I I II Novice izhajajo v Ljubljani ilo, dobra, ampak le davkov; od sadja se bo tak davek da jal kakor od tertja u To je bilo zadosti. Mozje brez vsega daljnega pomiselka, al bi to zares mogoce bilo ali ne odločijo naj slabše mesto za sadežuik ; poleg cest so sadili drevesca vecidel brez koreninic , da pače so nekteri Ie paterlje špičili in v zemljo zabijali; kar se je bilo přijelo, so pokazili. In zdaj po přetekli četertíni stoletja, kjer bi že lahko voznik s svojo živinico o sonč-nem prepeku v hladi hodil, ne najdeš v kraju, ki ga je Bog prav za sadje vstvaril, po dvé uri delječ nikjer ne enega drevesa ! Da je ta nezaupnost hči tište dôbe, ko ste silno tlačeni bili, rad verujem ? ? al pa je ta nezaupnost ko ste postali vsim drugim vpravičena še dandanašnji posestnikom enaki, ko se od vas nič druzega ne terja, vam nič druzega ne naklada, kot vsim drugim stališem, med kterimi ste ravnopravni udje! Ako vam je pa kdaj poduka treba bilo, Vam ga je gotovo treba dandanašnji i nekaj i da bi si pri vedno večem pomanjkevanju s kmetijstvom bolj pomagati družine zmerom številneje da bi gruntih ? znali, ker na majhnih postajejo, živeži pa nekteri se umikujejo; nekaj sami s svojim umom se vadili misliti in razsojevati : kaj Vam je koristno ali škodljivo, ker je klatežev zlovoljnih veliko, ki Vas slepijo med vami se skitaje. (Dalje sledi.) Kmetijske zastavice v se za druge močnate jedila odločiti. Druga astavica. Vganjko zastavice v 16. listu rešimo takole: nogih skušnjah je gotovo, da 85 funtov ali liber p Po nice ravno toliko tečnega živeža v sebi ima kakor 100 * v 9 rezi vaga 80 funtov rčži. Estrajsk vagan (mecen) funtov, pšenice pa 85. Ako tedaj hoćemo zvediti vred nost S S liko 100 funt zdaj kolikor en rajtu se zve ? da ina p 1 V f rezi vagan je treba zrajtati ko Neki gospodar potřebuje %a kruh skozi celo leto 105 vaganov reki; koliko bi potřeboval pše ako bi namést rèii kruh iz pšenice pekel ? nice ? eljá i ktei v tečnosti toliko Slovanski popotnik Slovansko društvo v Terstu je ustanovilo poseben slovstveni odbor, ki ima redne seje. L'pati je, da bo ti odbor, ker društvo prav dobro stoji, marsikaj za jusoslovansko » i» slovstvo storiti zamogel. že Društvo sv. Mohora po poslednjem naznanilu steje 756 druzbenikov. vi/ D r o b t i n c e za leto 1853 so prišle že na svetio ; pot več od na prodaj so povsod; veljajo 48 kr. te prekoristne lepe knjige. Drugi A Slovensko berilo za nedeljske šole in malo berilo za slovensko knezoškofu tiskujete. Lavantinskega nemške šole svetlega g. Slomšeka se na Dunaji * V gluhomutni šnici v Gorici, vstánovljeni po Valentinu Stanič-u ueumerlega spomina in upravljani sedaj po verlem vodju g. Janezu Dudau-u je sedaj 45 gluhomutastih otrok iz Tersta, Iđtrianskega in Goriškega. i'i. Nek češki pisatelj spisuje spevoigro pod naslovom : » Vlasta". * Botanisko zbirališče v Blatném Potoku bode V V botanisko zbirko začelo napravljati. V Pragi je přišel atlas vsih delov sveta za sole na svitlo; obseže 26 zemijovidov, ki so za šole popolnoma pripravni; pa tudi cena je prav niska, ker velja le 1 for. 45 kr. V/ 't* Bedřich Pesta, znani ceski