Si. 291
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.) oglasi se računajo na milimetre v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrt.iice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vdaka nadaljna vrsta K Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aaaaj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Piaćuje se izključno le npravi „Edinosti". Flzćljivo In to?ljivo v Trstu.
Trst, v ponedeljek 20. oktobra 1913.
Tečaj XXXVI«
Glasilo političnega društva „Edinost'1 za Primorsko.
rV edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 me<ece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■arodalna m n*d«lJsko lzdanj* „EDINOSTI ' itui i ae o*lo lato Kron 5-20, xs pol lota Kron a flO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma te ne sprejemajo in rokopisi se no vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa) Izdajute'.j in odgovorni urednik ŠTEFAN 'IODINJL. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Kdjno«t*. vpisana zadroga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica
fiiortrio Galatti štev. 20. Po5tno-hraniln:?ni račun 5tev. 84T-652. TELEFON It. 11-57.
ultimatum Srbiji.
[Srbsko-avstrijska kriza.
Ultimatum Avstrije v Beigradu.
BELGRAD, 19. (Kor) Avstrijski charge d' affaires v Beigradu, Storck, ki na-domestuje ra dopustu se nahajajočega poslanika Ugrona, je izročil srbskemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Pašiću verbalno noto, v kateri Avstrija za-htevs. da se srbske če e tekom 8 dni popolnoma umaknejo iz ozemlja avtonomne A baniie.
DUNAJ, 19. (Kor.) C. kr. kcrespon-pondenčni urad je pooblaščen izjaviti, da je bila avstrijska verba na nota izročena v Be(-(jr du včeraj, dne 18. t. m. opoldne, da se torej s tam trenotkcm prične 8 dnevni rok, tekom katerega mora o s bske čete zapustiti Aibanijo.
DUNAJ, 19. (Kor.) Kakor zatrjujejo uradna poročila, je Izročil avstrijski charge d' affaires v Beigradu, Storck, včeraj opol-dne srbski vladi verbalno notot ki zahteva, da se morajo srbske čete tekom 8 dni umakniti Iz celega avtonomnega ozemlja. 8 dnevni rok poteče torej v nedeljo, dne 26 t. m. opoldne.
V oflcljoznlh krogih se k tej verbalni , noti pristavlja: Včerajšnja demarŠa Avstrije v Beigradu se je Izvršila kot zadnji resni avstrijski korak napram Srbiji Če bi Srbi tekom zahtevanega roka ne .vstregl zahtevi Avstrije, bo sledil verbalni noti uradni ultimatum Iste vsebine, ki bo dal Srbiji le par ur na razpolago za premislek.
Avstrijsko postopanje napram Srbiji je vzbudilo v vszm mednarodnem političnem svetu veliko presenečenje. Kakor znanot se je šele pred par dnevi obrnila Italija na vse evropske kabinete s predlogom, naj vele s1 le skupno Intervenirajo v Beigradu In za-slgurajo defln'tlvno umaknltev srbskih čet iz Albanije. Italija je pri tej priliki na Dunaju odločno svarila pre j postopanjem, ki bo zamoglo politični položaj komplicirati, In svetovala potrpežljivost. Isto je storila tudi Nemčija. Obe zaveznici Avstrije, /talija In Nemčija, sta Izjavljali, da vprašanje umak-nltve srbskih čet Iz Albanije nima stvarne nujnosti Srbija da je že na prvo demaršo Avstrije odgovorila, da bo respektirala sklepe londonske poslaniške reunlje glede Albanije in ni torej nikakega dvoma, da ne bi tega tudi storila. Če vzdržuje še vedno svoje čete. v Albaniji, mora imeti za to stvarne raz- f lege. Vprašanje umaknltve srbskih čet Iz i
albanskega teritorija je le časovnega In formalnega pomena.
A Avstrija se tem argumentom Nemčije In Italije nt uklonila. Narobe I Avstrijski diplomati mislijo, da je ravno sedaj pravi tre-notek, da prlčno s svojo staro prestižno politiko. Nemčija in Italija se avstrijskega koraka v Beigradu ne udeležujete.
V trenotku je še popolnoma nejasno, kako se razvijejo nove razmere. Velevlasti tripleentente, ki so prejele pred par dnevi poziv Italije na skupno intervencijo v Beigradu, dosedaj na ta poziv še niso odgo vorile. Ni Izključeno, da zna samostojno in nepričakovano postopanje Avstrije napram Srbiji znatno vplivati na ukrepe tripleentente.
Vsekakor je smatrati politični položaj zopet za jako resen. Oflcijoznl dunajski listi so danes zopet polni divjih napadov na Srbijo, kateri očitajo, da je prelomila svojo besedo, ker noče spoštovati sklepov poslaniške reunlje, govore dalje o strašnih grozodejstvih srbskih vojakov nad Albanci in ponavljajo vedno znova in znova, da hoče Avstrija tudi sedaj nastopiti kot man-datorica tn za ščit niča evropskega miru. lega mnenja ostali evropski politični svet seveda ne deli z Avstrijo.
Srbija ne odneha.
BELGRAD, 18. ob 7 zvečer. (Srbski tiskovni urad „Edinosti".) Na zahtev predstavnika trojnog saveznika, da Srbija mora povući trape sa zauzetih strateških pozicija, saznaje se, da bi odgovoreno, da je nemoguće odazvati se, dok nije zagarantirano, da Arnavti ne će više upadati, već poštivati odredjene granice.
