja o Angliji. Napadi na Chamberlaina so popolnoma prenehali. Očividno se tako v Londonu kakor v Moskvi trudijo, da bi ustvarili čim boljše ozračje v medsebojnih odnošajih. Angleška vlada je zadnje čase brez dvoma prišla do prepričanja, da bi sovjetska pomoč bila odločilnega pomena, če bi prišlo do splošne vojne v Evropi. Lansko leto jeseni Angleži še niso bili tega mnenja, vsaj v kolikor se tiče vrednosti sovjetske kopenske vojske in sovjetskega letalstva. Verjetno so takrat politični razlogi bili še bolj tehnični, kakor izključno vojaški. To izhaja iz poglavja, ki ga M4x Werner v svoji knjigi »The mili tar J strength o| the Powen« (vojaška moč posameznih držav) posveča tudi Sovjetski Rusiji, o kateri je pisatelj skušal zbrati vse nepristranske Ocenitve in vse podrobnostne podatke. To knjigo danes berejo po vsej Angliji, Ta knjiga bo brez dvoma mnogo pomagala, da bodo angleško-sovjet-ska pogajanja uspela, ker prikazuje vojaško moč Sovjetske Rusije v drugi luči,
Težave s Poljsko in Romunijo
V Londonu so si pa odgovorni politični krogi popolnoma na jasnem, da je uspeh angleško-so-vjetskih pogajanj v veliki meri odvisen od zadr-
žanja Poljske in Romunije. O teh namenih pa je v javnosti danes prav toliko znano, kakor ob priliki bivanja polkovnika Becka v Londonu. To 6e pravi, malo. Angleški tisk z velikim pridom objavlja članke o moči poljske armade. To beležijo kot izraz angleške želje, da bi Poljska s polnim imenom sodelovala v »ironti miru.« Toda tudi poljski tisk mnogo piše o moči angleške oborožene sile, kar se na Poljskem že leta ni pripetilo. Poljski tisk je tudi spremenil svoje mnenje o sovjetski armadi. V tem pogledu je »G a z e t a P o 1 s k a«, ki je uradno glasilo poljske vlade, napravila prodoren korak naprej, ko je v obsežnih člankih opisala dejansko moč sovjetske armade. V Londonu to razlagajo tako, da poljski vojaški krogi vendar le želijo, da bi se našel način, kako bi tudi Sovjetska Rusija mogla sodelovati pri obrambi poljskih meja, če bi bile napadene.
Toda poročila, ki jih angleška vlada dobiva od svojih opazovalcev na Poljskem in v Romuniji, še vedno ne dajejo mnogo upov, da bi Poljska in Romunija v bližnji bodočnosti pristali na zavezniško sodelovanje s Sovjetsko Rusijo, ker se ti dve državi ne moreta spoprijazniti z mislijo, da bi sovjetska vojska korakala po njunem ozemlju. Pač pa pravijo isti opazovalci, da bi tudi ta strah izginil, če bi vojna izbruhnila. Takrat bi Poljska in Romunija zaželeli vsako pomoč, ne glede na to, od koder jim prihaja. Moskovska vlada pa je tudi od svoje strani opozorila angleško vlado, da je mnogo odvisno od angleške besede, kako se bosta Poljska in Romunija v pogledu sodelovanja s Sovjetsko Rusijo obnašali.
Anglija posreduje pri Bolgarih
Značilno je, da se je angleška vlada mnogo podvizala, da bi posredovala med Bolgarijo na eni, Romunijo in Grčijo na drugi strani. Bolgarski poslanik v Londonu se je odpeljal v Sofijo in je nesel a 6eboj neke predloge svoje vlade. Angleška vlada je prosila tudi Turčijo, naj zastavi svojo prijateljsko veljavo pri Bolgarih in pri Romunih, da bi se nesoglasja čim prej premostila.
Angleški poslanik se vrne v Berlin
London, 20. aprila. AA. Reuter: Ni še določen dan, kdaj se bo sir Neville Henderson vrnil na svoje poslaniško mesto v Berlinu. Čeprav je včeraj lord Halitax v zgornji zbornici izjavil, da se bo sir Herderson vrnil v London, ko mu poteče dopust, je Reuter izvedel, da bo njegov dopust trajal najdel do konca t. m.
Bolgarija zahteva Dobrudžo in izhod na Egejsko morje
Pod tem pogojem bi vstopila v Balkansko zvezo
1. 20. anrila. c. Danes ie v narlamentu	cej tudi zaradi teaa, ker se druge države
Sofija, 20. aprila, c. Danes je v parlamentu zasedal zunanjepolitični odbor in je zunanji minister in predsednik vlade Kjuseivanov podal obširno poročilo o bolgarski zunanji politiki in o stikih med Bolgarijo in njenimi sosedi.
Najprej je poudaril, da ima Bolgarija največ gospodarskih zvez z Nemčijo in da je v zunanji trgovini z Bolgarijo Nemčija na prvem mestu. To pa se je zgodilo pre-
Jutri sestanek v Benetkah
Posveti med grofom Cianom in Cincar-Markovičem bodo trajali dva dni Rimski glasovi o »Mussolinijevem balkanskem paktu«
Benetke, 20. aprila. A A. Štefani: Jugoslovanski zunanji minister Cincar Markovič se pripelje v Benetke v soboto zjutraj v spremstvu jugoslovanskega rimskega poslanika Boška Hrističa, šefa svojega kabineta Sečeroviča in italijanskega poslanika v Belgradu Indellija. Na postaji ju bo pozdravil italijanski zunanji minister Ciano, ki se bo pripeljal v Benetke najbri z letalom. Razgovori obeh državnikov bodo trajali dva dni. Med posveti bo tudi mnogo družabnih prireditev na iast jugoslovanskemu gostu.
Benetke, 20. apr. b. Priprave za sprejem jugoslovanskega zunanjega ministra gosp. dr. Cincar Markoviča so v polnem teku ter v glavnem že končane. V Benetkah je že nekaj višjih uradnikov italijanskega zunanjega ministrstva, ki so pripravili vse potrebno za sestanek grofa Ciana in dr. Cincar Markoviča. ki bo v soboto, 22. t. m..
Italijanski zunanji minister grof Ciano bo prispel v Benetke z letalom, pri slabem vremena pa l vlakom. Dr. Cincar Markovič prispe v Benetke
cej tudi zaradi tega, ker se druge države sploh ne zanimajo za bolgarsko gospodarstvo in trgovino.
V nadaljevanju svojega poročila je poudaril Kjuseivanov, da želi Bolgarija zase tiste meje, ki jih je imela v l. 1913, to je pred drugo balkansko vojno. Če se Bolgariji vrnejo te meje, tedaj bi vstopila v skupino držav Balkanskega sporazuma. (V letu 1913 je imela Bolgarija del sedanje grške Trakije z izhodom na egejsko morje in pa Dobrudžo, ki je sedaj v Romuniji.)
v soboto ob 2.30 popoldne ter ga bo tam sprejel na postaji St. Lucia italijanski zunanji minister grof Ciano s svojim spremstvom.
Po prihodu jugoslovanskega zunanj. ministra bo prvi sestanek, v soboto zvečer pa grol Ciano prireja na čast g. dr. Cincar Markoviča beneško noč na Canale Grande.
Razgovori med obema zunanjima ministroma se bodo nadaljevali v nedeljo dopoldne. V nedeljo opoldne bosta oba ministra na obedu, ki jima en prireja beneški župan. Po obedu bosta grol Ciano in dr. Cinrar Markovič pregledala razstavo slik Pavla Veroneza. Dr. Cinrar Markovič odpotuje v Belgrad v nedeljo popoldne; prav tako pa se bo vrnil nazaj v Rim tedaj tudi italijanski zunanji minister grof Ciano.
Rim, 20. aprila. Tukaj beležijo Članek »Daily Expressa<, ki trdi, da namerava Mussolini doseči nov balkanski pakt. v katerem bi prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko tvorilo važen činitelj. Pri tem bi mu moglo mnogo pomagati tudi to, da je sedaj gospodar Albanije Italija. V Rimu pravijo, da Anglija z veliko pozornostjo sledi odnošaiem med Italijo in Jugoslavijo ter da pripisuje obisku zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča v Benetkah izredno velik pomen.
Načelo angleške politike
»Pravice malih ne smejo biti teptane ali ogrožene od velikih«
London, 20. aprila. TG. Angleški zunanji minister lord Halifax je v svojem govoru v parlamentu med najglobljo tišino takole opisal osnove angleške zunanje politike:
»Naša politika sloni na načelih, da pravice malih narodov ne smejo bili teptane in ogrožene od velikih, da sila ne sme nikoli postati odločilni činitelj v odnošajih med posameznimi narodi in da nasilje ve sme nadomestili miroljubnih razgovorov. Če bi se moralo zgodili, da bi morali ponovno v vojno, bo to pomenilo, v kolikor je prizadet angleški narod, da zares vi bilo nobenega izhoda več in da so bila izčrpana vsa druga sredstva za obrambo idej, ki so nam dražje od življenja in ki predstavljajo bistvo našega angleškega naroda.*

Mačkova Izjava »Vremenu«
Četrtkovo helgrajsko »Vreme« poroča iz Zagreba, fla je v sredo dr. Maček »prejel njegovega poročevalca ter mu dal kratko izjavo. Časnikar ga je vprašal, kako je s sporazumom, nakar je dr. Maček odgovoril: >0 tem za sedaj ne morem prav nič govoriti, dokler ne l>odo pogovori kou-čani.< Na časnikarjevo prošnjo, naj bi vendar le dal kako izjavo za njegov list, je dr. Maček kratko povedal: »Sporazum je danes brezpogojno potreben za obe strani. Upam, da bo pri vseh srbi-janskih činilcih dovolj uvidevnosti, ker 20-letni boj Hrvatov mora privesti do pravičnih uspehov.«
Hrvati in koncentracijska vlada
»Hrvatski Dnevnik« v uvodnem članku naglasa, kake stvari poročajo nekateri listi o zagrebških pogovorih. Ostro zavrača vse tako pisanje, ki je brez podlago, nakar pravi: »HSS ne želi in ne bo vstopila v nobeno vlado, katera naj bi morda šele odločala o potrebnih spremembah in v kateri bi se o teh spremembah šele pogovarjali. HSS stoji namreč na stališču, da bi se mogla engažirati le v taki vladi, ki bi imela nalogo izvesti sporazum, ki pa bi že prej moral biti sklenjen, in sicer tako, da bi bila izvedba tega sporazuma popolnoma zagotovljena.« Iz tega jasno sledi, kaj naj sodimo o govorirah, ki krožijo o nekaki koncentracijski vladi, katera naj bi prišla že danes ali jutri. Brez HSS, to se pravi brez Hrvatov, pa ni koncentracijske vlade.
»Hrvatski Dnevnik« o poteku razgovorov
Glasilo dr. Marčka »Hrvatski Dnevnik« v članku med drugim naglaša tudi tele misli: »Sporazumna sporočila, ki sta jih doslej izdala po dosedanjih pogovorih dr. Maček in Dragiša Cvetkovič, ugotavljajo dejstva, in sicer natančno tako, kakor stvari stoje. Niti dr. Maček niti Dragiša Cvetkovič nista ničesar napovedovala. Ze sedaj moremo povedati, da je dr. Maček na predlog Dragiše Cvetkoviča dodal svoje opombe. Potem takem se bo na prihodnjem sestanku predsednik vlade pečal s predlogom dr. Mačka ter ga bo ali sprejel ali pa povedal svoje misli. Kaj 1k> potem, tega seveda ne moremo vedeti. Ker pa bo novi sestanek kmalu, bo položaj kmalu jasen. Znane so nam meje, do katerih more iti ena ali druga stran. Gre torej za to. da se najde, ako je mogoče, skupna točka, kjer bi se obe strani srečali. Prav tako je jasno, da ni mogoče riniti v meglo. Torej bodo morale biti sprejete odločitve o bistvenih vprašanjih ter bo trpba urediti vse, kar je treba, da se bodo te odločitve tudi izvedle.«
Laži in spletke v letakih
»Hrvatski Dnevnik« poroča, da se na Hrvatskem razširjajo nekaki letaki v latinici in cirilici, ki ljudi begajo ter jim lažejo. Pravi namreč: •//Zadnje čase je nastopila prava povodenj letakov. Takih letakov izhaja mnogo v latinici in cirilici. V novejšem času pa so zlasti v nekaterih hrvat-skflf krajih razširjeni razni letaki, ki še njihovi razširjevalci delajo, kakor da bi bili poslani od strani HSS. Tako se končno razširja tudi letak, kjer je zapisano, kaj je baje dr. Maček predlagal Dragiši Cvetkoviču. Ta letak je bil razširjen že poprej, preden je dr. Maček sploh izročil svoj predlog Dragiši Cvetkoviču. Ne spuščamo 6e v obravnavanje tega, kar je v letakih, pač pa opozarjamo vse pristaše HSS, naj tem letakom ne nasedajo. Vse informacije dobivajo in bodo dobivali na znani način, ki je v navadi v HSS.« — Ljudje, ki v teh časih razširjajo take letake, baje jih je nekaj tudi pri nas, delajo v škodo države ter svojega lastnega naroda. Prav gotovo 6toje za njimi plačanci naših sovražnikov.
Previdno potrpeti!
Nekateri ljudje, ki menda žive le od senzacij, si izmišljujejo najrazličnejše reči iz domače in tudi zunanje po.litike, katere ponujajo lahkovernim. Bodisi domače kakor zunanje race pa 60 lahko močno škodljive. Glede domačih govoric o sporazumu pametno piše zagrebški »Obzar«, ki pravi: »Pogovori med gg. Cvetkovičem in dr. Mačkom so med štirimi očmi. Zadnjikrat sta si obe stranki izročili svoje predloge. Dokler se ne izve, kako stališče zavzemata obe stranki do teh predlogov, je pretirano delati kake napovedi o nadaljnjem razvoju. Sicer pa naglica ni niti potrebna, ker bomo že konec tedna vedeli, kako je stališče obeh strank. Dotlej pa bodimo previdni v napovedih, zlasti še zato, ker gre za zelo resne stvari in bi ne bilo niti malo pametno delati napačne misli v širši javnosti.« Na koncu svojega članka pa pravi omenjeni lis t; »Dr. Maček ne zahteva ničesar, kar bi bilo na škodo srbskega naroda. Na drugi strani pa je prezgodaj dajati kake napovedi, ker predloge šele študirajo. Poleg tega pa še one tri skupine združene opozicije in JNS niso prišle dalje od načelne izjave, sprejete dne 8. oktobra 1937. Torej je tudi tukaj ovira, da bi se pereča politična vprašanja takoj praktično reševala. Splošen politični položaj je torej v znamenju preučevanja predlogov in pa v neodgod-Ijivi potrebi, naj slede dejanja.«
Opozicija se posvetuje
Zagrebški listi poročajo iz Belgrada o posvetih združene opozicije, kateri je v imenu SDS Venčeslav Vilder podal poročilo o zadnjih pogovorih v Zagrebu. Med tem ko se vodstvo SDS posvetuje v Zemunu, so v Belgradu zbrani prvaki združene opozicije, in sicer so se v sredo dopoldne zbrali na stanovanju voditelja zemljoradnikov Jovana Javanoviča, popoldne pa na stanovanju radikalnega prvaka Trifunoviča. Opozicija je sicer pričakovala, da bo v sredo prišel v Belgrad dr, Mačkov odposlanec dr. Šutej, toda tega ni bilo. Ko bo Venčeslav Vilder v Belgradu končal Oosvete, se bo vrnil v Zagreb, kjer bo poročal dr. Mačku. Kakor piše »Hrvatski Dnevnik«, se bosta dr. Maček in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič vnovič sešla najbrž v petek.
Vojvodinski Nemci za več rojstev
Glasilo jugoslovanskih Nemcev »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu prinaša članek, kjer ostro nastopa zopet veliko zlo, ki so mu udani zlasti Nemci v Vojvodini, ki nočejo imeti otrok. Nemško glasilo roti Nemce, naj pomislijo, kaj to pomeni za nemški narod in kakšne bodo posle-(lire List dalie napoveduje, da bo vodstvo jugoslovanskih Nemcev vkljub majhnemu številu nemških otrok započelo akcijo, da bi se odprle v nekaterih krajih nemške paralelke * ljudskih šolah.
Za ogrožene tekstilne delavce
Belgrad, 20. apr. m. Finančni minister Dju-
ričič je danes sprejel v svojem kabinetu bana dravske banovine dr. Natlačena, prvega skupščinskega podpredsednika g. Mihelčiča, senatorja g. dr. Schaubarha in mariborskega župana g. dr. Juvana. ki so pri njem posredovali v zadevi dostave deviz industriji v Sloveniji, zlasti tekstilni industriji. Poudarjali so zlasti dejstvo, da je ve-
čina industrije v Sloveniji zaradi pomanjkanja deviz prisiljena zmanjševati obratovanje ter je zaradi tega v nevarnosti tekstilno delavstvo, da ga odpustijo. Finančni minister je obljubil svojo pomoč, zlasti tudi v tem smislu, da bo stopil v stik 6 predstavniki Narodne banke, da se to vprašanje zadovoljivo reši.
General Lukič se je prisrčno poslovil od Ljubljane
Ljubljana, 20. apr. Nocoj ob 20 je z brzovlakom odpotoval iz Ljubljane v Belgrad novo imenovani pomočnik vojnega ministra,' dosedanji poveljnik dravske divizijske oblasti, general Djura Lukič.
Novo imenovanega pomočnika vojnega ministra, generala Djura Lukiča, je tukajšnji častniški zbor 7. gg. generalom Dodičem in Iglišičem na čelu ter s prijatelji in znanci spremili nn kolodvor, kjer so mu priredili prisrčno odhodnico in mu želeli srečno pot. Med drugimi so bili na postaji pomočnik bana dr. Stanko Majcen z gospo kot zastopnik odsotnega bana dr. Natlačena, predsednik apelacije g. dr. Golia z gospo, ljub-
ljanski župan dr. Adlešič i. gospo, rektor ljubljanske univerz« dr. Rado Kušej s prof. dr. Viktorjem Korošcem za ljubljansko univerzo, francoski konzul Remerand, ljubljanski prota Mar-kooič, direktor Trboveljske premogokopne družbe, ljubljanski železniški ravnatelj inž. Kavčič, predsednik ljubljanske sekcije časnikarskega društva g. Virant, ravnatelj Jadransko-poclunav-ske banke Djinooski, industrijec Knez in mnogo drugih uglednih Ljubljančanov.
Medtem ko se je general Lukič poslavljal od prijateljev, je vojaška godba zaigrala koračnico. Ko je vlak že odhajal, so vsi navzočni vzklikali: »Živel!« in »Srečno pot!«
Predsednik vlade v Nišu
Nit, 20. apr. AA. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je z jutranjim br/ovlakom pripeljal iz Belgrada v Niš. Okoii osmih sc je odpeljal v svojo vilo v Vinogradu, kmalu nato pa si je ogledal velika občinska dela, ki so se pravkar začela. Predsednik vlade je obiskal tudi delavsko kolonijo, nato pa se je odpeljal v Niško Banjo. Tu si je razgledoval dela vse do poldneva, nato pa se je vrnil v Higienski zavod, kjer se je prepričal, kako napredujejo dela pri gradnji novega zavoda. Odtod sc je odpeljal v splošno državno bolnišnico ter si ogledal novi kirurški oddelek. Pred poslopjem splošne državne bolnišnice ga je pričakovala velika množica ljudi in ga toplo pozdravila.
Iz poslanskega kluba JRZ
Belgrad. 20. apr. AA. Predsednik poslanskega kluba JRZ Vojko čvrkič, minister brez listnice, je imel snoči od 18 do 20 konferenco z večjim številom poslancev JRZ. Na tej konferenci so poslanci obvestili predsednika kluba o svojem delu med ljudstvom, kakor tudi o stanju 'JRZ v posameznih krajih. (Iz predsedništva poslanskega kluba JRZ.)
Opozicija se posvetuje
Belgrad, 20. aprila, m. Predstavniki opozicijskih skupin so imeli danes dopoldne in popoldne sestanke, na katerih so razpravljali o pogajanjih, ki jih vodi predsednik vlade Cvetkovič z vodio Hrvatov dr. Mačkom.
Propagandna vožnja za uporabo« domačih pogonskih goriv
Belgrad, 20. aprila. AA. Odbor za propagando domačih pogonskih goriv pri-'gozdnem ministrstvu priredi s sodelovanjem avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije drugo propagandno vožnjo motornih vozil z uporabo domačih goriv v času od 9. do 16. junija t. L Vožnje se lahko udeleže:
1.	tvrdke, ki pridobivajo domača goriva ali se bavijo z njih prodajo, odnosno njihovi zastopniki;
2.	tvrdke, ki izdelujejo naprave za uporabo domačega goriva in njihovi zastopniki; 3. lastniki vozil, avtobusov itd., ki uporabljajo za pogon domača goriva. Vožnja vodi po progi Zagreb, Poasused, Krapinske Toplice, Rogatec, Htuj, Maribor, Slovenska Bistrica, Celje, Ljubljana, Kranj, Naklo, TrtU, Bled, Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Delnice, Sušak, Delnice, Karlovac, Zagreb. 9. junija prijava vozil in prenočevanje v Zagrebu. 10. junija odhod iz Zagreba v Maribor in prenočevanje v Mariboru. 11. junija odhod iz Maribora v Ljubljano, ogled velesejma in prenočevanje, 12. junija odhod iz Ljubljane na Bled in vrnitev v Ljubljano na prenočevanje, 13. junija odhod iz Ljubljane na Susak in prenočevanje, 14. junija dan odpočitka na Su-šaku z morebitnim izletom v Crikvenico. Proga Kočevje—Delnice je zelo težavna, hribovita in polna ovinkov, zato je za tovorne avtomobile precej naporna. Prav zato je določen dan odpočitka na Sušaku, 15. junija odhod s Sušaka v Zagreb in prenočevanje. 16. junija pregled vozil in razhod domov. Vozila, ki uporabljajo lesno oglje, ga dobe zastonj od odbora.
Osebno novice
Belgrad, 20. aprila. AA. S kraljevim ukazom je Radovan Sumenkovič, generalni konzul v 3/1 na generalnem konzulatu v Carigradu, imenovan za svetnika v 3/1 na našem poslaništvu v Bruslju.
Belgrad, 20. aprila. A A. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje Hočevar Kuno, ravnatelj 3. realne gimnazije v Ljubljani.
Belgrad, 20. aprila, m. Z odlokom prosvetnega ministra je prestavljen Maksimir Rožman, nastavnik meščanske šole iz Ljubljane, v oddelek za pokojnine v prosvetnem ministrstvu.
Belgrad, 20. aprila, m. Z odlokom prosvetnega ministra so prestavljeni naslednji učitelji v Sloveniji) Ana Stern iz Tinj v Slovensko Bistrico, Štefanija Ferlež iz Sel v Zelimlje, Dušan Lenščak iz Zavrča v Zdole, Olga Klun iz Belih vod v Št. Janž pri Dravogradu, Ivan Rupnik iz Tuhinja v Stranje, Mirko Lešnik iz Negove v Kamnico, Frančišek Jernej iz Radmirja v Celje, Marija Fabijani iz Turja v Jarenino, . Bogomir Gorišek iz Tura-ljeva (vardarska banovini) v Tišino, Karolina Zupančič iž Sv. Križa na Primskovo. Oresta Kašut-nik iz Št. Janža v Sp. Sv. Kunkoto, Avgusta Lobe iz Lipoglava v Polom, Jakob in Marija Meško iz Št. Ruperta v Črešnjevec, Fanči Zurman i t Pristave v Rogaška Slatino, Janko Žurman iz Sv. Križa v Šmarje, Danijel Perenič iz Sv. Križa v Pristavo, Leopold Faganel iz Studenca v Ljubljano, Josip Tavželj iz Frama v Ljubljano, Justina Pipan iz Senjva v Šmartno, SU iko Svete « Golega v Zalog, Maksimiljan Koman iž Stranj v Domžale, Marija Grašanovič U Trnia v Naklo, Vi<!a Fsjdiga iz Stranj v Kamnik, Ivo Prejec iz Dol v Litijo, Angela Dalcžal iz Polhovega gradca v Ljubljano, Martin Čander iz Hrastnika v Ljubljano, Ludvik Mašat iz Luč v Prajereko, Stanko Ponikvar iz Zagorja v Toplice.
Belgrad, 20. aprila, m. Na poštni urad Ljubljana II je prestavljen Dagomir Pok, kontrelor na pošti 1; na upravo državnega monopol?, v splošnem oddelku je prestavljen Stevan Tilolič, mono-polski kontrolor v tobačni tovarni v Ljubljani; v solarno Pag je postavljen Martin Oblak, mono-poiski kontrolor iz Ljubljane. — Upokojen je Anton Velikanje, višji tehnični manipulant iz državnega urada v Velenju,
»Teden potovanj po Belgiji«
Belgrad, 20. apriia. AA. Belgijsko prosvetno ministrstvo je letos že četrtič prevzelo pokroviteljstvo nad »Tednom potovanj na umetniške razstave v Belgiji«. Ta teden potovanj bo trajal od 29. julija do 6. avgusta. Udeleženci si bodo lahko ogledali vse znamenite muzeje in druge ogleda vredne prosvetne ustanove v Belgiji. Vodili jih bodo diplomirani profesorji zgodovine, umetnosti in arheologije, ki obvladajo vse glavne evropske jezike. Profesorji in študentje iz tujine bodo deležni posebne naklonjenosti in bodo imeli na razpolago vse pripomočke za poglobitev svojega strokovnega znanja. Vršila se bodo tudi posebna predavanja za udeležence, ki bi želeli dobiti diplomo. Zastran informacij se je obrniti na naslov »M. le Directeur de la quatrifeme Semaine d'Art en Bel-gique, 310, Avenue de Targueren a Wolowe. Bru-xelles, Belgique.«
Belgrajske novice
Belgrad, 20. aprila, m. Nj. Vis. kneginja Olga je danes v spremstvu dvorne dame ge. Lozani-čeve obiskala razstavo umetniške družine »Lada« ter si je z zanimanjem ogledala vse razstavljene umetnine. Ob tej priliki so bili kneginji predstavljeni tudi vsi umetniki, ki sodelujejo na tej razstavi.
Belgrad, 20. aprila, m. V gradbenem ministrstvu se je danes nadaljevala in zaključila konferenca,* ki jo je sklical gradbeni minister dr. M. Krek in na kateri so sodelovali vsi bani z načelniki tehničnih oddelkov posameznih banovin. Na konferencah so bili sprejeti potrebni sklepi o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu in ki spadajo v resor gradbenega ministrstva.
Belgrad, 20. aprila, m. Te dni se je mudil v Belgradu dravograjski prošt Matija Munda in dravograjski občinski svetnik Rudolf Koma ver. V spremstvu poslanca Gajška sta bila sprejeta pri obeh slovenskih ministrih, dr. Kreku in Snoju ter pri finančnem ministru Djuričiču in pravosodnem ministru dr. Ružiču. Posredovala sta zaradi tlakovanja dravograjskega trga in zaradi subvencije za okrajno glavarstvo. Povsod sta dobila ugodna zagotovila, da se bodo predložene prošnje upoštevale.
Belgrad, 20. aprila. A A. Rels ul ulema Fehim Spaho je danes dopoldne obiskal pravosodnega ministra dr. Viktorja Ružiča in se dalj časa po-mudil pri njem.
Belgrad, 20. aprila. AA. S kraljevim ukazom je upokojen ban zetske banovine Peter Ivaniševič.
Iz celjske mestne uprave
Celje, dne 20. aprila.
Kakor slišimo, bodo na današnji seji cejskega mestnega sveta predlagani za nove referente: g. Fazarinc Anton, gradbeni referent; Černe Oskar,
finančni referent	Mlinar, pravni referent.
*
Organiiacija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, sporoča svojim članom, da bo potovanje na Oplenac brezplačno. Člani izven Celja, ki želijo potovati rta Oplenac, naj se takoj zglaeijo pri svojih poverjenikih, člani iz Celja in okolice pa pri tajništvu v Celju, Dečkov trg 3.
Novi upravnik Belgrada
Belgrad, 20. aprila, m. Na predlog predsednika vlade, in notranjega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz, s katerim je postavljen za upravnika mesta Belgrada g. Dragoslav Lazili dosedanji načelnik oddelka za državno zaščito vi notranjem ministrstvu.
Novi upravnik mesta Belgrada g. Dragoslav; Lazič se je rodil 15. maja 1893 v Stragari v jase-niškem okraju. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kruševcu, univerzitetne študije. je pa dokončal v Belgradu. V državno službo je vstopil leta 1914 ter je bil postavljen za policijskega uradnika v Velikem Gradištu. Potem je služboval y, upravi mesta Belgrada in v notranjem ministrstvu. Nato je obšel vse oddelke policije in upravne službe. Pred petimi leti in pol je bil postavljeni za načelnika oddelka za javno varnost ter je ta položaj zavzemal poldrugo leto, nakar je bil postavljen za načelnika državne zaščite. Na tem po-ložaju je služboval ves čas ministrovanja gosp. dr. Korošca V notranjem ministrstvu. S tega položaja odhaja zdaj na novo službeno mesto kot upravnik mesta Belgrada. Poleg redne policijska službe je g. Lazič dolgo vrsto let poučeval v centralni policijski šoli v Zemunu ter je bil pozneje tudi upravnik te šole. Leta 1932 je izdal komentar h kazenskemu zakoniku v dveh knjigah. V svojem službovanju je g. Lazič prejel tudi več domačih in inozemskih odlikovanj.
Delilci letakov škodljivi ljudje
Belgrajska »Samouprava« piše v članku »Na razsipajmo sile« med drugim tudi o nekaterih ljudeh, ki hočejo dandanes z raznimi letaki kazati svoj velikanski patriotizem. Takole prave: »Zlasti ee je treba ogibati izdajanja letakov in brošur, v katerih poročila navadno niso niti pravilna in resnična, ki pa vodijo lahko do velikih zlorab. Taki pojavi povzročajo zgolj zmedo in bi mogli celo razdruževati narodne 6ile, katere bi prav dandanes morale biti enotne. Kadar bi bilo treba, bi morali nastopiti vsi ter braniti skupne in« terese naše države. Njene koristi moramo vsi varovati, in sicer jih varujemo z istim ognjem, ki so jih z njim varovali prejšnji rodovi. Nacionalni interesi so svetinja nas vseh in zato ni treba, da bi se za nje brigale nekatere skupine mladine bolj ko tisti, ki so po svoji vzgoji in dolžnosti prvi poklicani jih skrbno varovati... Vsaka lo« čena aktivnost je škodljiva in povzroča nepotreb« no vznemirjenje. Poleg tega taka licitacija patrih otizma niti ni resna in ne simpatična.«
Prijet vlomilec
Celje, dne 20. aprila.
Pred dnevi smo poročali o velikem vlomu v Possingovo trgovino v Gaberjih, kjer je vlomilee odnesel za okrog 18.000 din blaga. Blago si je na« basal v vreče in izginil. Celjski policiji pa se je posrečilo po odtisih in po najdeni gumijasti cevi odkriti vlomilca 26 letnega delavca A. G. iz Št. Vida pri CeLjnj. G. so aretirali in ga danes za« slišali, vendar pa vlom zanika.
Romunski zunanji minister Gafenca
(Glej Članek na 1. strani!).
Upravna razdelitev
bivše Avslrije
Berlin, 20. aprila. AA. DNB: Uradni list ob« javlja zakon o upravni razdelitvi bivše Avstrije. Novi zakon določa razdelitev Vzhodne marke na tele pokrajine: dunajsko, Koroško, Spodnja Donava, Gornja Donava, Salzburg, Štajereko in Ti« rolsko. Vorarlberg bo ostal začasno avtonomni distrikt, ki ga bo upravljal namestnik nemškega rajha v lnnsbrucku. Nova upravna razdelitev .bo uveljavljena s 1. majem.