pisatelj, je pri-pravil za tisk vse balade in romance Mickieviča v česko prestavljene. Čuje se, da se bodo pri Pospíšilu izdale. V dveh mescih bo česko imenoslovje za gimnazij in realne šole na svitlo prišlo. v<» \l/ 't* J. J. Melihar je v českem jeziku izdal petero veseloiger v tiskarnici Jaroslava Pospíšila. # Pseudonimi pisatelj Nadejkovsky je přestavil Schillerjevega „Karlo s a Gosp. dr. Čupe bode na svoje stroške izdal v a v češčino. cesko prestavljene dramatične spise Shakespeara. Přestavili pa so jih gg. Doucha, Maly in Kolar, kteri se dozdaj niso bili tiskani. y*. Natoroznanski češki časopis „Z iva. ki je letos začel izhajati, šteje že krog 1000 naročnikov. Vredovan je kaj marljivo. \>i v Primerajočo vseslovansko slovnico slavnega f-elakovskega bode česka matica izdala. vV Gosp. doktor Frencl, profesor na akademiškem gimnazii v Pragi, je zdělal novo ete in evan0* elia z razlago vred. „Postiliu", tedaj li-Društvo sv. Ja ne za jo bode v natis dalo. "V V Moskvi je urnerl znani ruski pisatelj Vas i li Alexandrovic Vont ar ski. Njegovi najvažniši spisi P Po so bili: ,?Velka dama" (roman), » Likara (drama), » Mi če vagán ali 80 funtov lahkem pre- nister" (roman) in ..Dve sestri" (novella). * v r rezi smo kli) (kakor 'i* V B e r n i v tiskarnici Winikera se tiska pervi 24 kr. veljá, 100 funtov pride na 5 fl. zvezek „Moravskih narodnih pesem a Moravski 30 kr., in ravno toliko bi imelo 85 funtov (ali vagan) narodni list opominuje , da v Berni se tako imenitno delo pšenice pšenice in veljati po gori razlozeni primeri med tečnostjo ni nikdar na svitlo prišlo, kakor bode to. t V f rezi. Ako se pa vagán p š k večem po 4 fl. 54 kr. plácaje, je p na tergu t v p r i- S e v e r i n G o I e b i o v s k y zdeluje ži vljenopis slav nega Stefana Chmeieckega. — 83 — * T ero ski se je namenil izdati svoje češke pesme. * Spis skrivnega svetovavca Tegoborskega pod naslovom: „Produktivne sile Ruske" je pisatelj Šimanovski v poljsko přestavil. * Franeoska vlada je dovolila za solo poljsko v Parizu 10.000 frankov pripomoći. % Slavni pridigar P. Mansvet Smajdek, fran-čiskan. pripravlja svoje slovenske pridige za natis. Novičar iz slovenskih krajev. Iz Ri&ane pri Kopru v Istrii. Po naši majhni pa kaj prijetni dolini recica R i ž a n a (Risano) teče. Čeravno je dolina le 4 ure dolga, vendar omenjena rečica 30 mlinov goni, med kterimi so nekteri tako veliki, da jim je malo enacih v deželi. Ravno sedaj je velik in lep mlin gosp. Antona Cekada dodelan. Mojster Matija Bolničar (domá na Glincah pri Ljubljani) se je pri tem deiu tako skazal, da zasluži zavolj njegove umetnosti očitno pohvaljen biti. Melje ti mlin večidel za Terst in Koper. Dosto živi ljudi o ti vodi, ki kruh pekó in ga v Terst prodajajo. Kteri jezik pa tù ljudje govore, je teško raziočiti; ena beseda je slovenska, druga pokažena laska, tako da člověk, ki pervikrat tù sèm pride, jihni v stanu razumeti, ako zraven slovenskega tudi laškega jezika ne ume. Šola je, hvala Bogú! sedaj le slovenska, v ceravno nekteri nevedni ljudjé terjajo, naj bi se mladina, ki celo nobenega jezika ne zná, še deset druzih učila. Ako