Pripomba uredništva : Zanimivo je, da je ta brzojavka dospela v Trst že v soboto zvečer ob 11.40, a smo jo vzllc temu prejeli tako pozno, di je nismo mogli priobčiti v včerajšnji, nedeljski številki. Naš c. kr. korespondenčnl urad nam je odposlal vest o izročitvi verbalne note, ki je bila Izročena srbski vladi v soboto opoldne, šele včeraj, v nedeljo, ob 1.30 popoldne z Dunaja. Odgovor srbske vlade na „,zahtevo predstavl-telja trozvezeu je bil torej v Avstriji prej znan, kol pa „zahteva predstavitvijo tro-zveze". Brzojavko srbskega tiskovnega urada priobčujemo v originalu, da se tako izognemo vsem napačnim tolmačenjem.
Uradso neaiko poročilo o položaju na Balkanu.
BERLIN, 19. (Izv.) Oficijozna „Ali-gemeine Zeitung" piše v svojem tedenskem pregledu o položaju na Balkanu sledeče : Pogajanja med Turčijo in Grško so tekom zadnjega tednu razveseljivo napredovala. Opasen pa je položaj, ki je nastal vsled prodiranja srbskih čet v avtonomno Albanijo. Srbija se ni hotela zadovoljiti samo s tem, da bt odbila albanske napade, ampak je zasedla tudi bistven del albanskega ozemlja in uvedla v več albanskih krajih čisto srbsko upravo. Velesile so odločene braniti integriteto Albanije in skrbeti zato, da se upoštevajo sklepi londonske poslaniške reunije.
V prvi vrati sta interesirani na vsej zadevi Avstrija in Italija. Nemčija je kot zvesta zaveznica solidarna Ž njima in je zato tudi podpirala prvi avstrijski korak v Beigradu, v katerem je trozveza zahtevala od srbske vlade, da odpokliče svoje čete iz Albanije in respektira sklepe londonske poslaniške reunije. Oi Srbije je odvisno, če bo hotela, da se položaj razjasni in odstranijo grozeči oblaki, ki so se pričeli zopet zbirati na evropskem političnem horizontu. Srbija stori to tem lažje ker so velesile pripravljene prevzeti garancijo za vzdržan je miru in reda v Albaniji.
Črško turiki spor.
CARIGRAD, 19. (Izv.) Vprašanje državljanstva je že rešeno. Sedaj obstoje med Grško in Turčijo diference le še glede posestev, ki so bila poprej osebna last bivšega turškega sultana Abdula Ha-mida in katera je upravljala glede odškodnine za ujetnike in one grške ladje, ki jih je zaplenila Turčija še pred napovedjo prve balkanske vojne, so v teku. Turški kiogi upajo, da bodo tudi ta vprašanja rešena mirnim potom. Danes se je vršila na Pcrti seja ministrskega sveta, ki je sklenila za turške mirovne delegate nove instrukcije, ki so bile že odposlane brzojavnim potom v Atene. Potratek turških ujetnikov iz Bolgarske. CARIGRAD, 19. (Izv.) Danes je do spel semkaj preko Varne prvi oddelek turških ujetnikov, 3000 mož. Ćete bodo po prestani karanteni odooslane v Anato-lijo.
Verska in kulturna avtonomija Kucovlabov v Srbiji.
j BUKAREŠT, 19. (Izv.) Srbska vlada je smislu sklepov bukareškega miru rati-ficirala danes priznanje verske in kulturne avtonomije Kucavlahov v Srbiji. Kuco
PODLISTEK.
Norec voj vodinje.
Florentinska novela Ernsta Remina.
Odšla je.
Globok, silen dihljaj je osvobodil njene prsi. Povzdignjene glave je odšla, ne da bi ee bila ozrla.
Ob vhodu pa je hkratu z divjo kretnjo povzdignila roki k sivi, mladi luči, ki se je lomila tam gori skozi okroglo okno — potem so ae zaprla vrata za njo.
Skoro v istem trenutku se je približal ravnokar otvorivšemu s4) stranskemu portalu na severni strani po svitajočem se prostoru — vojvoda.
Bil je bled in propaden; bežal je pre-žaje, kakor da je na kaki sledi, v križno ladjo cerkve, kjer je sedaj več oltarjev blesteči h v svitu sveč. In ker ni videl Clarisse nikjer, je zopet hitel ven.
Ki pa opazil nepremičnega mladega te-less. ki je ležalo zleknjeno po tleh v globoko-rjavi senci stebrov in ki se ga je njegova noga skoro dotaknila.
Uzrlo pa je je zvesto oko starega Piera,
ko je i s kaje hodil okolo po hiši b^žji. In v medlem svitu jutra so mladega plemeni taša njegovi ljudje odnesli na plašču po praznih nlicah.
V.
Prišlo je visoko poletje.
Ako je bilo že v maju solnce žgoče vroče, je pa vladala sedaj med nehotični mi hišami neznosna sopariea, posebno še zato, ker je Btrmo mestno zidovje odvračalo vsak dih zraku. Nikdo ni zapuščal hiše pred večernim hladom in vea svet je ostajal v sobah na dvorišča, tako, da so je zdelo mesto kakor izumrlo.
Le na vrtu palače Peruzzi je sedel na planem osamljen mož pred slikarskim stojalom in se pečal z barvami. Razpeli bo nad njim nekak baldahin na štirih drogih, zasajenih v zemljo, ki naj ga vsaj kolikor toliko brani pred solneem. Vrtee je bil na terasi v višini prvega nadstropja, in ker je imela palača le dve nadstropji, je padala žarina luči vanj neovirano.
Bil je Raffaello. Okolo njega so bile nameščene lesene table, naslikane v čudnih barvnih somerjih, v zmedenih črtah, ali skrb-neje, kakor da je slikar le brisal svoj čopič na njih, izključno v zlatu in blestečem zelenilu, ki sta postajala vedno ostreja in svet-leja. Pa tudi plošča, ki je ravno alonela na stojalu, je bita pokrita s kovinsko blestečo zlato barvo.