Po požaru »Pariza«
Pariz, 20. aprila. AA. Havas: Minister za trgovsko mornarico Chapdelaine je prispel včeraj popoldne v Le Havre, da prevzame osebno vodstvo preiskave o priliki požara na prekoocean-skem parniku »Pariš«. Chapdelaine si je ogledal parnik ter nato osebno zaslišal več uslužbencev parnika in uradnikov prekooceanske družbe. Minister je odredil, da se razvijata vzporedno tehnična in upravna preiskava. Chapdelain je na vprašanje novinarjev Izjavil, da je prekooceanska družba dobila pred dnevi grozilno pismo. Ko je to izvedela je podvzela obširne varnostne ukrepe
ter so bili opozorjene na to tudi oblasti. Tako grozilno pismo se je nanašalo tudi na ladjo »Nor-mandie«. Navzlic obširnim varnostnim ukrepom ni bilo ničesar odkrito niti na »Normandiji« niti na »Parizu«. Izgleda, da je bilo središče požara v pekarni ladje, posebno v oddelku, kjer se je nahajala moka. Edino to je mogla dozdaj ugotoviti preiskava.
Le Havre, 20. aprila. A A. Prekoceanski parnik »Pariš« je bil zavarovan za vsoto 96 milijonov frankov. Graditev novega parnika bo veljala okoli 400 milijonov frankov (pol milijarde din).
Hitlerjev 50. rojstni dan
Berlin, 20. apr. AA. DNB. Hitler je ob 9 dopoldne obhodil pred kanclerskim poslopjem častne čete zaščitnih odelkov in bataljon državne policije. Ko se je Hitler pokazal, ga je velika množica pozdravila z navdušenimi manifestacijami. Ljudje so v zboru vpili: Čestitamo! Adolf Hitler se je zahvalil z narodnosocialističnim pozdravom. Po mimohodu se je Hitler vrnil v svojo palačo. Nekaj minut pozneje so se začela čestitanja. Prvi je če-slital Hitlerju starosta diplomatskega Zbora, apostolski nuncij, za njih pa po vrsli protektor za Češko in Moravsko v. Neurath, Hacha, Tiso, člani nemške vlade, zastopniki vojske pod vodstvom maršala Goringa, berlinski ž"pan in drugi. Ves Berlin je v zastavah. Ljudstvo je veselo in slavnostno razpoloženo kakor redkokdaj.
Zadnja seja...
London, 20. apr. c. Danes je bila v Londonu jadnja seja odbora za nevmešavanje, kj je gkoraj
dve leti s težavo in dramatičnostjo urejal zadeve, ki so spremljale vojno v Španiji. Zadnji seji je predsedoval lord Plyinouth, ki je bil predsednik odbora.
Drobne novice
Norfolk (Virginia), 20. aprila. AA. Reutei. Glavne enote ameriškega brodovja so danes od-plule v Tihi ocean po nalogu, ki so ga dobile preteklo soboto.
Bukarešta, 20. aprila. AA. Reuter. V soboto se odpelje v Berlin romunska delegacija, ki bo z zastopniki nemške vlade razpravljala o izvedbi pred kratkim podpisanega nemško - romunskega trgovinskega dogovora.
London, 20. aprila. A A. Štefani. Zaradi pekovske stavke v Londonu je ostalo brez kruha 50.000 ljudi v štirih londonskih predmestjih.
Trst, 20. aprila. AA. Štefani. V ladjedelnic! v Tržiču so danes spustili v morje 18.000 tonsko motorno ladjo — cisterno, zgrajeno za neko tujo petrolejsko družbo. •
Mussolini Rooseveltu
__________ ._________ :_
»Neupravičeno je Nemčijo ln »talijo postavljati na zatožno klop« »čim več ljudi na konferencah, tem manjši je njihov uspeh«
Rim, 20. aprila. A A. Štefani: Na današnjem sestanku na Kvirinalu je po pozdravnem govoru rimskega guvernerja kneza Colone in govor generalnega komisarja za svetovno razstavo 1. 1942 senatorja Cinija povzel besedo Mussolini.
Predvsem je podčrtal, da je ta slavnostna skupščina prvo dejanje velike mobilizacije. Toda nihče naj se ne vznemirja. Gre za miroljubno civilno mobilizacijo brez orožja, edino z orožjem dela. Gre za to, da se zastavijo sile in združijo vse sile naroda, da bo svetovna razstava leta 1942 vredna Rima. Čeprav groze na obzorju oblaki ali nevihte, smo delali, in delamo složno in po načrtu, da bodo vsi narodi, ki so se odzvali vabilu na to razstavo, mogli skupno z nami seznaniti se c razvojem našega dela in naših idej. Naj reče svet kar hoče, mi bomo svoje delo nadaljevali. Mi ne želimo ničesar drugega, kakor da delamo.
Zato je neupravičeno, če skušajo nekateri ljudje postaviti države osi na obtožno klop, Prav tako je neumen načrt kakšnih medsebojnih poroštev za desetine let, če se ne upoštevajo strahovite zemljepisne napake, ki so jih storile osebnosti, niso poznale razmer v Evropi. Kar se tiče predlaganih konferenc, na katerih bi USA kakor doslej igrale samo vloge opazovalcev odgovarjamo Američanom: Čim več ljudi se zbere na konferenco, tem negotovejši je njen uspeh.
Mussolini je nato rekel, da je hotel porabiti to priložnost in ponovno podčrtati, da vodita državi osi Rim-Berlin odločno in čvrsto politiko, ki jo navdihuje načelo najtesnejšega sodelovanja. Obe državi te osi sta že večkrat stvarno dokazali, da letita nadaljevati to politiko. Zato bi bil skrajni čas, da obmolknejo vsi tisti glasovi, ki napovedujejo katastrofo ali pa nesoglasje med obema državama te osi. Ne bomo dovolili, da bi na nas vplivala časopisna borba ali kakšne lažne poslanice, ker se zavedamo svoje naloge in vemo, da razpolagamo z zadostnimi sredstvi za ohranitev miru.
Svetovna razstava v Rimu leta 1942 bo največji izraz napredka civilizacije v Italiji in v vseh državah, ki se bodo udeležile te razstave.
London zadovoljen
London, 20. pr. c. Nocojšnji londonski listi objavljajo ves današnji govor predsednika italijanske vlade Mussolinija. Večina listov se izraža ugodno o tem govoru, ker menijo, da bi bil lahko Mussolini v nekaterih ozirih in zvezah še ostrejši. Prav posebno pa poudarjajo, da je govor tak, da se lahko še razvija položaj tako, kakor je želel Roosevelt s svojimi mirovnimi predlogi.
Edino »Star« je nekoliko črnoglednejši in svari pred preveliko zaupljivostjo.
Mednarodni položaj s francoskega in nemškega vidika V Parizu
Paril, 20. apr. b. Katastrofa francoskega par-nika »Parisc je za nekaj časa odvrnila pozornost javnosti s politične napetosti, ki je po mnenju Francije stopila v nekoliko dramatičnejšo stopnjo. Poročila tiska totalitarnih držav se v glavnem omejujejo na to, da bo Hitler odgovoril Rooseveltu na njegovo spomenico 28. t. m. v nemškem državnem ?boru. V Parizu dobivajo vtis, na se Nemčija trenutno nahaja v mrzličnih diplomatskih pogajanjih.
Z druge strani se tudi zapadne velesile pogajajo in se zlasti živahni razgovori vodijo med Anglijo, Francijo in Rusijo glede določitve sporazuma o pomoči Poljski in Romuniji, ki naj bi bila v glavnem v vojnem materialu in letalskih eskadrah. Pristop Turčije k obrambni zvezi je po mnenju francoskih političnih krogov že končana stvar. Rusija in Turčija sta se že spo razumeli, Poljska in Romunija pa vodita še pogajanja in pričakujeta na razbistritev svojih
odnosov z Berlinom. Glede Madžarske si nihče ne dela nobenih iluzij glede njene pojx>lne neodvisnosti in kot kaže, je končno pokopano upanje v uspešno posredovanje Poljske.
000
tutcU, V* pfl&UMtoilv'
HMMI, MtittJkJfo
Prero

Znano je, kako je veliki ruski pisatelj Fjo-dor Mihajlovič Dostojevskij v svojih »Besih«, ki so bili napisani ▼ sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko se je bil zajedel v staro Rusijo z zapada brezbožni marksizem, kakor V videnju orisal sodobni boljševizem. To mesto se večkrat omenja kakor neka izredno zanimiva prerokba, skoro neopaženo pa je ostalo, da Dostojevskij ▼ tem svojem delu slika tudi ideologijo skrajnega nacionalizma, ki je utelešena v slavjanoiilu Šatovu. Tako pravi Satov t nekem svojem razgovoru s Stavroginom;
»Cilj vsega narodnega gibanja je pri vsakem narodu in v sleherni dobi edinole iskanje Boga, svojega, brezpogojno svojega, in vera vanj kot edino pravega. Bog je poosebljenje vsega naroda, vzetega od njegovega začetka dp konca. Kadar se bogovi mešajo in postajajo skupni, se mešajo tudi narodi in izumirajo. Čim silnejši je narod, tembolj svojski je njegov bog. Vsak narod Ima tudi svoj posebni pojem o dobrem in zlem, kadar pa dobivajo narodi skupne pojme o dobrem in zlem, začenjajo izumirati.«
»Vi ponižujete Boga ▼ gol prilastek narodnosti,« je pripomnil Stavrogin.
»Nel« — je kriknil Satov — »narobe, narod povišujem k Bogu. Narod je telo božje. Vsak narod je narod le dotlej, dokler ima svojega lastnega boga, vse druge bogove na svetu pa izključuje brez prizanašanja, in dokler veruje v to, da zmaga s svojim bogom ter prežene vse druge bogove s tega sveta. Tako so verovali vsi veliki narodi, kar jih je količkaj odlikovanih, vsi, ki so kdaj stali na čelu človeštva. Ako velik narod ne veruje, da je v njem edinem in izključno y njem resnica, ako ne veruje, da je on edini zmožen in poklican dvigniti in odrešiti vse druge, potem se spremeni v navadno gmoto. Resnično velik narod se nikoli ne more zadovoljiti z drugovrstno vlogo v zboru človeštva, še s prvovrstno ne, temveč brezpogojno in izključno le s prvo. Ker pa je resnica le ena, potemtakem more le eden narod imeti resničnega Boga, čeprav imajo tudi drugi narodi svoje lastne in velike bogove. Edini narod bogo-nosec je ruski narod...«
Čuditi se moramo, kako je ruski pesnik-vldec orisal to, kar danes imenujemo poganski nacionalizem, tako točno, kakor ga ni noben sodobni ideolog tega nazora ln politike. Dostojevskij je seveda mislil na panslavizem stare Rusije, ki ima, izvzemši pravoslavni predznak, veliko podobnosti z modernim plemenskim nacionalizmom. Pa tudi to je zanimivo, da imajo vsi ti ekstremno nacionalistični nazori veliko notranjo podobnost tudi z boljševizmom, ki mu je tudi ruski narod nekak Mesij« človeštva — seveda lažimesija.,
V Berlinu
Berlin, 20. aprila, b. Zadnje dni je Berlin središče važnih političnih razgovorov. — Maršal Goring je Hitlerju podal obširno poročilo o svojem rimskem obisku in o obisku v ostalih italijanskih pokrajinah. Prihod šefa italijanskega generalnega štaba generala Parianija na čelu italijanske delegacije, ki je prispela na proslavo Hitlerjevega rojstnega dne, bo dal zopet nove možnosti za nadaljevanje vojaških razgovorov z nemškim generalnim štabom. Tudi Španija je te dni poslala v Berlin svojega vojnega strokovnjaka generala Moscarda, ki se bo bržkone udeležil vojaških razgovorov. Delovanje nemške diplomacije pa še ni popolnoma izčrpano, ker bo Hitlerjeva proslava, katere se bodo udeležili tudi številni državniki, dala zopet povod za nove razgovore. V tem oziru zlasti madžarski delegaciji
risvečajo veliko pozornost, prav' tako pa tudi o 1 g a r s k i. Odkar je Ankara stopiia z Veliko Britanijo v 6kupno obrambno fronto, je pričela Nemčija posvečati večjo pozornost Bolgariji, kar je prišlo do izraza z imenovanjem von P a p e n a za veleposlanika. Njegova naloga v Turčiji bo predvsem ta, da prepriča Turčijo, da od angleškega obkoljevanja nima nobenih koristi in prednosti. Mnogo se govori o tem, da bo von Papen prispel v Ankaro, ko bo Turčija že pristopila k angleški obrambni zvezi.
Anglija dobi ministrstvo za oskrbo vojske
London, 20. apr. c. Na popoldanski seji spodnje zbornice je Chamberlain odgovoril na vprašanje nekega liberalnega poslanca, da je vlada res sklenila takoj ustanoviti ministrstvo za vojne potrebščine in municijo in da bo vodstvo tega ministrstva prevzel sedanji prometni minister Burgins.
Istočasno pa se bo ustanovil poseben odbor ministrov, ki bo urejal vsa naročila raznim tovarnam orožja in tudi v vseh primerih odločal, da

imajo prednost vsa naročila za državno obrambo ali pa ki so s tem v zvezi.
»Osservatore Romano« poziva k vedremu gledanju v bodočnost
Vatikan, 20. apr. c. Nocojšnji »Osservatore Romano« objavlja uvodnik, ki je vzbudil izredno zanimanje v vseh rimskih političnih in mednarodnih krogih.
Vatikansko glasilo ugotavlja najprej, da je bil v zadnjem času najvažnejši dogodek v tem, da sta Anglija in Italija sklenili, da se ohrani pogodba, ki je hila lani podpisana med obema državama in ki ureja razmere na Sredozemskem morju. Član-kar poudarja, da je to tako važno, da moramo
izriniti z obzorja vse razloge, ki bi govorili o pesimizmu. Ker se bodo italijanske čete kmalu umaknile iz Španije, smo popolnoma upravičeni z veliko jasnostjo gledati v bodočnost.
Sv. oče predpisuje molitve za mir
Rim, 20. aprila. AA. NDB. Sv. oče Pij XII. je izdal poseben odlok državnemu tajniku v Vatikanu, msgr. Maglioniu, naj poskrbi za (o. da bodo meseca maja po vseh katoliških cerkvah molitve za mir.
»Španija v taboru Italije in Nemčije«
Tako pišejo italijanski listi
Rim, 20. aprila, t. Vse italijansko časopisje se obširno bavi z odnošaji, ki da so nastali med Francijo in nacionalno Španijo. Kakor znano, sta se bila general Franco in senator Berard dogovorila, da bo Francija vrnila Španija zlato, ki so ga bili deponirali rdeči v francosko Narodno banko, da bo Francija vrnila tudi ves vojni material rdečih ter vse trgovske ladje, ki so v francoskih pristaniščih, kakor tudi vse odnesene umetnine.
Špansko časopisje dolži sedaj Francijo, da teh točk dogovora še ni izpolnila, medtem ko pariško levjčarsko časopisje odkrito izjavlja, da Francija teh pogojev noče izpolniti zaradi tega, ker se je nacionalna Španija priključila osi Rim-Berlin. — Francija, tako pravijo ti listi, bi pogodbo izpolnila šele, če 6e bo Španija od te osi ločila.
Slovaški zakon proti Judom
Bratislava, 20. apr. (dl.) Slovaška vlada je izdala poseben zakon proti Judom, v katerem najprej določa, koga je treba prištevati k židostvu: 1. Kdor je izraelske vere sedaj, ali pa je bil, če tudi je po 30. oktobru 1918 prestopil v kako krščansko veroizpoved. 2. Kdor je brez veroizpovedi, ali je bil in je vsaj eden njegovih roditeljev bil judovske vere. 3. Kdor je potomec kake osebe, ki je navedena pod 1. in 2. točko. Izvzete so le osebe, ki so prostovoljno pred 30. okt. 1918 prestopile v kako krščansko veroizpoved. 4. Kdor po razglasitvi tega zakona sklene zakon s kako osebo, ki je omenjena v točkah 1. do 3. in to za vso dobo, dokler zakon traja. 5. Isto velja tudi za
one, ki bi živeli v inzvenzakonskem razmerju s kako osebo, ki je navedena v točkah 1. do 3., kakor tudi za morebitne potomce.
Ista odredba določa tudi močne omejitve za judovske poklice v raznih stanovih. Tako sme biti 6amo 4% advokatov judovskega pokolenja. Toda judovski advokati smejo zastopati izključno le judovske stranke. Izjema je dovoljena le tam, kjer ne bi bilo nobenega drugega nejudovskega advokata. Dalje ne sme Jud postati javni notar. Jud tudi ne more postati časnikar in urednik, razen izključno judovskpga časopisa, ki 6luži le jbdovski veroizpovedi in judovski kulturi.
Haršal Goring govori laŠističninj odličuikom i Rimo
Zdi se. tako pišejo rimski listi, da general Franco nima takega namena, kar se more posneti tudi iz pisanja španskih listov, ki zavzemajo bolj in bolj odkrito nasprotno stališče proti Franciji. V tem oziru je tudi značilen članek »Correo Espa-nolc, ki ga navajajo italijanski listi in ki napada Roosevelta zaradi njegove spomenice, češ, da hoče sedaj napraviti razdor med Španijo in tistima dvema državama, ki sta ji pomagali, da se je rešila boljševizma, medtem ko je Amerika španske boljševike tri leta z vsemi silami podpirala. List pravi, da hoče Roosevelt ustrašiti nacionalno Španijo ter jo tako prisiliti, da bi 6e ločila od osi Rim-Berlin. Tega pa Španija seveda ne bo storila in hoče Roosevelta samo spomniti na to, kakor je Amerika leta 1898 ugrabila Španiji Kubo, Porto-in hoče Roosevelta samo spomniti na to, kako je v petdesetih letih preteklega stoletja odlrgala od Mehike polovico dežele in spravila podse Nika-raguo.
msmsmsmsmsm
Beneš o položaju
»Zmaga demokracije na vidiku«
Boston, 20 aprila, b. Bivši predsednik češkoslovaške republike g. dr. Beneš je izjavil v svojem govoru v Bostonu, da 60 avtoritarni režimi prekoračili svoj višek in s svojim delovanjem že zagotovili zmago demokratskih načel. Dr. Beneš je dejal, da Evropa ne bo izginila. Evropa vodi trenutno borbo za demokracijo in svobodo in ta borba bo prej ali slej prinesla odločilno zmago one velike plemenite in demokratske omike, ki so jo ustvarile Zedinjene države.
Iz češko - Moravske
Praga, 20. aprila. A A. Na Češkem in Mo-ravskem bo 1. maja osnovana stranka narodne solidarnosti, ki bo edina češka stranka.
Praga, 20. aprila. AA. Havas: V čeških krogih smatrajo, da bo llacha izkoristil svoje bivanje, v Rerlinu za nadaljevanje pogajanja o pravnem položaju Češke in Moravske. Hacha je odpotoval v Berlin včeraj popoldne. Hitler ga je sprejel danes ob 9.30.
Praga. 20. aprila. AA. DNB: Snoči je bila v proslavo Hitlerjeve 50 letnice vršila v češkem narodnem gledališču slavnostna predstava opere »Lohengriin«. Poslopje gledališča je bilo okrašeno z nemškimi in češkimi zastavami. Predstavi so prisostvovali člani češke vlade, župan mesta Prage ter številne ugledne osebnosti. Gledališče Jc bilo napolnjeno do zadnjega mesta.
Nova belgijska vlada
Bruselj, 20. aprila. AA. Havas. Predsednik vlade Pierlot je danes dopoldne sestavljal vladno izjavo, ki jo bo prebral v parlamentu v začetku prihodnjega tedna Popoldne se bo Pierlot razgovarjal z več ministri, da sporazumno z njimi sestavi končno obliko te izjave. Vladna izjava bo precej kratka. Ministrski svet bo pojutrišnjem na seji sklepal o tem, kako dolgo naj veljajo izredna pooblastila, ki jih bo vlada dobila.
Zadružna zveza v Ljubljani
Redna glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani r. z. z o. z. bo v |>onedeljek, dne 8. maja 1939, ob 10 dopoldne v Frančiškanski dvorani v Ljubljani. Na dnevnem redu je odobritev zapisnika o zadnji glavni skupščini, poročila načelstva in nadzorstva, odobritev računskega zaključka za 1938 ter izprememba pravil po določbah novega zadružnega zakona.
Uvoz dinarskih bankovcev
Ponovno opozarjamo na objavo Narodne banke o vprašanju vnosa dinarskih bankovcev: Z odlokom ministrstva financ, v svrho preprečitve izvoza kapitala na nedovoljen način, je prepovedan uvoz bankovcev po 1000 in 000 din kakor tudi stotakov v vsoti nad 500 din. Toda dogaja se, da se posamezniki ob vstopu v našo državo tudi nadalje vnašajo efektivne dinarske bankovce, dočim se poskuša posameznikom pošiljati iz inozemstva po sorodnikih itd. v pismih dinarske bankovce, kt se redno odvzemajo in stavljajo na blokirane
račune.	.	.
Ker ee strogo kontrolira in onomogočuije uvoz dinarskih bankovcev iz inozemstva, opozarjamo vse interesente, da obvestijo svoje zveze v inozemstvu, da jim pošiljajo denar v zdravih tujih valutah (dolarjih, francoskih frankih, svie. frankih angleških funtih, holandakih goldinarjih, bel-gah itd.), nikakor pa ne v efektivnih dinarskih bankovrih, ki se bodo redno odvzemali in dajali na blokirane računo brez možnosti porabe.
Preskrba Madžarske z lesom
Madžarski listi objavljajo zanimive statistične podatke o produkciji ter uvozu lesa na Madžarsko. Iz teh statistik je razvidno, da se je domača preskrba Madžarske z lesom znatno izboljšala s priključitvijo dela Slovaške in cele Karpatske Ukrajine.
Za drva cenijo, da je znašala produkcija male Madžarske zadnjih 10 let 15.15 milij. mit. stotov, uvoz 6.44, tako da je znašala skupna domača potreba 21.6 milij. stotov. Produkcija Karpatske Ukrajine znaša 8.7, priključenega dela Slovaške pa 17.0 milij., tako da znaša vsa domača produkcija 25.7. milij. met. stotov, in ostane presežek 4.1 milij. stotov. Pri tem ni računana potreba priključenih ozemelj. Vendar se lahko reče, da je preskrba Madžarske z domačimi drvmi zasigu-rana.
Za stavbni les po zauimivi naslednji podatki:
produkcija je znašala v desetletju 1928-37 5.3 milij. stotov listnatega in 0.57 milij. stotov igli-častega stavbnega leza, uvoz je znašal 1.1 in 6.06 milij. stolov, tako da je znašala skupna potreba 6.44 milij. stotov listnatega stavbnega lesa in 6.6 milij. stotov igličastega stavbnega lr>sa. Karpatska Ukrajina daje letno 2.2 in 2.9 milij. stotov, priključeni del Slovaške pa 6.3 in 1.3 milij. stotov, tako da znaša vsa produkcija 8.5 in 4.2 milij. stotov, dočim primanjkuje letno 2.4 milij. stotov stavbnega lesa igličastega drevja.
Iz teh podatkov, v katerih zopet ni upoštevan konzum priključenih področij, je razvidno, da bo imela Madžarska potrebo uvažati le stavbni les igličastega drevja.	i . , i
""Kino Kode I jev o tel. 4i-64,*m
Danes ter v soboto ob 20. uri dva velefilma
Orkan Lamour)
Doživljaj ene noči ffKT
Bilance
Jadranske ladjedelnice, Split. Do Sonca lanskega leta je bilo v Jadranske ladjedelnice v Splitu investiranih 56.4 (do konca 1937 51.6) milijonov dinarjev. Povprečno število zaposlenega delavstva je lani naraslo od 785 na 1047, povprečna zavarovana mezda pa od 51.14 na 54.40 din. Iz poročila posnemamo nadalje, da so se poizkusi z rušilcem »Zagreb« že začeli, z »Ljubljano« pa se bodo začeli še te spomladi. — Za predsednika družbe je hil izvoljen bivši minister financ g. dr. Milorad Djordjevič, za podpredsednika pa Francoz P. Petitjean.
Srbsko-švicarska banka, Belgrad. Glavnica 5.0, bilančna vsota 24.8 milij. din, bruttodonos 1.5, čisti dobiček 0.2 milij. din. Dividenda 3%. _
Mex, jngosl. d. d. za proizvodnjo šivalne svil© In vezenje, Zagreb. Crlavnica 7.0, bilančna vsota
12.34 (12.03), čisti dobiček 1,0 (0.25) milij. din. *
Opravljanjon kompenzacijskih poslov. Pri kom-
zacijskih poslih se ima postopali na naslednji način: 1. Ob zahtevanju dovoljenja po pooblaščenem zavodu za kompenzacijski posel se mora v prošnji navesti samo ena neklirinška država, kamor naj bi šel izvoz n. pr. Anglija. 2. Pri kompenzacijskih poslih s Švico se upošteva samo 80% vrednosti izvoza za kompenzacijo, ker se mora po plačilnem sporazumu s Švico vplačati 20% v kli-ringu na račun starega klirinškega dolga (odplačilo). — Da bi se čim bolj pospešil naš izvoz v neklirinške države, raziskujejo pristojna mesta vprašanja, na kateri način bi se mogli povečati kompenzacijski posli. Proučujejo možnost izvoza presežkov nad normalnim izvozom v dotične neklirinške države naših industrijskih proizvodov (les, cement) za kompenzacijo za primerne surovine potrebne naši industriji kot so n. pr. bombaž, loj, kopra, volna, laneno seme itd. (superkontin-gent).
Zadružna tiskarna v Ljubljani, r. z. t o. z. se
bo izprpmenila v družbo z omej. zavezo. O tem bodo razpravljali na izrednem občnem zboru dne 10. maja 1939.
Selitev industrije s severa na jng. Zephir, d. d. s sedežem v Belgradu, tvornica železnega in kovinskega blaga bo presolila svoio tovarno v Belgrad, doslej jo je imela v Subotici.
Stari kliring t Italijo. V starem kliringu z Italijo je ostalo neizkoriščenih nalogov za 3.023.255 ital. lir. Za izvršitev teh izplačil je zagotovljeno pokritje.
Izprememba tvrdke. Znana družba Palma-kavčuk d. d. v Zagrebu jc izpremenila svoj naslov v Semperit-kavčuk d. d. v Zagrebu.
Izprememba imena. Ranska uprava savske banovine je dovolila Alfredu Merksamu iz Nove Gra-diške izpremembo družinskega imena v GjačiS.
Kino Sloga, tel. 27-30
ob 16. in 19. url
Ob 21. ari s ve čani
predstava znamenitega kulturnega in športnega velefilma
I del rCSIlVAL NARODOV
Conrad Veidt in Annabella
XI. OLMPIJADA
pod visokim pokroviteljstvom g. ministra za telesno vzgojo.
CiJOAp&daM&O
Posojilo države za bolnišnice
Osrednji urad za zavarovanje delavcev da državi 218 milij. din posojila
V	torek je bila II. redna seja ravnateljstva Oarednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu pod predsedništvom g. Marka Bauerja in v prisotnosti zastopnika ministra za socialno politiko g, Dragoljuba Jankoviča, šefa odseka za 60cialno zavarovanje.
V	prvi vrsti je ravnateljstvo odobrilo mini-•tr.tvu za socialno politiko posojilo. To posojila naj bi šlo na breme dohodkov Narodnega sanitet-skcga sklada, ki je osnovan z uredbo ministrskega sveta z dne 11. marca pri Drž. hipotekami banki kot samostojna ustanova s sedežem v Belgradu. Za obveznosti tega sklada jamči država. Namen sklada je zgradba, ureditev in preskrba bolnišnic, zdravilišč, kopališč in ostalih zdravstvenih ustanov kakor tudi izpopolnjevanje zdravstvene službe in sanacija vasi.
Iz tega posojila naj bi se odplačal državni dolg Zakladni bolnišnici v Zagrebu v znesku 7.5 milij. din, za ostanek pa naj bi se zgradile oziroma uredile in dovršile državne bolnišnice v Ljub-ljani, Sarajevu, Splitu, Belgradu in Nišu kakor tudi otroško zdravilišče na Tarl. Nadalje naj bi se odkupilo zemljišče za razširjenje državnih bolnišnic v Novem Celju, Splitu in Sarajevu. Zgradil naj bi se nov paviljon v drž. zdravilišču v Novem Marofu in dana naj bi bila podpora za zgradbo in ureditev banovinskih bolnišnic.
Osrednji urad je sedaj dovolil ministrstvu za socialno politikq in narodno zdravje posojilo v znesku 25,767.700 din po 6% obresti čistih in na 15 let pod pogojem, da bo ministrstvo pri odrejanju krajev za zgradbe teh bolnišnic imelo v vidu^ interese članov Osred. urada in njih zdravljenje, da se bodo bolniške ustanove, ki bodo imele korist od tega posojila obvezale, da bodo v svojih
zavodih zagotovile število poslelj za zdravljenje članov Osr. urada po potrebi in da bo upoštevalo normiranje povoljnejših tarif za zdravljenje članov Osr. urada, v javnih bolnišnicah sploh.
MinUter za socialno politiko je naprošen, da pri finančnem ministru izposluje, da se bo obligacija države za to posojilo smatrala za vrednostni papir, v Katerega je mogoče po uredbi o plasiranju rezerv nalagati sredstva soc. zavarovanja. Nadalje je ravnateljstvo zaprosilo kr. vlado, naj zniža kvoto 60% razpoložljive imovine kapitalnega kritja iz premijskih rezery, kater« mora Osrednji urad nalagati v državne papirje, da bi lahko socialno zavarovanje izvrševalo svoje, na-loge.
Sklepanje o hipatekarnih posojilih _banskl upravi v Zagrebu, mestni občini zagrebški in še nekaterim občinam je odloženo do prihodnje seje,
Ravnateljstvo je napravilo tudi potrebne sklepe glede pobijanja tuberkuloze otrok v delavskem zavarovanju.
Ravnateljstvo je nadalje odobrilo sklep bolniške blagajne Merkurja v Zagrebu, da zgradi, z 1.5 milij. din poseben paviljon v sklopu državnega zdravilišča za zdravljenje otrok v Strmeu-Šumetlici, Pri sklepanju o investicijah je bilo sklenjeno, da se pristopi k dograditvi uradne zgradb« ekspoziture ljubljanska OUZD r Celju ter da s« začne gradiU nova uradna hiša za ekspoziture zagrebškega OUZD r . Varaždinu itd.
Sklenjeno je bilo, da se uredi zdravilišče Radio-Therma v Laškem kot postaja za zdravljenje revmatizma in bo Laiko lahko obratovalo tudi pozimi, ker bo uvedena centralna kurjava.
Odlok o razpustitvi urada v Karloveu je preklican za poizkusno dobo leta dni,
Borze
Dne 20. aprila 1939
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški teki 18.80
V zasebnem kliringu je ostal angleikl funt ne-izpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni n« 13.70-13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 80.815— 31.515, v Belgradu 31.15—31.85.
Devizni promet jo znašal v Zagrebu 5.050.450 din, v Zagrebu 3.026.000 din. V efektih je bilo V Belgradu prometa 1.166.000 din.
LJubljana — TeCaji ■ prlmomt Amsterdam 100 b. gold. , . , 2348.50-2386.50 Berlin 100 mark ...... 1176.12-1793.88
Bruselj 100 belg , , , . , , 743.50— 755.50 Curih 100 frankov , , , . . 995.00—1005.00 London 1 funt ....... 207.10- 210.80
Newyorjc 100 dolarjev .... 4408.00—4468.00
Pariz 100 frankov . ..... 116.92-119.22
Trst 100 lir....... . 232.95- 236.05
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.8075, London 20.87, Newyork 446, Bruselj 7495, Milan 23.45, Amsterdam 236.75, Berlin 178 50, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Kopenhagen 93.20, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 325, Helsingsfors 9.205, Buenos-Aires 103.625.
Vrednostni papirji Vojna Škoda:
Cene prašičev pri izvozu v Nemčijo. 2a april je ponovno odobren izvoz svinj v Nemčijo na račun takozvanega nemškega kontingenta. Na podlagi tega je trgovinski minister odredil za ta kontingent ceno 10.50 din franko Dunaj.
