MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Aleksandrova caata it. 13 « Talafon 2440In 3455 ttha;a razen nedelje In praznikov vaak dan ob 10. uri < Velja mesefino prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 1^ Din i Oglati po ceniku t Oglase aprejema tudi oglaanl oddelek ..Jutra" v Ljubljani « Poltni čekovni račun ČL 11.400 99 JUTRA 99 današnji TEKMI NA 18 KM SO Smučarska sezona je danes dosegla Sv°j višek. Ob 9. uri se je zbralo na startu pri gostilni Achtig ogromno šte-^‘o občinstva, ki je kazalo živahno žaganje za prireditev. Navzoči so bili j?astopniki oblastev, srezki načelnik "lakar, za občino svetnik Rodošek, za °Jsko polkovnik Radovanovič. Kot prvi je bil izpuščen Bruno Gove-.’ član Sokola matice Maribor. V pol-Jbutnih presledkih so se vrstili ostali lekmovalci. Prpga je vodila od gostilne Achtig v črti po travnikih do Slov. Kalva-■‘2’ Po cesti v Pekre do Reiserja in Lov-’ %r je bila zasilna okrepčevalnica, tein dalje po gozdu do najvišje točke, a tam pa je padala proti Radvanju mi-Sostilne Boštner k strelišču; od tu v Razvanje k stari opekarni, kjer je bil rat, in skozi Betnavski gozd nazaj do ,! Ja Pred gostilno Achtig. Proga je vo-aa 7 km po ravnini, 5 km je bilo vspo-a’6 km padca. 1 0 10. uri se je prikazal prvi tekmo-v*lec, Janša s startno številko 12, za Plim Neuman, Mušič, Rosin, Jakopič itd. , ma]u je privozil v izrednem stilu Smo-ei s startno številko 42. Doseženi časi so: franc Smolej, SK. Bratstvo, Je-. STOha, 1:24.39. • Joško Janša, Ilirija, 1:25.21. Albin Jakopič, Dovje-Mojstrana, 1:28.14. I Stane Brvar, SKL., 1:28.19. “ogo Šramel, SKL., 1:31.35. BILI DOSEŽENI ODLIČNI REZULTATI 6. Ljubo Mušič, SPD. Maribor, 1:31.50. 7. Bogo Neuman, SPD. Maribor, 1:32.40. 8. Hans H e 1 1 e r, Rapid, Maribor, 1:32.45. 9. V o d e ti i k, SPD- Maribor 1:32.52. 10. Z o r e, SPD. Kranjska gora, 1:3323. 11. P i n t e r, MSK, 1:34.16. 12. S k a p i n, SPD. Maribor. 1:34-44. 13. Jurič, MSK., 1:35.6. 14. B o 1 j e, SKL., 1:37.37. 15. L e g v o s t, SPD. Maribor, 1:38.14. Najboljši čas je dosegel Smolej, ki je prekosil Janšo in državnega prvaka Jakopiča. Hitel je v krasnem tempu; občudovali smo posebno njegovo tehniko rok, ki je res občudovanja vredna. Novi prvak mariborskega podsaveza je Mušič, ki je za dobro minuto boljši od lanskega prvaka Neumana. Izredno dobro sta se plasirala Heller in Vodenik, dočim je Jurič prišel šele na 13. mesto, ker si je bil zlomil smučko. Drugače bi bil gotovo med prvimi. Doseženi časi so izredno dobri in smo lahko z njimi prav zadovoljni. Organizacija tekme je bila izborna, kot je bilo itak pričakovati. Glavno zanimanje je zdaj osredotočeno na jutrišnje skakalne tekme, kjer se obetajo še boljši rezultati. Vabimo zato še enkrat, naj pride vsak prijatelj športa v Betnavo, kjer bo užival ob pogledu na krasne skoke, ki jih bodo izvajali naši najboljši skakači. banovinski svet proti redukciji šol VaŽNE RESOLUCIJE ZADNJE SEJE. KONEC ZASEDANJA BANOVINSKEGA SVETA. UlIBLJANA, 20. februarja. Banovin-■L LSvet včeraj popoldne nadaljeval in amiučil debato o banovinskih trošari-davščinah in* taksah, katere so se u- . *6Ž6va1i m p H Hrncrimi tnHi SVCtOVcllci a k, mzevali med drugimi tudi svetov; ,r* L i p o 1 d, Golouh, M r a v 1 j; lreb, Koder, Zadravec itd. ^Poldne je banovinski svet soglasno “pril p0 dr. L i p o 1 d u prečitano reso-jCll° glede banovinskega cestnega fon-J «i se glasi: s“anovinski svet smatra za umestno, da dohodki, s katerimi so obremenjena °‘0rna vozila, stekajo v poseben bano-'U8ki cestni fond, ki naj služi izključno hhrf tie potreb banovinskih cest. Tako •ton te ve,,*ce dajatve prišle direktno v j,ejkt plačnikom in bo njih breme znos- ^ veto valeč Jakob Zadravec pa je f[,eajtal resolucijo proti ukinitvi nekate-bt- kultet ljubljanske univerze in ne- slovenskih srednjih in strokov-da i • Resolucija naglaša med drugim, dne): Nobene bistvene spremembe. se(i|e univerza v Ljubljani s svojim do-Slrni znanstvenim in umstvenim ter Dra a°vnim delom zadostno dokazala u-velir- nost svojega obstoja. Vsem Slo- ^ ----- -Pri Je univerza kralja Aleksandra Zar-J-Cu’ ker nosi to svojo ponosno ime VzV|i; čredne naklonjenosti našega pre- yv?l*e*a vladarja. c!r„„ naJ°žji zvezi z univerzo so pa tudi sto;*? 8rednje in strokovne šole, ki ob- nitvi ° danes v Dravski banovini. O uki- *9kn ne,taterlh izmed teh zavodov se Isto Ču«?. 8ov°ri ob novem državnem prora- PrM _______________________ S« ,v«tm Pridobitve na šolskem in pro-e® oolju pa so žarišče in simbol naše nacionalne svobode. Prihranki, ki bi se dosegli s tem, bi bili naravnost malenkostni v primeri z veliko škodo, ki bi nastala s takšnim dejanjem vsem Slovencem in tudi vsej državi. Zato prosi banovinski svet visoko kraljevsko vlado, da pusti univerzo v Ljubljani neokrnjeno kot kulturno svetinjo slovenskega ljudstva. Prav tako naj se ne ukinejo tudi že obstoječe srednje in strokovne šole, ki so vse absolutno potrebne. Resolucija je btfa soglasno sprejeta. O potrebi ohranitve naših šol je govoril naposled tudi ban dr. Marušič. V nada-ljni razpravi so se obravnavali razni predlogi, nato pa je ban sejo in letošnje zasedanje banovinskega sveta z zahvalo za storjeno delo zaključil. yreme. Današnja vremenska napoved (opol- Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniški strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefo-va« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Tosefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Strahovita bilka za Šanghaj in Vusung STO JAPONSKIH TOPOV BOMBARDIRA KITAJSKE POSTOJANKE« ŽELEZNA KITAJSKA OBRAMBA. STRAH V MEDNARODNIH KONCESIJAH. ŠANGHAJ, 20. februarja. Japonci so davi pričeli generalno ofenzivo proti kitajskim postojankam. Iz parka Hongkiu so posiaU v smeri proti šanghajskemu severnemu kolodvoru petnajst velikih tankov. Istočasno so Japonci napadli znova tudi trdnjavo Vusung. Trenutno bruha okoli 100 japonskih topov, 40 težkih havbic in 60 poljskih, granate in šrapnele na kitajske postojanke. Kljub temu so Kitajci trdno odločeni braniti Šanghai in vso okolico do zadnje kaplje krvi. V ta namen so pritegnili na bojišče tudi svoje velike rezerve, ki so bile doslej nameščene 20 km daleč od mesta. V mednarodnih koncesijah je zaradi japonske ofenzive nastalo veliko razburjenje in splošna zmeda. Prebivalstva se poiašča strah, ker je prepričano, da se niti Japonci niti Kitajci ne bodo ozirali na meje koncesij. ŠANGHAJ, 20. febr uarja. Topniški dvoboj med Japonci in Kitajci narašča od ure do ure. Japonska generalna ofen- ziva se je pričela kot odgovor na odklonitev ultimata in na prve kitajske napade. Kitajci obstreljujejo japonske postojanke, ladje in tudi glavni stan. Zelo veliko škodo so povzročili njihovi topovi v japonskem predmestju Hongkiu, pa tudi v mednarodnih koncesijah, kjer so deloma porušili hotel »Savoia«. Kitajski častniki zatrjujejo, da bodo njihove čete odbile vse japonske napade. V primeru potrebe, bodo nastopile tudi elitne čete maršal Cangkajška, ki tvorijo zaenkrat železno rezervo. ŽENEVA, 20. februarja. Odbor dva-najstorice je zavrnil japonski protest proti sklicanju plenuma Društva narodov. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da se bo plenum sestal še danes, da se posvetuje o položaju, ki je nastal na Daljnem vzhodu zaradi novih krvavih bojev v Šanghaju. Kitajska delegacija je z ozirom na japonsko ofenzivo vložila novo zahtevo po takojšnjem sklicanju plenuma Društva narodov. Velika zmaga irskih republikancev RAZBURJENJE V ANGLIJI. DE VALERA PROTI NADALJNI PERSONALNI UNIJI IN ANGLEŠČINI. DUBLIN, 20. februarja. Doslej so znani ti-le rezultati volitev v irski parlament: vladna stranka 31, de Valerovi republikanci 43, neodvisni 10, socialisti 5, neodvisni delavci 2. Ssoda 70. mandaov še ni znana, izgleda pa, da je vlada poražena in je zmagal de Valera. LONDON, 20. februarja. V tukajšnjih političnih krogih je nastalo zaradi zadnjih poročil o izidu volitev v irski parlament veliko razburjenje. Vse kaže namreč, da so republikanci, katere vodi de Valera, dosegli veliko večino. Po vesteh, ki so dospele danes zjutraj iz Dublina, je Angležem naklonjena vladna skupina ostala s svojimi 45 mandati v veliki manjšini napram republikancem. če bo po tej volilni zmagi prevzel de Valera predsedstvo irske vlade in oblast v državi, bodo nastale v angleški notranji politiki velike in nepregledne komplikacije, ker zahteva de Valera, kakor znano, popolno odcepitev Irske, pa tudi Ulstra, od Anglije. On je kot republikanec proti nadaljni ohranitvi personalne unije in proti angleškemu uradovanju in pouku. AMERIKA PRISTOPI K HAAŠKEMU RAZSODIŠČU. WASHINGTON, 20. febr. Senator Borah bo predložil v sredo senatu pred log, da pristopijo Združene države k haaškemu mednarodnemu razsodišču. S tem se bo zaključil devetletni spor med pristaši in nasprotniki haaškega razsodišča. BIVŠI KITAJSKI CESAR PREDSEDNIK MANDŽURIJE. TOKIO, 20. febr. Reuterjev dopisnik poroča, da je izvršilni odbor nove mandžurske republike na svoji včerajšnji seji soglasno izvolil bivšega kitajskega cesarja Puja za dosmrtnega predsednika. POLET v‘PODSTRATOSFERO USPEL. BERLIN 20. febr. Balon »Ernst Brandenburg«, ki je poletel v podstra-tosfero, je sinoči pristal pri kraju Rothe Hiihle na Vestfalskem. Dosegel je višino 9300 metrov. V zraku je bil 11 ur in pol. ZVEZA S CARIGRADOM PREKINJENA. SOFIJA, 20. febr. Orient-Express je moral radi silnih snežnih zametov prekiniti pot v Carigrad in se vrniti v Sofijo. Davi je vlak krenil nazaj proti Parizu. PROMET V LIKI IN BOSNI ŠE NI VZPOSTAVLJEN. ZAGREB, 20. febr. Dela za očiščenje Iiške proge še niso dovršena, zato tudi vlaki med Zagrebom in Splitom še ne vozijo. Ker je pri odstranjevanju zametov .zaposlenih več sto delavcev, bo proga danes ali jutri očiščena. Prav tako počiva promet še vedno tudi na nekaterih bosanskih lokalnih progah. HITLER POŠLJE V BOJ 400.000 MOŽ. RIM, 20. febr. »Giornale d’ Italia« poroča iz Berlina, da je Hitler za sedanje predsedniške volitve mobiliziral vse svoje sile. Pri volilni agitaciji bo aktivno sodelovalo 400.000 članov njegove stranke in bojnih oddelkov. Splo šno sodijo, da pri prvih volitvah noben kandidat ne bo dobil absolutne večine, zato bodd potrebne še ožje volitve. ki bodo najbrže dne 20. aprila. List trdi. da je Hitler poooinoma prepričan, da bo zmagal. Ta zmaga bo potem prvi korak do popolne osvojitve Nemčije. OGENJ V ITALIJANSKI TOVARNI. RIM, 20. febr. V tovarni mesnih izdelkov v Moncalieru pri Turinu je nastal ogenj, ki je podjetje popolnoma upepelil. Nastala škoda znaša čez mi-liion lir. Za spomenik nadškofu Sedeju Slovenci! Dne 28. novembra 1931 je umrl v Gorici nadškof dr. Frančišek Borgija Sedej. Ko je leta 1906. postal slovenski metropolit, je s sebi svojsko odločnostjo pred duhovščino in verniki izjavil: »Meč nosim!« — Zaman so takrat ugibali, kam naj bi merile te njegove besede... Prišla in minila je svetovna vojna. Prišle so mirovne pogodbe. Nad njegove vernike je planil val krivic. Gazile so se prirodne pravice slovenskega naroda. Krivično nasilje je seglo v cerkev in hotelo zatreti slovensko besedo celo lam. Tedaj je metropolit Sedej dokazal, da za brambo pravice res nosi meč, ki je vse dotlej miroljubno počival. Zato se je vsa krivična jeza obrnila vanj kot voditelja. Stal je sam. Tlačeni narod mu ni mogel dati opore, mi smo gledali na to* velikansko borbo tako, kakor da se nas ne tiče. Toda nadškof Sedej ni klonil.' Stal je kot hrast. Na njegovi palači so kričali madeži in napisi »Smrt Sedeju!« Metropolit Sedej ni trepetal. Rasel je v heroja, boritelja za naravne in božje pravice slovenskega ljudstva, dokler ni dorasel vrha vse tragike in je posekan padel. Slovenci! Metropolit Sedej zasluži, da Se rpu slovenski narod oddolži vsaj s škromriim spomenikom. Danes ga že gledamo odmaknjenega svetu kot poduhovljeni simbol narodnega trpljenja in herojskega odpora. S tem spomenikom hočemo združiti tudi imena in spomin vseh tistih, ki so z metropolitom Sedejem vred dali za svoj zasužnjeni narod življenje, ki so zanj trpeli in trpe. Ta moment nam bodi vsem opomin, zgled in živa vest. V Ljubljani, dne 16. februarja 1932. Akcijski odbor. Prispevke je pošiljati »Slovenski Matici« v Ljubljani, Kongresni trg, čekovni račun št. 11.672. Pomožna akcija društva »Jadran«. V okviru društva primorskih izseljencev »Jadran« v Mariboru se je ustanovil pod imenom »Pomožna akcija društva Jadran« odsek za podpiranje brezposelnih Primorcev, z'asti onih, ki prihajajo v zadnjem času v vedno večjem številu preko meje brez sredstev. Teh je na stotine v Mariboru in bližnji okolici. Vsi so brezposelni, brez sredstev, večinoma brez potrebne obleke in obutve in brez stanovanj. Ker mora mesto Maribor skrbeti v prvi vrsti za lastne reveže, katerih je tudi veliko, je naloga in dolžnost Primorcev samih, da priskočijo svojim rojakom na pomoč in to zlasti onih, ki so imeli srečo, da so si ustvarili tukaj v novi domovini lasten dom in ki so v dobrem po'ožaju. Pomožna akcija društva Jadran, pri kateri sodelujejo zastopniki tukajšnjih narodno obrambnih in drugih organizacij, poživlja vse Primorske rojake, da se vzdramijo in da jo po svojih močeh pod-pro s prispevki v denarju, obleki, perilu, obutvi,' tudi ponošeni, one pa, ki imajo posestva, da sprejmejo vsak po enega teh nesrečnih svojih rojakov k sebi, da ne bodo tavali lačni ih raztrgani brez strehe. Upamo, da ni treba obširnejše obrazložitve poziva, ker računamo, da so naši Primorci dovolj zavedni in požrtvovalni in da bodo vedeli, kaj je njihova dolžnost. . ■ • Prispevke je nasloviti na naslov »Pomožna akcija društva Jadran« v Mariboru, oziroma izročiti v začasni poslovalnici akcije v prostorih »Narodne obrane« v Mariboru, Grajska ulica. Pomožna akcija društva Jadran. Iz »Nanosa«. Sporočamo vsem članom, da je banska uprava v Ljubljani dovolila obstoj društva in bo ustanovni občni zbor v nedeljo, 28. februarja. Kraj in ura bosta naknadno objavljena v »Večerniku«. — Jutri, v nedeljo, bo društveni peš-izlet v okolico Maribora. Člani naj se zberejo ob 13. uri pred društvenim sedežem. — V pond^jek, ob 19. uri, sestanek pevskega odseka. — V četrtek reden članski sestanek s predavanjem. — Danes ob 19. redna odborova seja. Film iz življenja 1 Premljera bo v ponedeljek Podjetje Jugoslovenski prosvetni film v Beogradu je izdelalo nad 2000 metrov dolg film pod naslovom: »Živel kralj«, ki prikazuje razne dogodke iz življenja našega vladarja in kraljeve rodbine. Film so predvajali že v drugih mestih naše države in je bil povsod sprejet z velikim navdušenjem in zanimanjem. V Ljubljani in Zagrebu so bile vse predstave vedno razprodane. Film prikazuje med drugim zelo posrečen prizor prihoda kraljevskega para v Zagreb lansko leto v januarju, kjer ga sprejmejo in navdušeno pozdravljajo nepregledne množice. V izredno srčkanih slikah prikazuje film življenje kraljevičev Sobata Sobota Velika športna reviia Dekoracija viah mi riboraklti Športnih klubov Velika kavarna Športniki jedo v nedeljo za 11 Din v Javni kuhinji, Slomškov trg 6. Juha, pečenka 2 prikuhi, močnata, kruh prost. Dve nezgodi. Na zaledenelih tleh je včeraj spodrsnilo gojencu vinarske šole Albinu Vračku, da je padel in si z'omil levico. Ista nesreča je doletela tudi delavca Franca Težaka, ki si je močno poškodoval desno nogo v gježnju. Oba ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Ljudska univerza v Mariboru. Jutri v nedeljo ob 8.45 in ob 10. uri dopoldne za dijaštvo predavanje s filmom g. dr. Varla o tuberkulozi. — V petek 26. t. m. nadaljevanje slovenskega cikla. G. prelat dr. Fr. Kovačič bo predaval o Slomšku in njegovem zgodovinskem pomenu. Boris Godunov. Po dolgem odmorh nastopi Glasbena Matica dne 2. marca zopet enkrat v velikem orkestralnovokalnem