Raffaello je sedel in je delal potaze s čopičem drugo za drugo, debele in tanke in v vsaki maniri; po vsaki potezi je dolgo
poizkuse vaje motril naloženo barvo in je vsikdar potem nemo zmajeval z glavo in začel znova.
Minevala je ura za uro.
Slednjič je prišel Pier, sicer skozi velika odprla vrata, ki eo vodila v hladno, temno vrtno dvorano, in je vprašal, da-li ne želi njegov gospod kakega zavžitka. Obed da je pripravljen. .
Slikar je odklonil v svoji nemi pridnosti, češ, naj ga ne moti. Ko pa je Piere postavil malo mizico z jedili, je posegal pridno po njih ter je naglo, kakor v globokih mislih, ponžil vse, kar je prinesel: na kose zrezano meh ko meso na dolgem pločnatem pšenienem kruhu, sadje, kolikor ga je bilo, eno za drugim, in na zadnje je izpil iz dolge, Spi-časte kupe rabinovo-rdeče vino v dolgem požirku. Potem se je obrnil zopet k delu, naglo in predse sklonjenim {gornjim telesom.
Potem pa je pristopil stari zdravnik, ki ga je že dolgo opazoval od vrat, in je skušal zaplesti ga v razgovor.
„Kdaj dobite tako žarečo in blestečo barvo, kakor je želite, gospod Raffaello ?a — je začel Grk.
„Kmalu, kmalu!" je odvrnil ta, ne da bi se ozrl.
„In ta ostri t-.«n še vedno ne zadošča ?"
„Ni še dovolj blesteč in iskreč, žival blesti kakor bron; je strupa v njegovi barvi.
vlahi dobe svojega nadŠk.fa s sedežem v Bitolju.
Zdravstveno stanje Enver-be]a.
CARIGRAD, 19. (Izv.) Major Enver bej, ki je precej nevarno obolel, je odpotoval v zapadno Evropo, da išče pomoči pri zdravniških kapacitetah.
Vedno hujša razkritja o delovanju „Canadian Pacific". Podkupljevanje na vseh koncih In krajih.
DUNAJ, 19. (Izv.) Skandalna afera paroplovne družoe „Canadian Pacific Rail-way" zavzema vedno večje dimenzije. Kakor znano, je zaprla vlada včeraj v*e agenture družbe po Avstriji in je trdno odločena, da odvzame družbi koncesijo. Včeraj je bilo aretiranih veliko Število družbinih agentov, posebno • v Galiciji. Preiskovalni sodnik na Dunaju preiskuje sedaj konfiscirane knjige in spise in kakor se zatrjuje v podučenih krogih, je našlo sodišče v zaplenjenih spisih silno obtežil-nega materijala.
Velika večina dunajskih dnevnikov je dobivala od družbe subvencije, mnogo dunajskih žurnalistov je bilo podkupljenih. Kompromitiranih je več politikov in Žurnalistov, V zaplenjenih knjigah se nahajajo imena vseh onih poslancev, ki si prejemali od družbe denar in zaznamovane 30 tudi natančne svete, koliko je kdo prejel,
V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo uvedla zbornica posebno parlamentarno preiskovalno komisijo, ki naj dobro posveti v to gnezdo korupcije in gnilobe. Baje je kompromitiranih pri vsej aferi tu li več visokih uradnikov v trgovskem ministrstvu.
Gališka kriza.
DUNAJ, 19. (Izv.) Uspeh pogajanj med vlado in vedilnimi poljskimi gališki-mi krogi je, da bo vlada predložila deželnemu zboru svoj načrt glede nove volil. e reforme za deželni zbor. Vladni načrt se giblje na temelju zadnjega kompromisnega načrta med gališkimi strankami, vend ir pa vsebuje nekaj koncesij v korist zahtevam radikalnih Vsepoljakov in poljskega centra. Tako predlaga dvomandatne okraje v vzhodni Galiciji, uvedba pluralnega volilnega sistema v mestnih kurijah in zvišanje števila deželnih cdbornikv od 7 na 8 Poljska ljudska stranka in pa Rusini zahtevajo, da jim vlada prezentira še pred se »tankom deželnega zbora podpise vseh itrank, da sprejemajo vladni načrt kot podlago za nadaljna pogajanja.
Videl sem jo pred seboj v vsej svoji bolezni in neznanosti me je plašila. Jo moram naslikati, da se rešim iz te tesnobe."'
„Sedaj ste Že štiri tedne na sledu pravemu tona, ne da bi ga našli. Povejte mi, kako žival hočete slikati ? Morda bi našli pravi ton, če bi vam jo priveli živo ?**
„Ali morete čarati ?" — je vprašal Raffaello, zroč v napeti radovednosti.
Starček pa je z blagim usinehom stresel Čestitljivo glavo.
„Potem mi je tudi ne morete preskrbeti. Ali stojte — dovajate me do neke misli. Izgubiti bi se moral % gozd kakor Dante — morda bi me, kakor njega zavelo v pekel. Tako bi jo gledal.
„Ali je v peklu — ona žival 44? „V devetem krogu. S tremi glavami se mi je bila prikazala," govori Dante, „in hudega grešnika mrvi na dvoje v vsakem svojem žrelu. K temu ostri kremplji, ki so Često trgali kožo in meso grešnika ! To je žival, ki kaznuje izdajstvo in tre Judeža, Bruta iu Kaaija. Ali, kakor io gledam pred seboj, mi steza naproti le glavo in hlasta z žrelom po tem, kar drži v krempljih. Nič pa ne vidim o Judežu, Bruiu in Kaliju. In kar nosi iu pritišče na svo,e kosmate prsi, m1, je še nerazločno,44
„Luciferja mislite troglavega ?*
(Dalje.)