Izvoz goveje živine v Italijo. Pred nedavnim je Italija zahtevala, da bi morala tudi naša živina pri uvozu v Italijo biti cepljena s nekim posebnim nemškim cepilom. Na osnovi pogajanj med našo državo in Italijo je bilo potem sporazumno dogovorjeno, da se uvede takozvana 40 dnevna klavzula. To pomeni, transporti živine, ki gredo v Italijo, morajo imeti potrdilo, da v krajih rijlh izvora ni bilo v zadnjih 40 dneh nobenega primera slinavke in parkljevke. Ta potrdila izdaja naše kmetijsko ministrstvo po, posebnem formu-larju v srbohrvaščini in v italijanščini.
DeleJ domačega in tujega kapitala v jugoslovanski industriji in možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Dr. Cvetko Gregorič, glavni tajnik Centrale industrijskih korporacij v Belgradu^ je objavil posebno študijo; pod tem naslovom v številki revije Metalurgija za april—maj in je ta študija sedaj izšla v posebnem odtisu.
Depoji zlata v inozemstvu. Dosedanja gospodarska politika vseh držav in še posebej emisijskih bank je šla za tem, da je osredotočila zaklade zlata v posebnih varnih prostorih večinoma v sre-dini države. Sedaj pa prehaja vedno več držav na to, da pošilja svoje zlato v depo v Severnoameriške Zedinjene države. Tako znašajo depoii inozemskih emisijskih bank v Ameriki še 850 milij. dolarjev. Belgijska narodna banka ije 6pravlla več kot polo-
vico Svojega zlata v 'Ameriko, Holan"dsk'a Eanka sicer ne objavla tozadevnih številk, vendar je ce-. niti, da ima tretjino vsega svojega zlata v USA. Švedska banka ima 20% svojega zlata v Ameriki. Tudi Francija ima deponirane znatne zneske zlata v Newyorku. Anglija Ima svoje zlato spravljeno v Južni Afriki in v Kanadi.
Vloge nemških hranilnic so v marcu narasle za 137 na 18.570 milijonov mark.
Relchsbanka izkazuje od 8. do 15. apr. zmanjšanje obtoka bankovcev za 379 na 7.786 milijonov mark.
Živinski sejem v Ptuju dne 18. aprila 1939.
Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih, glav): 69 (18) volov, 180 (06), krav, 18 (6).bikovt 20 . juncev, 63 (19) telic, 5 telet, 77 (7) koAj' In 3 (i) žrebeta, skupno 435 (117) komadov. Cene so bile naslednje: voli 3—4.50, krave 2—4, biki 3.25—4, telice 3.50—4.50 din za kg žive teže, konji 750—6.500 din za kos. — Prihodnji živinski sejem bo 24. aprila 1939.
^mm^mm^mmmmmmmm^m^mmmmmm^m^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnm
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre« viti, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« voda izborno urejuje funkcije črev.
Reg, po min. soc. pol. In n. zdr. S-br, 15-485. 25. V. 35,
Bolj pogoste in bolj temeljite »čistke« v Sov. Rusiji
Kakor znano, je bil od 10. 'do 24. marca v Moskvi 18. kongres ruske komunistične stranke. Kongres je sklenil resolucijo, ki so jo objavila >Izvestja< in o kateri »e sedaj veliko govori.
Resolucija trdi, da ee je prav tako, kakor se je korenito spremenilo rusko gospodarstvo, spremenila tudi miselnost ruskega ljudstva. Po tej ugotovitvi, o kateri dobro vemo, koliko odgovarja ali, bolje rečeno, ne odgovarja dejanskemu stanju, dokazuje resolucija, kako da je bila potrebna i i-6ki komunistični stranki nova ustava. Iz vseh izvajanj razvidimo namen, da bi 6e svetu dokazalo, kako je ruska boljševiška stranka in njen režim »prešinjen demokratičnega duha«, česar seveda evet ne bo verjel, ko pa vemo, da stranki neomejeno vlada Stalin z veliko, bolj diktatorsko oblastjo, nego so 6voj čas vladali ruskemu narodu carji.
Najprej določa novi statut v tem oziru, da ima vsak član stranke » v duhu prave demokracije« neodjemljivo pravico svobodnega razgovora v vseh vprašanjih strankine politike v vseh njenih organizacijah in sekcijah. Vrh tega ima vsak član pravico:
1.	da kritikuje na strankinih sestankih kogar koli hoče (izvzet je najbrže eamo Stalin);
2.	pravico voliti in biti Izvoljen na katero koli mesto v stranki;
3.	pravico, da se osebno zagovarja, kadar koli gre za katero koli njegovo zadevo ali politično in moralno zadržanje ln
4.	pravico, da napravi prizlv do osrednjega odbora stranke.
Novi pravilnik stranke določa nadalje, da se morajo tako imenovane »čistke« stranke irvajati redno od časa do časa po sklepu osrednjega odbora. ker je iikušnja pokazala, da tiste splošne »čistke«, ki so se doslej dogodile kar čez noč, niso Imeli pravega uspeha ln da je odslej boljše postopati »po načrtu«. Dosedanja splošna iičisče-
▼anja stranke so namreč pokazala, da se znajo lokavi ljudje rešiti, medtem ko trpijo oni, ki se ne snajo braniti in eo večkrat samo žrtve lažnji-vih prijav.
Pravilnik določa tudi, da more biti sprejet v stranko eamo tak, ki'dobro pozna njen program in ga tudi izrecno sprejme. Veak član stranke mora biti »resničen marksist«, ki je tako teoretično pripravljen, kakor tudi dejansko dobro preizkušen. Sam Stalin je dejal, da dvomi, če je veliko članov komunistične stranke, ki bi dobro poznali njen program in bi bili o resnici marksizma dejansko in zadostno prepričani. Zanimivo je, da »Izvestja« pri lem ugotavljajo, da je zlasti kmetski sloj, čeprav stranki pripada, n njenem programu prav malo poučen in se obnaša v njej ▼cž ali manj nedejavno, tako da stranka alej ko prej predstavlja prav za prav le plast tako Imenovanih razumnikov. To pa gotovo ne moro biti namen stranke, da bi se v njej udejetvovali samo razumniki. Član stranke pa mora seveda tudi redno in točno plačevati članarino in 6e v njenih organizacijah udejstvovati.
Sploh se poudarja v novem pravilniku potreba čiin. večje discipline in »Čistosti« v političnem pogledu. Medtem ko poudarja, novi pravilnik demokratičnega duha. pa obeta še hujšo omejitev osebne evobode, ko poudarja »potrebo načrtnih ln pogostejših čistke v stranki, namesto tako Imenovanih aplošnlh, ki so bile preveč redke jn površne. Tako bo član komunistične stranke neprestano moral skozi sito, čeprav bo imel »neomejeno« pravico kritike. To jasno kaže, kakšne so dejanske razmere v ruski boljševiškl stranki.
Skrajno značilno je tudi, da je število Članov ruske komunistične stranke v primeri « številom prebivalstva s k r a j n o m a J h h o. naravnost minimalno. Leta 1034 je znašalo 1,187.000, leta 1938 pa 1,600.000, kakor ugotavljajo »Izveetja«. Tudi narastek je majhen.
Oanes premiera I
Nonumentalnl film molne impresionistične In dovrlene igra najveljega francoskega umetnika sedanjosti
PATRIOT
^■■■■i Po romanu A. Neumsnna. ■■■^B
Pierre Renolr — Susy Prim — Gersrd Landry
V razkošni Inscenaciji doživljamo dramat. dogodek na carskem dvoru, ko je za časa carjevanja Pavla I. žrtvoval svoje lastno Življenje največji ruski domoljub Pavel Psbten, da i« reši! bodočnost velika Rusije,
Harry Baura
Predstave ob 16.. 19. In 21. uri
KINO UNION
T«i«r.
M.9I
v Ljubljani 443—446 v Zagrebu 437—440 v Belgradu 450.50 blago
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98.50, agrarji 58—59, vojna škoda promptna 443—446, begluške obveznice 87—88, dalm. agrarji 85—86, 8% Blerovo posojilo 97—99, 7% Blerovo poso|ilo 87—89, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 98 blago. — Delnice: Narodna banka 7.500 blago, Trboveljska 170 do 190.
Zagreb. Državni papirji: 7% Invest. posojilo
99	blago, vojna škoda promptna 437—440 (437.50, 445), za konec aprila 435—442, dalm. agrarji 86 blago, 8% Blerovo posojilo 96 blago, 7% Blerovo posojilo 87 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 216 blago. Trboveljska 175—180, Gutmann 32.50— 35 (35), Sladk. tov. Oeljek 90 blago, Jadr. plovba 350 blago.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.25-97.75 (98), agrarji 58-58.50 (58.50), vojna škoda promptna 450.50 blago, begluške obveznice 8&25 iblago, dalm. agrarji 87.25 blago, 4% severhi agrarji 58"-58.50 (58), 6% šumske obv. ;i (86) /8 %<JJlefovo <poeoji-lo 96—97, 7% Blerovo posojilo 88-88.50 (89.50, 88 50). — Delnice: Priv. agrarna banka 211 blago (210, 213).
Žitni trg
Novi Sad. V6e nelzpremenjeno. Tendenca ne« izpremenjena. Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ptuju, dne
14, aprila t 1. Voli 1. vrst« 5.50 din, voli II. vrat« 5 din, voli III. vr.t« 4.50 din, telice I. vrst« 5.25 din, telic« II, vrst« 450 din, telic« III, vrste 3.50 din, krav« I.'vrst« 4 din, krave II. vrste 3 din, krave III, vrste 2.50 din, teleta I. vrste 5,50 din, prašiči Jpe« harfi 7.2S—7.50 din, prašiči prlutarfi 6,75—7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrst« pr«dnji d«l
9	din, zadnji d«l 11 din, goveje meso II. vrste prednji del 7 din, zadnji del 9 din, svinjina 13—16 din, slanina 16 svinjska mast 18 din, govej« surov« kožo
10	din, telečje surove kož« 11,50 do 14 din, svinj.ke •urove kož« 10 din za lkg. — Pšenica 175 din, ječ-> men 200 din, rž 165 din, oves 200 din, koruza 130 din, fižol 250—275 dir, krompir 90—100 din, seno 50—75 din, slama 25—30 din, jabolka 1. vrst« 800 din, pšenična moka 300—325 din, koruzni zdrob 225 din za
100	kg. — Navadno mešano novo vino pri vinogradnikih 4.25 din za l finejše sortirano novo vino pri vinogradnikih 8 din za 1, navadno staro vino 5 din za l, fino kvalitetno 6taro vino 10 din za 1, mleko
I.50	din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju, dno 17. aprila t. 1. Dogon: 37 volov, 23 krav, 8 telet, 1 junlca, 134 svinj in 99 prašičev. Prodanih: 24 volov, 15 krav, 8 telet, 1 junlca, 29 svinj in 36 prašičev. Cene naslednje: Voli I. vrste 5.50 din, voli II. vrste 5 din, voli III. vrste 4.75 din, telice I. vrste 5.50 din, telice
II.	vrste 5 din, telice III. vrste 4.75 din, krave I. vrste 5 din, krave druge vrste 4.50 din, krave
III.	vrste 4 din, teleta L vrste 7 din. teleta II. vrste 6 din, prašiči špeharji 9—10 din, prašiči pršutarji 7.50—8.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 160 din do 280 din za glavo. — Goveje meso I. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din, goveje meso II. vrste prednji del 11 din, zadnji del 13 din, goveje meso III. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, svinjina 14—16 din, slanina suha 22—24 din, svinjska mast 19 din, čisti med 22—24 din, neoprana volna 24—26 din, oprana volna 84—86 din, goveje surove kože 8—10 din, telečjo surove kože 12 din, svinjske surove kože 6—8 din za 1 kg. Cene na debelo od 50kg navzgor: pšenica 190 din, ječmen 200 din, rž 185 din, oves 190 din, koruza 145 din, fižol 800 do 400 din, krompir 80—100 din, lucerna 2600—2800 din, seno 75 din, slama 45 din, pšenična moka 260—300 din, koruzna moka 220, din, ržena moka 275 din, ajdova moka 400 din in koruzni zdrob 250 din za 100 kg.	<
Živinski «ejem v Ljubljani dne 19. aprila l.t, Dogon: 29 volov, 32 krav, 6 telet, 105 konj in 371 prašičev. Prodanih: 16 volov, 17 krav, 6 telet, 5 -konj in 248 prašičev. Cene naslednje: Voli od 3.75 din do 5.25 din, krave od 2.25 din do 5 din, teleta od 5 din do 6 din za kg žive teže. Konji od 800 din do 3500 din in mladi pujski 6 do 10 tednov stari od 140 din do 220 din za glavo.
Svinjski sejem v Ptuju dne 19. aprjla 1989. Prignanih je bilo 108 svinj in 256 prasoev, skupno 364 kosov, od tega je bilo prodanih 175 kosov. — Cene so bile naslednje: prasci od 6—12 tednov stari 100—210 din za komad, pršutarji 7—7.50, debele svinje 7—7.50 din, plemenske svinje 6 do 6.75 din r.a 1 Up žive tpf.p. — Prihodnji ptujski svinjski »ejem bo 26. aprila 1639.
mrmanci in njihovi -botri.
Otroško zavetišče v Zeleni jami
Največ dela, največ skrbi v zadnjih letih daje Konferenci otroško zavetišče v Zeleni jami, ki ga je začela zidati v jeseni 1937. Posledica gospodarskega propada je nravstvena razrvanost delavskih slojev, ki imajo kakor znano največ potomstva. Mnogokrat v njihovih domovih ne rastejo otroci le brez vzgoje, temveč vidijo pogostoma zglede pokvarjenosti. Otroci nimajo pravega in primernega doma, se potikajo po ulicah, kjer so izpostavljeni kvarnemu vplivu pokvarjene mladine. Tem nedostatkom za mladino v delavskem okraju bo v veliki meri odpomoglo otroško zavetišče, ki ga zida Konferenca v Zeleni jami in kjer bo pro-
Otroško zavetišče v Zeleni jami
štora za preko 100 otrok. Ti otroci bodo našli v otroškem zavetišču prijetno nadomestilo za dom in primerne prostore za učenje in razvedrilo. Z zidavo tega zavetišča si je Konferenca naprtila ogromno dela in skrbi, saj se vse zida samo z na-prošenimi in nabranimi darovi. Pa Konfercnca, ki je s pomočjo dobrotnikov v teku sedmih let dovršila tako ogromno delo za olajšavo bede bližnjega, — saj jc letno nabrala in razdelila od 250 do 300 tisoč din vrednosti — ima trdno zaupanje, da sc ji bo posrečilo v nadaljnjih letih s pomočjo in podporo oblasti in blago/srčnih dobrotnikov izpeljati tudi to veliko delo ter dovršiti otroško zavetišče v Zeleni jami.
Zahvala in prošnja
Konferenca ee tako v svojem imenu kakor tudi v imenu podpiranih družin, dijakov in siromašnih otrok, vsem svojim velikodušnim dobrotnikom — predvsem tudi mestni občini ljubljanski in kr. banski upravi — najiskreneje zahvaljuje za vso dosedanjo velikodušno naklonjenost ter pro6i tudi v bodoče vse dobrotnike za nadaljnjo blagohotno podporo, da bo mogla še vnaprej lajšati bedo ter deliti ljubezen 6v. Vincencija, dovršiti otroško zavetišče in vzgojiti v delavskem okraju ljubljanskega mesta nov in zdrav rod vdan Bogu in domovini.
Matija Čontala, C. M.,
blagajnik Vinc. konf. Srca Jezusovega.
Beli in zdravi zobje
SAPGOVKALODONT
prof i zobnemu kamnu
»SLOVENEC«
na 10 straneh ie najvalii. najboljil in najbolj razilrjenl slovenski dnevniki
Lepi uspehi krščanske dobrodelnosti
Karitativno delo Vincencijeve konference Srca Jezusovega v Ljubljani
Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani je imela 16. t. m. svoj VII. občni zbor, ko je polagala račune za svoje delo v blagor reveža in siromaka. Ustanovljena je bila v času, ko se je začenjala svetovna gospodarska kriza, 8. decembra 1931. Njen teritorij je eden največjih, kar jih imajo ljubljanske konference. Njeno delovanje se je raztezalo na kolodvorski okraj, Vod-mat, Zeleno jamo, Nove in Stare Jarše, Tomačevo in celo doli do Šmartnega in Zadobrove.
Sicer pravi pregovor, naj ne ve levica, kaj daje desnica. Dobrodelnost naj 6e ne ponaša, temveč pomaga naj na skrivnem. Pa vendar v vzpodbudo na eni strani naj služijo naslednje vrstice; in v zahvalo naj služijo vsem, ki so pripomogli k tolikim delom krščanskega usmiljenja, katerih konferenca ne bi mogla dovršiti brez velike pomoči teh skritih in tihih dobrotnikov.
Ubožna kuhinja
Šest let je imela Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v prostorih Marijinega doma v Ljubljani ubožro kuhinjo, v kateri so dobivali posa-
Ubožna kuhinja
mezni reveži in siromaki, kakor tudi nekateri brezposelni, posebno pa revne družine in družine brezposelnih vsak dan toplo hrano. Koliko lončkov je bilo napolnjenih! Cele procesije košar in jerbasev so romale v posameznih zimskih mesecih ■po Kotnikovi ulici proti Marijinemu domu. Lačni želodci so bili nasičeni, lončki napolnjeni, da eo nesli hrano na dom, kjer ni bilo zakurjenega štedilnika, da bi se kaj skuhalo. Ko se je začela gospodarska kriza, je najprej Karitativna zveza imela eno leto ubožno kuhinjo v Marijanišču, v letih 1931-32. Naslednje leto je začela z ubožno kuhinjo Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Marijinem domu, Provincijalno predstojništvo usmiijenk je dalo na razpolago prostore bivše ko-larnice, katere je konferenca adaptirala in jih uredila v ubožno in dijaško kuhinjo; dve sobi sta bili pripravljeni za reveže, dve sobi pa za dijake. V vseh šestih letih, odkar je obratovala ubožna kuhinja v Marijinem domu, se je razdelilo revežem, brezposelnim in siromašnim diužinam skupaj. 127.474 kosil in sicer družinam na dom 104,243, posameznim revežem inobresppselniim ;Jpa' 23.231 porcij tople hrane. Odkar je v pretekli zimi začela mestna občina ljubljanska z ubožno kuhinjo v stari cukrarni, je konferenca Srca Jezusovega opustila svojo ubožno kuhinjo; pač pa se še vzdržuje naprej
Dijaška kuhinja
Ko je vprav zaradi gospodarske krize moralo mnogo nadarjenih pa siromašnih dijakov opuščati misel na študij, se je konferenca Srca Jezusovega odločila začeti dijaško menzo za akademike, aka-
Dijaška obednica v Marijinem domu
deimičarke, srednješolce, učence srednje tehnične šole, trgovske šole, kakor tudi orglarske šole. Vsako leto je bilo v tej menzi okrog 70 dijakov na hrani — kolikor je bilo pač prostorov. — Zaradi velikih stroškov za dijaško kuhinjo je hotela Konferenca nekatera leta število dijaških prostorov znižati na 50. Pa ni šlo. Toliko prošenj je prihajalo, da jih ni mogla odklanjati, dokler je bil še kak prostor na razpolago. Brezplačno so dobivali dijaki kosilo in večerjo in to v zadostni in ohilni meri. Mnogim dijakom, ki drugače brez te podpore sploh ne bi mogli študirati, je bilo omogočeno, da so končali svoje študije in dosegli tudi že svoje službe. Vseh dijakov je bilo na hrani v 7 letih 607 in 6e jim je razdelilo 211,582 kosil in večerij.
Prosiva za sprejem v zavetišče
Dobrotniki
Kaka je konferenca vse to zmogla? Ljubezen je našla odpomoč. Razen denarnih prispevkov dobrotnikov in oblasti, je konferenca prejemala podporo v živilih, tako v mestu kakor tudi r. dežele. Da je mogla za toliko lačnih želodcev pripraviti
Ureditev zasilnih zaklonišč
vsak dan hrano, si je morala nabaviti veliko zalogo živil. Samo krompirja se je porabilo kako leto do dva vagona. Konferenci so bile naklonjene tudi oblasti, tako kraljevska banska uprava, kakor tudi mestna občina ljubljanska. Oblasti eo uvidele, da konferenca marsikje nadomešča in prevzema njihovo delo, za katero bi morale oblasti same poskrbeti. Velika je bila tudi naklonjenost dobrosrčnih ljudi, ki so se prepričali, da gredo njihovi denarni prispevki, kakor tudi prispevki v naravi zares v korist resnično bednih, pomoči potrebnih ter podpore vrednih ljudi. Ljubljanski mesarji in peki so s svojo radodarnostjo omogočili obstoj ubožne in dijaške kuhinje skozi vsa leta njenega obratovanja. Parkrat na teden je sestra ti6miljenka s svojo spremljevalko obhodila mesarske stojnice na trgu ali mesnice na domu ter pekarne in nabirala darov za kuhinjo. Prodajalke na ljubljanskem živilskem trgu so jo pa obložile z zelenjavo in sočivjem. Tudi razne župnije z dežele so darovale živila, tako iz Gorenjske kakor Dolenjske, pa tudi iz Savinjske doline ter celo s Ptujskega polja. Prav tako so tudi mnoge trgovine dajale podporo za kuhinjo.
Obleka in pohištvo
Mnogi prebivalci iz okoliša, ki spada v področje konference, si zaradi uboštva in brezposelnosti niso mogli nabaviti potrebne obleke. Prihajalo je vsako zimo mnogo prošenj za obleko in obutev. Mnogi dobrotniki konference so odstopili svojo staro obleko, ki je bila popravljena, primerno prikrojena in razdeljena med reveže. Zaloga je bila vsako zimo precej velika, pa sc je neprestano praznila. Tudi nekaj revnih dijakov je dobilo suknje in drugo obleko. Obleke in obutve je konferenca od svoje ustanovitve razdelila 5373 kosov; pohištva pa 50 kosov, kajti nekatere siromašne družine niso imele niti najpotrebnejšega pohištva, ne postelje, ne mize, ne stolov, ne kuhinjske opreme, kar je potem skušala konferenca preskrbeti,
Skrb za mladino
Namen Konference je skrbeti zlasti za mladino, predvsem za zanemarjene otroke. Za najlepši dan otroka, za prvo sv. obhajilo, za ta najvese-lejŠi trenutek otroške duše, je Konferenca pripravila 82 otrok, jih preskrbela z obleko in obutvijo. Za sv. birmo pa je poskrbela 231 otrokom birmanske botre. Družine v okolišu Konference so večinoma delavske in si same niso mogle dobiti za svoje otroke birmanskih botrov. Konferenca je
Večina evropskih držav ureja in pripravlja vse potrebno za zračno obrambo pred letalskimi napadi. Take uredbe in predpise so druge države izdale že v prejšnjih letih, letos pa je 15. aprila I tudi v naši državi ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico predpisal uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi. Komite tehničnega dela v Ljubljani je pripravil o zračni obrambi niz predavanj, med katerimi je bilo prvo predavanje ing. Dimnika, o katerem smo na kratko že včeraj poročali, in po katerem posnemamo še naslednje:
Učinek rušilnih bomb
Letalske bombe, ki jih pozna sodobna letalska tehnika, so rušilne, plinske in zažigalne in bakterijske bombe. Rušilne bombe so težke po 50, 100, 300 in celo 1000 kg. Plinske bombe imajo različne velikosti, zažigalne bombe pa so težke od 0.2 do 5 kg. Bakterijskih bomb praktično vojna tehnika še ne pozna.
Za letalsko obrambo in zgradbo zaklonišč moramo upoštevati učinek rušilnih, piinskih in zaži-galnih bomb. Rušilne bombe se po padcu skozi zrak zaradi žive sile prebijejo tudi skozi debele betonske plošče, vendar njihova probojna sila hitro pade, če ne zadenejo popolnoma pravokotno na ploskev. Pri takem najugodnejšem padcu prebije 50 kg težka bomba 50 cm, 100 kg — 52 cm, 300 kg — 76 cm in 1000 kg — 108 cm debelo betonsko ploščo. Ker bombe eksplodirajo šele potem, ko so že prodrle v navedeno globino betonske plošče, z eksplozijo še naprej rušijo betonsko ploščo. Skupni učinek preboja zaradi padca in eksplozije bombe pa je tak, da poruši 50 kg bomba 82 cm, 100 kg 97 cm, 300 kg 149 cm in 1000 kg bomba 227 cm debelo betonsko ploščo. Ker na naselja in mesta že zaradi varčevanja letala ne bodo metala nad 100 kg težkih bomb, je dana tudi že mera za zaščito.
Ojačitev stropa obokane kleti, ki bo služila za zaklonišče.
Najprimernejša zaklonišča so kleti stanovanjskih hiš, saj mora bomba, ki bi hotela prebiti kletni strop, preje prodreti skozi streho in vse druge strope nad pritličjem- Zato po pravici lahko smatramo, da z malenkostnimi preureditvami lahko zavarujemo naše kleti pred rušilnim učinkom bomb.
Plinske in zažigalne bombe
Plinske bombe nimajo posebnega rušilnega učinka in moramo pri zakloniščih paziti le na to, da jih zavarujemo z neprodušno zaprtimi vrati tako, da plini nimajo dostopa do zavetišča. Zažigalne bombe pa razvijajo velikansko vročino čez 2000 stopinj, poleg tega pa jih z vodo ni mogoče gasiti. Za gašenje zažigalnih bomb pa je najprimernejši pesek (mivka). Rušilni učinek zažigalnih bomb je prav tako malenkosten.
Najprimernejša zaščita pred bombnimi napadi so vzorna zaklonišča v novih hišah in javna skupna zaklonišča v javnih zgradbah, ki bodo v primeru napada dostopna prebivalstvu, ki bi ca napad presenetil na ulici ali na poslu v bližini ta-
Pred bombami varno zaklonišče v garaži ali prizidku glavne stavbe. Poševna streha je napolnjena z vrečami peska. Pokrita pa je 7. žolozobetonsko ploščo in je tako sposobna odbiti tudi zelo težke bombe
naprosila ugledne gospe, gospodične in gospode, da so blagohotno prevzeli bolrinstvo nad temi delavskimi otroci. V svoji dobroti so otrokom potem tudi poskrbeli obleko in obutev. Pa tudi za zanemarjene otroke jc skrbela. Podvzela je najrazličnejše korake, da so bili nekateri spravljeni v poboljševalne zavode. Tako je spravila Konferenca dva fantka v banovinsko vzgajališče in eno dekli™ v poboljševalnico.
kega zaklonišča. Ureditev takih zaklonišč je poglavje zase. Zavedati pa se moramo, da nikdar ne bodo zadoščala za vse prebivalstvo. Zato je nujno potrebno, da se zasilna zavetišča urede v vsaki stavbi, ki ima svoje stanovalce.,
Kako nudimo zaklonišča?
Najprimernejši prostori za zasilna zaklonišča so kleti, garaže in v sili tudi stopnišča, če niso lesena. Predpogoj je, da je neposredno nad izbranim prostorom betonski ali obokani strop, še boljše pa je, če je takih stropov nad zavetiščem več. Izbrani prostor mora imeti tudi možnost zasilnega izhoda morda skozi okno, ali v drug prostor. Dostop v zavetišče mora voditi skozi predprostor kot vstopno celico, kar je važno pri zaščiti pred strupenimi plini. Stene zavetišča morajo biti debele vsaj 40 cm, okna se morajo zapreti s posebej napravljenimi lesenimi ali železnimi pokrovi, okenski prostor pa se napolni z vrečami iz peska. Vreče so lahko navadne platnene ali iz jute, dobre pa so tudi papirnate vreče iz cementa. Kletna okna je treba prav tako zapreti z vrečami, zunaj pa vodoravno odprtino kletnega okna še posebej pokriti z vrečami peska. V zaklonišče naj ne vodijo odtočne ali celo plinske cevi, pač pa je koristno, če je v predprostoru vodovod in zasilno stranišče. Omogočiti je treba tudi smotreno prezračevanje zavetišča, kar je važno zlasti v primeru plinskih napadov.
Najvažnejša je seveda
ojačitev stropa
nad zakloniščem. Če je dosedanji strop lesen, potem ga nadomestimo z novo železobetonsko ploščo. Ce pa tak ali obokan strop zaklonišče že ima, potem ga od spoda j opažimo z deskami, legami in pokončnimi ali poševnimi oporami, da zmore zdržati obtežbo 1500 do 2500 kg na kv. meter. Strop za zavetišča mora namreč vzdržati težo vseh ruševin, ki hi jih vrgla nanj bomba, ki bi zadela stavbo in jo porušila. Leseni opaž pod stropom pa je nujno potreben zato, da od stropa ne bo odle-taval omet, kadar bi v bližini poslopja ali celo v njega udarila bomba. Nad stropom zaklonišča pa utrdimo še tla s tem, da jih prekrijemo z enim ali dvema slojema vreč peska, ki hi prestrezale
Tako zavarujemo kletna okna zavetišč. Okna zapremo znotraj in zunaj z močnimi pokrovi, okensko odprtino med pokrovi pa izpolnimo z vrečami peska. Zunaj na cesti pa odprtino kletnega okna pravtako zadelamo z vrečami.
udarce ruševin odnosno bomb. Če pa je nad prostorom izbranim za zaklonišče betonska terasa (garaža prizidek), potem moramo vreče s peskom naložiti v poševni ravnini, tako da napravimo zaklonišču strmo streho, ki jo prekrijemo s poševno^ betonsko ploščo, ki bo odbijala bombe.
Oprema zaklonišča
Tako zavarovano zaklonišče mora dobiti vsaj sledečo opremo: dobro zaprto posodo s pitno vodo, nekoliko hrane, nekaj stolov, po možnosti klop ali divan, kramp, lopato in železno lomilko (drog). Luč naj bo električna, ki naj ima poseben kletni vod odcepljen od varovalk, ker moramo električne vode za nadstropja pri napadu odklopiti. Nikakor ne smemo z zaklonišču uporabljati petrolejke ali podobne luči, ki uničuje v prostoru kisik in kvari zrak. Vsekakor moralno imeti tudi električno luč na baterije (vendar le na suhe baterije). Imeti moramo nadalje tudi potrebno število plinskih mask in pa zaščitni kroj, varen pred strupenimi plini, vsaj za eno osebo.
Kdo naj jamči in kako?
Vsak hišni gospodar odnosno rodbinski glovar bi moral postopoma urejevati zavetišče tako, da
1.	naroči potrebno množino peska (mivke) za polnjenje vreč s peskom, odnosno za gašenje. —
2.	Oskrbi čimvečje število vreč iz jute, platna ali starih papirnatih vreč od cementnih pošiljk. —
3.	Oskrbi lesene pokrove za tesno zapiranje kletnih oken. 4. Določi potrebne prostore v kleti, ki bi bili primerni za zaklonišče in uredi tesno zapiranje vrat. — 5. Preskrbi deske in opore za podpiranje in opaženje kletnega stropa. — 6. Oskrbi odstranitev vse nepotrebne navlake in ropotije iz podstrešja. Oskrbi na podstrešju neizgorljiv tlak in zavaruje les strešne konstrukcije pred vnetlji-vostjo. — 7. Pripravi dobro zaprto posodo za pitno vodo in še drugo za hrano. Enako preskrbi zasilno stranišče. — 8. Pripravi vse potrebno za razsvetljavo zaklonišča. — 9. Preskrbi plinske maske, zaščitno obleko in eventualno potrebno črpalko za zrak.
Ko bi bilo vse to pripravljeno, bi ureditev zasilnega zavetišča ne delala nobenih težav več.
novice
Koledar
Petek, 21. aprila: Anzelm, cerkveni učenik; Simeon, škof.
Sobota, 22. aprila: Soter in Gaj, papež; Tar-bula, devica.
Novi grobovi
| f župnik Jožef šolar |
Včeraj zjutraj je umrl v ljubljanskem Leoni-šču po daljšem bolehanju g. Jožef Šolar, župnik v Žalni. — Pokojnik se je rodil 12. marca 1871 v Kropi in bil v mašnika posvečen 25. julija 1895. Kot kaplan je služboval v Lcskovcu, v Boštanju, v št. Jerneju in v Starem trgu pri Ložu, kot župnik pa 16 let na Lipoglavem in 19 let v 2alni. — Naj v miru počiva! — Truplo bo prepeljano danes ob %4 popoldne iz mrtvašnice na Stari poli 2 v Žalno, kjer bo v soboto ob 9 dopoldne pogreb 6 sv, mašo.