koncertu. Tokrat priredi operni koncert z grandijozno rusko opero «Boris Godunov«. V vlogi Borisa se je povspel svetovno znani ruski basist Šaljapin do najvišje pevske slave. Maribor nima Šaljapina, vsekakor bo pa tudi na tem koncertu Borisova uloga v zelo dobrih rokah. Stroški samo te ene prireditve presegajo že 20.000 Din. Upati je torej, da bo znala mariborska publika ceniti velike žrtve Gl. Matice in bo na 2. marec napolnila Unionsko dvorano. Koncert se ne ponovi. Izpred sodišča Z nožem v srce. Žalosten primer sovraštva med sosedi je obravnavalo danes tukajšnje okrožno sodišče. Pred velikim senatom se je moral zagovarjati 49-letni posestnik Franc Meško iz Muretincev, zabodel je v novembru lanskega leta svojega soseda Alojzija Strelca z nožem v srce, da je na mestu obležal mrtev. Obtoženec in njegov sosed sta se sovražila na smrt že več let. To medsebojno sovraštvo pa se je še povečalo, ker je v zadnjem času obdolževal Strelec obtoženca, da mu je ta kradel zabelo. Tistega dne v novembru je med Meškom in Strelcem spet prišlo do hudega prepira, ki je končal tako krvavo. Obtoženi Meško priznava, da je zabodel svojega soseda, izgovarja pa se, da je to storil v razburjenosti in da je bil pijan. Ni imel namena usmrtiti svojega soseda. Zelo obtežilne pa so bile za njega izpovedbe nekaterih prl& da je drugo jutro odganjal ljudi, ki so prišli gledati mrliča, in jih celo zasmehoval. Po dolgotrajni razpravi je bil obtoženec obsojen na 8 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojen je bil tudi na odškodnino v znesku 10.000 Din, ki jo mora plačati vdovi pokojnega Strelca in povračilo pogrebnih stroškov. Razpravo je vodil predsednik vss. dr. Lenart, prisedniki pa so bili višja sodna svetnika dr. Toraban in dr. Zemljič in okrožna sodnika Kolšek in dr. Čemer. Obtožnico je zastopal državni pravdni dr. Zorjan, obtoženca je branil dr. Žnuderl. raljevske rodbine 22. t. m. v Grajskem kinu. Petra, Andreja in Tomislava na Bledu, ko se urijo v smučanju, zlasti prizore, ki kažejo lepe otroške idile. Film prikazuje tudi razne prizore ob priliki odkritja spomenika hvaležnosti Franciji na Kalameg-danu, revijo čet pri razdelitvi polkovnih zastav na Banjici, da’je prikazuje našo jadransko obalo, prizor, ko se je kraljica udeležila krsta naše največje ladje »Kraljica Marija«. Prve predstave so namenjene naši šolski mladeži, za odrasle pa se bo predvajal ta film v ponedeljek 22. t. m. ob pol 17., pol 19. in ob pol 21. uri v Grajskem kinu. Cene so izredno nizke. Jutri zvečer v gledališču briljantna opereta »Ptičar«. Gostuje popularni komik g.. Josip Povhe iz Ljubljane v vlogi barona Wepsa. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna pri »Arehu« na Glavnem trgu. Upokojitev S kraljevim ukazom je na lastno prošnjo upokojen ravnatelj tukajšnje realne gimnazije g. Jakob Zupančič. Sodnljska izvedenka. Za stalno izvedenko za rontgenologijo na tukajšnjem okrožnem sodišču je imenovalo višje deželno sodišče v Ljubljani, mariborsko zdravnico dr. Milo Kovačevo. Iz mariborskega avtomobilskega kluba. Letošnji občni zbor avtomobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije sekcije Maribor bo v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v hotelu »Orel« v Mariboru. Srednješolska družina »Napredek« v Mariboru je preložila radi smuških tekem jutrišnjo predstavo igre »Navaden človek« ha Pobrežju pri g. Renčlju na 7. uro zvečer. — Odbor. Občni zbor naših lovcev. Letošnji občni zbor mariborske po- družnce Slov. lovskega društva bo v nedeljo, 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v lovski sobi hotela »Orel«. Stari grehi v Studencih. Smeha željnim Studenčanom priredi Sokol danes ob 20. uri sijajno burko v 3 dejanjih »Stari grehi«. Na svidenje ob 20. uri v Sokolskem domu. Pogrebno društvo na Pobrežju bo imelo svoj letošnji občni zbor jutri v nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani gostilne Kos, Cesta na Brezje. Zdravje v naši banovini. Zdravje v dravski banovini je v zadnjem času precej povoljno. Od 1. do 7. trn. je bilo 12 primerov legarja, 62 primerov škrlatinke, 109 obolenj na ošpicah, 130 primerov davice, 28 obolenj dušljive-ga kašlja, 24 obo‘enj na šenu, 3 obolenja nalezljivega Vnetja možganov, 3 otročič-ne vročice in 1 obolenje odrevenelosti. Današnji trg je bil vkljub mrazu še precej dobro založen. Domače povrtnine je bilo sicer ma’o, v izobilju pa je bilo južnega sočivja in niti preveč drago. Sadja je bilo malo, povečini jabolka, ki so jih prodajali kilogram po 2—3.5 Din. Okoliški kmetje so pripeljali 39 vreč krompirja; kg po 1—1.50; 16 vreč zeljnatih glav, glava po 2—3 Din. Čebule je bilo 13 vreč, kg po 5—6 Din. Na perutninarskem trgu pa so ime’e mariborske, gosipcgdinje in kuharice lepo izbiro. Prodajali so kokoške po 25 35, par pitanih piščančkov po 30—65, račke po 20—30, gosi po 50—60 in purane po 50—70 Din. Domači zajčki so bili po 5—30 Din. Slaninarji so pripeljali na 38 vozeh 136 zaklanih prašičev in je bila slanina po 12—13 Din, svinjina s kostmi po 10—12, izluščena 12—13, svinjska riba po 15—16, salo po 12—13, pljučka po 6—8, rebrca po 8—10 in glava z jezikom po 6—8 Din za kg. Tudi mesarske stojnice na G’avnem trgu so bile dobro založene. Cene govedini 4—12 in teletini 8—10 Din za kg. Na seneni trg pa je bilo pripeljanih,8.voz sena, 2 voza otave in 2 voza pšenične slame. Cena senu 85—95, otavi 65—80 in Slami 70 —75 Din za 100 kg. mariborsko q!ečali^re Sobota, 20. februarja ob 20. uri: »Gre Seska sedanjosti«. Ab. C. Nedelja, 21. februarja ob 15. uri »Ženili® smehljaja«. Znižane cene. Ob 20. uri »Ptičar«. Znižane cene. Gostovanje g. Jos. Povheta, člana ljubljanskega gledališča. Torek, 23. februarja ob 20. uri: »Dijak prosjak«. Premijera. Ab. A. »Dijak prosjak« na mariborskem odrti* Millockerjeva popularna opereta »Dijak prosjak«, ki je svojčas žela največje triumfe in je še danes stalno na repertoarju vseh gledališč, spada brezdvomno najboljše tvorbe starejše operetne produkcije. Muzikalno je to delo zelo melo-dijozno in pestro, zgodovinska vsebina pa je zelo zabavna. Premijera »Dijak® prosjaka« bo v torek. Režira D j. Trbuho-vič, dirigira L. Herzog. Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica v Narodnem domu uprizori jutri v nedeljo ob 15. uri igro v sedmih slikah »Kralj Lavrin ali Gašperček med roparji«. Lutkovno gledališče pri Sokolu Mariboru I. priredi v nedeljo ob 17. (5.) uri v tel. inž. pod. šole (kadetnica) igro: »Gašperček in njegova Ju«3* ška dela«. — Zdravo! Mladina in gledališče. V nadabevahju cikla predavanj, ki t* prireja dijaško društvo »Napredek«, bo jutri v nedeljo 21. t. m. ob 10 uri v dvorani Narodnega doma predavanje1 »Mladina in gledališče«. Predaval bo t' višji režiser prof. Šest iz Ljubljane* Vstop prost. Vabilo na občni zbor društva hišnih posestnikov v Studencih in okolici, ki bo jutri v nedeljo 21. t. m. ob 14. uri v dvorani gosp* Špureja v Studencih. Odbor. Zveza vojaških upokojenih gažistov v Mariboru bo imela svoj letni občni zbor v nedelj o 21. t. m. ob 10. uri v dvorani Nabavljam zadruge državnih uslužbencev na R°‘ tovškem trgu. Vojna akademija v Beogradu ne bo letos sprejemala novih gojencev v nižji redni in tudi ne v pripravljalni tečaj. Društvo PUTNIK PRIREDI TALE DRUŠTVENA POTOVANJA. V Pariz, modna revija od 27. februarja do 15. marca tega leta. V London, preko Pariza, Bruslja, Mo-nakovega od 24. februarja do 9. marc3 tega leta. V Palestino, Makabijada in sejem v Teb Avivu od 22. marca do 15. aprila. V Lipsko (Leipzig), na velesejem od 4. do 10. marca tega leta. Pripravljajo se nadalje društvena potovanja: V Meko, o priliki muslimanskih svečanosti. V Palestino, v zvezi s Sv. Sinodom, za Veliko noč. V Prago, sokolski izlet. V Madrid, kongres kemičarjev v aprilu. V Dublin, Evharistični kongres. Vse podrobne informacije in prijave Pr' »PUTNIK-U«, Maribor, Aleksandrova 3& Smučarske