.EDINOST" H. 291.
V Trstu, dne 20 oktobra 101?
Aretirani italijc M vohun v Galicij\ ! 86 uradnikov laške in 15 urad-
LVOV, 19. (Izv.) V mestu Sc^uisiavu so oblasti aretirale rad: vohunstva na ko* xisc Rusiji italijansi-'pgra profesorja na kon rva tor iju v F;ortnc.i, Bi a nebi a. Biarchi se je mudil pred kratkim v PitrograJu, kjer je oViikal svojega brata in se je, kakor 2; trjuje sam, ^rsčal sedaj v Italijo. A uradni organi so dognali, daje Bianchi fotografiral v Galiciji več utrdb.
Torej jih je premalo preveč
212 —
35 — — 247
nikov nemške narodnosti.
Kako pa je v resnici, naj nam svedoči naslednja razpredelnica:
Narodnost Uradnikov je
po številu v odstot
Slovani . 145 32% Italijani.. 51 11% Nemci . . 262 57%
Ponovno torej konštatiramo, da bi moralo biti v tržaškem ravnateljstvu 357 uradnikov slovenske in hrvatske narodnosti, pa
t pri c. Kr. drž. železnicah fh *sam° ^ raani, 2iv««nikhOT:
_ ,	.....laških uradnikov bi moralo biti 86, jih je;
O narodnostnih razmerah pri državnih 5J . manj 35; nemških uradnikov;
železnicah na Slovenskem je priobčil zadnji j je 262 statistiki prebivalstva bi jih moralo „Časopis jugoslovanskih železniških uradni-. « . 247 yeč Pfi Seda em kov« sledeče zanimive podatke, ki jih toplo | ra -u uradništva je skoraj polovica večj priporočamo v preudarek vsej naši javnosti, j uradnikQV nemgke narodnosti kakor paj
zlasti pa slovenskim državnim poslancem.; uradnikov slovenske in hrvatske narodnosti. Omenjeni list pravi:	j To se nam je zdelo potrebno 200va'
V 5. številki „Časopisa- smo konštati-1 ibjti da znQva kažemo si0Venski javno-i rali, da proge tržaškega železniškega ravna- stj kako za ostavljen je jugoslovanski urad-teljstva merijo 1031 km, da teče od teh prog njk pri c kr državnjh železnicah> pri dr_ 1003 km po slovenskih tleh - izvzemši žavnem podjet]U( ki naj služi v prvi vrsti progo Tržič-Cervinjan-Belvedere v dolžini ,judskjm interesom in ne vsenen)ški pro.
ZGlosa đalmatlnskeSB olna
lastal pridal«k is JESENI O pri Omit«
Filip Ivanišević, Trst
kallM Valdlrlv« 17. Ttlefoa 14 03.
— Prodaja na drobno In oa dejalo.—
L GOSTUJTE : „A1T Adria", ulico Nmrra 18 in go«tilna-Bnffe% Piano Ginseppina itev. 7, t katerik Isfl
¥~ tvoja vina prve vrati.
A60
Čevlji brez šivanja in žebljev
-	' SLOVENCI!
p'	Va& narodni zia-
	tar in urar
m H	Alojz Pouh j
	se nahaja na
	tr^^i Barrieraš. j i
Izvršuje fdino le
Franjo Cink v Trstu
ulica Cecilia Rittmeyer štev, 12.
Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno in ceno. — Na zahtevo pride tuii po naročila izven mesta.
:: Samo v jezikovnem institutu ::
PoIyglotte
Piazza Sin Giovanni št. 1, <1 n.
se nudi najlepša prilika naučiti s? nemškega jezika. — .MESEČNA TAKSA
K 4a- za 2 lekciji na teden.
Tečaji za \sako starost in vsako stopnjo znanosti — Vpisovanje vsak dan od JJ—10.
a«T Mladeniči dijaki dobijo
brano in tudi stanovanje

28 km — in da teče nadalje 262 km železniških prog beljaškega ravnateljstva po slovenski zemlji, torej skupno 1265 km ; konstatirali smo takrat, da bi moralo biti v sorazmerju z onim denarjem, ki ga daje jugoslovanski narod državni železnici zastopanih Jugoslovanskih uradnikov v centralnih železniških uradih v sledečem številu: v železniškem ministrstvu — 35, v tarifnem uradu
—	15, v osrednjem vozovnem uradu — 9 in v generalnem zastopstvu — 3, med tem ko med 1022 sedanjimi uradniki ni nobenega jugoslovanskega uradnika; konštatirali smo tedaj, da bi moralo biti po sorazmerju prog v beljaškem ravnateljstvu
—	147 slovenskih uradnikov, v tržaškem ravnateljstvu po sorazmerju prebivalcev 328 jugoslovanskih uradnikov, 80 uradnikov laške in le 13 uradnikov nemške narodnosti. Vse to smo takrat statistično konštatirali. Ali za našo statistično konštatacijo se ni zmenil nihče. To vidno omalovaževanje slovenskega železniškega uradnika, nam ne vzame poguma, da se ne bi danes znova ozrli na uradne podatke od 31. decembra 1912.