Osebne novice
s= Promoviran jc bil na pravni in državno-pravni fakulteti berlinskega vseučilišča za doktorja gospodarsko-političnih ved g. Ivan Bonča, civilni geometer v Ljubljani. Iskreno čestitamo!
i
ZUNDAPP
KVALITETNI
MOTOCIKLI
Gl. ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
I
—	Proslava 30 letnice obstoja Prosvetnega
društva v Predosljih je prav lepo uspela. Kljub temu, da je bil izredno lep spomladanski dan, se je nabralo v farnem domu v Predosljih popoldne po večernicah polna dvorana ltjiudi. Z največjim navdušenjem je zbrana množica pozdravila domačega župnika g. duhovnega svetnika Zupanca, ki je opravil največ dela v V6eh 30 letih obstoja Prosvetnega društva. Na dnevnem redu 6o bile številne lepe točke, ki so se vrstile druga za drugo brez vsake enoličnosti in utrudljivosti. O pomenu prosvete in delovanju Prosvetnega društva v Predosljih je prav lepe govoril predsednik dekanijskega prosvetnega odbora prof. Martin Fortuna, ki je vlit navzoči množici novega ognja in veselje do te narodne, kulturne in verske organizacije. Posebno pa moramo pohvaliti zadnjo točko, namreč uprizoritev Rostandove drame »Veste, katero so igralci igrali res dovršeno in umetniško. Prosvetnemu društvu želimo še naprej pri nesebičnemu delu tolikšnega uspeha, iiakor so ga dosegli do sedaj.
—	fzpopolnitev raznih poštnih naprav. Na seji ministrskega sveta je bila odobrena uredba o zgraditvi novih in razširitvi starih telefonskih central ter izpopolnitvi telelonskega omrežja. Poštni minister je s to uredbo pooblaščen, da lahko najame pri Poštni hranilnici posojilo v zaesku 115 milijonov dinarjev, ki morajo biti izrabljeni v treh proračunskih letih. V Sloveniji bodo iz tega posojila nabavljene potrebščine za avtomatske in polavtomatske centrale za skupino telefonskega omrežja Kranj, preurejeni bosta tudi avtomatski rentrali v Ljubljani in na Bledu. Celje dobi novo avtomatsko centralo. Del kreditov bodo porabili za nabavo in zgraditev visokofrekvenčnih naprav za številne relacije, med temi tudi za relacijo Belgrad-Ljubljana. V načrtu je tudi zidanje novega poštnega poslopja v Kranju.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenfice.
—	Vbm. V hišo posestnika Jožefa Tominca pri Sv. Ožboltu sta vlomila dva postopača in ukradla dve moški obleki, dva para čevljev, nahrbtnik, več srajc, zlat poročni prstan, klobase, svinjino in nekaj perila. Posestnik Tominc ima nad 2000 dinarjev škode.
—	Avtoizlet v Benetke od 29. aprila do 1. maja. Prijave do 23. aprila v Izletni pisarni M Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
—	Šmarnice »Luč iz Nazareta« dr. Jeršeta bodo v kratkem pošle. Opozarjamo gospode duhovnike, da si jih pravočasno naročijo. Samo še nekaj izvodov je na razpolago. Cena hroš. 35, vez. 42 rlin. Naročila: dr, Jože Jerše, Ljubljana, stolno župnišče, ali Misijonska tiskarna, Groblje, p. Domžale in pa v Jugoslovanski knjigarni.
—	Živinski in kramarski sejem v Žužemberku bo v ponedeljek, dne 24. aprila 1939.
—	Obsojen zaradi uradne poneverbe. Finančni podpreglednik Jože J. si je bil pod hudim pritiskom razmer prilastil nekaj uradnega denarja, ki ga je pri rubežnih inkasiral, v skupni vsoti okoli 2,800 din. Finančnemu podpregledniku je žena že dolgo časa hudo bolehna in 6e mora s težavo boriti za vsakdanji kruh. Škodo je sicer poravnal do zadnjega dinarja, bil pa jc obtožen zločinstva Bradne poneverbe. Mali senat je vpošteval njegove re6 težke družinske razmere in ga obsodil le na 4 mescce strogega zapora, pogojno za 3 leta. Obtoženec je pred sodniki vse skesano povedal.
—	Vlom pri belem dnevu. V Ihovi, občina Sv. Benedikt v Slov. goricah, je bilo vlomljeno pri posestniku Francu Kranerju. Posestnik, ki gospodari in stanuje na svojem posestvu popolnoma sam, je oral na precej oddaljeni njivi. Med tem časom pa so neznanci vlomili v stanovanje in mu odnesli tri praznične obleke, tisoč dinarjev gotovine, precej mesa, preproge, en par novih čevljev im nov klobuk. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 2500 dinarjev.
—	Dva prsta si je odsekal na desni roki posestnik in mizar Franc Nllasko iz Ščavnice, občina Sv. Ana v Slovenskih goricah, ko je v nedeljo zjutraj opravljal neka mizarska dela
Za Jegličev akademski dom
so darovali:
.1. Huttor in drug, Maribor 25.000 din; Tovarna fiešir« d. d., SkoTja Loka luno din: dr. liregorij Pečjak, pro-l'(\sor, Ljubljana .VXI (lin; Avsenek Ivan, industriatce, Ljubljana 500 din; Val. Oblak, župnik,. Preska 500 din; Neimenovan flon din; Občina Velike I.aščp 500 din; S j >odn jesta j črnk a ljudska posojilnica Maribor 5(10 (lin; 2 u pni urad Hajdlna pri Ptuju .15 din; Jprninn Anton, župnik, Radovica 15 din; Občina Smlednik 500 din; Občina Kranjska gora 50« din; Inž. L. Majce, Ljubljana 25 din; Prva žobljarska In železoobrtna zadruga v Krapi in Kamni gorici .500 din; Med. univ. dr. L. Kožuh, Ribnica 50 din; Zupni urad Sv. Jerneja pri \x>-čah 10 din, Občina St. Vid nad Ljubljano 500 din; J. Oni zel j, kaplan. Zaliv 25 din; A. .Trmec. župnik v pokoju, R mulj« pri Vodicah 100 din; Med. univ. dr. Simonitl. Slovenj firndpo 25 din: Občina Sv. Jurij oh Sčavnici 100 din; Občina Tomišelj 50 din; Dr. Kozma
Abačič, Trti« 100 din; Janežlč J. Bolgrad as din; Jorkulj J,, kaplan, Moravče 100 din; M. Zakrajšok, Vol. Poljane 10 din; Kni(>čka nabavna ln prodajna zadruga Sv. lxivrono na Pohorju 50 din; PuSenjak B., kaplan, Apače 50 din;; Komlanoo A„ duh.. Sv. Križ pri Moravčah 10 din; Stukelj J., upr. potite LJubljana 25 (lin; Toman Tine, kaplan, Kranjska gora 25 din; Splndlcr J., Sv. Lovrenc na Dravskem polju 20 din; Strnh J., kaplan. Mokronog 100 din; Dr. Wohle D, Novo mesto 100 din; dr. A. Qo«ar, Ljubljana 20 din; :Carl Fr., ftmart.no 20 din; Občina Ponikva 20 din; Dr. ,f. Fabjan, Ljubljana 50 din; Dr. F. Jaklič, Ljub ljana 50 din; fJerka> dr. z o. z. 200 din; Lom Fr., župnik, Šmarje pri Jelšah 10 din; Dr. Fr. Štele, Ljub. Uana mosečnn po 10 din; AtelSek J., župnik. Braslo-'čo 25 din; Dr. Bogataj Lovro, Ljubljana 100 din; Dr. F. Orel, Ljubljana 100 din; Lesar J., javni notar Brei'eo 100 din; Zltok Fr., Ljutomer 100 din; Dr. Korltnik A., 25 din; Dr. L. Ehrlloh, Ljubljana 100 din; Premrl St., stolni kanonik, Ljuhljana 100 din; Funtek Feliks, Senkovturn 10 din; Rnpnlk K., St. Lambert 50 din; Oman A., kaplan, Dob pri Domžalah 20 din.
Vsem darovalcem idkrena hvala! Prosimo vse, ki se doslej še niso odzvali, na jne zavržejo naših prošenj. Zavedajmo se, da je naša naloga postaviti tri spomenike: Jegličev dom, Prosvetni dom in Baragovo semenišče!
Akcija sa Jegličev akademski dom
Pri aretaciji se je zastrupil
Celje, dne 20. aprila.
Včeraj popoldne so aretirali v neki gostilni v konjicah dva moška, katera sta se zdela orožnikom zelo sumljiva in so ju že nekaj dni zasledovali. Ze delj časa sta namreč po Konjicah in konjiški okolici prodajala cigarete, tobak in druge malenkosti ter na ta način precej zaslužila. Zadnje čase pa je bilo izvršenih v konjiški okolici več vlomov, katerim orožništvo ni moglo dognati krivcev. Pred par dnevi pa so orožniki zvedeli, da prodajata po okolici tobak in cigarete dva moška, ki imata precejšnjo vsoto gotovine. Včeraj popoldne so ju zasačili v neki gostilni pri Konjicah. Bila sta zelo presenečena, vendar sta še podala svoje podatke, ki jih je orožništvo skrbno zapisalo. Bila sta to 35 letni Fajer Marjan in 35 letni Maček. Pri aretaciji pa je Fajer Marjan, ki je imel najbrže slabo vest, zavžil nekoliko strupa, ki je v par trenutkih zelo učinkovito deloval in povzročil, da se je Fajer onesvestil. Orožniki so takoj poklicali reševalni avtomobil ter odpeljali Fajerja v celjsko bolnišnico. Tu so mu zdravniki takoj priskočili na pomoč, vendar je bilo že prepozno. Fajer Marjan je po nekaj urah izdihnil v groznih bolečinah. Zakaj se je Fajer zastrupil, zaenkrat še ni dognano, gre pa, kakor smo zvedeli, za neko tatvino. Mačka je orožništvo obdržalo v preiskovalnem zaporu.
p4> ebi&avi
♦	Važno starinsko odkritje na Kninskem polju.
Nedaleč od vasi Biskupije pri Kninu so odkrili starinske predmete, ki pojasnjujejo eno najbolj spornih epizod iz davne hrvatske preteklosti, namreč smrt kralja Dimitrija Zvonimira. V kroniki popa Dukljanina, ki je bila napisana v 13. stoletju, je obširen opis, kako so v saboru na Kninskem polju ubili kralja Dimitrija Zvonimira, ker je predlagal poglavarjem hrvatskih plemen, naj 6e hrvatsko vojaštvo udeleži križarske vojne za osvoboditev sHetih krajev. Starejša hrvatska zgodovina ni dosti verjela pričevanju popa Dukljanina. Celo pokojni don Frane Bulič, ki se je minogo bavil z vprašanjem smrti kralja Zvonimira. pripoveduje, kako je pobijal trditve o nasilni Zvonimirovi smrti. Kasneje sta se Bulič kakor tudi šišič pridružila mišljenju, da je kralj Zvonimir vendarle umrl nasilne smrti v saboru na Kninskem poliju. Pop Du-kljanin pripoveduje v svoji kroniki, da je bil ta dramatičen sabor na Kninskem polju »pri petih cerkvah«. Mesto je torej v kroniki točno označeno Dr. Gunjač, kus>toz kninskega muzeja, ki vodi izkopavanja, se trudi, da bi poleg temeljev doklej znanih štirih cerkva odkril tudi temelje pete cerkve v Biskupijah. Teh pet cerkva dokazuje, da je poip Dukljanin pisal svojo kroniko po točnih podatkih.
♦	Nad 400 let stari grad v Jaški, ki je bil nekoč last bana Erdddya, nameravajo porušiti. Socialni oddelek banske upirave v Zagrebu je namreč kupil zemljišče, na katerem stoji dvorec bivšega bana ETd6dya. Banovina namerava na zemljišču zgraditi več zdravstvenih poslopij. Zemljišče je bilo kupljeno pod pogojem, da ee dvorec poruši. Hrvatska kulturna javnost pa je odločno vstala proti temu, da bi se ta važen spomenik hrvatske zgodovine porušil. Zagrebški »Jutarnji list« objavlja izjavi dveh hrvatskih zgodovinarjev, in sicer Emilija Laszowskega in prof. Gjure Szaba, ki pozivata vso hrvatsfko kulturno javnost, da odločno nastopi proti rušenju hrvatskih zgodovinskih spomenikov. Pravita, da imajo Hrvati zelo malo takšnih spomenikov, kakor je omenjeni dvorec, in da bi bila nepopravljiva škoda, če bi ee dvorec v Jaški porušil.
*	Velik požar pri Dngi Resi. V vasi Mateše pri Dugi Resi je ogenj uničil deset hiš. Nad 50 ljudi je brez strehe. Občinska uprava se je obrnila na bansko upravo v Zagrebu za nujno pomoč po-gorelcem. ki jim je ostalo samo to, kar so imeli na sebi, vse drugo jim je zgorelo.
•	Leseno kolo. Nemalo pozornost je vzbudil v Sopotu kmet Ilija Gjuričič iz vasi Popovič, ko se je peljal po ulicah z lesenim kolesom. Kmet je kolo sam naredil. Kolo je izdelano iz orehovega lesa, samo ležišča in gonilna veriga so iz železa. Celo kolo velja kmeta okrog 300 dinarjev.
*	Težko gmotno stanje zagrebškega gledališča. Ne samo ljubljansko, tudi zagrebško narodno gledališče preživlja v gmotnem oziri: hude čase. Nedavno je uprava zagrebškega gledališča zaprosila pri državni Hipotekami banki posaiilo v znesku dva in pol milijona dinarjev, ki ji je bilo odobreno. To vsoto bi porabila uprava, da bi poplačala številne terjatve zagrebških trgovcev, pri katerih nabavla različen material, in pa za izplačilo starih honorarjev igralcem in igralkam. Toda posojila uprava do danes še ni dobila, čeprav je bilo sklenjeno že pred meseci. Zaradi tega je nastal zastoj v normalnem delovanju gledališča. Ne drama ne opera ne moreta uprizarjati večjih del, ker nimata sredstev, da bi nabavili opremo. Igralci in igralke ter člani orkestra pa so močno prikrajšani v svojih honorarjih.
*	Propadanje vinogradov v Dalmariji. V zadnjih letih so v Dalmaciji, zlasti na Visu, mnogi vinogradi propadli. V glavnem so opazili, da propadajo vinogradi, zasajeni na podlogi aramon ru-pestris. Propadanje dalmatinskih vinogradov se opaža od leta 1934, v zadnjih letih pa je zavzelo takšen obseg, da po pravici skrbi dalmatinske vi-
nogradnike. Občina na Visu je pozvala na Vis profesonja dr. Gračanina, ki je preiskoval vzroke tega propadanja in ugotovil, da je glavni vzrok kloroza, ki napada vprav vinograde na podlogi aramon rupestris. Banska uprava je nato poslala na Vis komisijo strokovnjakov, ki je v treb dneh pregledala vse vinograde. Nato je bila na Visu anketa, na kateri eo sklenili, da je treba čim prej opustiti sajenje vinogradov na dosedanji podlogi.
•	Nov higienski dom v Splitu. V ravnateljstvu pomorskega prometa v Splitu je bila te dni konferenca, na kateri so razpravljali o graditvi higienskega doma za pristaniške delavce v Splitu. Sklenjeno je bilo, da se dom prične graditi čim prej, kajti zemljišče in sredstva za gradnjo eo zagotovljena. Dom bo enonadstropen. V pritličju bodo kopališča e prhami in prostori za 800 delavcev, v prvem nadstropju pa bodo prostori Borze dela za potnorce in prostori za delavske organizacije.
•	Nevaren zlikovec je vlomilec, ki je pred kratkim v Karlovcu izzval dramatičen nočni lov v Kolpi, o čemer emo pred nekaj dnevi poročali. Vlomil je v neko trgovino e čevlji, na begu pred policijo planil v Kolpo in plaval po njej skoraj pol kilometra, slednjič pa ves premražen vendarle kapituliral. Ko so ga golega pripeljali na policijo, je povedal, da je Ivan Jambrošič, česar mu pa policija ni hotela verjeti. Obrnila ee je na zagrebško policijo za pojasnilo, ali Imajo tam v razvid-nici kakšnega zlikovca s tem imenom. Ko so iz Zagreba odgovorili, da ne, se j« neki detektiv iz Karlovca odpeljal z Jambrošdčem v Zagreb. Med potjo v vlaku pa je Jambrošič povedal, dp je navedel napačno ime in da je v resnici znani vlomilec Ivan Hrešč, ki je vsega skupaj odsedel že 8 in pol leta robi je Med zasliševanjem je dejal: »Mene je kar sram, da me prvič v življenju spremlja en sam policaj, kajti doslej me je vedno spremljalo kakih 6 aH 7.« Hrešča išče zaradi nekega vloma tudi belgrajska policija, vendar ga bo poprej sodilo še karlovško sodišče.
•	Konja in voz so mu odpeljali. Kmet Tomi-slav Dumič iz Botinca je kakor vsak dan tudi v sredo prišel v Zagreb z vozom, s katerim je raz-važal mleko svojim odjemalcem. Medtem, ko se je mudil v neki hiši v Radišini ulici, pa eo mu neznani zlikovci izpred hiše odpeljali voz in konja, tako da trpi kmet 7000 din škode. Ves obupan je prišel Dumič na policijo in povedal o svoji smoli. Policija je napela vse sile, da bi našla konja in voz, toda do zdaj zastonj. V Zagrebu se je v zadnjem času pripetilo že več podobnih primerov, ki pričajo o izredni drznosti in podjetnosti zagrebških »gangsterjev«,
•	Tragična ljubezen siromašnega mizarja. Pri Belgradu je skočil pod vlak 24 letni mizarski pomočnik Živojin Perišič. Pri njem so našli poslovilno pismo, v katerem pravi, da gre v smrt, ker je sit življenja. Živojin je prišel v Belgrad iz Novega Pazarja, da bi si tam ustvaril boljšo eksistenco. Seznanil ee je z neko ločeno ženo, s katero se je nameraval poročiti. Zato se je še bolj potrudil, da bi si mogel urediti lastno ognjišče, pa ni imel sreče. V poslovilnem pismu prosi svoje starše odpuščanja; za svojo izvoljenko pa je napisal: »Jaz te ljubim, pa gTem kliub temu v smrt«
•	Žalostna smrt 10 letnega dečka. V Davorju v Slavoniji ije šel kmet Bukič s svojim desetletnim sinom Tomažem z vozom v gozd po drva. Ker je gozdna pot v zelo 6labem stanju, se je domov grede voz prevrnil in sta oče in sin padla na tla. Mali Tomaž ie padel tako nesrečno, d« so mu kolesa zdrobila prsni koš. Bil je takoj njrtev.
Izobrazba mladine j v Bevkah
Kmetsko-nadaljevalna in gospodinjsko-nada-Ijevalna šola. V Bevkah pri Vrhniki smo zimo prav dobro izrabili. Posebno pridna je bila mladina, ki si je od tedna do tedna nabirala potrebnega znanja in bo gotovo za to letno dobo bolj pripravljena kot lansko leto. Za praktično izobrazbo fantov in deklet sta oskrbeli kmetsko-nadaljevalna in gospodinjsko-nadaljevalna šola. Kmeteko-nadaljevalno šolo je vodil šolski upravitelj g. Ivan G e r d o 1, gospodinj6ko-nadaljevalno šolo pa gospe Gerdolova in Dolganov a. Verouk je poučeval g. župnik. Fantje in dekleta so šolo pridno in vestno obiskovali in njihovo zanimanje za pouk je priča, da naša mladina stremi po dobrem in da je bilo tudi ono, kar so nudili učitelji, dobro in koristno. Najlepši je bil seveda zaključek. Fantje in dekleta so na Marijin praznik pod vodstvom gospoda Gerdola uprizorili igro, ki jo je obiskalo vse polno ljudi. Pri igri je pevski zbor tudi lepo zapel, fantje pa so zabrenkali na tambu-rice nekaj veselih. Drugi dan, v nedeljo dopoldne, so si vaščani ogledovali razstavo jedil in ročnih del, ki eo jih dekleta pri pouku napravila. Fantje pa so medtem pri zaiti,jučnem izpitu pokazali, kaj so se v šoli naučili. Posebno zanimiv je bil govor kmetskega fanta, ki je po svoji samostojni preudarnosti odkril vse dobre in slabe strani našega kmetskega življenja, poudarjal sedanje potrebe kmetskega človeka in pokazal zdravo pot v bodočnost. Podal nam je sliko današnjga naprednega kmetovalca v nasprotju z zaostalim kmetom. Opoldne in popoldne so se zbrali pri kosilu fantje in dekleta ter njih matere in očetje. Obeda so se udeležili g. župnik, g. Hren kot župan vrhniške občine, in član banskega sveta g. Brenčič. Stregla so seveda brhka dekleta in pri tem pokazala svojo sposobnost. Po obedu je bilo več zanimivih in kratkočasnih govorov, fantje so pa udarjali na tamburice, da je bilo zares veselo. Prepričani emc. da sta kmetsko-nadaljevalna in gospodinjsko-nadaljevalna šola zapustili v Bevkah najlepše sadove, želimo pa tudi, da bi ee naša mladina tudi naprej tako lepo in nadebudno izobraževala. Ker smo sami videli uspehe teh šol, ki jih naša banska uprava moralno in gmotno prav dobro podpira svetujemo in priporočamo, da jih ustanavljajo tudi drugod. Ne bo jim žal.
Anekdota
Nekoč je neki kralj na vzhodu jezdil skozi mesto. Naenkrat se mu je splašil konj in kralj je bil v veliki nevarnosti. Priskočil pa je pogumen mož, prijel konja in ga ustavil. Kralj ga je poklical k sebi v palačo in mu dejal: »Kako naj te poplačam? Hočeš li denar ali službo?«
»Nočem ne denarja, ne službe. Daj mi s seboj povelje, da mi mora vsak mož, ki se boji svoje žene, plačati pijaster.«
Kralj je ugodil njegovi prošnji, vendar pa se je pri tem smejal in imel moža za neumnega.
Cez nekaj časa pa pride mož zopet h kralju in mu pravi: »Hvala ti, kralj, zakaj jaz sem si pridobil veliko denarja. Pripeljal sem ti pa nekaj lepega.«
»Kaj pa.< vpraša kralj ves radoveden.
»Mlado dekle, tako leffc, kakršne še nisi videl.«
»Pst, bodi tiho, kraljica sedi poleg!«
»No,« je vzkliknil mož, »pa mi daj *e ti pijaster.« _________
Ljubljana, 21. aprila
Gledališče
Drama: Petek, 21. apr.: Kaj je resnica? Red B. — Sobota, 22. apr.: Potovanje v Benetke. Red A. — Nedelja 23 apr.: Živi mrtvec. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 24. apr.: zaprto.
Opera: petek, 21 aprila: zaprto. — Sobota, 22. apr.: Falstaf. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 23 apr., ob 15: Ero z onega sveta. Izv. Znižane cene. Ob 20: Vse za šalo. Znižane cene.
—	Ponedeljek, 24 apr.: Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven.
Radio Ljubljana
Petek, 21. aprila: Belgrad: 20 Orkestralni koncert, 21 Igra - Zagreb: 20 Kvartet, 20.20 Ko-laričeve skladbe, 20.50 Kvartet, 21.30 Lahka gl.
—	Sofija: 20.30 Opera — Varšava: 21.20 Filhar-monični koncert — Budimpešta: 20 Verdijeva opera »Ples v maskah« — Trst-Milan: 16.30 Lirična drama »Lodoleta«, 21 Simfonični koncert, 22 Pihala in zbor — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert — Berliin: 20.10 Verdijev koncert — Konigs-berg: 20.15 Simfonični koncert — Lipsko: 20.15 Draždanski orkester — Koln: 20.30 Slavnostni koncert — Stuttgart: 21 Simfonični koncert — Monakovo: 19 Operetna, filmska in plesna glasba.
Drugi programi
Petek, 21. aprila: 11 Šolska ura: V Slovenski Krajini (gdč. Julija šušteršič) — 12 Naša pesem (plošče) — 12.45 Poročila 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Letošnje modne novosti (Mehle Marija) — 18.20 Francoske popevke (plošče) 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben)
—	19 Napovedi, poročila — 19 30 Nac. ura — 19.50 Pomladanske planinske ture (g. dr. Arnošt Brilej) — 20 Po domače (plošče) — 20.30 Koncert. Sodeluje: gdč. Štefka Korervčanova in radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. — Konec ob 23.
Prireditve in zabave
Po vse) Sloveniji imamo danes do 100 večjih ali manjših pevskih družin, ki se pečajo izključno le z mladinskim petjem. Najvidnejša med temi družinami je Trboveljski slavček, imamo pa še razne druge družine, ki ne zaostajajo daleč za svojim vzornikom iz Trbovelj. Med prvimi ie mlada pevska družina z Rakeka, ki jo je zbral med učenci tamkajšnje meščanske šole njihov pevski voditelj Makso Pirnik. Ta družina se razlikuje od drugih predvsem v tem, da je V6e svoje delo posvetila najnovejšim pevskim problemom in študirala skoraj izključno dela naših najmlajših in najmodernejših skladateljev. V tej stroki je dosegla »Zredno lep uspeh, kar je dokazal njen pevski nastop dne 19. marca na Rakeku. Doseženo višino hoče pokazati tudi Ljubljančanom in 6icer na javnem koncertu, ki bo v ponedeljek 24. t. m. ob pol 9 zvečer v veliki filhanmonični dvorani. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
»V Šmihel, pa 'no kajžico imam« je naslov skioptičnega predavanja, ki ga bo imel g. dr. p. Roman Tominec v torek 25. t. m. ob 8 zvečer v , frančiškanski • dvorani na 52. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. O. Sodeluje društveni pevski ibor. Ker bo to zaključno predavanje v tej sezoni, bomo poskrbeli ta večer za prav prisrčno slovo od članov in prijateljev naše prosvete. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu po enotnih cenah 3 din.
V društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo v petek 21. t. m. ob 18 v juridični seminarski dvorani na univerzi predaval g. dr. Trofenik Rudolf o temi» Pogledi na slovensko pravno filozofijo«. Vabljeni V6i, ki se zanimajo.
Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, 25. aprila, predava v Mineraloški predavalnici univerze g. univ. prof. dr. ing. Janko Kav-čič o »Specialnih cementih«. Začetek ob 18.15.
Sestanki
Fantovski odsek Trnovo vabi svoje člane drevi ob 8 na sestanek, na katerem se poslovimo od bratov, ki odhajajo k vojakom.
Diplomirani tehniki! Ponovno Vas opozarjamo, da se bo vršil jutri ob pol 20. uri redni občni zbor Udruženja diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana in sicer v salonu restavracije »Šestica«, Tyrševa o. 6. Razpravljalo se bo o mnogih aktualniii problemih našega stanu, zato je dolžnost slehernega diplomiranega tehnika, ka se občnega zbora udeleži.
Lekarne
Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyrševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška ccsta.
Zmota.
»Hvala lepa, gospod. So vendar še na svetu uljudni možje.«
Janez se ie peljal v tramvaju. Njemu nasproti sedi mlada gospodična, s katero bi rad začel pogovor. Pa pravi: »Gospodična, zdi se mi, da se poznava.«
»Ze mogoče,« odvrne gospodična prijazno s* smehljaje. »Jaz sem namreč v službi pri mestni zastavljalnici.*
»»BI
Strokovno - izobraževalni tečaj za služkinje
Pred kratkim se je končal v Ljubljani važen lecaj, ki ne sme mimo javnosti. 42 služkinj, včlanjenih v Poselski zvezi, se je izobraževalo v Po-eelskem domu v Križevniški ulici v posebnem 6trokovno-izobraževalnem tečaju. Predmeti, o katerih se je razpravljalo, so bili sledeči: verouk 3 ure, vzgojeslovje 3 ure, lepo vedenje 5 ur, spišje
3	ure, gospodinjsko računstvo 4 ure, zdravstvo 3 ure, nega dojenčka 2 uri, prva pomoč 2 urt, gospodinjsko delo 6 ur, gerviranje 3 ure, hraniloslovje
4	ure, kuhanje s plinom 2 uri, organizacije in njih pomen 3 ure, socialna zakonodaja 4 ure, služkinja-jzseljenka 1 ura-, služkinja in tisk 1 ura, načelna Btran v življenju 2 uri. Tečaj je obsegal torej 52 ur, ki so bile porazdeljene vsak teden na torek in
petek od pol 9 do pol 11 zvečer. Predavatelji in predavateljice so bili izbrani strokovnjaki, tako, da je tečaj neverjetno pritegnil prijavljene služkinje, da so vztrajale od prve do zadnje ure. Ob sklepu tečaja so napisale svoje želje in tudi 6voje veselje glede tečaja. Tečaj sta priredili Slovenska krščanska ženska zveza in Poselskn zveza v Ljubljani in je trajal od 2. decembra 1938 do 28. marca 19d9. Na splošno željo tečajnic se bo tečaj v prihodnji jeseni nadaljeval za dosedanje tečajnice, za nove pa so bo pričel nov tečaj v obliki letošnjega. Tečaj je bil za vse tečajnice popolnoma brezplačen. Na pričujoči sliki žal manjkajo nekatere tečajnice, ki so prepozno prišle k slikanju. >,.-.
Celje
c Koncert APZ v »Unlonu«, 22. t. m. ob 20. Jutri zvečer ee bodo zgrnile množice proti Unionu
na prireditev najvišjega družabnega, umetniškega ter zgodovinsko kakor sodobno pomembnega značaja, zlasti za na« Celjane, ki se nam nudi le prav redka prilika slišati Akademski pevski zbor Iz Ljubljane. Topot bomo tudi prisluhnili pesmi iz zgodovine našega prebujanja, pesmi, ki je te prednike navduševala in krepila.
c Vilopnice za sobotni koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane so v predprodaji v Knjigarni K. Goričar vd., kjer se dobe tudi programi.
c Seja celjskega mestnega sveta bo drevi ob 6. v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Na sporedu so poročila odborov, dopolnilne volitve v odbore mestnega sveta in razno druge odbore in komisije. Bo to prva redna seja s širšim programom, ki ji bo predsedoval novi župan g. dr. Alojzij Voršič.
c V celjski bolnišnici — oddelek za jetične.