čete nemške ..Reichsi/vehr** imajo zdaj zanimive manevre v S°r0^L Allgau. Za tarče pri streljanju jim sIu..,L kavčukaste lutke, zapičene v sneg. Slik nam kaže podčastnika,, ki preiskuje he streljanja. MBMBi Bfli Maltartiipregled Robert Louis Stevenson: »Prigode Davida Balfourja«, I. del, »Ugrabljen«; poslovenil Vladimir Levstik, »Zbirka Mojstrov in Sodobnikov« 1; oprema inž. arh. Omahen; založba Tiskovne zadruge v Ljubljani. Bros. Din 70, platno Din 90, usnje Din 106. — Te dni je izšel v založbi Tiskovne zadruge I- del »Prigod Davida Balfourja«, roman »Ugrabljen«, ki Su je napisal eden največjih novejših angleških pripovednikov. Njegovo mojstrstvo ni v bobneči dannunzijski bujnosti; umpak ga spoznavamo po tisti preprostosti pravih etikov, ki najde za vsak Predmet in vsako dogajanje edini najboljši, do najrahlejšega odtenka točni Iz* t«. Poleg te odlike očituje njegovo delo čudovita oblikovna uglajenost, prozorna lenost in naravnost razkošna fantazija, ie kakor ustvarjena za opisovanje drz-pustolovščin in kočljivih prigod. — “oman se odigrava v dobi velikih škot-s®n uporov v prvi polovici 18. stoletja. Mladi David Balfour, ki ga hoče oslepari za dediščino bogati, a skopušni stric t-benezar in ga zato proda v tujino, do-na Sv°l'b blodnjah po morju, škot-zalivih, otokih, gorah, gozdovih in močvirjih s svojim prijateljem, škotskim gornikom Alanom Brečkom, nešteto jušnih dogodb, dokler naposled ne prt-u Prekanjenega sorodnika, da mu izroči osuto posestvo. Po tradiciji gre romanu J&kakor podnaslov »pustolovski ro-rem Po Psiholoških vrlinah pa ga mo-„ ? sporediti največjim umetnicam te-.- žj*ura. Prevajalec, Vladimir Levstik, ve2 ,, dno tankoslušnostjo prelil v slo-*ezik tudi najskrivnostnejše stili-.' ne finese, tako da je knjiga tudi v tem Iru na višku. Prepričani smo, da bo mo radi mikavnosti snovi in lepe opre-^e postalo ena naših najdragocenejših in "UJbolj priljubljenih ljudskih knjig. . Orograiski in hidrografski ročni zem-Jugoslavije. Založba Učiteljski dom v Mariboru je izdala pri ponatisu znane-Baš-Dimnikovega ročnega šolskega ‘emijevida Jugoslavije, ta zemljevid tuni« ez -™en v omejen' nakladi. Zlasti meščanske in srednje šole so po-j takih nemih zemljevidov o naši dj 1“-’ker se potom njih bolj utrdi m tulim t6 kontrolira resnično znanje. Prav Za2 00 Da Je’ da so na tem zemljevidu . znatnovani tudi vsi večji kraji, seveda . brez imen. jfTSe tu omenjene knjige in publikacije Wte v knjigarni Tiskovne zadruge v Aleksandrova 13- ^u te za oomoino akcilo! Skaotizem 3,000.000 METROV DOLGA VERIGA. V mednarodni skavtski zvezi je registriranih nad dva milijona izvidnikov. Dva milijona, velika številka! Če bi pisali do tega števila, bi porebovali 70 dni; Če bi se izvidniki vsega sveta prijeli za roke, bi stvorili verigo, do'go tri milijone metrov ali 3000 km! 3000 km dolga je meja ČSR. Zemlja je najširška okoli ekvatorja in skavti bi objeli vso zemljo, če bi se na ekvatorju postavili v razdalji 20 metrov. Zračna štafeta, ki bi prenašala naše geslo »Bodi pripravljen,« bi potrebovala za pot okoli sveta — če bi vsak skavt rabil 6 sekund, da geslo preda — skupno 12,000.000 sekund, to je 200.000 minut ali 3.333.3 ure ali 183.8 dni, kar predstavlja čebrt leta in 19 dni. Pristop vseh skavtov bi tvoril neprekinjeno dolžino 666.666 metrov ali 667 km; približno tolika je razdalja Maribor—Sarajevo ali Maribor— Beograd-—Mladenovac! Mimohod vseh skavtov bi trajal 133 ur in 20 minut ali pet in pol dneva ter 1 uiro 20 minut. Da bi se vsa ta mnžica pripeljala v en kraj, bi bilo treba 40.000 železniških vagonov, torej 4000 vlakov po 10 vagonov. Naša država niti ne razpolaga s tolikim voznim parkom! Tako bi bilo s skavti iz vsega sveta; kako pa je z jugoslovanskimi? Recimo, da je v Jugoslaviji danes okoli 10.000 izvidnikov. .Narediti bi mogli živo mejo, dolgo 15.000 metrov, kar približno predstavlja razdaljo Maribor—Ruše ali Maribor—Št. Ilj. 10.000 naših skavtov bi stvorih) obelisk, visok 15 km stolp, ki bi bil viden po vsej srednji Evropi. Če se sestanejo naši skavti, opremljeni tudi s palicami, bi stvorili 27 km, kar odgovarja razdalji Maribor—Sv. Lovrenc na Pohorju ali Maribor—Slovenska Bistrica! In če bi na letošnji Savezni tabor v Zagrebu prišli vsi ti skavti, bi bilo potrebno za njihov prevoz 250 vagonov ali 25 posebnih vlakov! Vsekakor lepo število! Tristopi naših skavtov bi merili 3.334 metrov, zavzeli bi torej vso Aleksandrovo cesto, Grajski trg, Vetrinjsko ulico, Glavni trg in še Koroško cesto! Njihov mimohod bi trajal trlčetrt ure. Toda toliko jih bržkone v Zagrebu Je ne bo. Mariborski skavti pa, pripravljajte se že sedaj na 2. jugoslovanski skavtski tabor! Štedite denar! Nabavljajte sl predpisani kroj! Povečajte svoje znanje v skavtskih veščinah! Vadite se v stresanju z lokom, v odbojki (volleyball-u), lahki atletiki, plavanju, pijonirstvu, signalizaciji, orientaciji, voz’anju itd! Napnite vse sile že sedaj, da bo tudi letos mariborski steg dosegel najvišjo čast, Ponosni naslov prvaka! NS-uJ. Smuški izlet skavtske čete. Preteklo nedeljo je priredila prva četa Kaajevega stega smuški izlet; udeležencev je bilo 16. V zmernem tempu je šlo Črez Volfzetl dalje proti Urbanu; na primernem bregu se je kolona ustavila in trenirala razne like. Ker je solnce prijetno greo,-se je večina smučala goloroka, eden pa celo saimo v hlačah; vendar ga je že prvi dotik s snegom poučil, da je še prezgodaj za soinčenje. —- Ko je legal mrak na mesto, so prišli trudni, a dobre volje domov. Slovenski »Izvidnik« izide! Pravkar je dospela iz Ljubljane vest, da izide še letos slovenski »Izvidnik«. Slovenski skavti smo zeilo pogrešali ta skavtski katekizem, ki je podlaga vsemu delu, idejnemu in praktičnemu. Izdala bo to knjigo »Umetniška propaganda« v Ljubljani in sicer v prevodu župnega starešine br. Pavla Kunaverja, ki je rokopis že pred dolgim časom pripravil za tisk, a ni bilo najti založnika. Sedaj je tudi ta ovira odstranjena in upamo, da bomo lahko kmalu pozdravili to knjigo, ki je že na nešteto jezikov prevedena, tudi mi slovenski skavti. II zvezni tabor. Kakor je že znano, bo letos od 30. junija do 5. julija II. tabor »Saveza skavtov kraljevine Jugoslavije«; prvi je bil 1. 1929. v Beogradu in je Kaajev steg odnesel prvo mesto izmed približno 50 taborečih stegov. Letošnji tabor bo prirejen v Maksimiru pri Zagrebu, stal bo v neposredni bližini jezera, kjer bodo tudi plavalne tekme. V tabor bo speljan vodovod in glavne poti bodo električno razsvetljene. Vsaka edinica bo kuhala zase; kajti brezdvom-no je hrana, kuhana za 20 oseb, boljša nego ona za 1000. Na taboru bodo tekmovanja v skavtskih spretnostih, streljanju z lokom in puško, wolley-ballu, lahki atletiki itd. Po sedanjem proračunu bo dnevna pr« skrba stala 15 Din (hrana, legitimacija, slama, znak, razne vstopnice in stroški za izlete). Ker bo konkurenca ostra in se večina edinic že pripravlja za ta Izlet, mora Kaajev steg še bolj potegniti z delom, da se po možnosti povrne tudi tokrat vsaj med prvimi, če ne kot zmagovalec. Prekmurskim in medmurskim dobrovoljcem PRVI SKUPNI USTANOVNI ZBOR. ^ zadnjih potomcih predpotopnih zmajev MORSKI IN GOZDNI KUŠČARJI NA OTOČJU GALOPAGOS. k0ratles nismo nič več tako neverni, karavl bi * naS‘ Paniki, posebno pa na-taJrA °,Yci pred dobrimi sto leti, ki so mo ,„'°čno zatrjevali, da so zmaji sa-koli pravl),c in M v resnici niso • Nasprotno, danes vemo, da str»»Taji nekoč zares siveli na naši pro-rjj, , zemlji in so bili identični z zav-V»BK vM.h okostia so razstavljena po Itn- v in znamenitejših muzejih. Ka i PH VSA Ha etraiii vhImb i>l»A A A. tudi x V-Se na svetu mine>tako so minuli j !, ^aiev. Izumrli so. Samo tam v bližini Avstralije žive še dan- W „ *a °‘°?iu Galopagos zadnji nji- »iki ?