bi se kaj tacega dovolilo, ne pridemo nikdar iz Ba-belnove zmešnjave, in naj bi se učenik še tako s slo-venšino vbijal, bi vendar le prazno slamo mlátil; otroci bi v šolo hodili, pa bi se ne enega jezika ne naučili. Leop. Kančnik. Lz Doline na Terxaškem. Breg ja še zmiram tista stara mati dobre Beržanke in rodí dovolj slad-kega in močnega vina. Ker bi utegnil kdo misliti, da nam je sladko vince že poteklo, naznanim, da ga je v Bregu gotovo še dobiti čez 10.000 veder, in sicer: če-bar dobrega belega po 8 do 9 fl., černega po 8 do 10 fl., prav dobrega močnega refoška po 11 do 12 fl. Tista goveja bolezin, ki se je zadnji mesec lanskega leta pri nas začela in veliko škodo prizadjala, je, hvala Bogu , o novem letu jenjala. J. K. Iz Ajdovšine. Tudi pri nas smo obhajali srečno odvernjeno nevarnost, ki je žugala življenju presvitlega cesarja, s sv. mašo in zahvalno pesmijo. Posestnik in kerčmar France Baloh je zvečer razsvetlil svojo hišo in na enem srednjem oknju razpostavil podobo cesarjevo, na drugem se je lesketal spis „živio Franc Jožef".. L. Iz Frauheima 4. marca. Bog vé , kaj ima iz letošne neredne zime priti; ljudi že zdaj hočejo bolehati. Nektere kmete že skerbí, če jim kerme ia stelje popred ne zmanjka kakor bo zime konec, ki se je tako pozno začela. Zraven tega so naše lahkoverne kmete še nekteri babji preroki vedno z grozovitim Turkom strašili! Tudi Vam povem, da pri nas vsakemu domoljubu veselja serce poskakuje, da so naš cesar po Božji pomoci še pri živ-Ijenji ostali. Z B ogom ! Fr. D. I% Gojzda nad Kamnikom. Na višjih krajih Kamniške okolice, kakor na Gojzdu, v Luči in na Cer-nevcu se je přetečeni mesec toliko snega naletelo, da tukajšni prebivavci že od leta 1830 takšnega ne pom-nijo. Na enih krajih, kjer ga je burja skup nanosila, doseže visokost 3 sežnjev, drugej je sploh po sežnju visok. V Luci pri Raku, mejaču med Krajnskem in Sta-jarskem je celo 9 pedi visok. V spričbo rečenega Vam pričujočo žalostno prigodbo podam. Simen Urh, po domaće Kveder, iz Spodnjega Hriba Nedeljske fare nad *) Zaželjene reći smo poslali. Vred. Kamnikom, je dva dní zaporedoma čez Černevec v Gornji Grad na Stajarsko vozil; ko je 18. dan p. m. zopet v Stajarsko peljal, se revčik javoljne ni nadjal, da je bila zadnja pot! Ni ga bilo nazaj. Na Cernevcu je v snegu obležal, ter zmerznjen svojo dušo izdihuul. Vdova s 5 otroci joka po njem! — Ta priffodba je zlo tišti enaka, ki se je nad Krajnjem na Gojzdu zgodila. Gojžan. Iz Ljubljane. Ker je slovensko družtvo v Ljubljani svoje v poslednjem občnem zboru sklenjene slov-stvine naloge doveršilo in ker se je nadepolno družtvo sv. Mohora v Celovcu v skor enakem namenu za izda-janje koristnih slovenskih knjig lani začelo, je jenjalo družtvo v Ljubljani. Družtvini odbor je tedaj — z zadovoljnim ozirom na doveršene koristne delà slovenskega družtva — v svoji poslednji seji vsled družtvinih postav knjige in rokopise (kakor rokopis dodelanega n e m-ško-slovenskega besednjaka, povestnice slovenskih deželá itd.) izročil tukajšni c. k. b uk varn i ci, proti tem, da se tù shranijo za kadajšno primerno rabo, — vsi spisi, kakor