V	sredo zvečer je bila v Zdravstvenem domu v Celju 6eja upravnega odbora protituberkulozne lige. Na seji so bila podana poročila, nakar je sledila razprava in sklepanje po okrožnicah Protituberkulozne zveze v Ljubljani. Na seji je bilo odobrenih 5 podpor po 100 din za dobo treh mesecev in ena podpora 50 din, eno osebo pa je liga poslala v oskrbo na Golnik. Na seji je bil tudi govor o organizaciji protituberkuloznega tedna v Celju. Povabljena bodo vsa celjska društva, nogometni klubi, damo in druge. Protltuborkulozna liga v Colju je ponovno urgirala pri kr. banskl Upravi v Ljubljani, da se uvede v Celju oddelek za jetične bolnike. Ta oddelek jo nujno potreben, da bi se v njem izolirali od družbe jetični bolniki.
c Združenje rezervnih častnikov v Celju bo imelo dne 3. maja ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma redni občni zbor pododbora.
e Banovinski hmeljarski nadzornik gosp. inž. Janko Dolinar je odpotoval v Ameriko, kjer bo uredil oddelek na veliki hmeljarski svetovni razstavi v Newyorku. Na tej razstavi bo posebno častno zastopan savinjski hmelj.
c Čuden pogreb v Laškem. V Laškem so pokopali osebo, ki se je branila duhovnika ter prepovedala pred svoje smrtjo, da bi jo spremljali Slovenci na zadnji poli. Pokojnlca je prepovedala tudi vsak venec, ki bi imel slovenski napis. Vse se je zgodilo.
c Vsakoletni pevski koncert gimnazije in vseh treh meščanskih šol bo v nedeljo, 80. aprila, ob 5. popoldne v mestnem gledališču. Vstopnice so dobe v omenjenih šolah in v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Mojstrski izpit is avtomehanike je opravil
V	Celju g. Pavle Božič. Čestitamo!
c Zastopniki hmeljarjev v Ljubljani. Danes se bodo oglasili v Ljubljani hmeljarji Savinjske doline in posredovali na merodajnih mestih glede hmeljarskega zakona. Predvsem bo govor o priključitvi šaleškega hmeljarskega okraja k savinjskemu okolišu.
c Za Okrožni urad v Celju bo v nedeljo or-diniral za člane OUZD zdravnik dr. Čerin.
c Blizu Laškega je neki D. okradel Mohorko Franca in mu naredil precejšnjo škodo.
c Zaradi slinavke in parkljevka v občini Pristava, okraj Šmarja pri Jelšah, se odrpja v smislu čl. 50 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in v smislu ministrske naredbe o zatiranju slinavka in parkljevke naslednje varnostne ukrepe: 1. Začasno je prepovedan vsak do-gon ali dovoz živih parkljarjev na»mcstno področje iz naslednjih občin šmarskega okraja: Pristava,
Na carinarnici bombaž — v predilnicah ga pa primanjkuje
Med mariborskim tekstilnim delavstvom je vzbudila zopetno vznemirjenje vest, da je tekstilna tovarna v Košakih odpovedala vsem svojim dolav-cem. V Košakih je zaposlenih 120 oseb. Na naše vprašanje so nam v tovarni to potrdili. Omenili so, da je to le preventivnega značaja, le za slučaj, da bi tovarni nenadoma zmanjkalo prodivn. Tovarna sf na vse načine prizadeva, da bi dobila dovolj prediva, saj bi imela z ustavitvijo obratn pri sedanji dobri konjunkturi sama največjo škodo. Pomanjkanje bombaža je še vedno občutno, predilnice čimdalje bol) omojujejo delo. Tovarna Doctor in drug na primer dela sedaj zopet samo tri dni v tednu. Pred nekaj dnevi so bili predstavniki mariborske tekstilne Industrijo v Belgradu, kjer je bila konferenca o vprašanju dodeljevanja deviz. Dobili so tam zagotovilo, da bo vse v najkrajšem času ugodno urejeno. Medlem pa je prispelo v Maribor že precej bombaža, ki pa je ostal v vagonih na carinarnici. Uvozniki tega bombaža namreč še niso dobili od odbora za kontrolo uvoza dovoljenja za uvoz. Dokler tega dovoljenja ni, jim Narodna banka ne izda deviz in carinarnica blaga ne zacarini. Tako stoje in čakajo številni vagoni na carinarnici že več dni na to dovoljenje, po tovarnah pa zaradi tega počiva delo ter se odpuščajo delavci. Pa ne samo tekstilni tovarnarji in njihovi delavci, ampak tudi drugi gospodarski sloji so prizadeti s pomanjkanjem deviz. Zlasti mariborski trgovci so udarjeni. V skladiščih carinarnice se nahajajo velike znlogo naj-ravnovrstnejšega blaga, kakor riža, kave, sukna itd., ki se uvaža k nam iz neklirinških držav. Dovoljenja za uvoz lo polagoma prihajajo in ne-katerl trgovci že z veliko nestrpnostjo pričakujejo, da bodo dobili naročeno blago s carinarnico, ker so jim zaloge že pošle. Poleg tega pa se jim blago draži zaradi visoke skladiščne pristojbine, ki jo
morajo plačevati čisto po nepotrebnem.
*
m Prvi slovenski zvočni film jo film o slovenskem mladinskem taboru v Ljubljani, ki ga bomo videli v nedeljo 23. t. m. ob 10 in 11 dopoldne v Grajskem kinu. Film prikazuje sprejem kneza-namestnlka Pavla, sprejem čeških Orlov, veličasten sprevod skozi mesto ter nastope na Stadionu. Opozarjamo nanj zlasti člane Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov. Vstopnice za člane in članice se dobo v pisarni Prosvetne zveze po 2 din, za oslale pa po 3 din v predprodaji Clrilove tiskarne na Aleksandrovi c. 0.
m Zaključek umetnostnega tedna. V sredo zvečer je bil v Ljudski univerzi v okviru Umetnostnega tedna literarni večer, na katerem so či-tall svoja dela H. Golouh, A. Ingolf, J. Ledina, R. L. Petelinova, R. Rehar, Fr. Itoš In V. Žitnik. Obisk večera je bil zelo dober ter Je dosegla prireditev vseslranskl uspeh. V okviru Umetnostnega tedna se vrši zaključna prireditev v soboto, dne 2Q. t. m. s premiero Cajnkarjeve drame »Potopljeni svete. Po premieri bo v spodnji kazinski dvorani razdelitev nagrad, ki Jih Je prisodila žirij« n»jhnlj5« vnoslann literarna, olnshrnn. slikarska deia ter za najboljšo odrsko stvaritev.
Podčetrtek, Zibika, Sv. Peter na Medv. selu, Rog. Slatina, Šmarje pri Jelšah ln Zusem. 2. Dogon ali dovoz parkljarjev iz šmarskega okraja na celjske sejme je do nadaljnjega prepovedan. 8. Osebam, ki eo ne mudile v okuženi občini Pristava, je dostop na mestno področje dovoljen le, če so bile predhodno temeljito razkužene. 4. Kršilce te naredbe se bo kaznovalo-po čl. 111—115 zakona o odvračanju ln zatiranju živalskih kužnih bolezni. Mestno poglavarstvo.
c Kolesarska nesreia. V Letušu pri Mozirju se je ponesrečila s kolesom 17 letna Ramšak Silva in si zlomila levo roko v komolcu, Pripeljali co jo v celjsko bolnišnico.
Ptuj
Društvo hišnih posestnikov Ima v soboto 22. t. m. ob pol 8 zvečer v gostilni Zupančič Marije na Ljutomerski cesti svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Jur)evski kramarskl sejem bo letos v ponedeljek 24. aprila
Ali že imate tombolske karte za doslej največjo tombolo v Ptuju, ki jo priredi 7. m»j« ptujski Fantovski odsek? Če jih še nimate, potem si jih hitro nabavite pri odboru Fantovskega odseka ali pa pri prodajalcih. 25 tombol, med njimi popolnoma novo, krasno motorno kolo znamke »Victoria«, vredno nad 5000 din, moderno pohištvo, nevestina bala, 6 krasnih koles, telica, drva, žepne ure itd ter nad 1000 drugih lepih in praktičnih dobitkov. Tablica velja 2 din. Pohitite z nakupom! Podprite delo ptujske slovenske katoliške mladinci
Trbovlje
O Srbijf, nje življenju, ljudeh' in politiki bo predaval prih. nedeljo dopoldne ob poldesetih g. senator S m ode j v Društvenem domu. Malokdo pozna tako dobro mišljenje in značaj južnih bratov kakor g. senator. Posebno bo še predavanje zanimivo sedaj, ko gre za sporazum s Hrvati, kako presojajo Srbi to važno zadevo.
»Kralj kraljev« — najnovejši zvočni film o Kristusovem življenju ln trpljenju bo predvajal Kino Društveni (iom prihodnji teden od srede do petka. Film o Snegulčicl in sedmih škratih, ki je postal svetovno slaven pa bomo gledali v Trbovljah od druge sobote 29. t. m. dalje. To nedeljo pa se bo predvajal film iz letalskega življenja »Osvajalci vseinlrja«.
Imenovanje. Za predsednike lovskih odškodninskih razsodišč so imenovani za občino Trbovlje: g. Zupančič Ivan in Gabrskega, namestnik Grasar Franc, za občino Hrastnik-Dol pa g. Bantam Karel in namestnik Orožen Martin.
Za popravo krivic po volitvah veliko piše Delavska politika. V Trbovljah imajo njeni pristaši veliko prilike, da to storijo. Ko jo pred kratkim upokojenec Z. prosil za stanovanje v občinski koloniji, mu je eden odločujočih svetovalcev zabrusil: »Kogar si volil, naj ti da stanovanje.« Kakor da so socialisti z lastnim denarjem zidali stanovanjske hiše, ne pa z občinskim. Socialnost in pravičnost hočejo le zaso, drugim jo ne privoščijo.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
m ObišNto slikarsko razstavo. Kljub dejstvu, da naši domaČi štajerski slikarski umetniki v Mariboru še niso imeli kvalitetno tako močne razstave, kakor jo sedanja, vendar obisk ni takšen, kakor bi moral biti. Razstava je odprta vsak dan od 8 do 18.
m Zaradi 27 din uničena dragocena zgodovinska najdba. Poročali smo že o odkritju zanimivega protestantovskega grobišča na Teznem v hetnnvski gramoznici. Sedaj prihajajo na dan zanimive podrobnosti o odkritju grobnice, v kateri so našli tri okostnjake, polog njih pa orožje in razne nakilne prodineto. Poleg te grobnice io izkopali delavci še tudi drug grob, v katerem pa so našli dobro ohranjeno bronasto krsto. Nekateri so se polakomnlli najdbe ter so mislili, kaj bodo dobili za bron. Razblil so krsto, ki je bila Iz precej tenko bronaste pločevine. To so razrezali na posamezne kose ter jih prodali. Baje so dobili za bron samo 27 din. Zaradi tega neznatnega zneska pa je uničena zanimiva zgodovinska najdba, ki bi bila še tem bolj pomembna, ker «o bila v krsti poleg okostja tudi razna oblačila. Tudi te obleke, ki bi se bile dale gotovo primerno konserviratl in ohraniti, so bile uničene.
m Poselskn zveza v Mariboru irna svoj sestanek v nedeljo, dne 23. aprila ob 4 popoldne v Gledališki ulici 2.
ni 8SK Maraton. Seja tehničnega odbora bo drevi ob 6 v običajnih prostorih.
\ . U, J,'. - j t. ».- f
V v/ " A *"v —* v 4\ 1 > ».v 4
^AA »V ^	C.A ~ Vrt
r-VA A -».V. HiJ - ? V'»KM \ c
-vrv jwc
i >. k	-J .\..v n f a i
m Smrtna kosa. V Mlinski ulic! 2 |e umrl letni upokojeni nadsprevodnik drž, železnic Karel Kraniberger. Naj počiva v miru!
m Orožnik se je ponesrečil. Na službenem obhodu se je ponesrečil 27-letni orožnik Rarlomir JovnnoviS Iz Marenberga. Pri službenem obhodu .in tako nesrečno padel, da si jc zlomil desno roko ter več reber.
m Smola vlomilca. Mariborski polici loki dak-tiloskop g. Grobin jo bil poklican včeraj v št. Lenart v Slov. gor. zaradi vlonis v mehanično delavnico Ivana Krajnca. Vlomilec se je polasti! ročne blagajne ter jo je odnesel s seboj, bil pa je gotovo razočaran, ko jo je razbil, ker jo bila cisto prazna.
m Dve kolesi ukradeni. Tzpred hiše nn Koroški cesti 2« je neznanec odpeljal 100 din vredno kolo posestnika Franca Drevenška iz Šikol. Na Frankopanski cesti je bilo ukradeno kolo izpred Pečuhovn hrnnjarije. Kolo jo zn hipac prislonil tja Ignac Lošnik.
Gledališče
Petek. 21. aprila: Zaprto. Sobota. 22. aprila oh 20: »Potopljeni svet«. Premiera. Red B. Ne. d-Ija, 23. aprila ob 20: »Dijak prosjak;. Znižana cene.
1 Pogreb gdč. Terezije Rožman, seatre prevzv, g. škofa ljubljanskega, včeraj popoldne Je bil prav veličasten. Tako dolge vrste pogrebcev že dolgo nismo videli. Pogrebne obrede je opravil prevzv. g. škof dr. G. Rozman ob asistenci ravnatelja škofijskega ordinariata g. Jagodica in gg. škofijskih tajnikov. Na zadnji poti so pokojno spremili g. stolni prošt in generalni vikar prelat Nadrab, stolni kanoniki gg. Šiška, Stroj, - • - ' ' -.. predsednik Karitativne zveze g. dr. LeviS-nlk, duhovni svetnik g. Čadež, g. p. prior Učak, dalje zastopniki Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, in jezuitov, več vseučjliških in srednješolskih profesorjev, denutacija iz Gornjega Grada in Koroške zastopnice Marijanišča, Lichten-thurnovega zavoda, uršullnk, usmiljenih sester itd, katerim je sledila izredno dolga vrsta moških in žensk. Blaga pokojnica naj počiva v Bogu!
1 Občni zbor ljubljanske sekcijo jugosl. profesorskega društva bo v nedel jo 21. maja t. 1.--ob pol 11 v dvorani Trgovskega doma z običajnim dnevnim redom.
1 XI. olimpijske igre, veličastno himno dru-garstvu vseh narodov, zedinjenih v častni viteški borbi, bomo videli naposled v filmu tudi v Ljubljani. To gigantsko filmsko remek-delo, ki predstavlja dovršeni prikaz lepote športnih iger in himno moči ljudskega telesa je posvečeno obno-vitelju nekdanjih klasičnih olimpijskih iger — baronu Pierre de Coubertinu. Filmano je v slavo in ča«t mladine vsega sveta. Ta veliki športni dogodek, kateremu je prisostvovalo na stoti60če ljudi, spaja v idealnem tekmovanju vse vrline -športa, umetnosti in tehnike. Tisoči športnikov in najboljših atletov sveta v plemeniti borbi vseh priznanih športnih disciplin, so tvorci tega največjega športnega dokumenta sedanje kulturne dobe. To Izredno filmsko delo, ki bo zanimalo pri na6 slehernega športnika in vse ljubitelje športa, se predvaja pod visokim pokroviteljstvom g. ministra za fizična vzgojo naroda. Slavnostna predstava v zastopstvu pokrovitelja g. dr, Ivo Pirca, predsednika olimpijskega pododbora v Ljubljani, bo drevi ob 21 v kinu Slogi. Film, ki ima nad 6000 m celotne dolžine, je od dan«6 (jutri) naprej na sporedu kina Sloge, Prvi del tega filma, pod nazivom »Festival narodov«, ee predvaja do vključno srede 26. t, m., nakar sledi drugI del, »Festival lepote«, do vključno 1. maja t. 1.
m Udobno 8 dnevno potovanje po Italiji s 3 dnevnim bivanjem v Rimu od 14.—21. maja. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna >-M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ul,. tel. 22-50.
1 Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhi-tektov-sekclja Ljubljana priredi za svoje člane in po njih vpeljane goste v četrtek, dne 27. aprila, poučno ekskurzijo na Javornik in Jesenice zaradi ogleda obratov Kranjske industrijske družbe. Potuje se i vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora v Ljubljani ob 11. uri 45 min. Zbirališče pol ure preja pred kolodvorskim poslopjem. Po-vratek z večernim osebnim ali brzini vlakom. Ker je treba pravočasno in obvezno prijaviti Kranjski industrijski družbi čim točnejše število udeležencev, se sprejemajo samo pismene obvezne prijave do torka 25. t. m. ob 12 v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. sept. 2-II, soba št. 27. Obenem s prijavo mora vsak plačati znesek 10 din, ki se mu bo vrnil med vožnjo. Če pa se prijavljenec ekskurzije ne bo udeležil, zapade ta znesek v korist društvenega Podpornega fonda.
1 Nekdanja Bončarjeva hiša n« dražbi prodana. V sobi št. 16 okrajnega sodišča ljubljanskega ja bila včeraj javna sodna drtžba nekdanje Bon-čarjeve hiše Pred škofijo št. 16. Z« dr»žbo s* je zanimalo več oseb tudi z dežele. K dražbi so se prijavili med drugimi trgovec Pungsrtnik iz Planine pri Rakeku, Amalija Sturni iz Metlike in Mihael Lapuh iz Dobove. Hiša je bila cenjena na 309.025 din, najnižji ponudek pa je bil določen na 154.512 din. Toliko je sprva ponudil Ivan Pečnik z Ježice, toda drugi interesenti so naglo dvigali csno in ja naposled hišo zdražil trgovec Mihael Lapuh za 305.000 din. Dražbo je vodil sodnik g. Leopold Smalc, Ta hiša jc zelo 6tara. V zemljiški knjigi j« zapls»no, da je hišo kupil pok Jože Bon-čar meseca »vgust« 1865. L. 1914. spomladi j« hišo kupil« na dražbi c kr. priv. štajerska eskomptn« banka v Gradcu, nato pa jo je med vojno prodala neki Albini Barličevi in od nje pa jo je 1. 1922. kupil trgovec Anton Škof, po katerega smrti so hišo podedovale 1933 tri njegova hčere Id«, Marija in Meta.
1 Posestna spremembe. Zemljiškopromctna komisija j® letos do 20. t, m. lisnamoval« že ftsd 500 vlog, večidel kupnih pagodb, ki 60 ji bile predlo-
žene v odobrenje. Ljubljanska Kreditna banka je prodala Pokojninskemu skladu nameščencev Zbornice TOI v Ljubljani pare. štev. 127/27, k. o. Gra-diško predmestje, ležečo ob Tržaški cesti in bodoči Jadranski cesti na Bičevju, v obsegu 4.235 kvadr. metrov za 719,950 din. — Strojni asistent Viktor Eberle v Splitu, W«rner Eberle, trgovec v Velikovcu, Maks Eberle, zasebni uradnik v Veli-kovcu, Oton Eberle, zlatar v Velikovcu, 6o po svojem bratu Fricu Eberlu, zlatarju v Ljubljani, prodali lesnemu industrijalcu Francu Žagarju na Rakeku pare. št. 135/10 k. o. Petersko predmestje I. del v obsegu 1.055 kv. metrov za 545.000 din. — Zasebnica Vida Peterlin iz Ribnice je kupila od Ivan« ln Roze Zagoričnik v Ljubljani hišo št. 3 na Viču, spadajo&o po dvl. št. 762, k. o. Vič, za 200.000 din.
I Modeme bluze, Karničnik, Nebotičnik'.
1 Tatvine koles. Iz veže Košakove restavracije v Prešernovi ulici je bilo ukradeno Francu Bukovcu 500 din vredno kolo znamke »Standard«. Na Tržaški cesti je bilo odpeljano Maksu Škerlju črno pleskano kolo znamke »Waffenrad«, vredno 700 din. Jakobu Bergantu je neznan tat ukradel izpred Vodnikovega vinotoča na Sv. Petra nasipu 800 din vredno kolo znamko »Peugeot«. Iz veže Kmetove gostilne na Gosposvetski cesti Je tat odpeljal Francu Švabu 400 din vredno kolo. Francetu Klobčiču je bilo izpred hotela Balkan na Sv. Petra cesti ukradeno kolo znamke »Waffen-rad«, vredno 800 din. Izpred hiše na Šmartinski cesti 24 je zmanjkalo I. Dečmanu 700 din vredno kolo znamke »Champion«. Tat je pustil tam drugo, komaj 200 din vredno kolo, črno pleskano, z evidenčno štev. 2-74574-12, ki ga je najbrž tudi kje ukradel In ga kasneje zamenjal za boljše kolo.
Jesenice
Molltvenike fn rožne vence z« birmo dobite v najlepši libiri y trgovini Krekovega doma.
Kranj
Akademski pevski zbor lz Ljubljane bo imel v Kranju velik koncert v Narodnem domu dne 3. maja ob pol 21. Na sporedu so pesmi osmih skladateljev iz dobe našega narodnega preporoda. Ze danes opozarjamo prebivalstvo mesta in okolice, naj ne zamudi te izredne prilike, ko nas bo APZ prvič obiskal in nam za dve uri nudil svojo visoko glasbeno umetnost. Koncert bo dirigiral zborov dirigent g. France Marolt. Pridite prav V6i v Narodni doml
Nolni požar. V noči od srede na četrtek Je okrog pol 1 nenadoma izbruhnil požar v objektu za predelovanje črev, lnst Vrtnika Ivana iz Kranja pod mestom poleg mestne klavnice. Požar je nastal bržkone na ta način, da se je vnel tram ob dimniku. Kranjska gasilska četa je preprečila razširjenje požara na sosedne objekte. Če bi bilo vetrovno, bi bila v nevarnosti tudi tovarna »Standard« in leseni svinjaki, ki so v bližini. Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 30.000 din in je krita z zavarovalnino.
Pri licitaciji za modernizacijo Jelenovega klanca je prevzela dela tvrdka »Slograd«, razširitev savskega mosta pa bo opravila gradbena tvrdka inž. Pretnar. Dne 1. maja se bo v Kranj preselila pisarna sekcija za gradnjo ceste Kranj—Naklo, potem pa se bo bržkone kmalu začelo s temi velikimi gradbenimi deli.
Novo mesto
Letalski miting v Novem mestu. Mestni odbor aerokluba v Novem mestu pripravlja s sodelovanjem nekaterih drugih članov aerokluba v dneh 22. in 23. aprila t. 1. letalski miting. Ze lansko leto, ko se je dvignilo na naših mestnih njivah prvo šolsko jadralno letalo, so mnogoštevilni opazovalci občudovali drznost zračnega skoka s šolskim letalom, ki je prvi in osnovni korak poznejšega jadranja in končnega motornega letenja. Pravo jadranje In vratolomne akrobacije z jadralnim in motornim letalom pa bomo lahko opazovali na mitingu v Prečni pri Novem mestu. Sodelovala bosta znani letalec in pilot dr. Rape v motornem in Starič Ludovik v jadralnem letalu. Za ceno 20 dinarjev se bo lahko vsak dvignil nad prečenskim poljem, za ceno 00 din pa bo lahko poletel nad Novim mestom. Vstopnice za to prireditev se prodajajo po mestu ln na dan mitinga na prireditvenem prostoru. Vsakdo naj se zaveda, da z naku-nrtm v«ir>T>nice podnirii svoj nsjvlšji ideal — domovino, ki toliko žrtvuje za procvit naše avijatike.
EB	□		MARIBOR
KULTURNI OBZORNIK
Spomenik prekmurskim književnikom
Murska Sobota, 19 aprila.
Stalni meddrušfveni odbor vseh društev v Murski Soboti namerava v proslavo 20 letnire osvoboditve Prekmurja ob otvoritvi »Prekmurskega tedna« sredi junija 1035) odkriti skupen spomenik prekmurskim slovenskim književnikom in budi-teljem.
Spomenik je namenjon vsem, ki so v času, ko je bilo Prekmurje odrezano od Slovenije, pisali v. starinskem narečju slovenske knjigo za duhovni in tudi narodni dvig to takrat tako osamelo živeče veje slovenskega naroda. Namenjen je književnikom obeh veroizpovedi, osamljenim začetnikom v 18. stol. z obema Kiizmičema, Štefanom in Miklo-šem na čelu in prav tako vnetim nadaljevalcem do polpreteklih dni — vsem. ki so si kakor začetnik novejših časov dr. Franc lvanoczy prizadevali svo-
je rojake kulturno dvigati, jih narodno prebujati in jih zbliževati s slovenskim jedrom.
Spomenik bo stal v središču prekmurskega središča, na trati pred sohoškim gradom, kot vselej vidna priča slovenstva najdalj od jedra odtrganega slovenskega rodu, ki pa biva med Muro in Rabo od časov, ko sta tod delovala slovanska apostola sv. Ciril in Metod — pa do danes in bo živel tod tudi v bodoče. Meddruštveni odbor ima že več osnutkov za spomenik, med katerimi bo komisija izbrala najprimernejšega.
Kaže, da se bo odločila za osnutek domačega arhitekta g. Novaka. Spomenik bo veljal okrog 20.000 din. Odbor se bo s prošnjo obrnil na našo javnost, da po svojih močeh prispeva za spomenik in se tako oddolži spominu prekmurskih buditeljev, ki so pripravljali deželo kneza Koclja za procvit in napredek v skupni državi.
Zinka Kunčeva v ljubljanski Operi
Verdijeva >Aida«, ki smo jo doživeli v sredo zvečer v ljubljanskem opernem gledališču, je imela svoj poseben blesk, zgoščen ob znamenitem gostovanju. Sopranistinja Žinka Kunčeva, danes članica slavne ameriške Metropolilan-opere, je prišla v goste in nastopila v vlogi Aide na našem opernem odru, na katerega jo veže še vedno tih spomin na prve, še mladostno negotove, a prav zato na poseben način mikavne nastope pred operno gledališko publiko. S posebno zavzetnostjo je spremljalo sedaj številno občinstvo njeno umetnost, ki se je razpela v vsej svoji moči.
Podoba te umetnosti se nam je razkrila ne dolgo tega že v jasni luči, ko je nastopila pevka s svojo pomembno kreacijo Gioconde. In ta lepa podoba je sedaj v pojavi Aide dobila samo še izrazitejši obris. Najbolj na široko se nam je raz-prlo zopet pristno pevsko umetniško oblikovanje v vseh svojih odtenkih, ko so zaživele pred nami jasne melodične oblike v vsej svoji izrazni moči. Umetnost Zinke Kunčeve sloni vsa na spoznanju, da je popolna oblika najčistejši odsev umetniškega doživetja, — da je pravi oblikovni sestav že obenem najvernejši nosilec določene vsebine, ki jo posreduje. Zato je položila vso svojo pozor-
Glasbena literatura
Risto Savin: Vokalna suita. V slovenski glasbeni tvornosti je nekam osamljeno tako delo, kot je Savinova »Vokalna suitac v štirih delih, ki jo je skladatelj pred kratkim izdal v samozaložbi — pa mu jo je komisijsko založila ljubljanska Glasbena Matica. Prav za prav so to štiri skladbe, zložene deloma za zbor in deloma za soliste, a vse podprte s klavirsko spremljavo; povezane pa so po vsebini, kjer je v narodnem tonu prikazan kos porleželnega življenja in razpoloženja. Prva skladba je »Večernica«, ki je pisana za zbor na znane Slomškove besede; druga skladba »Pričakovanje« je samospev, namenjen dekliškemu glasu; tretja skladba Zjutraj« je pisana kot samospev za fantovski glas, v četrti, precej razsežni skladbi "Raj pa je zajeto veselo rajalno razpoloženje v kompozicijo za zbor in za dva solistična glasova (dekle in fant). Iz celote je takoj razvidna osnovna nekako dramatska črta, ki povezuje v podeželno razpoloženje tih ljubavni odnos. — Glasbeni sestav ima pečat skladateljevega osebnega sloga z romantičnim značajem, vanj pa posega prav značilno ludi slovenski folklorni značaj. Skladba priča o bogatem izkustvu, ki ga je dobil skladatelj v svojem opernem ustvarjanju — pa je v splošnem prozorno in preprosto grajena, rlasi se. poslužuje tudi hromatične, ali bolje — modulatorične barvitosti. Tonsko nasičen je zlasti klavirski del, dočim so pevsek linije preprosteje, pa lepo obokane. Tudi je v izrazu dovolj glasbenega razpoloženja, ki daje celoti privlačen značaj. — Delo, ki mu bodo kos tudi srednje izdelani naši zbori, ho primerno za marsikakšno glasbeno prireditev, ki ji bo pisano dopolnilo. V. U.
Češko Jihoslovanska revue št. 1-2
To bivše glasilo češkoslovaških-jugoslovanskih lig je spremenilo v devetem letniku zaradi novih razmer ime v češ k o-jugoslovansko revijo. Toda ljubezen do Jugoslovanov je ostala ista ter z isto marljivostjo zasleduje vse pojave na našem knjižnem, gospodarskem in političnem trgu. Tako ta bogata dvojna številka prinaša na uvodnem mestu članek Milana Dragutinoviča o paktu večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, Viljem Nezbeda piše ob desetletnici smrti pisatelja Holečka o njeni kot preroku jugoslovanske slave, ugotavljajoč, da bi samo njegovi spisi, ki opisujejo jugoslovanske motive, vsebovali 28 knjig na ca 8000 straneh. Rudolf Lužik piše o materi v dramah Iva Vojnoviča, Josef Pavliček pa o neznanem junaku na Avali. L. Žitnik o jugoslovanskih trgovskih pristaniščih, Helena Kamni-kova pa o naši Planici, skakalnici in uspehih. Za konec temu glavnemu dolu razprav pa je dodal pesnik Dušan Ludvik češki prevod Zupančičeve pesmi Barčica:
Pluj a pluj nam, stfibmS ti lodko
po zelenem mori!
Hej, tam na lodičce sedi lioši
jinoši tri mladi!
Bogat pa je oddelek, posvečen književnosti, znanosti in umetnosti, ki ga urejuja — slovenski del — dr. Berkopec in tudi večinoma sam poroča v njeni. Tako piše o Lajevčevi 60 letnici, o literarnih nagradah mesta Ljubljane, o Lajovčevi čitanki, o Ložarjevi monografiji Goršeta, o Zborniku 39, o spisih Kvedrove, o komediji Upniki na dan v Ljubljani, itd. Sigi Tavčer piše o zborniku Misel in delo, posvečena 20 letnici Jugoslavije, prof. Heidenreich pa o študiji dr. Paula jP. J. Šafarik in B. Kopitar«:, ki je izšla pri Slovanskem ustavu. Druga poročila se nanašajo na hrvatske in srbske dogodke Samo v kotičku str. 45 je še ponatisnjen prevod Župančičevega motta »Kuj mne, živote kuj!, ni pa naveden prevajalec.
»Dejanje«, št. 4. — prinaša na uvodnem mestu Kocbekov članek o na rodu, o tem, kaj je narod, kako prehaja iz danosti v zavest in kako se 7. voljo upre vsaki ogroženosti. V taki nevarnosti je edino sredstvo integralna narodna skupnost. »Nikdar in nikjer ne moreta predstavljati naroda napor in skrb le enega nazora, le enega razreda, le ene stranke ali duhovne skupine. Cim različ-nejše člene zbira narod v svojih življenjskih naporih za skupnim ciljem, tem bolj človeško je napolnjen in tem bolj gotovo reši svoj obstoj.« — Uuiv. prof. dr. 1 r. b t e i e stavija vprašanje o
nost v to smer in ji posvetila vso ustvarjalno silo. Najvišje občudovanje se tedaj obrača poslušalcu na to petje, ki sloni na jasnih predstavah melodičnih obokov, ki jih potem pevka strnjeno in zlito gradi, obenem pa občutljivo barva z dočute-nimi dinamičnimi in agogičnimi barvami. Plemenit značaj barvnih učinkov pa je zapopaden tudi v kakovosti samega glasu, ki je izdelan po estetskih postavah pevskega umetništva, da zmore razpolagati z vso enotno skalo pisanih registrov, ki jih uporablja zdaj posamič, zdaj zopet v izbranem mešanju, kakor že zahteva svojstveno lepotno doživetje. V takem oblikovanju pevskih melodij je zgoščen ves umetniški izraz, ki je toliko močan, da zadostuje sam za umetniško uteho kljub temu, da je vzporedno igralsko oblikovanje oprto dosledno, a le bolj na zunanji obris, kot ga od likovne podobe zahteva dramatsko dogajanje in njega zgradba. — V takem obrisu je Aida Zinke Kunčeve poslušalca zajela in ga umetniško močno prepričala.
Tudi celotna predstava, v kateri so sodelovali najboljši pevci našega gledališča, je pod taktirko dr. švare in v režiji R. Primožiča razen manjših nedostatkov zapustila dober vtis.	,V. U.
zatonu slovanske vzajemnosti ter odgovarja na vprašanje: Kaj vam je, kaj vam je bila Poljska tistim Slovencem, ki ste jo že pred svetovno vojno vztrajno iskali in jo vzljubili? Odgovor se glasi, da je kljub gospodarskim omahljivostim bila vedno kultura tista, ki je trdno stala na temelju slovanske vzajemnosti. Kultura veže vse Slovane v najtesnejšo zvezo ter jo bo tudi kljub vsem doktrinam, kakor je za nas rešil pravilno že Prešeren, ko je proti ilirizmu postavil svoje Poezije. Andrej K o 1 a r je napisal močno in globoko črtico »Zgubljeni dnevi« o Mariji, ki poje hvalo Bogu in istočasno odpira vrata vsem vragom, iti vene v poželjivosti in izgublja dni ob živo-mrtvem možu, a končno le spozna, da so vezi, ki jih ne bi smela rahljati. Močni so prizori s slepcem. »Pomladne pesmi« Franceta Jeriše so kras šte-, vilke ter pričajo, da v mladem rodu poganjajo' močni pesniki. Ivo Pirkovič piše filozofsko razpravo o svetu kot projekciji. V oddelku »Dokumenti« je ponatisnjena deklaracija o človečanskih in državljanskih pravicah, kakor jo je izoblikovala prosvetljenska filozofija in udejstvila francoska revolucija. V pregledih piše B. Grafenauer politična razmišljanja med Ukrajino in Španijo. O otroških predstavah piše Silva Trdina ter ocenjuje otroško predstavo o Pikici in Tončku kot slabo pripravljeno. Dr. Lino Legiša podaja portret pisatelja Vladi-mirja Bartola, dr. Trstenjak ocenjuje Vebrovo najnovejšo knjigo ter opozarja na pomanjkljivosti. V zapiskih je referat J. G. o najnovejši knjigi W. Schusterja o »Evropi in Vzhodu«.