° . \kl Po so v primeru s pred- ilti -?ravi p ikavci to miroljubni rev- lik|7p s° Tor6kl to gozdni kuščarji, ve-''kakor človek. Aopaško 6točje Je bilo odkrito že le-dobiij ’ todq šele 300 let pozneje smo «tfIhhk?rav?uZna*lStv.eno- Poročilo o zad-Predpotopnih »majev,ki žive Vos& Napisal ga Je »nameniti nara Ssil Charles Darwin, n •- pdkrll s*Un"nMd.^n?nes kl to otočje obiska! in raziskal On j« tudi hov* *«n?,rske HuSčarje, In opazoval nji- 21,0 kak ln po£enian,e tako natan prvi drUel za n,lm- Te žem in upravo v Dolnji Lendavi. Ta zveza bo razpolagala z okoli 3000 člani. Višji nacijonalni interes zahteva od nas, da se tega zgodovinskega občnega zbora polnoštevilno udeležimo in tako tudi na zunaj pokažemo, da smo v resnici pravi dobrovoljci, ki smo vedno pripravljeni se odzvati klicu domovine, za katero smo prvi dvignili puško in za katero so junaško umirali naši tovariši-do-brovoljci. Tudi naš narod se je mora! odkupiti suženjstva z lastno krvjo svojih junaških sinov, ki so žrtvovali svoje nai-dražje,' — svoje življenje, da bi mi uživali svobodo. Z ozirom na to prosimo vse gg. bivše komandante, poveljnike in komandirje prekmurskih in medmurskih dobrovolj- rep, sem se ga nenadoma tako prestrašil, da sem ga zopet izpustil. Žival smo potem spravili na svetlo šele z združenimi močmi, a prav kmalu smo na lastnih telesih Čutili, kako silni in neprijetni so njeni ostri kremplji. Pozneje smo tudi spoznali, zakaj je bilo treba toliko napora, da smo jo izvlekli iz skrivališča. Žival se v takem primeru napihne tako močno, da Izpolni vso odprtino. in njene rožene luske, pokrivajoče vse telo kakor zmaja v pravljici, se zapno v raskavo površino ohlajene lave. Njeni kremplji so njena najboljša obrana in razen človeka je na njenem otočju pač nihče ne more premogati. Prav zato pa se za nikogar dosti ne briga. Ko je splezala na skalo, sem se po vseh štirih po-pel 2a. njo in jo — seveda previdno — lahkno mirno pogladil po glavi. Tedaj se ji je gotovo zdelo, da sem zanjo čisto nevaren morski lev. Že po dveh dneh bivanja na otoku smo spoznali, da Je tu domovina samih p!a-ritoov, več ali manj zapoznelih predpotopnih živali. Razen teh so na otočju tudi ptice, dočim sesalca ni nikakega. Po kopnem prevladujejo ogromne krastače in leguani, povsod pa je polno tudi malih in srednjih gaščaric vseh barv in oblik. Nad vsemi kraljujejo seveda Obrežni morski kuščarji, kl so večinoma čisto črni, včasih do 1.50 m dolgi ln do 20 funtov težki. To so seveda največji. Oni, katerega smo prvo u’ovi!i, je bil le 104 cm dolg, tehtal pa je 12 funtov. Gozdui kuščarji, cev, ki so pomagali in pripomogli, da sta se ta dva obmejna kraja priključila Jugoslaviji, da se zanesljivo udeležijo tega občnega zbora- Nadalje prosimo za udeležbo tudi vse one gospode, Id so na kak drug način pomagali nam dobrovoljcem pri našem osvobodilnem delu, da blagovolijo prisostvovati temu zgodovinskemu zborovanju. Mi dobrovoljci, ki smo leta 1918—-1919 ustvarjali našo državo, hočemo danes istotako aktivno sodelovati pri njeni konsolidaciji. Čutiipo se poklicane, dolžne iti sposobne, zato želimo, da se nas upošteva in vsakovrstno sodelovanje omogoči! — Vsi na občni zbor! Zdravo! — Horvat Pavle, predsednik prekmurskih in medji-murskih dobrovoljcev, Dolnja Lendava. Iz »Jadranske straža«. Te dni je minulo deset let, odkar so «-stanovili veliki idealisti našega Primorja, na čelu njih hlagopokojni Juraj B1 an-k I ni, obrambno organizacijo, »Jadra«, sko stražo«. To obletnico bo svečano pro slavil tudi tukajšnji krajevni odbor, ia sicer v soboto 2. aprila t. L, na kar že danes opozarjamo. Obenem vljudno vabimo vse prijatelje j. S. na občni zbor, Id bo v sredo 211 m. ob pol devetih zvečer v lovski soM pri »Orlu«. ki žive le po višjih predelih otočja, so manjši in sivi ali rjavi in tudi njihove luske sp manjše in bolj mehke. Mene so zanimali seveda najbolj veliki morski kuščarji, in za Časa svojega spoznavanja teh živali sem opazil, da se odlikujejo posebno po dveh stvareh — po svoji nenavadni »majevski obliki fn po krotkosti. Razen tega sem ugotovil, da žive izključno le na obrežju, katerega nikdar ne zapuste, da bi se popeli po strmih skalah v višje ležeče kraje. Na obrežju pa so doma povsod, okoll in okoli otokov Galopag. Tam plavajo po mirni morski vodi, se spretno potapljajo, nato pa sok-Čijo na vlažnih čereh. Za življenje jim zadostuje voda, položna skala in hrana, kl jo najdejo na kopnem in na dnu morja, kajti tl potomci nevarnih predpotopnih zmajev se hranijo z rastlinsko hrano. 1» prav po tem se razlikujejo od vseh drugih kuščarjev In gaščaric, kl so mesojedi, Ker je otočje oddaljeno od vseh rednih morskih poti, so gajopaški morski kuščarji varni tudi pred ljudmi, ki se izgube tjakaj le slino poredkoma. , Taki so molki. Vlomilec Je ponoči vlomii v spalnico bogate stare device. •' »Pomirite se, gospodična,« ji je dejal »Hočem imeti samo vaš denar, nič dru-gaga.« »Seveda,« je zavpila besno. »Vedno isto: Vi ste kakor vsi drugiU Correr Belit 50 Lowoodska sirota In ta človek, nad katerim sem se sklanjala, ta preprosti, mirni tujec, kako je zašel v to mrežo groze? Kako da se je furija zagnala vanj? Kaj ga je bilo napotilo v ta del hiše ob neprilični uri, ko bi moral spati v svoji postelji? Saj sem bila cula, kako ga je bil spremil Mr. Rochester do sobe v prvem nadstropju; kaj ga je prignalo semkaj? Zakaj je tako mirno prenašal nasilje ali izdajstvo? Čemu tako miruje v skrivališču, ki mu ga je vsilil gospodar? In čemu so mu vsilili to zavetišče? Strašno grdo so ravnali v gostom, in ob drugi priliki so se bili zarotili proti gospodarjevemu lastnemu življenju; in oba naklepa je Mr. Rochester zadušil v tajnosti in potopil v pozabo. Sicer sem opazila, da je bil Mason Mr. Rochestru pokoren, da je gospodarjeva nasilna voljo popolnoma pre-obvladala tujčevo duševno nernoč, kakor 'so me bile preverile redke besede, ki sta jih bila izmenila. Bilo je jasno, da se je tudi ob prejšnjih srečanjih pasivna čud Masoriova redno vdajala aktivni energiji graščakovi. Odkod potem osuplost na licu Mr. Rochestra, ko j e zaznal, da je prispel Mr. Mason? Zakaj ga je že samo ime slabiča, ki ga je sedaj krotil z besedo kakor otroka, pred nekaj urami tako porazilo, da je bilo, kakor če strela trešči v hrast. Oh! Nisem mogla pozabiti prestrašenega pogleda in bledega obraza, ko mi je šepnil: »Jana, to ti je bil udarec — oh, to je bil Udarec, Jana!« Nisem mogla pozabiti, kako se mu je tresla roka na mojem ramenu. Gotovo ni bila malenkost, ki je mogla tako. upogniti odločno voljo in omajati krepko postavo Fairfaxa Rochestra. »Kdaj se bo vrnil? Kdaj bo prispel?« mi je kričalo srce, ko je noč oklevala in oklevala, ko mi je krvaveči bolnik slabel, stokal, medlel pod rokami. Ne dneva ni hotelo biti ne pomoči. Vedno iznova sem rasila blede ustnice Mr. Masona, vedno iznova ga oživljala z dišečo soljo. Kakor bi bili vši napori zaman! Ali telesna ali duševna bol ali gubitek krvi ali vse troje hkrati mu je hitro grudilo sile. Tako je stokal, tako je bil videti slab, divji, zapuščen, da sem se bala najhujšega; in še izpregovoriti nisem smela z njim! Sveča je končno dogorela in ugasnila; tedaj zapazim, da se zastori svetijo y sivi svetlobi. Danilo se je torej. Takoj nato sem slišala, kako je Pilot zalajal v svoji kočiči tam daleč nekje na dvorišču Nada mi je v srcu oživela, in ne zaman, ker po preteku kakih petih minut je zarožljal ključ in je kju-čavniča škrtnila: moje strašne straže je bilo konec. Dve uri je trajala; marsikateri teden se mi je zdel krajši. > r Mr. Rochester je vstopil in ž njim ranar, ki ga je bil klicat. »No, Carter, zdaj pa le urno!« mu je velel. »Pol ure Vam dovoljujem, v tem času morate rane zašiti, bolnika obvezati, ga spraviti iz hiše in vse.« »A bo li mogel na pot, gospod?« »Ni dvoma; saj ni nič nevarnega. Nervozen j«, treba ga bo hrabriti. Le hajdi, na delo!