družbini zapisníki, dopisi, računski zapisi, postave itd. pa grejo v tukajšni muzej; tiskarni dolgovi, ki jih družtvo še ima, naj se poravnajo na primerni poti s tem , kar je zaloga družtvu lastnih za prodaj namenjenih bukev vredna; kar čez poplačanje dol-gov ostane in se iz prodanega zemljovida in zemljopisa skupi, naj se odrajta kot honorar gosp. spisatelju ome-njenih del; če bi se utegnilo se kaj druzega skupiti, naj se to oberne v prid podkovijski in živinozdravniški šoli. To da podpisani bivši odbor s tem pristavkom na znanje: naj tisti gospodje, ki so do zadnjega časa let-níno družtvu odrajtovali, prejmejo za polovico prodajne cene, namreč proti odrajtvilu 20 kr., zemljopis in zemljovid pri gosp. Brus-u. Odbor bivšega slov. družtvo v Ljubljani 9. februarja 1853. lz Ljubljane. Ravno naznani gosp. deželni poglavar, da bo dan es, ker bojo Njih c. k. veličanstvo pervikrat po prestani bolezni se v stolno cerkev šv. Stefana na Dunaji peljali, tudi v Ljubljani ob desetih slovesná masa z zahvalno pesmijo , da je vsegamogočni Bog presvitlemu cesarju sopet ljubo zdravje dodelil. Svetli cesar se bo dan es pervikrat po srečno prestani bolezni v stolno cerkev sv. Stefana peljal. — Za novo Dunajsko cerkev se je nabralo že 329.961 fl. 38 kr., 20 zlatih frankov in 106 cekinov. — Postavo za o proštenje zemljiš od nekdanje podložnosti na Oger-skem, Horvaškem, Slavonskem in Vojvodini so podpisali cesar 2. dan t. m. — Po novi postavi za-morejo prostovoljci že h 17. letom v vojaški stan stopiti, ako so dosto močni za to. — Gosp. Bruk je po sklenjenem kup čij nem združtvu med austriansko in prusko vlado iz Berolina že na Dunaj přišel. — Turška vlada se je vdala všemu, kar je naša vlada od nje ter-jala, namreč: Černogora ima v vse m ostati, kakor je pred vojsko bila; austrianski begúni, ki služijo v turški armadi blizo mej austrianskega cesarstva, se morajo zavarovati delječ proč, na ertah Kleka in S u to ri ne ne smé turška vlada nic početi, kar bi utegnilo cesarsko vlado zdražiti; s kristjani v turških de-želah se ima človeško in pravično ravnati; austrianskim podložnim po Turcih vkradeno ali scer silovito vzeto blago in denár se jim ima poverniti; na ti dolg je turška vlada berž poltretji milion piastrov odrajtala. — Sv. oče papež pride vendarle kronat cesarja Napoleona; že nek pripravljajo stanovaiise za-nj v cesarskem poslopji. Napoleon je vedno s stražo obdan, ki ga varje kakega napada; ta straža obetoji iz 50 hrabrih Kor sika n c o kterih polovica podnevi, polovica pa ponoći stražo opravlja^ 84 da nobeden ne more do njega , ki ni dobro znan. Naša vlada terja od angleške, da naj pervaka europej-skih prekucij Košuta in Maz zini-ta odpravi iz An-gleške dežele, od kodar plamen vstaje mečeta v Austrio ; dosihmal se angleški ministri odtegujejo ti spolnitvi. Klepec (Dalje.) Še PO! Pred Ha ni vmolknul, pride posel od vojske zunej grada ian-a«;a plaho stopi > In te besede Turku rece »Moj kn oblastnik tega grada »Ki spodej caka s vojsko silno, )šlie k tebi, hrabri Turek » Me P »Odkup »Iiar ic visokocen ponujat. bogastva v gradu tukaj 2»Vse tvoje in tovarsev bodi j I kadar se d podaste »Hodite mirno brez potere »Ako mu hčerko izpustite , nisko se prikloi a se aga silni > To reksi, Zahrohota Zahrohotajo se tovarši, y ) i i* y «i Potegne sabljo izza pasa Obé ušesi mu odseka, In te le zagromi besede : »Na to za svojo pot, zdaj pojdi! »I knezu svojemu poroci, »Kak so v časti poslanci taki.