»Slovenski učitelj«, št. 3. — prinaša naslednjo vsebino: Domovi slovenskih ljudskih šol. — Vinko B rumen: Jenski načrt (Jenska vseučilišča in njen vodja!), Rafael Zazula: Učna snov ii elektrike (generator, transformator). A v g. elemente: fz metodike pevskega pouka na ljudski šoli. V. B r u m e n : Obisk na Angleškem (Prihod). Etbin Boje: Naša narodna zavest, vzgoja in bramba. Prof. E. Deisinger: Historična študija o pisanju in branju v prejšnjih časih. Ivan Štrukelj: O razvoju šolstva na Viču. (Večina člankov je nadaljevanje iz prejšnjih številk.) Nato slede zapiski, poročila in ocene knjig.
»Obzorja«, revija za leposlovje, umetnost in publicistiko, v Mariboru, v svoji 4. štev. prinaša naslednjo vsebino: Branko Rudolf: Razgovor v pozni uri, ki naj bi bila pesem o današnjem stanju Evrope, pa je vse preveč časnikarski članek in uvaja v moderno pesem zopet — apostrof! Anton Slodnjak nadaljuje svojo črtico »Vrnitev, v kateri se dotika tudi erotičnega življenja duhovnika, črtico, ki se bo še nadaljevala. Anton Ingolič je s Spavarjem Francem Vitužnikom dal krepko podobo starega splavarja, toda v njegovo živl jenje je prinesel vse preveč iskanih seksualnih romantičnosti, kakor je tudi sicer pri njem vidno iskanje po zunanjih efektih, dasi je kot pripovednik močan ter spada ta novela med njegove najboljše stvari. Milan Kajč je napisal bolj anekdoto o Težakih s Tkalega. Radivoj Rehar ima tekočo in polno pesem »Minil je čas«, s katero glosira današnji evropski položaj. Vinko Žitnik pa ima eno svojih Podob, s katero na realističen način opiše nevestino slovo. Janko Glaser je napisal nekrolog jTokoj-nemu prelatu Kovačiču. Dr. V. Kraigher pa piše kratko studijo o pomenu in funkciji sloveskih županov ob naselitvi Slovencev v Alpah. Radivoj Rehar glosira feljtonsko čas s člankom Obnavljanje razvrednotenih vrednot. Nato slede ocene knjig.
Dr. Jerko Gržinčič: Kristusu Kralju. S posebnim ozirom na mednarodni kongres, ki se bo vršil v Ljubljani, je izdal skladatelj Jerko Gržinčič zbirko svojih skladb, ki so namenjene deloma cerkvenemu bogoslužju, deloma izvencerkvenim prireditvam in ki so v tem smislu že tudi vnaprej označene. Vseh pet skladb uporablja preprost in prozoren slog, ki bo primeren tudi manj izvežba-nim pevcem — četudi se bodo sešli v večjih skupinah. Ta slog je naslonjen na dognanja klasične in romantične smeri in se le redko poslužuje hromatičnih barv — in še to večinoma le v spremljavi, dočim so glavne melodije preprosto diato-nične in tudi intervalno brez posebnih težav. V značaju so napevi prikupni in bodo mogli ugodno doseči svoj osnovni namen, ki želi ustvarjati slavnostna razpoloženja. — Pesmi so zložene deloma enoglasno z instrumentalno spremljavo, deloma večglasno zborno. — Založil iih io Salez. zavod na Rakovniku.

m mm

BoaiM
JfcVf	-*
&	I vi ft w5;

g
Albanski ministrski predsednik Verlazi v palači Venezia pred Mussolinijem bere vdanostno izjavo
Albanijo
Silen orkan v Ameriki
V	nedeljo je v Ameriki nad državami Texas, Luisiana in Arkansas divjal velik vihar, ki 6e je Zgostil v vrtinec. Ta je na svoji poti podiral pod seboj cele vasi in povzročil veliko razde jan.,6.
V	Haynesvillu je vrtinec divjal po ulici najbolj živahnega mestnega okraja, kjer je vse hiše podrl do tal. Doslej so izpod razvalin potegnili 47 mrtvih in 218 ranjenih. Stvarna škoda pa sega v milijone.
V	mestu Collins (Arkansas) je vrtinec podrl cerkev, v kateri je bilo pri bogoslužju zbranih 200 ljudi. Streho je odtrgal kot da je lahko papirnato pokrivalo, zvonik se je podrl, stene so se močno zamajale in zidovje je padalo na vernike. Doslej so iz cerkve izkopali 30 mrtvih, med njimi je v tem strašnem hipu našel smrt tudi župnik.
Poročila o nesreči še vedno prihajajo in kažejo, da je zgoraj omenjene države ta vihar silno opustošil. Zveze z najbolj prizadetimi deželami pa so prekinjene, ker so telefonske napeljave vse pretrgane, ceste pa na mnogih in mnogih krajih neprehodne. Zato še ni bilo mogoče ugotoviti vse šikode in žrtev.
Huda železniška nesreča v Indiji
V noči od nedelje na ponedeljek se je v vzhodni Bengaliji (66 milj od Kalkute, angleška posest) pri postaji Nadija zgodila velika železniška nesreča. Dva vlaka sta trčila skupaj, lokomotivi obeh vlakov sta se dobesedno zdrobili, izpod ruševin voz pa so potegnili 26 mrtvih in 30 težko ranjenih potnikov.
ŠPORT
Po športnem svetu
Srednješolska balkanijada v Atenah
Kakor piše,jo grški listi, hoče Grčija letos ponovno organizirati srednješolsko baikaniado v Atenah. Kakor znano, je bila namera Grčije, da bi se že lansko leto vršila ta balkaniada v Atenah, ki pa je morala potem odpasti zaradi premajhnih prijav v poštev prihajajočih držav. Poleg Grčije je bila namreč prijavljena samo Jugoslavija, medtem ko so ostale balkanske države zaradi kratkega časa odpovedale, svoje sodelovanje. Nobena od n jih namreč ni mogla pravočasno izvršili organizacijskih poslov, edino jugoslovanske srednje šole so to lahko napravile, čeprav so tudi one prepozno dobile poziv na te balkanske igre. Vsekakor je pričakovati, da se v letošnjem letu ne bo tako zgodilo in da bo prišel poziv tako pravočasno, da se bodo lahko vse predpriprave v miru in nemoteno izvršile in da bodo naši dijaki lahko nastopili v vseh disciplinah, ki bodo v Atenah na sjx>-redu.
Italija : Jugoslavija v rokoborbi
Dvoboj med jugoslovansko in italijansko reprezentanco v rokoborbi bo 12. maja t. 1., ko slavi jugoslovanska lahkoatletska zveza v Zagrebu 15-letnico svojega obstoja. Na tej prireditvi nastoj>i prva italijanska garnitura, ki je lansko leto dosegla na evropskem prvenstvu četrto mesto.
Bančni ravnatelj Rangell, predsednik organizacijskega odbora za XII. olimpijske igre v Helsinkih leta 1940, je odstopil. Istočasno pa je odstopil tudi predsednik finske telovadne in šjiortne zveze. Vzrok: nesoglasja v telovadni in športni zvezi.
Meddržavni troboj katoliških telovadcev
V Parizu so tekmovali francoski, belgijski in švicarski katoliški telovadci v telovadnih tekmah, v katerih so zasedli Francozi prvo, Švicarji drugo in Belgijci tretje mesto.
Kdo bo sodil tekmo Jugoslavija : Anglija?
Jugoslovanska nogometna zveza je predlagala angleški zvezi, da bi sodil tekmo med Jugoslavijo in Angli jo, ki bo 18. maja v Belgradu, eden izmed tehle sodnikov: Baert (Belgija), Barlassina (Italija), Capdepille (Francija). — Vstopnice za to tekmo so že v predproda ji in velja najnižja 20 din, sedež v loži pa 150 din. — Angleško gostovanje bo veljalo našo zvezo 250.000 din.
Motosalon M. K. Ilirije
Moto-klub Ilirija, ki skrbi vsestransko za napredek in razvoj moto-športa v Ljubljani in po vsej Sloveniji, nas je sedaj zopet prav prijetno presenetil. V dvorani Delavske zbornice nam je s sodelovanjem raznih ljubljanskih tvrdk z motornimi vozili preskrbel zelo zanimivo razstavo — pravi moto-salon, kjer so razstavljeni razni motorji, kar si jih športnik ali samo turni vozač poželi.
S to prireditvijo hoče MK Ilirija nekako napraviti uvod v letošnjo sezono, katere krona bo vsekakor velika mednarodna gorska dirka na Ljubelj, ki bo meseca avgusta. Letošnja ljubeljska dirka bo največja, kar jih je doslej bilo, saj bodo sodelovali najboljši evropski gorski dirkači in je ta prireditev tudi prijavljena v oficielnem koledarju svetovne zveze motoklubov.
Moto-salon MK Ilirije, ki je bil odprt 19. t. m., traja samo nekaj dni. V okusno okrašeni dvorani Delavske zbornice je pet ljubljanskih in ena domžalska tvrdka razstavilo svoje motorje in potrebščine zanje Majhen je sicer razstavni prostor, a vendar je toliko motorjev, da rabi človek precej časa,, da si vse temeljito ogleda. O. žužek ima ZUndapp motorje, inž. Tonies BMW motorje, Ig. Vok ima znamke >Puch«, »Bianchi«, »Phaenomen« in »NSU«. Tvrdka Vok ima poleg tega razstavljeno zanimivo Styriette motorizirano kolo, Puchov izdelek. ki stane 3490 din in ki porabi na 100 km za 9.50 din bencina. Tvrdka Pachar ima razstavljen avto- in motomaterial ter rezervne dele. Tvrdka F. Batjel ima motorje tehle znamk: jDurkujjpt,
»Escelsior«, »TWN« in tudi motorizirano kolo, ki stane 2900 din. Tvrdka I. Praprotnik iz Domžal pa ima razstavljena dva tipa: »Horex« in »Ardie«.
Vmes je oddelek M. K. Ilirije, kjer 60 razstavljene športne trofeje, krasne vaze, pokali, plakete itd. Na koncu je pa oddelek, kjer je razstavljen Staričev novi motor JAP in njegove trofeje, ki si jih je priboril pri raznih dirkah.
Motosalon je zelo posrečena stvar in vsakemu, ki 6e zanima za naš šport, priporočamo, da si ga ogleda. Oni, ki mislijo kdaj nabaviti motor ali morda celo dirkati, pa nikakor ne smejo zamuditi ugodne prilike,, kajti toliko in tako različnih motorjev ne bodo kmalu dobili skupaj zbranih. MHMvft al omsieams nUifšv ume i ns«!*
Lahkoatletske tekme
V so.bolo popoldne ob treh na Stadionu.
Vhod z Vodovodne ceste.
Jutri popoldne priredi SK Planina zanimiv lahkoatletski meeting, ki obeta biti zelo zanimiv.
Startajo priznani slovenski lahkoatleti, kakor Markovič, Košir, inž. Marek, Žgur, Nabernik, Žagar, Klinar itd.
Borbo jugoslovankemu rekordu je napovedal Košir Zmagoslav, član SK Planine, na 2000 m. Morda bo poskusil tudi Janko Klinar v petoboju.
Discipline bodo zelo številne, in sicer: skok v daljavo (sen., omlad., jun. C); kopje — 800 gr (sen., omlad., jun. C), 200 m (sen., omlad., jun. C), višina (omlad., sen., jun. C),disk — 2 kg (omlad., sen.), disk —1.75 kg (jun. C), 1500 m (sen., omlad., jun. C), 2000 m (omlad.), 100 m (sen., omlad., jun. C), 1000 m (jun C in B).
Zato vabimo občinstvo, da ee meetinga v čim večjem številu udeleži. Vstop prosti
Ocenjevalna vožnja
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, Sekcija Ljubljana, priredi dne 30. aprila t. 1. ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motocikle. To je po daljšem presledku zopet prva športno-turistična avtomobilska prireditev v Dravski banovini. Prireditelj je kot posebnost uvedel tudi ekipno tekmovanje vozil.
Od strani avtomobilistov je pričakovati velikega odziva za to zanimivo tekmovanje. Podrobnejši razpis se dobi v tajništvu kluba, Ljubljana, Kongresni trg l/I.
Zanimiv športni spored v Celju
V nedeljo popoldne bo na Glaziji več športnih prireditev. Že ob 14.30 se bo pričelo izločilno tekmovanje v metu diska in kladiva. Ob 15 se bo pričela prvenstvena mladinska tekma med mladi-nama Celja in Atletikov. V odmoru te tekme se bo pričelo cross-country tekmovanje za juniorje in omladince. Ob 16 bo cross-country tek za seniorje na 5000 m dolgi progi, nakar bo sledila prijateljska tekma med mariborskimi Železničarji ni Ce ljem.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
ZBOR LAHKOATLETSKIH SODNIKOV, Ljubljana: V soboto, dno 22. t. m. ob 3 popoldne bo na Stadionu ob Tyrševi cesti «propsgandni lahkoatletski miting' v priredbi SK Planine. Istočasno se vrši poskusu,ia rušenja jugoslovanskega rekorda na 21100 m. Odrejajo ee naslednji sodniki: Geom. insp. Cerne, dr. Bradač, Gorjaue, D. Snncin, Kermavner Trtuik Hvale, Cuderman, Vidic, Stropnik, MeguSar, \Viudtsch, in pomožni sodniki: Vahtar, Safošnik Stok, šnlehar. Zaradi hitrega razvoja tekmovanja se prosijo sodniki, da so javijo na Stadionu (dohoo iz Vodovodne ceste) točno ob 2.45 popoldne.	Predsednik LAZ.
SMUŠKI KLUB LJUBLJANA. Sestanek damske-odseka je danes v petek ob 19 v damski sobi kavarne Emona.
MOTOSEKCIJA AVTOKLITBA kr. Jugoslavije. Sekcija Ljubljana, poziva članst-o, da se zanesljivo udeleži članskega sestanka in seje motosekeije zaradi predstoječe prireditve Avtokluba. — Seja bo v petek, dno 21. aprila 1!W0 oh 8 zvečer.	Načelnik.
STANI0EVA KOČA ne ho več oskrbovana od ponfdelika, dne 23. togn meseca dal.ie. ker bi poset-ni-kov Triglavskega pogorja. Postojanka bo oskrbovana zopet v letnem času od 2s. junija 1»3!> dal.e.
ZSK HF.RMES. nogometna sekcija. Opozarjam igralce vseh skupin, da bo v petek, 31. april« 1S39 običajni redni sestanek v gostilni «Kržič< (Beliči v ftiški oh pol 8 zvečer. Udeležba za vse igralce strogo obvezna.	Načelnik.
Nadaljni uspehi odkopavam v Egiptu
Zakladi v grobovih egiptovskih faraonov
Izkopavanja grobov egiptovskih faraonov v bližini arabske vasi San el Hagar ob vzhodnem izlivu Nila, kjer je nekdaj stala slavna egiptovska
prestolnica Taras, so nadaljujejo in vsak dan sproti potrjuje, da se znanstveniki v velikih pričakovanjih niso varali. Dela vojJi, kakor smo že
Izkopavanja segajo zelo globoko in raziskovalci so prišli Že do tal nekdanjega mesta T a n i s. Nekateri starinoelovei celo upajo, da ee bo posrečilo dokazati, da so iz tega mesta Izraelci ušli pod Mojzesom iz egiptovske sužnosti in ob Rdečem morju doživeli znani čudoviti prehod. Na površini 360 m' so raziskovaloi prodrli celo 12 m pod sedanjo zemeljsko površino. Seveda arabski prebivalstvo sosednjih vasi z živo radovednostjo sprem-; lin ta dela, zlasti, ker jih je pri tem tudi veliko uslužbenih. Voditelji izkopavanja pravijo, da imajo izkopani kipi podobne poteze obraza in telesa kot sedanje domače prebivalstvo teh krajev. Ponovno se je izkazalo, kako dolgo se ohranjajo zgodovinski ostanki v 6uhi egiptovski zemlji. Ta zemlja pa vsekakor še ni vsa prekopana in raziskana in bogve, kaikšina odkritja še čakajo prihodnje rodove.
Švedi so večji
Nekako samozavestno poročajo švedski listi, zlasti iz Stockholma, da so Švedi-moški večji. Letošnje naborne komisije so namreč ugotovile, da so novaki povprečno za 5 Cm višji kot so bili pred 50 leti. Sicer so to opažali vsa zadnja leta, letos pa je napredek že tako viden, da je vredno veseliti se ga. To lastnost višje rasti si avtomatično prilaščajo tudi ženske, čeprav ne hodijo na nabore.
Aleksij Pelipenko:	5
Ukrajina joka ...
Za župnika Nikandra je nastopila doba trpljenja. Njegovo zupnišče je bilo stalno zasedeno od rdečih vojakov. Prihajali so in odhajali. Vsak boljševiški vojaški odred, ki je prišel v Volovodivko, je smatral kot nekako dolžnost, da je napravil pri župnik Nikandru kot rojenemu sovražniku revolucije, temeljito hišno preiskavo. Iskali so orožje v vseh mogočih skrivališčih, v škatlicah za ure in igle, v dozah za puder in ročnih lekarnah ter razkopali temeljito vso hišo. Kar je bilo kaj vrednega, je že zdavnaj izginilo, poveljniki in vojaki so vse pobrali. Niti najmanjši kosi perila niso ostali nedotaknjeni.
Vojaki so spodili župnika Nikandra v majhno sobo, ki je bila prej služila kot shramba. Potem so mu morali kmetje dajati hrano, ker v kuhinji so rogovilili rdeči vojaki in so zaklenili vrata. Peklensko so se smejali, če so videli ubogega starega Nikandra plezati s pomočjo obeh žena skozi ozko okno shrambe, ko je imel kako pot, ali če je hotel iti v cerkev.
V prvih dveh mesecih ruske boljševistične vlade je oddal župnik rdečim vso svojo žitno zalogo. Za se je dobil potrebni kruh pri svojih vernikih. Ker pa je moral biti sleherni odred polno oskrbovan, mu ni preostalo drugega, kot da je s košom šel po vasi in prosil za jestvine, da je mogel bandite nahraniti. Spomladi naslednjega leta je prejel župnik Nikander uraden dopis. Vse, kar je pripadalo cerkvi sveta, je razlaščeno v korist države. Predsednik okrožnega sovjeta je prišel v Volovodivko, sklical vse prebivalce na zborovanje in jim predlagal razdeliti cerkveno zemljo med vaške reveže. Vendar pa niso našli v Volovodivki niti enega kmeta, ki bi hotel vzeti le ped zemlje. Zato je odločil predsednik, da pripada zemlja odboru za vaške
reveže in bodo na njem uredili komunistično poljedelstvo. Seveda se zato ni nihče brigal in polja so ostala neobdelana.
Kako naj živi župnik s svojo ženo? Za denar, ki so ga plačevali kmetje za bogoslužje, ni bilo mogoče ničesar kupiti. Zato se sklenili kmetje, da bodo odslej plačevali župniku s kruhom, mesto z denarjem, da bo lahko živel. Poleg tega so hoteli zanj napraviti žitno bero, da bi imel za vsak slučaj tudi kaj zaloge.
*
Žetev je šla h koncu. Župnik Nikander ni pridelal niti enega snopa. Njegova kašča je ostala prazna. Hudo ga je tlačilo, da ima tudi najubožnejši v Volovodivki svoj lastni kruh, on mora pa kot berač živeti od polja drugih.
Žalosten je stopal mimo svojih nekdanjih cerkvenih posestev, ki so ostala neposejana. Meni so jih vzeli, si je mislil, sami jih pa niso izrabili. Ali bi ne bilo bolje, da bi mi prepustili zemljo proti davku, morebiti polivici letine, tedaj bi imela jaz in tudi država nekaj?
Le tolažilo ga je nekoliko upanje, da ne bo imel več opravka z ruskimi žitnimi komisarji; to se mu je zdelo vredno žrtve. Vendar se je varal. Takoj po žetvi je dobil ukaz oddati žitnemu zbirališču osem sto pudov žita kot državni žitni davek. Odpeljal naj bi to na kolodvor v Lipovec. To je bil njegov davek za leto 1921.
»To mora biti pomota,« si je mislil župnik Nikander in se je takoj podal k okrajnemu davčnemu komisarju. Tam je dejal:
»Zemlja mi je bila prejšnje leto odvzeta v korist države. Tu mora biti nekje pomota. Za tujo zemljo mi ni treba plačevati davka.«
Tedaj pa je stopila davčnemu komisarju kri v glavo in je kričal:
»In kdo naj plača davek za štirideset desjetin zemlje?«
>Lastniki zemlje,« se je odrezal župnik Nikander,
»Ampak zemlje država ni posejala,« je odgovoril okrajni komisar. »Kdo naj potem plača davek?«
»Ali sem mar jaz kriv, da ni država opravila setev?« je tudi zakričal župnik Nikander in je poslal hud. »Vem le to, da je bila zemlja razlaščena, tu je uradno potrdilo, črno na belem, da nisem jaz niti zemljiški lastnik, niti, da jo smem obdelati. Ce je zemlja postala državna last, ima tedaj država pravico zemljo posejati, če pa tega ne stori, tedaj je to njena stvar. Država more pustiti zemljo v nemar, zato me pa nihče ne more delati odgovornega. Prav razločno vam povem, da nimam nič zemlje in zato tudi nisem dolžan plačali davka.«
Župnik Nikander je molel komisarju pod nos uradno potrdilo občinskega oblastva. Tain je bilo zapisano, da on nima več nobene pravice do cerkvene zemlje in nje obdelave.
Komisar si je potrdilo ogledal, vrgel ga v kot, kjer je ležalo na kupu še drugih pisanj in odločno pripomnil:
»Vsaka ped zemlje mora biti obdavčena. Vaškemu odboru ni bilo mogoče posejati zemlje in zato morati vi, kot bivši lastnik plačati davek in s tem je konec prerekanja! Pojdite in skrbite, da bo davek v redu oddan, sicer vam ne bo dobro. <
Župnik je hotel še nekaj odgovoriti, toda komisar je vstal in nemo odprl vrata.
Zmajajoč z glavo je stopal župnik Nikander po cesti. Podal se pa ni takoj domov, temveč je šel k okrožnemu komi-sariatu. Kako naj plača osem sto pudov žita, ko niti osem pudov kruha ni njegovega? V okrožnem sovjetu je sedel ure dolgo na hodniku in kdorkoli je prišel mimo, se je smejal in se iz njega norčeval. Končno mu je izjavil mlad fante, da se naj spravi domov, ker ne bo sprejet. Sicer se pa naj drži odlokov okrajnega komisarja.
»Od tega pa prav prihajam!«
»Pojdite domov, prosim. Na vislice z vami, prekleli popi!«
Tedaj je šei župnik Nikander,
Zastopniki Albanije prihajajo v palačo .Venezia V Rimu, kjer so bili sprejeti pri Mussoliniju.
poročali, profesor strasburške univerze Montet, ki je leta 1923 v Mezopotamiji že odkril razvaline Babilona, prestolnice feničanskih kraljev. Na sedanjem mestu v Egiptu je že pred desetletji kopal tudi etarinoslovec Marietta Pascha, ki pa ni mogel odkriti več bistveno novega. Kljub temu pa starinoslovci niso izpustili izpred oči gričev v bližini ..nekdanje egiptovske prestolnice in letos, na sv. Jožefa dan, je profesor Montet pod puščavskim peskom prišel do grobov egiptovskih faraonov, v katerih so zbrani veliki zakladi in dokazi takratne dobe v Egiptu, ki jo omenja tudi sv. pismo stare zaveze v knjigah kraljevi
Novo odkriti grob ima na sredi veliko sobo, ▼ kateri je kamenitni sarkofag z mumijo faraona Sesaka. Skozi majhna vratica pa so prišli v drugo sobo, v kateri so odkrili srebrn sarkofag. V njem je bila zlata rakev, v njej pa mumija faraona Psu S e n e s a , svaka izraelskega kralja Salomona. Toda e tema dvema mumijama zakladi novega odkritja še niso bili izčrpani. V enem kotu te druge sobe so našli lepo izdelani kip nekega kralja, v drugem pa dragoceno, še zaprto posodo, v kateri starinoslovci pričakujejo, da so zavitki »papirov«, na katerih bodo pisani podatki o tej egiptovski dobi. Zlasti ta najdba je neimerne znanstvene vrednosti, največja od odkritja Tut aneh Amonovega groba. Srebrna rakev je prva te vrste, ki'so jo našli v Egiptu, zlato rakev pa so najprej našli v Tut aneh Amonovem grobu pred 16. leti. Kovina sicer ni iz čistega zlata, kakor 60 prvotno domnevali, ampak iz neke mešanice zlata in usnja, pa ima kljub temu veliko znanstveno in stvarno vrednost.
Domačinke Iz vasi San el Hagar odnašajo iz najdišča zbrane predmete. Kot stari Egipčani tudi te nosijo ilovnate piskre na glavi, le med časom, ko nastali predmeti, ki so bili v veselje faraonom, in našim časom je poteklo nekaj tisočletij.
klubi, predvsem pa banovinska oblast, "da se preneha z mrcvarjenjem interesov na Cerkniškem jezeru po dosedanjih manirah. Sicer utegnemo še v nekaj letih doživeti, da bo na ljubo nekaj eto voz kmečke trave in osata izginilo iz površja vse, kar je tam lepega in krasnega.
Krute posledice nesmiselnega razslreljevanija požiralnikov je ol>čutila Planinska kotlina, ki bo v škodo Cerkničanom ob zalitju z iztočnico Cerkniškega jezera postala kmalu bolj privlačna nego Cerkniško jezero. Če je prebivalstvu Cerkniške okolice to v prid ali ne, naj odločajo za enkrat sami.
Mobilizacija golobov v Angliji
»Daily Maik poroča iz Londona, da bo letalsko poveljstvo v prihodnjih tednih odredilo mobilizacijo golobov pismonoš, in sicer v čednem številu — pol milijona. V Angliji je namreč gojitev takih golobov zelo razvila in golobjerejci so svoje krilate pismonoše dali na razpolago za obrambo domovine. Ze v svetovni vojni je Anglija imela takih golobov okrog 100 000. Po omenjenem poročilu se tudi sedaj snuje podobna organizacija in prvi razgovori z vojnim ministrstvom so 6e že pričeli.
Bližina Slivnice in Bloške planote je dovolj znana y 6inučarstvu in jadralnem letalstvu. Šestič: Ako je že pred svetovno vojno dopadla vsa krasna okolica e Cerkniškim jezerom vred bogatinu Kup-pelweiserju, kii je hotel preurediti zapuščeno okolico v prvovrstno tujsko letovišče z mnogo manjšimi stroški, nego mu je to usipelo na peščenih Brionskih otokih, bi morali domačini roko v roki z vso javnostjo tem proj izprevideti, da leži mikavnost in rentabilnost veliko bolj v teh točkah, kot pa v počenjanju malo pomembnih regulacij. Vse zapravljanje težkega javnega denarja za razširjanje odtočnih požiralnikov ima na videz le malenkostno vrednost nekakega podpiranja brezopsel-nosti in pa namenov nekaterih tistih, ki hočejo s tako imenovano košnjo na pravem jezerskem dnu v ugodnih letih pridobiti nekoliko bičevja in trde trave, ki je porabna samo za steljo. Objezerski travniki pa itak vemo, da s svojo kulturo pomladanskih noric nikakor ne donašajo tistega, s čemer so briše javnosti obraz pod krinko gospodarskega pomena.
S Cerkniškim jezerom se je grešilo ie več ko dovolj. Zadnji čas je, da se zavzamejo vsi resno čuteči gospodarstveniki, tujsko prometna društva, Slovensko planinsko društvo, športni in smučarski
Zakon in naš negotovi čas
Neko civilno sodišče v Londonu se je pred nekaj dnevi pečalo s pravdo za ločitev zakona. Pravdo je sprožil uradnik angleškega letalstva, ki je razlog za ločitev zagovarjal s tem, da se je poročil v naglici in pod vplivom mednarodnega vojnega razpoloženja, ki je bilo v zraku nekako pred pol leta. Vse je bilo razburjeno, vojna je bila.že kakor prod vrati in pod vplivom teh čustev se je v naglici poročil z ženo, ki jo je komaj spoznal. Sodišče-,je njegove razloge upoštevalo in zakon ločilo od mize in postelje, češ, da je bil sklenjen »v navalu čustev«. Sodnik pa je ločenca ob slovesu s sodišča opomnil, naj ne pozabita, da je mednarodni položaj še vedno zapleten in če bi ju razburjenje spet pripeljalo do nagle poroke, naj se ne zanašata, da bi ju mogel še eukrat ločiti.
Ledeniki se umikajo
Že dalj časa opazovanja kažejo, da so ledeniki v Alpah vedno bolj umikajo in da danes ne segajo že več tako daleč v doline, kot so še pred desetletji. Najvažnejšo tako opazovalnico — vsaj za Alpe — vodi prof Klebelsberg, profesor geologije v Inomostu. Vsako pomlad izide posebno poročilo, ki že nekaj let zaznamujejo znaten umik ledenikov. Tako tudi letošnje poročilo navaja, da n. pr. ledeniki na Velikem Kleku kažejo v spodnjih koncih močne znake razpadanja, ki jih povzroča toplejše podnebje. Tako je ledenik Kapru-ner, ki ga merijo vsake dve leti, v I. 1938 še bolj mehak kot je bil v 1936. Tudi jezik ledenika Kar-lingerkeese je po globokih zarezah ves razjeden. Le ledenik »Pastirica«, ki je v Vzhodnih Alpah največji, se še dokaj trdno drži in je njegov »zeleni 6iieg< v avgustu lanskega leta segal še v nižino 2500 m, dasi je meja ledenikov v Vzhodnih Alpah višina 2800 m. Jezik tega ledenika ee v 1. 1936-37 ni umaknil tako visoko kot prejšnja leta. Tudi njegova površina kaže večje znake trdnega ledenika kot pri ostalih. Ostali ledeniki so se v preteklem letu umaknili nekateri bolj navzgor, drugi pa so ostali na krajih prejšnjih let.
Cerkniško jezero -
notranjsko vprašanje
Na vsake svete čase se spomni ta aH oni,bisera naše Notranjske ter obdeluje vprašanje Cerkniškega jezera s svoje strani, kakor si pač zamisli prihodnost tega naravnega čudesa. Poudarja se popolnoma pravilno, da ne sme biti Cerkniško jezero problem določenega števila posestnikov jezerskih tal, temveč, da je to zadeva vse Slovenije, če ne države.
rastočih postrvi in od račje kugo nedotaknjenih rakov — jelševcev — velikanov. Ves ta ribji naraščaj se je do nedavno množil in postoteril brez vsakega vlaganja, kar je vsekakor prednost izmed vseh ostalih tekočih voda. četrtič: Zalito jezero poleti in zamrznjeno pozimi nudi izvoznikom košatih gozdnih predelov na Javorniškem pobočju edino prevozno pot do cesto in kolodvora. Petič:
Dno Cerkniškega jezera meri okroglih 40 kvadratnih kilometrov.. Kadar pa voda popušča in je najnižja, moramo računati samo na okroglih 23 kvadratnih kilometrov. Med narastlim in upadlim jezerom je nekako 17 km® talne suhe površine, katera naj bi se po mnenju posameznikov, zlasti pa Vodne zadruge v Cerknici morala nekako me-liorizirati. Proii tej nameri bi morala povzdigniti vsa zainteresirana javnost svoj veto, ki ga je javnosti veliko lažje dokazati, nego morejo izoričati potrebnost svojega podvzetja člani omenjene vodne zadruge.