« Mr. Rochester je razgrnil težke zastore, dviguj! zavesico iz hodničnega platna in vpustil toliko luči, kolikor je bilo moči. Bila sem ugodno presenečena, ko sem videla, kako se je bilo že razdanilo, kako so rožnati prameni začeli obsevati vzhodno stran neba. Nato je dejal Mr. Masonu, ki ga je že imel ranar v rokah: »No, moj dragec, kako se kaj počutiš?« »Bojim se, da me je ubila,« je zastokal s slabim glasom ranjenec. »Kaj še! Korajža velja! Čez dva tedna boš že spet zdrav kot dren. Izgubil si nekaj krvi, to je vse-Ca:ier, preverite ga, da ni nevarnosti.« »To lahko storim z mirno vestjo,« je dejal Carter, ki je bil odvezal rane; »žal mi je le, da nisem priše* že prej. Ne bil bi tako krvavel. Kaj pa to pomeni? Me* so na plečih je sicer prebodeno, a tudi raztrgano. T® rane ni prizadejal nož. To so bili zobje!« »Ugriznila me je,« je mrmral Mason. »Kakor tigra me je razmesarila, ko ji je bil Rochester izvil nož.« »Zakaj, si se pa dal? Takoj bi jo bil moral zagra* biti,« je rekel Mr. Rochester. »V takih okoliščinah — kaj bi naj človek storil?* je odgovril Mason. »Oh, bilo je grozno!« je pristavil Na kongresu jugoslov. lutkarjev ZBOROVANJE V LJUBLJANI. - USTANOVITEV JUGOSLOV. LUTKOVNE ZVEZE. — VTISI MARIBORSKIH DELEGATOV. — PRIHODNJI KONGRES V MARIBORU. Skoraj nepojmljiva je skrivnost igrajočih lutk, ki so za mlada srca najepša, najčistejša umetnost. Najbujnejše otroške sanje najdejo v lutkovnem gledališču del svoje bitnosti, zakladnico lepote in fantazije ... Lutkovna umetnost je pri nas že našla ugodna tla za plodovit razmah- Lutkovna gledališča se ustanavljajo v vseh večjih krajih širom naše države. Celo Skoplje in Bitolj sta v zadnjem času stopila v krog lutkarjev, v Sloveniji pa je število lutkovnih gledališč poskočilo v kratkem času od 10 na 25, od teh je v mariborskem okrožju danes 10 lutkovnih odrov, kar znači velik napredek te vzgojne panoge, ki si je n. pr. na Češkoslovaškem osvojila že vso javnost. Saj ni skoraj več vasi, ki bi ne imela, lutkovnega »di-vadla«. Seveda so smernice idejno utemeljene in pota lutkarstva so jasno začrtana v zvezi, ki je matica vseh kulturnih gledališč. Zevajočo vrzel enotne usmeritve so začutili pijonirji našega lutkarstva. Zato so si že pred letom stavili za nalogo, da z vsemi silam pospešijo velikopotezen razmah lutkovne umetnosti. Osnovan je bil pripravljalni odbor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev vsedržavne lutkarske zveze. Ustanovni kongres je je bil preteklo nedeljo v Ljubljani. Udeležili so se ga zastopniki raznih društev in ustanov, ki jim je lukovna umetnost že postala važen faktor mladinske vzgoje. Večinoma so bila zastopana naša sokolska društva, ki priznavajo poslanstvo lutk in lutkovnega gledališča. Maribor in bližnjo oko-Hco so zastopali štirje delegati (Ipavec, Hren, Vrane in Jaklič). Ker zagrebški In beograjski zastopniki žal niso bili zastopani, je kongres otvoril t. Zidarič, ki je opravičil g. dr. Božidara irolo in Žika Kovačeviča, predsednika beograjskega lutkovnega gledališča. Podal je smernice, po katerih bi naj hodila zveza in po katerih so sestavljena pra-vfla. Mariborski delegati so zastopali stališče jasne opredelitve in idejne utemeljitve lutkovne matice vse države. Kot važno vzgojno sredstvo more sodobno lutkovno gledališče služiti sodobnemu vzgojnemu prizadevanju. Lutkovno gle-dališe hoče duševne zmožnosti v otroku razvijat] in jih iz pravljičnostnega notranjega sveta usmeriti v zunanji realni svet. Važnost pravdnega prehoda upošteva v polni meri moderna šola, in prav tako sodobno mora biti usmerjeno tudi naše lutkarstvo, ako se hoče povzpeti od »Kasperlteatra« potujočih »umetnikov«, ki dosezajo višek »umetnosti« v surovosti, pretepanju in zmerjanju in groznih prikaznih. Naše lutkovno gledališče mora poleg motivov naših pravljic, bajk in pesmi nositi odseve sodobne pedagogike in umetnosti (slikarstvo, kiparstvo) ter izražati s tem vse posebnosti našega narodnega značaja. Ker je naš Maribor znan kot žarišče lutkarstva v severnem delu naše banovine, so bili predlogi mariborskih delegatov v polni meri upoštevani. Saj ima Maribor danes 4 gledališča (Matica, Sokol I., Studenci in MS2 — potovalni oder). Ko so bili sprejeti še predlogi glede na lutkovno literaturo, izposojevanje iger in prihodnjega kongresa, ki bo v Mariboru, so se vršile volitve lutkarske zveze. . Soglasno je bil izvoljen za predsednika univ. prof. dr. Burlan, vekzaslužni član lutkovnega gledališča Češke obeci v Ljubljani, ki je relativno na višku lutkovne umetnosti, kar je v glavnem njegova zasluga. Za častnega predsednika pa je bil predlagan ustanovitelj prvega slovenskega lutkarskega odra (še pred vojno na Goriškem) g. inž. Milan Klemenčič. Za predsednike so bili izvoljeni gg. Kovač iz Ljubljane, Širola iz Zagreba in Kovačevič iz Beograda/Poleg njih pa še agi'ni poborniki lutkarstva gg. Zidarič, Trtnik, Skružny, Špicar, Osterc, Trošt, Krof to va in Vencajzova, iz Maribora pa Voieslav Ipavec, vodja lutkovnega gledališča Sokola-Matice in Ernest Vrane, vodja lutkovnega gledališča v Studencih. Odbor bp šel takoj na delo za propagando še večjega razmaha našega lutkarstva. Udeležencem kongresa so ljubljanska 3 lutkovna gledališča pokazala svoje sedanje stanje, ki je zelo ugodno. Izkušnje »starih« lutkarjev v .scenah in igrah prihajajo do popolnega izraza. Gostje so se razšli z velikim optimizmom in močno vero v bodočnost jugoslovanske lutkovne umetnosti. Vražja smola Praški listi poročajo: Pri žrebanju državne loterije je glavni dobitek v znesku enega milijona čsl. kron zadela srečka Št. 192. Ker se lastnik te srečke ni javil, se je uradnik loterijske uprave popeljal v Plzno, kjer je bila srečka prodana. Tam je ugotovil, da je kupil srečko upokojeni mestni voznik in sedanji zasebni nočni čuvaj Josef Vorocin. Mož pa zdaj srečke ne more nikjer najti in misli, da jo je pri preselitvi najbrže njegova žena z drugimi papirji vred sežgala. Vse kriza. »Kako si razlagaj to, da se dandanes ljudje bolj ženijo kot pa v prejšnjih ča-sih?« »Čisto enostavno. Težka gospodarska kriza tira ljudi k ■ zadnjemu obupnemu koraku.« Lahkoživi sin. Gospodinja študentu, ki je pozno v noč pijan prikolovratil: »Lepe reči počenjate! Ko bi Vaš oče to vedel.. . Sive lase bi dobil!« ’ - ' ' ' Študent: »To bi bil vesel! Ko ima mož plešo...« Iz Ruš Petelin morilec. V Bistrici pri Rušah je napadel domači petelin na dvorišču dveletnega Lipnikovega otroka in ga močno okljuval po obrazu, tako da je otrok na zastrupljenju kr,vi umrl. Osebne vesti. Na novo službeno mesto v Ljutomer je odšel žel. uradnik gosp. Ante Opet nrk, z Ljutomera pa je prišel k nam g. H a r t m a n. Povrni! se je v Rače naš bivši agilni načelnik Sokola in priljubljeni član gledališkega odra, gosp. Ljudevit V e r k, z njim sta Sokol in gledališče pridobila zopet delavnega, sposobnega in požrtvovalnega člana. Društveno delovanje. Sokol si je na zadnjem obč. zboru ustanovil gledališki odsek, ki si zdaj sestavlja svoj repertoar in tudi že pripravlja v režiji Franja Sor-nika Manghamovo dramo: »Sveti pla- men«. — Lutkovni odsek Sokola istota-1:6 pripravlja iznenadenje našim malčkom s »Sovjim gradom«. Smučarski odsek Sokola Ruše priredi jutri v nedeljo mladinsko smučarsko tekmo. Ob 8. uri zbiranje v Sokolskem domu. Ob pol 9. uri žrebanje številk; ob 9 uri start. Proga je 354 do 4 km dolga. Cilj pred Soko'skim domom. Vsak tekmovalec dobi, ko prispe na cilj, vroč čaj. — Nagrade: 1 nagrada diploma z okvirom, 2 in 3 nagrada diploma. Vsa deca, ki želi tekmovati, mora biti v nedeljo točno ob 8. uri zjutraj v Sokolskem, domu in se prijaviti vodstvu tekme. Da zadostijo tekmovalci tudi svoji verski dolžno- sti, naj gredo k jutranji sv. maši v smu* čarskih krojih in od tam v Sokofski dont Vodstvo tekme: Ing. Teržan, Hubert Do* linšek, Sonnenvvald Srečko Nadzorniki proge: Rozin Roman, Dolinšek Josip, Ra* taj Otmar, Pijavec Adolf, Bučar Miloš- Z Dravskega polja Redukcija delavstva. Znana tovam® za impregniranje železniških pragov