Po podatkih tega dne je štelo beljaško ravnateljstvo 700 uradnikov. V sorazmerju s progami, tekočimi po nemški in slovenski zemlji, bi moralo biti pri tem ravnateljstvu 154 ali 22% slovenskih in 546 ali 78% nemških uradnikov. A kako je v resnici? Tako žalostno, da nas je sram povedati : med 700 uradniki so samo reci in piši samo trije slovenski uradniki. Je to za slovenski narod tako sramotna številka, da si sramotnejše misliti ne moremo, in govori jasno, kam jadra slovenski narod na Koroškem. In ko odidejo ti trije uradniki, ne bo več slovenskega železniškega uradnika na Koroškem, ker slovenskega naraščaja ni nikakega. Usoda slovenskega železniškega uradnika pri beljaškem ravnateljstvu, bo tedaj v doglednem času zapečatena, če, no, ja, če se slovenski faktorji ne zganejo ...
Poglejmo sedaj tržaško železniško ravna-leljstvo.
Tržaško železniško ravnateljstvo šteje glasom statistike od 31. decembra 1912: 458 uradnikov, uradniških aspi-rantov, volonter j ev in honorarnih uradnikov. V sorazmerju prog, ki teko samo po slovenskih, hrvatskih in laških tleh, bi morali biti uslužbeni samo uradniki slovenske, hrvatske in laške narodnosti. Toda ozrimo se rajši na prebivalstvo, stanujoče v okrožju tržaškega ravnateljstva, da se nam ne bo predbacivalo kdaj od nemške strani nepravičnosti.
V dokaz razmerja uradništva, kakor bi moralo biti, naj nam služi sledeča razpredelnica :
Prebivalstvo trž. Število Uiadništva bi moralo žel. ravnateljstva	biti v odstotkih v številu
Slovenci in
Hrvatje . . .	1,553.781
Italijani ....	374.892
Kemci..........60.073
77-97% 18-99% 3*04% Skupaj .
357 86 15
458
pagandi do morja Jadranskega, kakor so tržaški nemški tovariši pred kratkim v svo-! jem uradniškem časopisu jasno povedali pred vso javnostjo.
Konštatiramo torej še enkrat, da bi moralo biti v sorazmerju s prebivalstvom pri tržaškem železniškem ravnateljstvu : 357 uradnikov slovenske in hrvatske,
Kako se fabricirajo volilci.
Slike iz Kalabrije.
Petkov milanski „Corriere della sera", priobčuje velezanimiv dopis iz Catanzara v j Kalabriji, iz katerega posnemamo nekaj naj- j lepših stvari.	i
„Ce je resnica", pravi dopisnik, da! mnogo Italijanov ne pozna Kalabrije, ni manje resnično, da za onega, ki hoče v Kala-j brijo, ni dovolj, da se oskrbi z železniškim vožnjim listkom, temveč tudi z veliko potrpežljivostjo. V Kalabriji ni več poštnih voz, toda železnice tudi ni. Je pa nekaj, kar je v sredi med njima, s čimer ni nihče zadovo-' ljen. Vlaki, ki vozijo po teh progah, obstoje < iz častitljivih lokomotiv in stoletnih voz. j Vlak se ustavlja zelo pogostoma in za kratke i vožnje, kakor je iz Reggio v Catanzaro, je i treba celo dvakrat prestopati v drug vlak. |
Zelo pogostoma se čuje po postajah; vik in krik in se vidi z vlaka prizor, da stoji za kolodvorsko ograjo dvajset, tri- j deset žensk, mladih in starih, ki mahajo z robci in si pulijo lase. — Kaj se godi? — V Ameriko odhajajo.	j
Po sreči pa se nahajajo v ka'abreškihj vlakih ljudje, ki se v devetdesetih slučajih: med stotimi bavijo z volitvami. Ti potniki s takim ognjem delajo za svojega kandidata, I da si mislite, da jih bodete videli vsak čas | skočiti na klop in otvoriti zborovanje. V Santa Maria se mi je včeraj zazdelo, da mora biti naki tak govornik mlad duhovnik.! Govoril je z dvema drugima duhovnikoma, j
—	Danes je prišel onorevole. Prišel je v cerkev k maši in potem sem ga predstavil volilcem.
—	V cerkvi?
—	Ne, zunaj na trgu.
V Catanzaru kandidirata vladni kandidat in socijalni demokrat. Socijalnodemo-kratski kandidat je imel v Tiriolo govor, v katerem je udrihal po vojni in militarizmu. Govor je posebno ugajal ženskam, ki so ga smatrale za čisto resnico in to zlasti mlade ženske, ki so že zaročene, ali se šele zaroče. Mislile so, da bi potem, ko bi bil izvoljen socijalist, ne bilo ne vojne ne vojakov in bi bilo potemtakem več ženinov. In zgodilo se je česar najbrž niti socijalistični kandidat sam ni pričakoval: priredile so demonstrativen obhod.
Nicastro je navidezno zelo miren kraj in je najbrž tudi v resnici, kedar ni volitev. Toda te dni je v Nicastru, kakor bi se vse pripravljalo na vojno. Pred vsem vzbuja veliko pozornost dejstvo, da imajo vsi moški — zašite žepe. Vprašal sem nekega kmeta, zakaj to, in odgovoril mi je:
—	Če bi ne imel zašitih žepov, bi mi lahko kdo od nasprotne stranke podteknfl nož, potem bi me pa ovadil orožnikom in me dal aritirati prav sedaj, ko bi moral iti volit.
—	Dobro. Zakaj pa ste vi oboroženi s puško ?
—	Ker grem na lov.
UDOIsF SCHUijTZH
___ iz BERLINA kooesljonlranl zobotehnik —--
Ulica Aequedoto štev. 4, I nadstr., (vogal Via Stadion).