Poglejmo si pobliže, kaj najde javnost v Cerkniškem jezeru zanimivega. Mislimo, da zanimivosti lahko naštejemo:
Predvsem je čudotvorni naravni pojav Cerkniškega jezera, da ob določenem času zalije prostrano polje, ki ga včasih prej, včasrih pozneje zopet pri neštetih požiralnikih vsrka, zapustivši samo globoke brazde stalnega Strženovega toka. Druga točka bi bila privlačnost za vse one ljubitelje zelene bratovščine. Takega bogastva vodnih in močvirnih ptic nima daleč okoli nobeno vodovje. Tretjič je že iz srednjega veka pa do danes znan najkrasnejši ribolov. Jezero ima neizčrpne zaklade ščuk, belih rib, v pritokih pa ogromnih in brzo
OlroSki kotifek.
24
Konti Ahačič:
Nosan in Zalika
Nosan je v sanjah, v katere ga je zazibala čudodelna Mojmojina roža, pozabil na Zalikino trdosrčnost in zato ves srečen pohiti k lepi punčki. »Ti grda spaka! Poberi se preč! Saj sem ti že rekla, da te ne maram več!« se razjezi Zalika in sirovo odrine grdi nos. Tedaj pa ...
Tedaj pa odpade nos in pred Zaliko, ki ji kar sapa poide od začudenja, stoji mesto Nosana prelepi mladenič Krasan. 5 Nikar, nikar se me ne boj! Tudi brez nosa sem ves tvoj!«!« reče Krasan in poboža vso osuplo in zmedeno Zaliko.	-'.!/; . „
Pomladanski otroški plašči
od 100 dmariev naprej ie dobijo samo pri L TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska niica 15.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom j« mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hm|ak( lekarnar, Sisak Varujte ae potvorbl
Zaščitni znak
+
Dotrpela je, lepo spravljena z Bogom, naša ljubljena hčerka, sestra in tetka, gospodična
Minka Pelernel
večletna poslovodkinja kavarne Vospernik
Pogreb drage poknjniee bo v soboto, 22. aprila ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Podbrezje, Sv. Križ, Begunje pri Lescah, 20. aprila 1939.
Anton, oče; Vera Pliberšek, Frančiška, Cirila Markel, sestre; Ivan, Alojz in Vilko, bratje — in ostalo sorodstvo.
Gospodinje in neveste!
Tvrdka F. I. G Oritar, Ljubljana
nudi v svojem Specijalnem oddelka, Sv. Petra cesta 30 veliko izbiro perila in blaga za stanovanjske opreme tako na primer;
Tekače od
i • • * « • i
Din 1S»—
Predposteljnike od . ,	Din	30-—	---C---! n
Odmerjene preproge			
130X200 od	Din 160*-i		M
Zavese šir. 70 cm od	Din	10'-	M
Zavese šir. 150 cm od	Din	22'—«	,,
Zavese šir. 300 cm od	Din	80"—i	M
Svilene odeje s fino			
vato od .......	Din 220"-i		H
Klot odeje s fino vato			
od #i*it#**«i	Din 110-—		n
Blago za rjuhe širina			
150 cm od .... .	Din		M
Blago za kapne širina			
180 cm od.....	Din	20'—	N
Inleti za blazine od .	Din	12'—.	N
Gradi za madrace od .	Din	12"—	ft
Gradi za madrace			
prvovrsten od , , .	Din	1S»-	H
Belo platno od , , . .	Din	3-—	N 1"
Šifon od ........	Din	7" —	M
Morska trava fina od	Din	3*28	i ' M
Žima od	Din	24-—	H
	Din	14-—	U
namizni prti, servieti, izgotovljeno posteljno perilo, moško in damsko perilo, blago za prevleke pohištva, dobite vse po izvanredno nizkih cenah. Vsakovrstno posteljno in osebno perilo izdelujemo tudi po naročilu l
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl atlasi J din Debelo tiskane naslovne besede ee računajo dvojno. Najmanjši inesek za mali oglas IS din. > Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka Datitna vrstica po S din. • Za pismene odgovore slede malih oglasov treba priložiti znamko.
ri v t • v -v •
iluzbe iscejo
Mlajši moški
poročen, vojaščine prost, ISče namestitev kot skladiščnik ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 662.
ssii
Vajenca
za specerijsko trgovino takoj sprejmem. Ponudbe podružnici »Slov.« v Kranju pod »Pošten« 6190.
Mlado dekle
šivilja, vajena tudi kuhe, Išče službo. Naslov pove uprava »Slov.« pod 6202.
Postrežnica
išče zaposlitev dopoldne ali ves dan. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pridna« št. 6164.	(b)
Gospodična
prakso želi k zobozdravniku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 6906. (o)
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, dobro izurjen za splošna dela, išče zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Točen« št. 6062. (a)
1500 din nagrade
dam, kdor preskrbi službo poštenemu moškemu, četudi samo za sezono. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5879.	(o)
Absolvent
kmetijske ln zadružne šole, s prav dobrimi spri čevali, z 20.000 dinarjev gotovine, Išče primerne službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6973.
Trgovsko sotrudnico
s 5 letno prakso, zmožna samostojnega vodstva trgovine, želi premenltl svoje mesto. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5902.
Gospod je poklical našo preblago gospodinjo, gospodično
Minko Peternel
po težki in mučni bolezni danes ob 3 zjutraj, prevideno s svetimi zakramenti, k Sebi.
Pogreb nepozabne sc bo vršil v soboto, dne 22. aprila ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, dne 20. aprila 1939.
Kavarna Vospernik.
Deklica
šole prosta, želi k dobri tn strogo krščanski družini kot vajenka vseh hišnih del, po možnosti tudi šivanja. Ponudbe je poslati podružnici »Slovenca«, Celje pod »Šole prosta« 5776.
iluzbodobe
Mehanika
dobrega in poštenega, iz-vežbanega pri kolesih — sprejmem. Naslov: Kar-lovška cesta 4.	(b)
Pomočnike
slikarske in pleskarske -sprejmem. V. Tomazlra, pleskar, Novo mesto, (b)
Uradnica blagajničarka
zaupljiva In inteligentna, točna in spretna, se takoj sprejme. Lastnoročne obširne ponudbe z navedbo plače poslati Lazare-viču, BeogradL pošt. pre-tinac 7S8. "	(b)
Kupimo.
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 15. (k)
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNB, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3
C
Pohištvo
i
Pohištvo
vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora.
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 6 (pri Gradišču).	(1)
»Slovenčevl« naročniki dobe za primer smrtne nesreče socialno podporo
10.000 dinarjev tudi v letu 1939
ČL L Smrtne nesreče, za katere izplačuje konsorcij »Slovenca« podpore, so t
1.	Nesreče pri izvrševanju poklicnega dela v poljedelstvu, pri živinoreji In v gozdu, V obrtih in t industrijskih obratih in oodjetjih.
2.	Nesreče na vozilih in železniške nesreče.
3.	Nesreče zaradi strele, ognja in povodnji.
5. Nesreče zaradi strupenega pika.
Pri katastrolalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 50.000 din, k| se v enakih delih razdeli med prizadete upravičence.
Podpora se ne Izplačuje za te-le smrtne slučaje:
Umori. — Kap. — Smrtni slučaji, ki so posledica bolezni, telesnih hib, telesnih poškodb, ali na« stanejo zaradi trajnega prenapora telesnih siL — Nesreče zaradi pijanosti — Nesreč« v primeru vojne, vstaj, revolucij, demonstracij: pri pretepih, če se pretepa udeleži ponesrečenec ali dedič. — Nesreče na lovu. — Nesreče pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita. — Nesreče pri letalih hi podmor« nicah. — Nesreče pri izdelovanju in izvenpoklicnem uporabljanju razstrelil ia eksplozivnih snevi.
Č. II. Pogoji, pod katerimi se podpora izplača, so:
1.	da je bil ponesrečenec redni naročnik »Slovenca«.
(Za rednega naročnika »Slovenca« se smatra tista fizična oseba, ki na nle naslov list prihaja. Ako sta na naslovu zapisani dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del podpore.)
2.	da je ponesrečenec za tisti mesec, v katerem se }e smrtno ponesrečil, imel naročnino že plačano]
3.	da smrtne nesreče ponesrečenec ni zakrivil in se tudi ni ponesrečil v dušni zmedenosti;
4.	da je smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; v vsakem primeru pa kol nedvomna posledica ene izmed nesreč, naštetih v čL L tega »Pravilnika«.
Čl. III. Pri zahtevah podpore je treba avaževati tole:
1.	Zahtevati podporo so upravičeni: ponesrečenieva rodbina ali pravni dediči. Ti morajo v prošnji za podporo izjaviti, da v celoti spreimejo pogoje tega »Pravilnika«.
2.	Prošnjo za podporo vloži upravičenec pri konsorciju »Slovenca«.
3.	Prošnja naj razjasni, kakšna je bila smrlna nesreča in ali so pogoji v čl II. tega »Pravilnika* izpolnjeni Prošnji je treba priložiti potrdilo župnika onega kraja, kjer je ponesrečenec bival, in spričevala zdravnika, ki je ugotovil vzrok smrti
4 Ali je ponesrečenec umrl na posledici izmed nesreč, naštetih v čL I. tega »Pravilnika«, in ali «0 izpolnjeni pogoji v ČL U. »Pravilnika«, ugotovi konsorcij
5.	Nesporazumljenja rešuje posebna komisija treh članov, v katero Imenujejo dediči enega člana, konsorci) enega, tretji pa ie dr. Miha Krek v Ljubljani.
6 Podpora se izplača v celoti (10.000 din) brez kakih odbitkov takoj, ko se upravičenost ugotovi
Čl. IV. Upravičenost do podpore po danih pogojih se pridobi do preklica ali spremembe »Pravilnika«.
■ 'JTrrrgffffll IHiTOTfffl
Erfortska semena
pri Pintarju, Gosposvet-ska 14.	(1)
Poceni prodam
dve samski sobi, kuhinjsko opravo, dlvan (vse novo). Trata 21.	(1)
Frizerji
Garantiran recept za trajno preparacijo, 60 — liter 20 din. Polanc, Kopitarjeva.
AA Prvovrstni /\ trboveljski
premog
brca prah«
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Mnrttms Tciaion 70-59
Inventar
za trgovino s sadjem ln zelenjavo prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Poceni« št.' 6222. (1)
»
Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. • Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Hiša z vrtom
15 minut od Celja ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6021.
Parcela
blizu Stadiona, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6166. (p)
Njiva
17.000 kv. metrov ter stav. bne parcele v mestu, na-prodaj. Vprašati; Kunovar, Dravlje 13.	(p)
Vnajem

Parno pekarno
v Ljubljani — oddamo v najem. Person, Ljubljana, poštni predal 317. (n)
čistimo zalogo in prodajamo lepe bobovce po 4.—, 5.—, 6.— din. Fr. Kham — Kongresni trg št. 8
Rudarski inženir
mlajši, kot obratni asistent, jugoslov, državljan, zanesljiv jamomerilec, z vsaj, enoletno prakso na rujavem pre« mogu, poznanjem rudarskih parnih! in električnih strojev — se sprejme. Ponudbe z navedbo prakse in zahtevi poslati, na šentjanški premogovnik —» p. Krmelj (dravska banovina).
Vsemogočni je poklical k Sebi danes ob pol 9 dopoldne svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda
Josipa Šolarja
župnika v Žalni
Pokojnik bo prepeljan jutri, v petek 21. t. m. ob pol 4 popoldne iz Ljubljane, mrtvaška veža, Stara pot 2 v Žalno, kjer se bo vršil pogreb v soboto, dne 22. t. m. ob 9 dopoldne.
Našega dragega sobrata priporočam v molitev. Št. Vid pri Stični, 20. aprila 1939.
Hladnik Janez,
dekan.

'V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da nas je danes ob pol devetih dopoldne zapustil naš ljubljeni brat, stric in svak, prečastiti g06pod
Josip Šolar
župnik v žalni
v 69. letu starosti, po trudapolnem delu, po težki bolezni, previden s tolažili svete vere.
Našega nepozabnega pokojnika prepeljemo v petek, dne 21. aprila 1939 ob pol štirih popoldne iz Ljubljane, mrtvaška veža, Stara pot 2 v Žalno, kjer se bo vršil v 6oboto, dne 22. aprila 1929 ob devetih dopoldne pogreb s sveto mašo.
Prosimo, da se blagega pokojnika v molitvi spominjate.
Žalna, Kropa, Ljubljana, Novo mesto, dne 20. aprila 1939.
Globoko žalujoči ostali
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: Karei češ
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenli&
Ljubljanski občinski svet
Ljubljana, 20. aprila. J
Panes ob petih popoldne je bila seja ljubljanskega občinskega sveta, ki jo je vodil župan dr. A d I e š i č. Bansko upravo je zastopal inšpektor dr. Fran Logar. Zupan je v svojem govoru naglašal velik uspeb« triletnega delovanja sedanje občinske uprave, kar je priznalo tudi najvišje mesto in je Nj. Vel. kralj Peter II. odlikoval uglednejše občinske odbornike: načelnika odbora za upravo mestne imovine gošp. polkovnika Viktorju Andrejko z redom Jugoslovanske krone III. stopnje; načelnika tehničnega odbora univ. profesorja g. Alojzija Hro-vata z redom sv. Save III. stopnje; načelnika gradbenega odbora univ. profesorja g. dr. Franceta Steleta z redom sv. Save III. stopnje; predsednika Splošne maloželezniške družbe g. Josipa Ažmana z redom Belega or]a V. stopnje; podnačelnika g. inšpektorja Josipa Westra z redom Belega 'orla V. stopnje; načelnika so-cialno-političnega odbora arhidiakona g. dr. Tomaža Klinarja z redom Jugoslovanske krone
IV.	stopnje; načelnika upravnega odbora mestne elektrarne g. Viktorja Kozamernika z redom Jugoslovanske krone V. stopnje in načelnika personalno-pravnega odbora g. ravnatelja Avgusta Novaka z redom Jugoslovanske krone
V.	stopnje.
G. župan je potem odlikovanim občinskim svetnikom prisrčno čestital ter naglašal, da je s temi odlikovanji odlikovan ves mestni svet in da je kr. vlada priznala zaslužno delo občinskega sveta.
Zahvala odlikovancev
V imenu ljubljanskega občinskega sveta in •v imenu odlikovanih občinskih svetnikov se je za odlikovanja in za čestitke zahvalil g. županu polkovnik g. Andrejka, ki je izvajal:
Gospod župan!
Ko smo ravnokar prejeli iz vaših rok najvišja odlikovanja, veleva sveta dolžnost, da vas v imenu vseh odlikovanih obč. svetnikov prosim, da blagovolite no najvišjem mestu sporočiti najiskrenejše izraze naše globoke hvaležnosti in najgloblje vdanosti in zvestobe do Nj. Vel. kralja Petra II.
S temi čustvi je nedeljivo združena naša neomejena ljubezen do našega mesta Ljubljane.
Prisrčno in odkritosrčno se vam, velespo-štovani gospod župan, v imenu vseh odlikovanih zahvaljujem za tako lepo izražene čestitke. Srečni smo, da smo prejeli odlikovanja iz rok župana, ki je zgled delavnosti, požrtvovalnosti, objektivnosti, nesebičnosti in tovarištva.
Strinjamo se vsi z vami, da ta odlikovanja veljajo vsemu mestnemu svetu in ne samo nam, ker mi smo si svesti, da je vsak občinski svetnik pod vašim vzornim vodstvom deloval^ po svojih najboljših močeh v korist mesta Ljubljane.
Nam pa bodo ta odlikovanja spodbuda k nadaljnjemu delu še večje požrtvovalnosti za vse sloje prebivalstva ljubljanskega mesta._
Kakor je danes ves mestni svet prepričan o vaših besedah, da je to odlikovanje namenjeno vsem enako, tako tudi mi zagotavljamo trdno voljo, da smo pripravljeni vsi ejiakb sodelovati za blaginjo Ljubljane pod vašim, nam tako ljubim in odličnim vodstvom.
Gospod župan je nato v predsedstvenem poročilu omenjal znameniti zgpdovinski dogodek v Pittsburgu, kjer so slovesno odprli konec prejšnjega meseca jugoslovansko sobo na univerzi, kjer visita sliki Franceta Prešerna in našega učenjaka Jurija Vege. S toplimi besedami se je dalje spominjal glasbenika Zorka Prelovca, bivšega finančnega direktorja Alojzija Klimenta, zaslužnega kmetijskega svetnika Viljema Rohrmanna in sograditelja moderne Ljubljane arhitekta univ. prof. dr. Umskega.
Poročilo gradbenega odbora je podal gosp. dr. Štele. Poročal je najprej o raznih parcelacijah, nato pa je predlagal novi pravilnik o hodnikih, ki je bil soglasno sprejet.
Poročilo kulturnega odbora je podal prof. g. Silvo Kranjec. V glavnem je šlo za nova imenovanja ulic v Štepan ji vasi, na Kodeljevem in ob poslopju Kmetijske poskusne in kontrolne postaje. Te ulice, ki so bile doslej brez imen, so dobila nova ali že med prebivalstvom znana imena: ob Kmetijski poskusni in kontrol-
ni postaji: Hacquetova ulica, Novakova ulica, Črtomirova ulica; v štepan ji vasi in na^Kodeljevem: Na gmajni, Ilrušovska cesta. Kamnoseška ulica, Stepanjska cesta, Zamovci, Litijska cesta, Terpinčeva cesta, K Božjemu grobu, Na peči, Okiškega ulica, Ulica ob Ljubljanici, Jakličeva ulica, Petričeva ulica. Soglasno sprejeto.
V	imenu socialno-političnega odbora je poročal dr. Tomaž Klinar. Poročal je o neki pritožbi, ki jo je občinski svet rešil v smislu od-sekovega predloga.
Poročilo turističnega odbora je podal doktor Štele. Predlagal je pravilnik o delu turističnega odbora. Po kratki debati, v katero je posegel tudi dr. Bohinjec z nekaterimi pripombami, je bil pravilnik soglasno sprejet.
Poročilo trošarinskega odbora je podal gospod Babnik. Na vrsti so bili razni ugovori zoper plačilne naloge in kazni. Predlog odbora, naj se vsi ti ugovori' zavrnejo, je bil soglasno sprejet.
Poročilo personalno-pravnega odbora je podal g. Avgust Novak. Poročal je o raznih osebnih zadevih. Na njegov predlog je občinski svet izvolil ponovno iste zaupnike v posredovalni urad za sporne zadeve, kakor so bili doslej.
Dr. Viktor Steska je sporočil, da se namerava posvetiti znanstvenemu delu in zato odlaga mandat v mestnem svetu in vse funkcije. G. župan je izrekel ob tej priliki dr. Steski zahvalo za vse dosedanje delo.
Ga. prof. Marija Wester se je odpovedala zaradi bolezni svojemu odborništvu v upravnem odboru mestne ženske gimnazi je in je namesto n je občinski svet izvolil v odbor go. Marijo Remčevo, soprogo gimnazij, ravnatelja.
Prof. Silvo Kranjec je kot inšpektor odložil troje funkcij v odborih občinskega sveta. Namesto njega so bili izvoljeni: v personalno-pravni odbor g. Josip Vončina, v dva šolska odbora gg. Julij Slapšak in Josip Vider.
V	imenu finančnega odbora je poročal najprej g. Vik. Kozamernik. Na njegov predlog so bili sprejeti preračuni občine za 1. 1939—1940 z vsemi spremembami, kakor jih je predlagalo finančno ministrstvo. Te spremembe so bolj formalnega značaja. Odobreno je bilo najetje posojila v znesku 3 milijone din pri SUZOR-ju za dograditev šole na Viču. To posojilo bo občina izplačala po najnižji obrestni meri. Občinski svet je dalje sprejel več predlogov finančnega odbora o dkupu in odprodaji mestne posesti ter novem nakupu, kar je vse v korist cestišč. Ti predlogi so bili soglasno sprejeti. Sprejet je bil predlog, da se dokončno odpove pri Sokolu I. na Taboru najetje zavetišča.
G. prof. Dermastja je poročal o zanimivi zadevi, namreč, da namerava mestna občina odpreti Šubičevo ulico proti Šelenburgovi ulici ter da bo odkupila od uršulink poslopje v Šelenburgovi ulici za 1 milijon din, plačljivih v štirih obrokih. Nova ulica bo zelo razbremenila vse sosedne ulice. Mestna občina bo morala postaviti tudi ograjo ob novi uršulinski gimnaziji, dobila pa bo svet brezplačno. (Nova ulica bo tekla od policije proti Zvezdi. Op. por.) Na predlog finančnega odbora je bilo odobreno vir-miranje preračuna zh plačevanje posojila Ba-novinski hranilnici. Mestna občina je namreč tej liranlinici dolžna 2 in pol milijona din. Hranilnica je obrestno mero občini zdaj znižala, zahteva pa hitrejše plačevanje obrokov.^ Novi virman zahteva od mestne občine nekaj nad
3000 din večjih izdatkov na pol leta, zato pa bo
odplačevanje hitrejše. Za ureditev parka pred Sv. Petrom je v sporazumu z župnim uradom sv. Petru določenih 150.000 din, za prenos spomeniku padlim vojakom pa 100.000 din. Profesor Dermastija je tudi poročal o truvniku, ki je last Schillingovegii beneficiju. Občinu bo odkupila te važne parcele ter bo na Sempetrski cesti razširila cestišče, na Vrazovem trgu pa bo
Eripravila stavbišče za stavbe, ki jih bo inore-iti potrebovala. Soglasno sprejeto. Za šolsko polikliniko je občinski svet soglasno odmeril 60.000 din za ureditev in opremo, kolikor je pač ostalo iz nekegu prejšnjega fonda.
V popolnem soglasju so bili sprejeti predlogi finančnega odbora glede raznih kanalizacij, glede prirastkarine, predlogi zaradi raznih ugovorov proti taksam, proti davkom na vozila in predlogi zarndi odpisov najemnin, odpisov neizterl jivih dolgov mestni občini, rf. pr. za neizterljive dolgove z reševalnimi avtomobili itd. SK Iliriji je mestni občinski svet soglasno znižal stroške za vodo za njeno drsališče, namreč 50 din za kili3. Odpisal je tudi stroške mestnemu cestnem nadzorstvu za votlo, ki jo uporablja v kopališču za svoje delavce.
Nazadnje je občinski svet odobril tudi predlog, naj se prepusti socialnemu uradu polna izraba 100% vsega preračunskega kredita socialnega prernčuna. (Drugi oddelki morajo namreč prihraniti 10% svojih preračunskih izdatkov. Op. por.)
Za grajske šance
Kot nujni predlog je prof. Dermastija stavil na dnevni red dopis g. župana dr. Acllešiča, naj se preskrbe sredstva za ureditev grajskih šatic (po načrtu mojstra Plečnika) in za zgradbo ceste iz Lattermanovega drevoreda na desni strani železniške proge proti Rožni dolini. Ureditev grajskih šanc bi veljala 377.000 din, od teli odpade na mezde 313.000 din, na stroške za gradivo pa 64.000 din. Lattermanov drevored in njega podaljšek pa bi veljal 40.000 din. Za to bi bil potreben sklad 417.000 din. Kritje za ta sklad bi bilo: 70.000 din iz podpor za brezposelne, 270.000 din iz nekega drugega sklada, ki je ostal mestni občini prihranjen, in 67.000 din iz proračunske rezerve. Stvarne pripombe sta imela k temu nujnemu predlogu inšpektor Wc-ster in dr. Bohinjec, vendar sta oba glasovala za nujnost in stvarnost predloga, tako da je bil predlog finančnega odbora soglasno sprejet.
Tajna seja
Javni seji Je sledila tajna 6eja, na kateri so obravnavali razne osebne spremembe.
Za zaščitne sestre so bile sprejete: Pokoren Marija, Sešelj Antonija, Vardjan Antonija, Kle-menčič Marija; za lovskega in gozdnega čuvaja: Prešeren Franc; za gasilce: Kadunc Jože, Povše Maks, Sojer Franc, Marinčič Herman; za troša-rinske paznike: Štrban Janez, Ceh Maks, Centa A>nton, Bereič Stanislav, Dekleva Milan, Kastelic Alojzij, Masle Josip; za nadzornika inkasantov: Ponikvar Franjo; za inkasanta in odbiralca števcev: Oven Leopold, Narobe Mirko; za vratarja: Zaletel Avgust; za uradnika v Del. domu: Babnik Ivan; za geometra: inž. Cuček Ivan in Rone Andrej; za gradbenega inženirja: inž. Bleivveis-Trste-tiiški Marko in za gradbenega tehnika: Seliškar Jože. — Upokojen je bil Karel štrukelj.
1 Pogreb gdč. Terezije Rožman, sestre prevzv. g. škofa ljubljanskega, včeraj popoldne je bil prav veličasten. Tako dolge vrste pogrebcev že dolgo nismo videli. Pogrebne obrede je opravil prevzv. g. škof dr. G. Rožman ob asistenci ravnatelja škofijskega ordinariata g. Jagodica in gg. škofijskih tajnikov. Na zadnji poti so pokojno spremili g. stolni prošt in generalni vikar Ignac Nadrah, stolni kanoniki gg. Josip Šiška. Alojzij Stroj, predsednik Karitativne zveze g. dr. Levič-nik, duhovni svetnik g. Cadež, g. p. prior Učak, dalje zastopniki Zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, in jezuitov, več vseučiliških in srednješolskih profesorjev, deputačija iz Gornjega Grada in Koroške, zastopnice Marijanišča, Lichten-thurnovega zavoda, uršulink, usmiljenih sester itd, katerim je 6ledila izredno dolga vrsta moških in žensk. Blaga pokojnica naj počiva v Bogu I
Strokovno - izobraževalni tečaj za služkinje
Pred kratkim se je končal v Ljubljani važea tečaj, ki ne sme mimo javnosti. 42 služkinj, včlanjenih v Poselski zvezi, se je izobraževalo v Po-eelskem domu v Križevniški ulici v posebnem strokovno-izobraže val nem tečaju. Predmeti, o katerih se je razpravljalo, so bili sledeči: verouk 3 ure, vzgojeslovje 3 ure, lepo vedenje 5 ur, spisje
3	ure, gos[K)dinjsko računstvo 4 ure, zdravstvo 3 ure, nega dojenčka 2 uri. prva pomoč 2 uri, gospodinjsko delo' 6 ur, serviranje 3 ure, hraniloslovje
4	ure, kuhanje s plinom 2 uri, organizacije in njih pomen 3 ure, socialna zakonodaja 4 ure, služkinja-izseljenka 1 ura, služkinja in tisk 1 ura, načelna stran v življenju 2 uri. tečaj je obsegal torej 52 ur, ki so bile porazdeljene vsak teden na torek in
petek od pol 9 do pol 11 zvečer. Predavatelji in predavateljice so bili izbrani strokovnjaki, tako, da je tečaj neverjetno pritegnil prijavljene služkinje, da so vztrajale od prve do zadnje ure. Ob sklepu tečaja so napisale svoje želje in tudi svojo veselje glede tečaja. Tečaj sta priredili Slovenska krščanska ženska zveza in Poselska zveza v Ljubljani in je trajal od 2. decembra 1938 do 28. marca 19d9. Na splošno željo tečajnic se bo tečaj v prihodnji jeseni nadaljeval za dosedanje tečajnice, za nove pa se bo pričel nov tečaj v obliki letošnjega. Tečaj je bil za vse tečajnice popolnoma brezplačen. Na pričujoči siiki žal manjkajo nekatere tečajnice, ki so prepozno prišle k slikanju.
1 Občni zbor ljubljansko sekcije jugosl. profesorskega društva bo v nedeljo 21. maja t. 1. ob pol 11 v dvorani Trgovskega doma z običajnim dnevnim redom.
1 XI. olimpijske igre, veličastno himno dru-garstvu vseh narodov, zedinjenih v častni viteški borbi, bomo videli naposled v filmu tudi v Ljubljani. To gigantsko filmsko remek-delo, ki predstavlja dovršeni prikaz lepote športnih iger in himno moči ljudskega telesa je pc/svečeno obno-vitelju nekdanjih klasičnih olimpijskih iger — baronu Pierre de Coubertinu. Filmano je v slavo in čast mladine vsega sveta. Ta veliki športni dogodek, kateremu je prisostvovalo na stotisoče ljudi, spaja v idealnem tekmovanju vse vrline športa, umetnosti in tehnike. Tisoči športnikov in najboljših atletov sveta v plemeniti borbi vseh priznanih športnih disciplin, so tvorci tega največjega športnega dokumenta sedanje kulturne dobe. To izredno filmsko delo, ki bo zanimalo pri nas slehernega športnika in vse ljubitelje športa, se predvaja pod visokim pokroviteljstvom g. ministra za fizično vzgojo naroda. Slavnostna predstava v zastopstvu pokrovitelja g. dr. Ivo Pirca, predsednika olimpijskega pododbora v Ljubljani, bo drevi ob 21 v kinu Slogi. Film, ki ima nad 6000 m celotne dolžine, je od danes (jutri) naprej na sporedu kina Sloge. Prvi del tega filma, pod nazivom »Festival narodov«, se predvaja do vključno srede 26. t. m., nakar sledi drugi del, »Festival lepote«, do vključno 1. maja t. 1.
Udobno 8 dnevno potovanje po Italiji s 3 dnevnim bivanjem v Rimu o,d 14.—21. maja. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ul.. tel. 22-50.
1 Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhi-tektov-sekcija Ljubljana priredi za svoje člano in po njih vpeljane goste v četrtek, dne 27. aprila, poučno ekskurzijo na Javornik in Jesenice zaradi ogleda obratov Kranjske industrijske družbe. Potuje se z vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora v Ljubljani ob 11. uri 45 min. Zbirališče pol ure prejo pred kolodvorskim poslopjem. Po-vratek i. večernim osebnim ali brzini vlakom. Ker jo treba pravočasno in obvezno prijaviti Kranjski industrijski družbi čim točnejše število udeležencev, se sprejemajo samo pismene obvezno prijave do torka 25. t. m. ob 12 v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. sept. 2-11, soba št. 27. Obenem s prijavo mora vsak plačati znesek 10 din, ki se mu bo vrnil med vožnjo. Ce pa se prijavljene« ekskurzije ne bo udeležil, zapade ta znesek v korist društvenega Podpornega fonda.
1 Nekdanja Bončarjeva hiša na dražbi prodana. V sobi št. 16 okrajnega sodišča ljubljanskega je bila včeraj javna sodna dražba nekdanje Bon-čarjeve hiše Pred škofijo št. 16. Za dražbo se je zanimalo več oseb tudi z dežele. K dražbi so se prijavili med drugimi trgovec Pungartnik iz Planine pri Rakeku, Amalija Sturm iz Metlike in Mihael Lapuh iz Dobove. Hiša je bila cenjena na 309.025 din, najnižji ponudek pa jc bil določen na 154.512 din. Toliko ie sprva ponudil Ivan Pečnik z Ježice, toda drugi interesenti so naglo dvigali ceno in je naposled hišo zdražil trgovec Mihael Lapuh za 305.000 din. Dražbo je vodi! sodnik g. Leopold Smalc. Ta hiša je zelo stara. V zemljiški knjigi je zapisano, da je hišo kupil Dek Jože Bon-
čar meseca avgusta 1865. L, 1914. spomladi je hliaf kupila na dražbi o. kr. priv. štajerska eskomptna banka v Gradcu, nato pa jo je med vojno prodala neki Albini Barličevi in od nje pa jo je 1. 1922. kupil trgovec Anton Skof, po katerega smrti 60 hišo podedovale 1933 tri njegove hčere Ida, Marija in Meta.
1 Posestne spremembe. Zemljiškopromctna komisija je letos do 20. t. m. zaznamovala že nad 500 vlog, večidel kupnih pogodb, ki so ji bile predložene v odobrenje. Ljubljanska kreditna banka je prodala Pokojninskemu skladu nameščencev Zbornice TOI v Ljubljani pare. štev. 127/27, k. o. Gra-diško predmestje, ležečo ob Tržaški cesti in bodoči Jadranski cesti na Bičevju, v obsegu 4.235 kvadr. metrov za 719.950 din. — Strojni asistent Viktor Eberle v Splitu, Werncr Eberle, trgovec v Velikovcu, Maks Eberle, zasebni uradnik v Veli-kovcu, Oton Eberle, zlatar v Velikovcu, eo po svojem bratu Fricu Eberlu, zlatarju v Ljubljani, prodali lesnemu industrijalcu Francu Žagarju na Rakeku pare. št. 135/10 k. o. Pctersko predmestje I. del v obsegu 1.055 kv. metrov za 545.000 din. — Zasebnica Vida Peterlin iz Ribnice je kupila od Ivana in Roze Zagoričnik v Ljubljani hišo it. 3 na Viču, spadajočo po dvl. št. 762, k. o. Vič, za 200.000 din.