i® telefonskih drogov v Hočah (lastnik £°' spod Riidtgers) je nedavno odpoveedala delo 80 delavcem. Pred dnevi pa je vsleh pomanjkanja naročil reducirala zopet 25 delavcev. Tako je sredi zime spet več družinskih očetov brez zaslužka. Ukinjenje potniških vlakov. Težko na4 je zadela vest o ukinitvi dveh prepotrebnih potniških vlakov. Velika zamuda časa je povzročena s tem našim kmetom-ki so se navadno vračali s svojih ppravko ' iz mesta z vlakom, ki odhaja iz ,Mari ,0,, ob 9.10, uri. Tem večja pa je s tem nastala potreba vlaka, ki" bi privozil v Maribor okrog 14. ure popoldne. tak'~vlak smo pred leti že imeli, pa je bil ukinjen. Lahko smo opravili s tem vse pošle z malo izgubo časa. Zadnji vlak privozi tako sedaj v Maribor z južne strani okoli P°* 10. ure dopoldne, ni pa potem do 18-ur® nobenega vlaka. Upamo, da bodo na merodajnih mestih upoštevali naše želje J* zopet uvedli ta za nas prepotrebni vlak- iBominiaite te CMP San Francisco — Chinatown Največje kitajsko San Francisco ali, kakor mu po navadi pravijo, Frisco, glavno mesto Kalifornije, je eno najzanimivejših mest Zedinjenih držav. Nikjer ni toliko narodov pomešanih kakor tukaj. V teku let so nastale tukaj cele velekolonije tujcev. Mesta v mestu: italijansko mesto, židovska četrt itd. in tudi kitajsko mesto. »Chinatown« v San Franciscu je večji kakor v New Vorku in tudi, slikovitejši. Tik na sence nebotičnikov in neštetih tovarniških dimnikov meji »Road« s svojimi kričečimi kitajskimi napisi in mnogimi nizkimi trgovskimi lokali. Saj Kitajci so, kakor znano, najrajši trgovci. Ker pa večina tu naseljenih Kitajcev ne zna angleško, so se. sami z nevidnim kitajskim zidom izprli od ostalega sveta, in celo policija težko kdaj prodre v skrivnosti tega' kitajskega mesta. Tu so skrivne opijske beznice in bari z nagimi plesalkami, igranice, trgovci z dekleti, agenti tujske legije in brezvestni banditi. Kljub policijskim stražam, ki vedno patruljirajo po kitarskem mestu, je za tujca v večernih urah tam zelo nevarno. Podnevi seveda so te kitajske ulice z vsem pisanim kitajskim vrvenjem zelo privlačne. Ponoči pa se sumljive postave plazijo okoli temnih vogalov. Po-licia napravi tam le redkokdaj kako racijo, kajti lastniki igralnic in beznic imajo izborno delujočo izvidniško službo. In čc poJcšja kdaj »nepričakovano« udere v kak sumljiv lokal, najde tam skoro vedno samo kako mirno, nedolžno družbo mesto v Ameriki gostov. Podnevi bi tujec težko prižel sum, da je Chinato\yn prizorišče množlB zločinov. Tu te samo desno in levo v3' bijo prodajalci, tu Čepijo pred hišami Ki' tajke in na ponrvah pečejo meso, in oko11 njih se drenjajo lačni. Na stopnicah M6* pijo berači, štelejo svoje vinarje in kram* Ijajo med seboj. In sploh, Če Kitajci med' sebojno kramjajo, je pogovor vedno ‘® o domovini. Vse žene večno hrepenen 6 nazaj v deželo solnca. In če le zmot® Kitajec na stara leta vsaj toliko, kolik0^ treba za pot,- se vrne domov, da bi vS mogel umreti na domači zemlji. Ves Chinatown pa ima čisto kitajski značaj; morda še bolj pristen kakor tajska sama. Kajti v Šanghaju na prih}® se dvigajo povsod nebotičniki in uhc. imajo čisto moderno lice, tu v kitaj**} četrti Fricsa pa je vse kitajsko, in evrff^ ski ali amerikanski je samo tujec, ki ® privede tja radovednost. Današnja kitajska mladina v Friscti 1® seveda že več ali manj popolnoma am rikanizirama. M'adi vedo le malo o s* rih kitajskih šegah in naukih KonfuclJ vih. Kar je kitajskih bogatašev, živijo ^ vzhodnem delu mesta v razkošnih vji in se vozijo v elegantnih limuzinah. 1 da tudi njih še žene hrepenenje tja n zaj v ulice, kjer so odraščali, hi OttJ V UllWW| IJV V/Ul dOVHlI. , vidiš večkrat tam na periferiji kitajsK ^ mesta stati kakšen avto, čegar !astnliv6l peš sprehaja po krajih, kjer je prežl svojo mladost. Wm1 ir se stresel. »Kaj takega nisem pričakoval, skraja se mi jc zdela tako mirna.« »Svaril sem te,« ga je karal prijatelj. »Dejal sem, da se je čuvaj, če se ji približaš. Sicer pa bi bil lahko počakal do davi in šel bi bil s teboj. Bila je prava be-dastoča, da si hotel še sinoči govoriti ž njo — in sam.« »Mislil sem, da ji bom mogel pomoči!« »Mislil si! Mislil si! Da, jezi me, če te poslušam. Sicer pa si zato tudi trpel in še trpiš, ko me nisi slu-šal; zato ti tudi ničesar ne učitam. Carter — hitro! — hitro! Kmalu bo solnce vzšlo in jaz se ga moram te- siti.« »Takoj, gospod. Pleča so že obvezana. Zdaj pa še rana na laktu. Tudi tu je zasadila svoje zobe, kajne?« »Sesala mi je krv. Grozila je, da mi bo izpraznila srw.,c je tožil Mason. Videla sem, kako se je Mr. Rochester zdrznil. Čudna zmes groze, gnusa, mržnje mu ie pačila obraz. A rekel je le: »Daj, molči. Rihard,, ne maraj za njeno žlabudra-aie: ne ponavljaj ga vsaj!« »Kako rad bi ga pozabil,« je bil odgovor. »Pozabil boš vse to, ko boš daleč odtod. Ko boš Spet vbpancish Townu, si misli, da je mrtva in pokopana — ali pravzaprav, kar nič ne misli več nanjo.« »Te noči mi ne bo moči nikoli pozabiti!« »Ne bo mogoče. Bodi energičen, fant! Mislil si Pred dvema urama, da si mrtev kot slanik, in še vedno si živ in zgovoren. Glej! — Carten je že opravil ali pa boš v kratkem času, v nekaj trenutkih pa boš spodgbno oblečen. Jana —« šele sedaj me je ogovoril po svoji vrnitvi —, »vzemite ključe! Stopite v mojo spalnico in potem v mojo oblačilnico; odprite naj višji predal omare za obleko in prinesite čisto srajco in ovratnico, brž!« Šla sem, odprla omaro, ki mi jo je omenil, našla zahtevane predmete in se vrnila ž njimi. »No,« je rekel, »zdaj pa stopite na drugo stran postelje, dokler mu ne uredim obleke; toda ne hodite iz sobe. Lahko, da nam boste še rabili.« Storila sem, kakor je velel. »Ali je že bil kdo pokoncu, ko ste prišli doli?« je poizvedoval Mr. Rochester. »Ne, sir; vse je bilo mirno.« »Čisto lepo te bomo odpravili, Dick. Tako bo najbolje zate in zame, pa tudi radi ubožice tu notri. Dolgo sem se trudil, da ne pride kaj v javnost, in žal bi mi bilo, ko bi zdaj ne uspel. Nate, Cartes, pomozite mu v telovnik, kje si postil s krznom podšito suknjo? Vem, da ne prideš niti miljo daleč brez nje v tem prokletem mrzlem podnebju. V svoji sobi? — Jana, skočiti v sobo Mr. Mazona — poleg moje jeni prinesite plašč, ki ga najdete tam!« Spet sem odhitela in spet se vrnila z ogromnim plaščem, ki je bil podšit in obšit s krznom. »No, zdaj pa imam drugi posel za vas,« mi je rekel neutrudni gospodar. »Še enkrat morate v mojo sobo. Kaka sreča, da imate žametaste copate, Jana! Saj s cokljami bi tu ničear ne opravil. Odprite sredni predal toaletne mize in prii>esite steklenico in čašico, ki jo najdete v njem — hitro!« Stekla sem tja in nazaj in prinesla zahtevano posodo. Tako je prav! No, doktor, dovolite mi, da bolniku sam nekaj zapišem, na lastno odgovornost! Kupil sem to oživljajoče sredstvo v Rimu od italijanskega kričača — od fanta, ki bi mu dali brco, Cartes. Ni tako, da bi ga smel nesmotreno uporabljtati pri vsaki priliki, a v nekaterih slučajih dobro učinkuje. Tako tudi zdaj, na primer. Jana, malo vode!« Pomolil mi je čašico in nalila sem vanja do polovico vode iz steklenice na umivalniku. »Dovolj bo. Zdaj pa zmočite rob stekleničice.« Storila sem tudi to. Naštel je dvanajst kapljic rdeče tekočine in napitek ponudil Masonu- »Pij, Rihard, to ti bo dalo korajže vsaj za nekaj ur.« »Ali mi bo kaj škodilo, ali ne bo povzročilo vnetja?« »Pij, pij, pij!« Mr. Mason je slušal, ker je bilo očitno brez koristi, da bi se branil. Bil je že oblečen. Še vedno je bil bled, a ne več krvav in umazan. Ko je bil popil tekočino, ga je Mr. Rochester pustil še tri minute na miru, potem ga je prijel za laket. »Zdaj sem uverjen, da se lahko postaviš na noge,« je rekel, »le poiskusi!« Bolnik je vstal. Jiot nam sMecm izgledate po kemični čistilnici tvrd se je Bert Holle javil kot prostovoljec Pri letalcih. In je kmalu postal eden najboljših in najdrznejših francoskih letalcev. Nad dvajset n«-*1'-!