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujoči h slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IX 3-8.
rrca
i At Bombic (mi MoJ BtunErič, ini unco unosno &
Zaloga vsakovrstnega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov, koruze in moke
ter različnih jestvin.	^ priporoča udana
Svoji k svojim t —~ ■
A. BAMBIČ.

P®
l/eiikaoska zaloga pohištva Id fapecarlj
Paolo Qast
TKI, sL Rodtos & $ - TStefcn ZM$ m 5ledel!!ža fcoieti

Najbolj ugodeo mr ga aakupovanje bodiaJ glede cen, kakor tudi kakovosti Kit«»afii
NE


L. TERZOn
zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12.
Majfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na želodcu. - Steklenica pol litra kron 1*60.
tf>
%
# %
m

Io?o
podjetje, Tmt
(vogr«l Piazza Goldoni) - CGRSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Prevoz mrličav na vse kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općino it. I701 T. VITEZ v NabreZlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Nognorat; F. BRNETIČ v Skednju.	= Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo- Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj lnksnrjoznih. Krasna izbira vencev iz nmetnega. cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolan obleko, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drnge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalao na razpolago. 'Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se snrejemaio v lastnih prostorih zaloge poletja nI. Tesa št. 31. telefon 1402.	Drnž.T.bnib in arKavitelj H. d T I B I L. J
<P

It. Oa§perini, Trst
Telefon itev. 1974.	špediter Vi« Economo it 10.
——m Prevozno podjetje —
Sprejema razcarlnjanle vsaktgakell blaga Iz staic, tfostavija na dem.
POftlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENI,
Zastopstvo tvrdki „Oement
Tovorna cementa mPortlrnndu v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKUREI
HHBBHg^lfiglU^Hil BHBHBBa
^flAIIPf nnhf I	12	slovenske touorne drot so dssesie dosedoj usspousod najboUSI sloves. Narodnjaki
IlJUVlIf PSIlft! nanialte pri domaa tvrtki ki vam postreže po kODkiirenCiiIli un^- 'Tzzr l i. SOBAH, Trst l Omari 11
V'-Trstu, fin p 20 oktobra 1913.
Te dni so vsi občani v Nicastru lovci. Toda prepelice in jerebice niso bile še nikdar tako varne, kakor so sedaj. Skoraj je gotovo, če bi se mu kaka vsedla na ramo, da bi sumil, da tiči za njo član kakega društva za varstvo živali. Lovci, ki zasledujejo vse kaj drugega...
To so ljudje s puškami, ki nič ne skrivajo svojega programa. Je pa potem velika večina pohlevnejših ljudi, ki se zadovoljujejo s preprostim revolverjem, ali staro rodbinsko pištolo, ki ima celo morda svojo zgodovino. Lepo pa je pri vsej tej stvari, da to orožje nepričakovano poči in zadene kroglja kakega pristaša nasprotne stranke, seveda samo slučajno. Sedaj se take nesreče ponavljajo prav pogostoma. Tupatam je bil kdo že ranjen in predsnočnjim (dopis je z dne 15. t. m.) je moralo posredovati vojaštvo, da niso prvemu strelu sledili še drugi, vsaj za trenutek.
Podobni prizori se dogajajo na semnju v Nicastru, na katerega prihajajo velike množice iz vse okolice. Danes se govori na semnju o včerajšnjih spopadih, jutri se bo govorilo o današnjih itd. Med kruljenjem prašičev in meketanjem jagnjet, med celimi piramidami sadja in zelenjadi se vrši debata, v katero zelo posegajo tudi ženske. Niso sicer oborožene, toda — govore.
V volilnem boju tudi sodelujejo razne godbe, ki se nauče na pamet razne prigodne pesmice, naperjene proti nasprotnikom. Seveda je isto tudi pri nasprotnikih. V vseh železniških vlakih se nahajajo take godbe.
Sedaj so začeli raznašati občinski sluge volilne legitimacije. V bližini mest sprejemajo kmetje te sluge z mračnim nezaupanjem in volilne legitimacije kot nekaj novega, kar jih ne briga dosti. Toda drugače je na deželi. (Pripomnimo, da se v Italiji sedaj prvikrat vrši volitev po splošni in enaki volilni pravici, dočim so imeli dosedaj volilno pravico le tisti, ki so znali čitati in pisati. Takih ljudi pa v Kalabriji ni dosti. — Pr. ured.) Kmet tam zunaj smatra volilno izkaznico za naznanilo novega davka in občinskega slugo za nekakega oznanjevalca nesreče, ki se ga je treba varovati. Veliko kmetov gre prej vprašat župnika ali lekarnarja in sprejme volilno izkaznico šele potem, ko se prepričajo, da mošnja ni v nevarnosti, sicer... Drugi nočejo niti slišati o izkaznici in zavračajo občinskega slugo z vsemi sredstvi. Če ne gre drugače, ga na-ženejo tudi s kamenjem, tako da mu ne preostaja drugega, kot da se zaupa hitrosti svojih nog, da pride zdrav nazaj v občinsko pisarno. S kamenjem napadejo tudi avtomobile, če vozi v njem nasprotniški kandidat. V monteleonskem okraju prirejajo pravcati lov na rdeči automobil kandidala Marmoreja. Ustavljajo celo ljudi na cesti in jih ne puščajo dalje, dokler ne dokažejo, da nimajo niS opraviti s politiko.
Velik vpliv imajo razne bogate rodbine, katerim store njihovi kmetje vse, kar hočejo, in tako se vodi volilna borba pravzaprav le med temi rodbinami. Samoposebi pa je umljivo, da kandidatje obetajo ljudem zvezde z neba, in kar je glavna stvar za Kalabrijo, kjer ni skoraj nikakih prometnih zvez, obetajo jim ceste in zopet ceste. Vse si želi cest, tudi kandidatje; ti seveda tistih, ki vodijo v — Rim."