1 Moderno bluze, Karničnik, Nebotičnik.
1 Tatvino koles. Iz veže Košakove restavracijo v Prešernovi ulici je bilo ukradeno Francu Bukovcu 500 din vredno kolo znamke »Standarde. Na Tržaški cesti je bilo odpeljano Maksu Škerlju črno pleskano kolo znamke »VVaffenrad«, vredno 700 din. Jakobu Bergantu je neznan tat ukradel izpred Vodnikovega vinotoča na Sv. Petra nasipu 80!) din vredno kolo znamke »Peugeot«. Iz veže Kmetove gostilne na Gosposvetski cesti je tat odpeljal Francu Švabu 400 din vredno kolo. Francetu Klobčiču je bilo izpred hotela Baikan na Sv. Petra cesti ukradeno kolo znamke »Waffen-radc, vredno 800 din. Izpred hiše na Šmartinski cesti 24 je zmanjkalo I. Dečmanu 700 din vredno kolo znamke »Champion«. Tat je pustil tam drugo, komaj 200 din vredno kolo, črno pleskano, z evidenčno štev. 2-74574-12, kj ga je najbrž tudi kje ukradel in ga kasneje zamenjal za boljše kolo.
Ptuj
Ali že imate tombolske karte za doslej največjo tombolo v Ptuju, ki jo priredi 7. maja ptujski Fantovski odsek? Če jih še nimate, potem si jih hitro nabavite pri odboru Fantovskega odseka ali pa pri prodajalcih. 25 tombol, med njimi popolnoma novo, krasno moto,rno kolo znamke »Victoria«, vredno nad 5000 din, moderno pohištvo, nevestina bala, 6 krasnih koles, telica, drva, žepne ure itd ter nad 1000 drugih lepih in praktičnih dobitkov. Tablica velja 2 din. Pohitite z nakupom! Podprite delo ptujske slovenske katoliške mladinel
Jesenice
Molitvenike in rožno vence za birmo dobite v najlepši izbiri v trgovini Krekovega doma.
Kranj
Akademski pevski zbor iz Lfubljane bo Imel v Kranju velik Koncert v Narodnem domu dne 3. maja ob pol 21. Na sporedu so pesmi osmih skladateljev iz dobe našega narodnega preporoda. Ze danes opozarjamo prebivalstvo mesta in okolice, naj ne zamudi te izredne prilike, ko nas bo APZ prvič obiskal in nam za dve uri nudil svojo visoko glasbeno umetnost. Koncert bo dirigiral zborov dirigent g. Francč Marolt. Pridite prav vsi v Narodni doml
Notni poiar. V noči od sredo na četrtek je okrog pol 1 nenadoma izbruhnil požar v objektu za predelovanje črev, last Vrtnika Ivana iz Kranja pod mestom poleg mestne klavnice. Požar je nastal bržkone na ta način, da se je vnel tram ob dimniku. Kranjska gasilska četa je preprečila razširjenje požara na sosedno objekte. Ce bi bilo vetrovno, bi bila v nevarnosti tudi tovarna »Standard« in leseni svinjaki, ki so v bližini. Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 30.000 din in je krita z zavarovalnino.
Pri licitaciji za modernizacijo Jelenovega klanca jo prevzela dela tvrdka »Slograd«, razširitev savskega mosta pa bo opravila gradbena tvrdka inž. Pretnar. Dne 1. maja se bo v Kranj preselila pisarna sekcij« za gradnjo ceste Kranj—Naklo, potem pa se bo bržkone kmalu začelo s temi velikimi gradbenimi deli.
Trbovlje
0 Srbiji, nje življenju, ljudeh in politiki bo predaval prih. nedeljo dopoldne ob poldesetih g. senator S mode j v Društvenem domu. Malokdo pozna tako dobro mišljenje in značaj južnih bratov kakor g. senator. Posebno bo še predavanje zanimivo sedaj, ko gre za sporazum s Hrvati, kako presojajo Srbi to važno zadevo.
»Kralj kraljev« — najnovejši zvočni film o Kristusovem življenju in trpljenju bo predvajal Kino Društveni doni prihodnji teden od srede do petka. Film o Snegulčici in sedmih škratih, ki je postal svetovno slaven pa homo gledali v Trbovljah od druge sobote 29. t. m. dalje. To nedeljo pa se bo predvajal film iz letalskega življenja »Osvajalci vsem i rja«.
Imenovanje. Za predsednike lovskih odškodninskih razsodišč so imenovani za občino Trbovlje: g. Zupančič Ivan in Gabrskega, namestnik Grasar Franc, za občino Ilrastnik-Dol pa g. Bantam Karel in namestnik Orožen Martin.
Za popravo krivic po volitvah veliko piše Delavska politika. V Trbovljah imajo njeni pristaši veliko prilike, da to storijo. Ko je pred kratkim upokojenec Z. prosil za stanovanje v občinski koloniji, mu je eden odločujočih svetovalcev zabrusil: »Kogar si volil, naj ti da stanovanje.« Kakor da so socialisti z lastnim denarjem zidali stanovanjske hiše, ne pa z občinskim. Socialnost in pravičnost hočejo le zase, drugim ie ne privoščijo.
Novo mesto
Letalski miting v Novem mestu. Mestni odbor aerokluba v Novem mestu pripravlja s sodelovanjem nekaterih drugih članov aerokluba v dneh 22. in 23. aprila t. 1. letalski miting. Zo lansko leto, ko se je dvignilo na naših mestnih njivah prvo šolsko jadralno letalo, so mnogoštevilni opazovalci občudovali drznost zračnega skoka s šolskim letalom, ki je prvi in osnovni korak poznejšega jadranja in končnega motornega letenja. Pravo jadranje in vratolomne akrobacije z jadralnim in motornim letalom pa bomo lahko opazovali na mitingu v Prečni pri Novem mestu. Sodelovala bosta znani letalec in pilot dr. Rape v motornem in Starič Ludovik v jadralnem letalu. Za ceno 20 dinarjev se bo lahko vsak dvignil nad prečenskim poljem, za ceno 60 din pa ho lahko poletel nad Novim mestom. Vstopnice za to prireditev se prodajajo po mestu in na dan mitinga na prireditvenem prostoru. Vsakdo naj se zaveda, da z nakupom vstopnice podpira svoj najvišji ideal — domovino, ki toliko žrtvuje za procvit naše avijatike,
KULTURNI OBZORNIK
Spomenik prekmurskim književnikom

Murska Sobota, 19 aprila.
Stalni meddruštveni odbor vseh društev v Morski Soboti namerava v proslavo 20 letnice osvoboditve Prekmurja ob otvoritvi »Prekmurskega tedna« sredi junija 1939 odkriti skupen spomenik prekmurskim slovenskim književnikom in budi-teljem.
Spomenik je namenjen vsem. ki so v času, ko je bilo Prekmurje odrezano od Slovenije, pisali v starinskem narečju slovenske knjige za duhovni in tudi narodni dvig te takrat tako osamelo živeče veje slovenskega naroda. Namenjen je književnikom obeh veroizpovedi, osamljenim začetnikom v 18. stol. z obema Kiizmičema, Štefanom in Miklo-šem na Čelu in prav tako vnetim nadaljevalcem do polpreteklih dni — vsem, ki so si kakor začetnik novejših časov dr. Franc Ivanoczy prizadevali svo-
je rojake kulturno dvigati, jih narodno prebujati in jih zbliževati s slovenskim jedrom.
Spomenik bo stal v središču prekmurskega središča, na trati pred soboškjm gradom, kot vselej vidna priča siovenstva najdalj od jedra odtrganega slovenskega rodu, ki pa biva med Muro in Rabo od časov, ko sta tod delovala slovanska apostola sv. Ciril in Metod — pa do danes in bo živel tod tudi v bodoče. Meddruštveni odbor ima že več osnutkov za spomenik, med katerimi bo komisija izbrala najprimernejšega.
Kaže, da se bo odločila za osnutek domačega arhitekta g. Novaka. Spomenik bo veljal okrog 20.000 din. Odbor se bo s prošnjo obrnil na našo javnost, da po svojih močeh prispeva za spomenik in se tako oddolži spominu prekmurskih buditeljev, ki so pripravljali deželo kneza Koclja za procvit in napredek v skupni državi.
Zinka Kunčeva v ljubljanski Operi
Verdijeva >Aida«, ki smo jo doživeli v sredo zvečer v ljubljanskem opernem gledališču, je imela svoj poseben blesk, zgoščen ob znamenitem gostovanju. Sopranistinja Zinka Kunčeva, danes članica slavne ameriške Metropolitan-opere, je prišla v goste in nastopila v vlogi Aide na našem opernem odru, na katerega jo veže še vedno tih spomin na prve, še mladostno negotove, a prav zato na posehen način mikavne nastope pred operno gledališko publiko. S posebno zavzetnostjo je spremljalo sedaj številno občinstvo njeno umetnost, ki se je razpela v vsej svoji moči.
Podoba te umetnosti se nam je razkrila ne dolgo tega že v jasni luči, ko je nastopila pevka s svojo pomembno kreacijo Gioconde. In ta lepa podoba je sedaj v pojavi Aide dobila samo še izrazitejši obris. Najbolj na široko se nam je raz-prlo zopet pristno pevsko umetniško oblikovanje v vseh svojih odteniiih, ko so zaživele pred nami jasne melodične oblike v vsej svoji izrazni moči. Umetnost Zinke Kunčeve sloni vsa na spoznanju, da je popolna oblika najčistejši odsev umetniškega doživetja, — da je pravi oblikovni sestav že obenem najvernejši nosilec določene vsebine, ki jo posreduje. Zato je položila vso svojo pozor-
nost v to smer in ji posvetila vso ustvarjalno silo. Najvišje občudovanje se tedaj obrača poslušalcu na to petje, ki sloni na jasnih predstavah melodičnih obokov, ki jih potein pevka strnjeno in zlito gradi, obenem pa občutljivo barva z doČute-nimi dinamičnimi in agogičnimi barvami. Plemenit značaj barvnih učinkov pa je zapopaden tudi v kakovosti samega glasu, ki je izdelan po estetskih postavah pevskega umetništva, da zmore razpolagati z vso enotno skalo pisanih registrov, ki jih uporablja zdaj posamič, zdaj zopet v izbranem mešanju, kakor že zahteva svojstveno lepotno doživetje. V takem oblikovanju pevskih melodij je zgoščen ves umetniški izraz, ki je toliko močan, da zadostuje sam za umetniško uteho kljub temu, da je vzporedno igralsko oblikovanje oprto dosledno, a le bolj na zunanji obris, kot ga od likovne podobe zahteva dramatsko dogajanje in njega zgradba. — V takem obrisu je Aida Zinke Kunčeve poslušalca zajela in ga umetniško močno prepričala.
Tudi celotna predstava, v kateri so sodelovali najboljši pevci našega gledališča, je pod taktirko dr Svare in v režiji R. Primožiča razen manjših nedostatkov zapustila dober vtis.	y. U,
Glasbena literatura
Risto Savin: Vokalna suita. V slovenski glasbeni tvornosti je nekam osamljeno tako delo, kot je Savinova »Vokalna suita« v štirih delih, ki jo je skladatelj pred kratkim izdal v samozaložbi — pa mu jo je komisijsko založila ljubljanska Glasbena Matica. Prav za prav so to štiri skladbe, zložene deloma za zbor in deloma za soliste, a vse podprte s klavirsko spremljavo; povezane pa so po vsebini, kjer je v narodnem tonu prikazan kos podeželnega življenja in razpoloženja. Prva skladba je »Večernica«, ki je pisana za zbor na znane Slomškove besede; druga skladba »Pričakovanje« je samospev, namenjen dekliškemu glasu; tretja skladba »Zjutrajc je pisana kot samospev za fantovski glas, v četrti, precej razsežni skladbi »Raj« pa je zajeto vešelo rajalno razpoloženje v kompozicijo za zbor in za dva solistična glasova (dekle in fant). Iz celote je takoj razvidna osnovna nekako dramatska črta, ki povezuje v podeželno razpoloženje tih ljubavni odnos. — Glasbeni sestav ima pečat skladateljevega osebnega sloga z romantičnim značajem, vanj pa posega prav značilno tudi slovenski folklorni značaj. Skladba priča o bogatem izkustvu, ki ga je dobil skladatelj v svojem opernem ustvarjanju — pa je v splošnem prozorno in preprosto grajena, dasi se poslužuje tudi hromatične, ali bolje — modulatorične barvitosti. Tonsko nasičen je zlasti klavirski del, dočim so pevsek linije preprosteje, pa lepo obokane. Tudi je v izrazu dovolj glasbenega razpoloženja, ki daje celoti privlačen značaj. — Delo, ki mu bodo kos tudi srednje izdelani naši zbori, bo primerno za marsikakšno glasbeno prireditev, ki ji bo pisano dopolnilo. V. U.
Češko Jihoslovanska revue št. 1-2
To bivše glasilo češkoslovaških-jugoslovanskih lig je spremenilo v devetem letniku zaradi novih razmer ime v češko-jugoslovansko revijo. Toda ljubezen do Jugoslovanov je ostala ista ter z isto marljivostjo zasleduje vse pojave na našem knjižnem, gospodarskem in političnem trgu. Tako ta bogata dvojna številka prinaša na uvodnem mestu članek Milana Dragutinoviča o paktu večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, Viljem Nezbeda piše ob desetletnici smrti pisatelja Holečka o njem kot preroku jugoslovanske slave, ugotavljajoč, da bi samo njegovi spisi, ki opisujejo jugoslovanske motive, vsebovali 28 knjig na ca 8000 straneh. Rudolf Lužik piše o materi v dramah Iva Vojnoviča, Josef Pavliček pa o neznapem junaku na Avali, L. Žitnik o jugoslovanskih trgovskih pristaniščih, Helena Kamni-kova pa o naši Planici, skakalnici in uspehih. Za konec temu glavnemu delu razprav pa je dodal pesnik Dušan Ludvik češki prevod Župančičeve pesmi Barčica:
Pluj a pluj nam, stfibrnA ti lodko po zelenem moril Hej, tam na lodičce sedf hoši jinoši tri mladi!
Bogat pa je oddelek, posvečen književnosti, znanosti in umetnosti, ki ga urejuja — slovenski del — dr. Berkopec in tudi večinoma sam poroča v njem. Tako piše o Lajevčevi 60 letnici, o literarnih nagradah mesta Ljubljane, o Lajovčevi čitan-
o Ložarjevi monografiji Goršeta, o Zborniku 39, o spisih Kvedrove, o komediji Upniki na dan v Ljubljani, itd. Sigi Tavčer piše o zborniku Misel in delo, posvečena 20 letnici Jugoslavije, prof. Heidenreich pa o študiji dr. Paula »P. J. Šafarik in B. Kopitar«, ki .je izšla pri Slovanskem ustavu. Druga poročila se nanašajo na hrvatske in srbske dogodke Samo v kotičku str. 45 je še ponatisnjen prevod Župančičevega motta »Kuj mne, živote kuj!, ni pa naveden prevajalec.
»Dejanje«, št. 4. — prinaša na uvodnem mestu Kocbekov članek onarodu, o tem, kaj je narod, kako prehaja iz danosti v zavest in kako se z voljo upre vsaki ogroženosti. V taki nevarnosti je edino sredstvo integralna narodna skupnost. »Nikdar in nikjer ne moreta predstavljati naroda napor in skrb Ie enega nazora, le eneea razreda, le ene stranke ali duhovne skupine. Čim različ-nejše člene zbira narod v svojih življenjskih naporih za skupnim ciljem, tem bolj človeško je napolnjen in tem bolj gotovo reši svoj obstoj.« — Univ. prof. dr. Fr. b t e i e stavlja vprašanje o
zatonu slovanske vzajemnosti ter odgovarja na vprašanje: Kaj vam je, kaj vam je bila I oljska tistim Slovencem, ki ste jo že pred svetovno vojno vztrajno iskali in jo vzljubili? Odgovor se glasi, da je kljub gospodarskim omahljivostim bila vedno kultura tista, ki je trdno stala na temelju slovanske vzajemnosti. Kultura veže vse Slovane v najtesnejšo zvezo ter jo bo tudi kljub vsem doktrinam, kakor je za nas rešil pravilno že Prešeren, ko je proti ilirizniu postavil svoje Poezije. A n d r e j K o 1 a r je napisal močno in globoko črtico »Zgubljeni dnevi« o Mariji, ki poje hvalo Bogu in istočasno odpira vrata vsem vragom, ki vene v poželjivosti in izgublja dni ob živo-mrtvem možu, a končno le spozna, da so vezi, ki jih ne bi smela rahljati. Močni so prizori s slepcem. »Pomladne pesmi« Franceta Jeriše so kras šte-5 vilke ter pričajo, da v mladem rodu poganjajo močni pesniki. Ivo Pirkovič piše filozofsko razpravo o svetu kot projekciji. V oddelku »Doku-nienti« je ponatisnjena deklaracija o človečanskih in državl janskih pravicah, kakor jo je izoblikovala p rosvetl jenska filozofija in udejstvila francoska revolucija. V pregledih piše B. Grafenauer politična razmišljanja med Ukrajino in Španijo. O otroških predstavah piše Silva Trdina ter ocenjuje otroško predstavo o Pikici in Tončku kot slabo pripravljeno. Dr. Lino Legiša podaja portret pisatelja Vladi-mirja Bartola, dr. Trstenjak ocenjuje Vebrovo najnovejšo knjigo ter opozarja na pomanjkljivosti. V zapiskih je referat J. G. o najnovejši knjigi W. Schusterja o »Evropi in Vzhodu«.
»Slovenski učitelj«, št. 3. — prinaša naslednjo vsebino: Domovi slovenskih ljudskih šol. — Vin-> ko Brumen: Jenski načrt (Jenska vseučilišča in njen vodja!), Rafael Z a z u 1 a : Učna snov U elektrike (generator, transformator). A v g. elemente: Iz metodike pevskega pouka na ljudski šoli. V. Brumen: Obisk na Angleškem (Prihod). Etbin Boje: Naša narodna zavest, vzgoja in bramba. Prof. E. Deisinger: Historična študija o pisanju in branju v prejšnjih časih. Ivan Štrukelj: O razvoju šolstva na Viču. (Večina člankov je nadaljevanje iz prejšnjih številk.) Nato slede zapiski, poročila in ocene knjig.
»Obzorja«, revija za leposlovje, umetnost in publicistiko, v Mariboru, v svoji 4. štev. prinaša naslednjo vsebino: Branko Rudolf: Razgovor v pozni uri, ki naj bi bila pesem o današnjem stanju Evrope, pa je vse preveč časnikarski članek in uvaja v moderno pesem zopet — apostrof! Anton Slodnjak nadaljuje svojo črtico »Vrnitev, v kateri se dotika tudi erotičnega življenja duhovnika, črtico, ki se bo še nadaljevala. Anton Ingolič je s Spavarjein Francem Vitužnikom dal krepko podobo starega splavarja, toda v njegovo življenje je prinesel vse preveč iskanih seksualnih romantičnosti, kakor je tudi sicer pri njem vidno iskanje po zunanjih efektih, dasi je kot pripovednik močan ter spada ta novela med njegove najboljše stvari. Milan Kajč je napisal bolj anekdoto o Težakih s Tkalega. Radivoj Rehar ima tekočo in polno pesem »Minil je čas«, s katero glosira današnji evropski položaj. Vinko Žitnik pa ima eno svojih Podob, s katero na realističen način opiše nevestino slovo. Janko Glaser je napisal nekrolog pokojnemu prelatu Kovačiču. Dr. V. Krajgher pa piše kratko studijo o pomenu in funkciji sloveskih županov ob naselitvi Slovencev v Alpah. Radivoj Rehar glosira feljtonsko čas s člankom Obnavljanje razvrednotenih vrednot. Nato slede ocene knjig.
Dr. Jerko Gržinčič: Kristusu Kralju. S posebnim ozirom na mednarodni kongres, ki se bo vršil v Ljubljani, je izdal skladatelj Jerko Gržinčič zbirko svojih skladb, ki so namenjene deloma cerkvenemu bogoslužju, deloma izvencerkvenim prireditvam in ki so v tem smislu že tudi vnaprej označene. Vseh pet skladb uporablja preprost in prozoren slog, ki bo primeren tudi manj izvežba-nim pevcem — četudi se bodo sešli v večjih skupinah. Ta slog je naslonjen na dognanja klasične in romantične smeri in se le redko poslužuje hromatičnih barv — in še to večinoma le v spremljavi, dočim so glavne melodije preprosto diato-nične in tudi intervalno brez posebnih težav. V značaju so napevi prikupni in bodo mogli ugodno doseči svoj osnovni namen, ki želi ustvarjati slavnostna razpoloženja. — Pesmi so zložene deloma enoglasno z instrumentalno spremljavo, deloma večglasnrf zborno. — Založil jih je Salez. zavod na Rakovniku,
Albanski ministrski predsednik Verlazi v palači Venezia pred Mussolinijem bere vdanostno izjav«
Albanije
Silen orkan v Ameriki
_ V nedeljo je v Ameriki nad državami Texas, Luisiana in Arkansas divjal velik vihar, ki se je zgostil v vrtinec. Ta je na svoji poti podiral pod seboj cele vasi in povzročil veliko razdejanj.
V	Haynesvillu je vrtinec divjal po ulici najbolj živahnega mestnega okraja, kijer je vse hiše podrl do tal. Doslej so izpod razvalin potegnili 47 mrtvih in 218 ranjenih. Stvarna škoda pa sega v milijone.
V	mestu Collins (Arkansas) je vrtinec podrl cerkev, v kateri je bilo pri bogoslužju zbranih 200 ljudi. Streho je odtrgal kot da je lahko papirnato pokrivalo, zvonik ee je podrl, stene so se močno zamajale in zidovje je padalo na vernike. Doslej so iz cerkve izkopali 30 mrtvih, med njimi je v tem strašnem hipu našel smrt tudi župnik.
Poročila o nesreči še vedno prihajajo in kažejo, da je zgoraj omenjene države ta vihar silno opustošil. Zveze z najbolj prizadetimi deželami pa so prekinjene, ker so telefonske napeljave vse pretrgane, ceste pa na mnogih in mnogiii krajih neprehodne. Zato še ni bilo mogoče ugotoviti vse škode in žrtev.
Huda železniška nesreča v Indiji
V noči od nedelje na ponedeljek se je v vzhodni Bengaliji (66 milj od Kalkute, angleška posest) pri postaji N^dija zgodila velika železniška nesreča. Dva vlaka sta trčila skupaj, lokomotivi obeh vlakov sta 6e dobesedno zdrobili, izpod ruševin- voz pa so potegnili 26 mrtvih in 30 težko ranjenih potnikov.
ŠPORT
Po športnem svetu
Srednješolska balkanijada v Atenah
Kakor pišejo grški listi, hoče Grčija letos ponovno organizirati srednješolsko baikaniado v Atenah. Kakor znano, je bila namera Grčije, da bi se že lansko leto vršila ta balkaniada v Atenah, ki pa je morala potem odpasti zaradi premajhnih prijav v poštev prihajajočih držav. Poleg Grčije je bila namreč prijavljena samo Jugoslavija, med-tem.Jko so ostale, balkanske države zaradi,, kratkega časa odpovedale svoje sodelovanje. Nobena od njih namreč ni mogla pravočasno izvršili organizacijskih poslov, edino jugoslovanske srednje šole so to lahko napravile, čeprav so tudi one prepozno dobile poziv na te balkanske igre. Vsekakor je pričakovati, da se v letošnjem letu ne bo tako zgodilo in da bo prišel poziv tako pravočasno, da se bodo lahko vse predpriprave v miru in nemoteno izvršile in da bodo naši dijaki lahko nastopili v vseh disciplinah, ki bodo v Atenah na sporedu.
Italija : Jugoslavija v rokoborbi
Dvoboj med jugoslovansko in italijansko reprezentanco v rokoborbi bo 12. maja t. i., ko slavi jugoslovanska lahkoatletska zveza v Zagrebu 15-letnico svojega obstoja. Na tej prireditvi nastopi prva italijanska garnitura, ki je lansko leto dosegla na evropskem prvenstvu četrto mesto.
Bančni ravnatelj Rangell, predsednik organizacijskega odbora za XII. olimpijske igre v Helsinkih leta 1940, je odstopil. Istočasno pa je odstopil tudi predsednik finske telovadne in športne zveze. Vzrok: nesoglasja v telovadni in športni zvezi.	*
Meddržavni troboj katoliških telovadcev
V Parizu so tekmovali francoski, belgijski in švicarski katoliški telovadci v telovadnih tekmah, v katerih so zasedli Francozi prvo, Švicarji drugo in Belgijci tretje mesto.
Kdo bo sodil tekmo Jugoslavija : Anglija?
Jugoslovanska nogometna zveza je predlagala angleški zvezi, da bi sodil tekmo med Jugoslavijo in Anglijo, ki bo 18. maja v Belgradu, eden izmed tehle sodnikov: Baert (Belgija), Barlassina (Italija), Capdepille (Francija). — Vstopnice za to tekmo so že v predprodaji in velja najnižja 20 din, sedež v loži pa 150 din. — Angleško gostovanje bo veljalo našo zvezo 250.000 din.
Motosaloti M. K. Ilirije
Moto-klub Ilirija, ki skrbi vsestransko za napredek in razvoj moto-športa v Ljubljani in po vsej Sloveniji, nas je sedaj zopet prav prijetno presenetil. V dvorani Delavske zbornice nam je s sodelovanjem raznih ljubljanskih tvrdk z motornimi vozili preskrbel zelo zanimivo razstavo —■ pravi moto-salon, kjer so razstavljani razni motorji, kar si jih športnik ali samo turni vozač poželi.
S to prireditvijo hoče MK Ilirija nekako napraviti uvod v letošnjo sezono, katere krona bo vsekakor velika mednarodna gorska dirka na Ljubelj, ki bo meseca avgusta. Letošnja ljubeljska dirka bo največja, kar jih je doslej bilo, saj bodo sodelovali najboljši evropski gorski dirkači in je ta prireditev tudi prijavljena v oficielnem koledarju svetovne zveze motoklubov.
Moto-salon MK Ilirije, ki je bil odprt 19. t. m., traja samo nekaj dni. V okusno okrašeni dvorani Delavske zbornice je pet ljubljanskih in ena domžalska tvrdka razstavilo svoje motorje in potrebščine zanje Majhen je sicer razstavni prostor, a vendar je toliko motorjev, da rabi človek precej časa,, da si vse temeljito ogleda. O. žužek ima Ziindapp motorje, inž. Tonies RMW motorje, Ig. Vok ima znamke »Puch«, »Bianchi«, »Phaenomen« in »NSU«. Tvrdka Vok ima poleg tega razstavljeno zanimivo Styriette motorizirano kolo, Puchov izdelek, ki stane 3490 din in ki porabi na 100 km za 9.50 din bencina. Tvrdka Pachar ima razstavljen avto- in motomaterial ter rezervne dele. Tvrdka F. Batjei ima motorje tehle znamk: »Durkopp«,
»Excelsior«, »TWN« in tudi motorizirano kolo, ki stane 2900 din. Tvrdka I. Praprotnik iz Domžal pa ima razstavljena dva tipa: »Horex« in »Ardie«.
Vmes je oddelek M. K. Ilirije, kjer eo razstavljene športne trofeje, krasne vaze, pokali, plakete itd. Na koncu je pa oddelek, kjer je razstavljen Staričev novi motor JAP in njegove trofeje, ki si jih je priboril pri raznih dirkah.
Motosalon je zelo posrečena stvar in vsakemu, ki se zanima za naš šport, priporočamo, da si ga ogleda. Oni, ki mislijo kdaj nabaviti motor ali morda celo dirkati, pa nikakor ne smejo zamuditi ugodne prilike, kajti toliko in tako različnih motorjev ne bodo kmalu dobili skupaj zbranih.
Lahkoatletske tekme
V soboto popoldne ob treh na Stadionu.
Vhod z Vodovodne ceste.
Jutri popoldne priredi SK Planina zanimiv lahkoatletski meeting, ki obeta biti zelo zanimiv.
Startajo priznani slovenski lahkoatleti, kakor Markovič, Košir, inž. Marek, Zgur, Nabernik, Žagar, Klinar itd.
Borbo jugoslovankemu rekordu je napovedal Košir Zmagoslav, član SK Planine, na 2000 m. Morda bo poskusil tudi Janko Klinar v petoboju.
Discipline bodo zelo številne, in sicer: skok v daljavo (sen., omlad., jun. C); kopje — 800 gr (sen., omlad., jun. C), 200 m (sen., omlad., jun. C), višina (omlad., sen., jun. C),disk — 2 kg (omlad., sen.), disk —1.75 kg (jun. C), 1500 m (sen., omlad., jun. C), 2000 m (omlad.), 100 m (sen., omlad., jun. C), 1000 m (jun C in B).
Zato vabimo občinstvo, da se meetinga v čim. večjem številu udeleži. Vstop prost!
Ocenjevalna vožnja
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, Sekcija Ljubljana, priredi dne 30. aprila t. 1. ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motocikle. To je po daljšem presledku zopet prva športno-turistična avtomobilska prireditev v Dravski banovini. Prireditelj je kot posebnost uvedel tudi ekipno tekmovanje vozil.
Od 6trani avtomobilistov je pričakovati velikega odziva za to zanimivo tekmovanje. Podrobnejši razpis 6e dobi v tajništvu kluba, Ljubljana, Kongresni trg l/I.
Zanimiv športni spored v Celju
V nedeljo popoldne bo na Glaziji več šporfnih prireditev. Že ob 14.30 se bo pričelo izločilno tekmovanje v metu diska in kladiva. Ob 15 se bo pričela prvenstvena mladinska tekma med mladi-nama Celja in Atletikov. V odmoru te tekme se bo pričelo cross-country tekmovanje za juniorje in omladince. Ob 16 bo cross-country tek ža seniorje na oOOO m dolgi progi, nakar bo sledila prijateljska tekma med mariborskimi Železničarji ni Celjem.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
ZBOB LAHKO ATLETSKIH SODNIKOV, Ljub. liana: V soboto, dr* 22. t. m. ob 3 popoldne bo na stadionu ob lyrševi cesti »propagandni lahkoatleteki miting« v priredbi SK Planine. Istočasno se vrši po-SKusnja rušenja jugoslovanskega rekorda na 2000 m. Odrejajo so naslednji sodniki: Ueom. insp. Cerne, dr. Bradač Oorjane, I). Sancin, Kermavner Trtnik Hvale, Oudernian, Vidic, Stropnik, Megušari Windisch. In pomožni sodniki: Vahtar, SafoSnik Stok, Salehar. Zaradi Hitrega razvoja tekmovanja se prosijo sodniki, tla so javijo na Stadionu (dohoo iz Vodovodne ceste) točno ob 2.4.1 popoldne.	Predsednik LAZ.
SMUŠKI KLUB LJUBLJANA. Sestanek damske-ta odseka je danes v petek ob 19 v damski sobi kavarne Emona.
« u MOTOSBKCIJA AVTOKLUBA kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana, poziva članstvo, da so zanesljivo udeleži Članskega sostanka in seje mntosekcije zaradi predstoječe prireditve Avtoklnba. — Seja bo v petek, dno 21. aprila 1939 ob S zvečer.	Načelnik.
STANKEVA KOČA no ho ve« oskrbovana od ponedeljka, dne 23. toga meseca dal.ie. kor m posetni. kov Triglavskega pogorja. Postojanka be oskrbovana zopet v letnem času od 28. junija 193S dal.e
ZSK HERMES. nogometna sekcija. Opozarjam Igralce vseh skupin, da ho v petek, 21. aprila 1939 običajni redni sestanek v gostilni «Kr*lč« (Bolič) v Siiki ob pol 8 zvečer. LMcIežba za vse igralce si rog« obvezna.	Načelnik.