* letal je sestrelil dol in je dobil več odlikovanj. Leta 1917 se je Bert Holle z neko francos- ko misijo podal v Romunijo, kjer se je tudi bojeval kot letalec. Ko je bilo vojne konec in je Francija demobilizira'a, se je Bert Holle podal v Orient, organiziral v Turčiji in v Bolgariji zračna brodovja in inštruiraj letalske častnike. L. 1920 je bil letalec v poljski armadi in se je odlično bojeval proti boljševikom v rusko-poljski vojni. Pozneje se je nekdanjipariški taksi-šofer pojavil v Hollywoodu pri filmu. Tam. je sodeloval pri vseh filmih, kjer so potrebovali drznih vratolomnih letalskih produkcij. Pri tem je tudi prav dobro za-s užil. Ampak je lani tam v Hollywoodu radi prodajanja vojaških letal kitajski vla di v Nankingu prišel na zatožno klop. Ko se je nekako izmuznil iz te afere in ko je med tem napetost na Daljnem vzho du dosegla vrhunec, tako da je bilo računati z vojno, je odpotoval v Nanking in se ponudil kitajski vladi, ki ga je seveda sprejela z odprtimi rokami. In res je mož Kitajski v kratkem času postavil dobro izvežbano in udarno zračno fldtil-jo. Poklical je v kitajsko s užbo tudi več drugih evropskih tovarišev letalcev. Najzanimivejše pa je, da je Bert Holle organiziral to kitajsko zračno brodovje prav na tihem, zato je tudi tako presenetilo Japonce, ko so naenkrat tudi v zraku naleteli na nasprotnika, s katerim utegnejo imeti še dosti neprijetnega o-pravka. Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«. 3 Šivalne stroje, gramofone, otroške vozu V kolesa popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor. Tattenbachova ul štev. 14. 12 Kovčeke, aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po najniž ih cenah priporoča I. Kravos. Aleksandrova 13. 15 Zaluterk: hrenovko, kruh in 1 deci silvanca za Din 4.50, dobiš v restavraciji A. Senica. Tattenbachova 5. 16-9 Kosilo 6, večerja 5 Din, se dobi v restavraciji A. Snica, Tattenbachova 5. 16-9 Naši izdelki so solidni, naši izdelki so poceni, naš! izdelki so jamčeni. Pohištvo, vložke, tapetništvo in dekoracije. F. Novak, Slovenska ulica 24. 610 Dve lepi opremljeni sobi v novi hiši, solnčna lega, s souporabo kopalnice oddam v Stritarjevi ulici 29, pritličje. 610 Sobo s štedilnikom oddam v najem s 1, marcem. Naslov v upravi Večernika. __________________________________________ 595 Veliko sobo s štedilnikom oddam. Nasipna ul. 58, ob Tržaški ce» sti. 582 Stanovanje, sobo in kuhinjo v pritličju takoj oddam. Studenci, Bolfenkova ul. 14. 614 Stanovanje pripravno za obrtnika oddam. Vojašniška 10. 623 Mesečno 2000 Din z lahkoto zaslužite, ako ste agilni! — Zglasiti se ob nedeljah »Diabolo«, Mlinska ul. 18. 630 Železno peč s cevmi, tehnica za 50 kg, zaboj za premog se proda. Vojašniška ul. 21, Maribor. 616 Obl. konc. Informacijski zavod L Merčun, Zagreb, reprezentanca za Slovenijo J. Štuhec, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, za sodne in izvensodne poravnave z upniki, moratoriji, informacije o premoženjskih in drugih razmerah posameznikov. inkaso vseh vrst terjatev, posojila na hipoteke in proti poroštvu ter posredovanje pri vseh vrstah kreditnih transakcij. 515 S 1. marcem oddam opremljeno sobico s prostim vhodom. 621 V najem oddam posestvo v dobrem stanju in živino, z lepimi dohodki, M ure oddaljeno od Maribora. Naslov v upravi Večernika. 611 Staroznano gostilno sredi mesta, lepo kegljišče proti majhni odkupnim z inventarjem dam v najem. Naslov vi upravL 596 Učenko-modlstlnjo sprejmem takoj. Vprašati pri modistinjt Maribor, Orožnova 8. 620 Poceni prodam koncertni giasovir s krasnim glasom. Tattenbachova ulica 21. 612 SOKLIČ Maribor & T uitopnild •• *pr«jmei« Selra. najpreglednejša kartotek; Soklič, Maribor Tol.2510 Inserirajte! Najnovejši patent ležečih kartotek na krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte! »SOFRA«. MARIBOR, TELEFON 2510. II Naznanilo! Svojim cenj. odjemalcem najvljudneje sporočam, da sem svojo staroznano trgovino, katero sva z možem vodila celih 34 let na stvarni podlagi, prodala bratom BUDEFELDT. Zahvaljujem se za vso naklonjenost in zaupanje, katero se mi je izkazalo ves čas in prosim, da ohranijo isto tudi mojim naslednikom. 618 Trgovina irodnega blaga ln drobnarije F. Michelitsch, nevesti Maribor Gosposka ulica 14 Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da smo 15. t. m. kupili staroznano modno in manufakturno trgovino F. MICHELITSCH, Gosposka ulica 14, katero bomo vodili pod imenom i Dunajski velesejem (WIENtR MESSEl 13. do 19. marca 1932 (v Rotundi do 20. marca), POSEBNE PRIREDITVE: Semeni pohištva — Reklamni semeni — Posebna razstava novodobnega plinskega orodja — »Elektrika v gospodinjstvu« — Salon kožuhovinaste mode — Dunajska pletilna moda. MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES. Semenj za stavbarstvo in gradbo cest — Razstava hranil in živil — Posebna razstava z Gradiščanskega — »Tehn. novosti in iznajdbe«. Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo — Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejmske izkaznice dobi na meji. Precejšnje vozne olajšave na jugo-slovenskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejmske izkaznice (a Dinar 50.—) izdaja WIENER MESSE Akt-Ges., WIEN, VII ter med lipskim spomladanskim sejmom poslovalnica v Leipzigu, Oesterr. Messehaus in častna zastopstva v MARIBORU: Podružnica Liubljanske kreditne banke, Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnlk«, Aleksandrova cesta 35. 599 Zahtevale povsoit MVečernih •i prel F. Michelitsch še nadalje v enakem obsegu. i Prosimo, da se isto zaupanje, katero se je izkazovalo našemu | predniku, kakor tudi našemu osnovnemu podjetju do sedaj, k ohrani tudi novemu, in bomo vedno stremeli, naše cenj, odje- j malce najbolje postreči. j i Z odličnim spoštovanjem I Bratje Budefeldt I rofrilkiie za telovadce ter obleke, tevlie. periio, kravate, klobuke, 1.1, d, kupite naugodnele v k o iv fekciiski trgovini 110. Hll Glavni trg 2 Papirnica Lludtke tiskarne Maribor, Slomškov trg štev. 6. Sanatorii v Mariboru Oosposka Mllce 40_ Telefon 23S* ■eaaeemmeaHHHMH^^ Lastnik in vodja kirurg dr. Mirko Černič Najmodernejše opremljen za operacije. Diateimija, vi« Mnsko solnee, tonizator. žarnica .Hala*, „enierocleanet* Opravilna številka; E IX 3896/ 30 85 Dražbeni oklic. s L)ne 11 aprila 1932 ob 10 uri dopoldne bo pr podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin Zemljiška ko,iga a) k o. S v. Lovrenc na Poh ,vi št.2!3, » 9, 10; b) k o c) k o Recenjak, - Cenilna vrednost a) Li n 2H4.HH0 4O, b) Din 399.360 —- c) Din 155 7o7 —; Vrednost pritikline a) Din 5315—, b) Din 23 390—, c) Din 2 51 ft*—; Najmanjši ponudek: Din 525.>H6*86 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okralno sedišiev Mariboru odd. IX., dne 8. KI. 1932. * Registrirano malo blagajno kupim. Ponudbe pod »Blagajno« na upravo »Večernika«. 609 Mizarsko klop (Hobelbank) v uporabnem stanju, kupi Franc Ko-zan, Koroška c. V- _______________ 627 PRESELITVENO NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu In svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil začasno svojo trgovino z gumijastimi izdelki, kolesi, motocikli in avtomobili iz Cankarjeve ul. 1 v GRAJSKO ULICO št. 2 (poleg Grajskega kina.) Svoje odjemalce prosim, da mi ohranijo tudi na tem mestu svojo naklonjenost. 619 Za obilen obisk se priporoča JOS. MORAVEC. MARIBOR, GRAJSKA UL. 2 KARL JANCIC trgovi a z manufakturo in klobuki v MARI&ORU občinstvu Aleksandrova cesta številka 11 vljudno naznanja cenj. svojo preselitev v znatno večje prostore v isti hiši Ob tej priliki priporoča svojo velikansko zalogo vsekovrstnegf manufakturnega blaga po naj-nižjih dnevnih cenah ! s»t Izd*.* Konzorcij »Jutra« » Ljubljani; predstavnik Izdajate ja in urednik: JOSIP FR. KNAFLlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik *' STANKO DETELA v Mariboru.