Tako dopisnik iz Kalabrije. — Te slike so gotovo preznačilne za deželo dvatisoč-Ietne kulture in mislimo, da se prav nič ne motimo, če pravimo, da smo mi — bar-barji in divjaki — še vendarle boljši!
„EDINOST" št. 291
C	T"» T
ran
i Od 1/1/1909, to je odkar je pričel poslovati pokojninski zavod, do 31PCII/1912 ! se je predpisalo zavarovalnih premij v znesku K 6631.335 in od 1/1/13 do 13o/IX/i3 pa K I363.568. Ako se odšte-ijejo od vseh predpisanih premij (7994.903) vplačane premije (K 7096.091*86) ostane zaostanek K 898.811-04 to je 11.25% Pre(5* 'pisanih premij. Ta zaostanek se ima de-| loma pripisovati dejstvu, da imajo pravni jpomočki proti odlokom pok. zavoda odlo-! žilno moč
Od 1/1/1913 do 31/VIII/1913 se je izplačalo 21 enkratnih odpravnim vdovam oz. osirotelim otrokom v skupnem znesku K 30780 in v isti dobi se je vrnilo premij in premijskih reserv iz za v. dolžnosti izstopi v šim članom v znesku K Rent za onemoglost, vdovskih rent in vzgojevalnih prispevkov je bilo likvidiranih za letnih K. 2350. £5 Telovadno društvo Sokol v Trstu. —
Danes zvečer točno ob poide vetih zvečer seja društvenega odbora v prostorih v Narodnem domu.
Šola Glasbene Matice. —Jutri, v torek,
ob 9 zvečer je seja učiteljskega osobja „Glasbene Matice" v
Anton Breščak
Gorica - GosposKa ul. (G. Carduccl) 14, u lastni tilii. Prva in največja slovenska zaloga in tovarna === pohištva na Primorskem.
Q zslosi Ima ee?no nad 50 modernih In ledlin h spomin sob.
Cene od 300 do 3OO0 K soba. s Edina slovenska delavnica tapetarij.
Veliko Izbero slik, stoik Kakor tudi Mmm pohKtua.
Sprejema naročila za opreme U9 hotelov i. t. d.
Dr. PEČ*ik par dobrih kon!
društva
izobraževalnega čiška 20.
Pevski zbor »Glasbene Matice" v Trstu
Danes zvečer pevska vaja za ženski zbor Prosim točno in vse.	Pevovodja.
(Dr. PETSCHNIGG)
dvorani _ Trgovskega TRST, M S. CATERINA STEV. 1.
ulica »v. Fran- Zdravnik za notranje (splošne) bolezni.
8 — 9 in 2—3 iu specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: 11 Vs—1 in 7—7l/,

Tržaška mala kronika. 80.000 UR
sem
za težo, od 5 — 8 let starih, z vso konjsko opravo in 2 skoro novima vozovoma proda vsled končanja dela takoj za 1800 K tvrdka
Žnidarčič & drug, Kastav.
letni
Trst, 18 oktobra. Ker sem prevzel veliko množino ur,
Lep cvet. Snoči si je hotel petnajst-' v stanu ponuditi elegantn.d Remontoir uro T. V-	t- o 5 - \ (»• 8'd'o) i z double ; Ista za K 280
slikarski vajenec Fiore Santini, sta- Ista te& ^ ur in je električnim potom
] nujoč v ulici Giuseppe Caprin št. 5, ogle- s zlatom prevlečena. Jamstvo za 4 leta.
dati zabavo na veseličnem prostoru v ul. 11 komad K 280, 2 kom. K 5 20, 3 kom
Madonnina. Fantfe je tam naletel na ne-;	( K 780.
kega svojega tovariša, s katerim sta se1 —,EkS!30r£na ivdka — : — - Bosendorfer, Gebriider Stingl, Koeli &
nekaj sporekla. Beseda sem, beseda tja,	OplDgarn, KrakO'O 169, Korselt, H. Rachoe itd. se prodajajo in
in konec je bil, da je Santini dobil eno z ! dor*[®' Dovoli se menjava a i pa so vrne dajej0 v najem po zmernih cenah proti
KLAVIRJI
nožem med rebra. Poklicali so zdravnika j rešilne postaje, ki je ranjenca za silo ob- j vezal in ga potem dal odpeljati v LolniŠ- j nico. Petnajstletnega junaka z nožem pa j so odpeljali na policijo.	j
Sestro obstrelil. Na Greti, št. 427 sta-inujočo 22 letno Marijo Čukovo je zadela ! nesreča, da jo je obstrelil njen lastni brat. ! Snežil je revolver, ne vedoč, da se nahaja !v njem patrona. Revolver se je sprožil in i kroglja je zadela Marijo ter jej zdrobila j desno ključnico. Zdravnik rešilne postaje i je podal dekletu prvo pomoč; za nadaljng [oskrbo pa so poskrbeli domači,
msmtammm
GOSTILNA
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva „Edinosti" se bc vr&fa danes, dne 20. t. m. točno tb 3 pop. v „Slovanski ehitalci". — Vabljeni so vsi gg. odborniki,
namestniki in deželni poslanci da se seje gotovo udeleže.
Obč. pokojninski zavod za nameščence
V Trstu, V odborovi seji, ki se je vrš la 7. t. tn. ie načelnik poročal o Številu zavarovancev in o financijelnem položaju deželnega urada občega pokojninskega zavoda v Trstu sledeče: 1. oktobra t 1. je bilo zavcsrovatrh pri drž. ur^du 7539 nameščence v, potom n (icmt*tnih p;godeb 1948 in pri nadomestnih zavodih 2013. — Odklonilo se je 1061 nasta vijence v, ker niso bili podvrženi zavarovalni dolžnosti, izstopilo jih je 8334 in vloženih je bilo ^20895 prijav.