« I temu še dostavi tole: »Ker mi za hčerko grad ponuja, »I pot do doma brez potere, »Mu jaz obljubim grad i hčerko, »Če z mečem se poskusi z manoj, »Al sam, al pa junakov eden, »Če kilav je, njegove vojske. »Pod gradom spodej, v ravnem polji, »Naj čaka ure četertinko, »Če mu slade obeti moji.« To reče ter oberne herbet Iz grada sunejo poslanca. Ko vgleda knez v kervi poslanca , Se zarotí v osveto strašno ? ? ? Se zarotijo vsi snubaci Rotí se ž njimi cela vojska. Pa kako derzno serce splahne Ko poročila razodene I boj čez ure četertinko! (Dalje sledi). ? Danilo V # knez Cernoffoi'ski Po smerti vladika Petra PetrovicalL je D a n i 1 o lani nastopil vladařstvo Cer-nogore, majhno scer, pa po njeni legi in okoljnostih sedanjih sila važne slavjan-ske dežele. Prednik njegov, kakor nasi bravci že vejo, je imel deželsko in duhovno oblast v svojih rokah in se je imenoval „vladika Cernogorskega". Za svojega naslednika je dolocil Danila-Danilo, sin iz Napoleonovih vojsk slavno znanega Stanko-ta > je bit ravno na poti v Petr o gr ad na Ru sovsko, da bi se ondi za duhovski stan r pripravljal, kar nenadoma umerje via dika Peter. Danilo se podá berž domu kjer ste se med tem že dvé stranki osnovale; predsednik starašinstva P e r o je bil eni, drugi pa Juri za vladika zože- ljen. Danilo, pridši domu, si z modro obnašo kmalo serca Cernogorcev pri dobi, in ker stranki čujete, da ruski car hoče, da se izpolne volja umerlega vladika, se zedinite o tem : naj bo Danilo vladika prihodnji. Ker pa bi bil sedaj mogel Danilo ven-darle v Petrograd iti pripravljat se za duhovski stan y in ker bi bilo utěsnilo začasno narnestno vladařstvo veridarle v nevarno biti za Danila, so glavarji Cer-nogore sklenili: naj se vprihodnje loči V deželska oblast od duhovske in Danilo naj bo deželski vladar. Ruski car poterdi ti sklep, in v pismu, ki ga o tem pošlje starašinstvu, imenuje Danila ??svetlega kneza Cernogerskega", ga ovenčá z redom sv. Stanislava perve verste, in Cer nogoro izreče samostojno deželo. Knez Danilo je scer še mlad, pa iskrene in terdne , narod svoj povzdigniti na višji stopnjo ornike, po v nogoro novih potrebnih reci. Lanskega oktobra je Lil narodni zbor na Cetinju , v kterem je bil na podlagi volje, vedah različne verste osrečiti preljubljeno svojo domovino, starega in doversiti ali saj pospesiti to prednik začenjal. kar je blagodusni njegov zakonika vladika Pefra nov zakonik (nove postavne bukve") osnovan. V vojski s Turkom je zaostalo kar zamore Ie početje mirnih časov biti. Ko se bo povernul sopet mir, bo s krepko roko poprijel iskreni se vé da vse y Poglavna skerb mu je osnova šol, naprava cest, knez začeto delo. vpeljava red ne ga sod ni štva in več druzih za Cer- ovér ! Naj bi mu šio po sreči in brez Natiskar in záložník Jo <5 Blaznik v Ljubljani.