Slovensko gledališče
v Trstu. Mira ftoroščeva v Trstu.
Naše gledališče si sme zopet zabeležiti v svojo zgodovinsko knjigo častni večer, kakor jih Še ni imelo veliko. Vzrastlo je v majhnih razmerah in marsikdo bi rekel morda, da se povzdiguje predčasno na tisto višino, ki bi jo kedaj moglo doseči, da morda pretirava sam j v sebi. Toda ne! Tam, kjer samorasloit dosega take uspehe kakor se kažejo pri nas, tam se lahko ga-vori in to s ponosom o sebi. Saj pri nas [ne gre za to, da bi nam dajalo naše gledališče vse, česar bi si želeli, temveč ! le za to, da je tisto, kar nam daje, v Iremici dobro* a to, kar na oa je dalo snoči, ' to je bilo tudi v resnici dobro.
Rekel bi morda kdo, da segamo predaleč, če trdimo, da dosega naše gleda-| lišče svoje uspehe z lastnimi močmi, ko -se mora vendar zahvaljevati za svoje j elitne večere gostom, ki prihajajo od zunaj. • Dobro ! Toda tisti, ki daje zlatarju drag j kamen, da mu ga vdela v prstan, ve, da
!!mu ga ne vdela v medenino, temveč v kovino, ki je vredna dragega kamna, j Ce prihajajo k nam umetniki svetovnega j glasu, če prihaja k nam za Polakovo Vu-' Škovč, za Vuškovičem Koroščeva, smemo
'	j
reči da prehajajo tja, kjer dobiva dragi kamen, če ne popolnoma, pa vsaj ne -pre-: ziranja vreden okov.
Snočnji gledališki večer je bil med najlepšimi, kar jih je irarlo doslej naše gledališče in d*la nam ga je M i r a K o-r o š č e v s.
Eva v ,ZrinjskemM ni uloga, v kateri bi se mogla prva pevka zagrebške opere podati sama sebe, a kar more dati uloga pevki, to je dala pevka nam, in dala je še več — tisti topli dih našinstva, ki ga
jur juncu Pompel
I
TBST trg a
Goldoni in na istem trgu bo nahaja ječa
CAFFE GOLDOllI
s t vu za oblen obisk. Fran AfariaJeJk.
Kroiačnica Vek.Terzo
Trst. ulic« Fonderi* gtev. 4, ! n
Priporoča s& C. občinstvo za vsakovrstna de-a. Solidni postrežba po najnižjih cenah u najnovsj&rui kioju Bogata tebsrft najnovejših angleSkih vzorcev.
&VOJI K SVOJIMI
gotovini kakor tudi na obroke.
UGL/^ŠANJE IN POPRAVE.
IjA\\o\I
Piazza S. Glacomo 2 II,, Corso.
_TELEFON -2-5?._
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine *
k J. Cerm&k V. Tuscher
cbozdravmk Uonces. zobni tebni*
TRST -
ilica dfeiiiš Ca^erma i3, II. i.ad8t.
^BHiašišiŠBŠnai ® Ljudska uradna g
|| BOGOMIL PIN0
II Trst, ulica Vincenzo Belllni St. 13
(isssiott čeme it. litru iovek«)
Bcg&t izbor ar, verižic, o r rut a! h verižic, uhanov, pr- S Hlapov, zapestnic Itd. gj Konkurenčne cene. ^
jžčiiajjgjfg&ičifeiBigiBiiafeiat
Kupujte KolInsKo cikorijo I
N. Gasil«.
Napredek vede!
Najenergičoej&e in gotovo m zdravi sifilis s svetovnim sredstvo
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zožeqja, prostatitis, uretritis in meh. « _	1 «
katarji korenito ozdravjjo s JHOuIOM
Konfeti CMBile nrtjajo armiranje, ne d* bi bilo "•b*
r*b;ti celo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo ■
-tnjm (pro-
■ Tnt, OAS]
oblažujejo pečenje in poeosto uriniranje; ediai korenito ozdravijo vretr«!* ; imtnj* etatitis, u rs tri tis. cfetitfo^ mehorae katarje, kamen, nesposobnost «« ■laćaste tokove itd. — Žkatlja feonfetijov Gasile K 4'—.	^	_____
lorubin Carile, naj bolj Se protUitutičuo in poiivi]ftj->& kiič-Ulno srtd*tvo, O M uporablja z uspehom proti sifiBdi, ane»«i, impotend, kostoboli,	Um,
poltnim madežem,	semena, poludjam, spermatoroi, stenlHrti. neur^^teuiji, ens
ratkrojevale^ urinove kiseline itd. — duklenica Jorabin« Casue K
Vbrir*mnec C*mile sdrari b«U tok, akntoe ia kronične kat«.^ tretU, erdometriU«, vnetje in iapad maternico itd. — Staklenica vbntgaaca O.sile K 3 50.
Kdor Seli večj h pojasnU, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarn* Lloyd sa g. Caafle Tzst, ki poda odgovor z obratno poŠto eastonj ia a vso reiervo. Pumam „.^(nnaloi GASILE se piod jajo v vseh alcreditiiaaih lekarnah. — Žalfiji f TlHi; Letala L107H, V. OTBlOfcl® 1
^•iki K
^'ran IV.
„EDINOST" at. 291.
MALI OGLASI
MALI OGLASI m raCnajo >m«a. Mutio tlikiM kti nI. NafMUte Plat« m tak«) '
e daje mrtva, napUananota, temveč srce, orodne telovadbe. 2. Veselica: a) F. Ju-Jn čud, kar vre iz ust. To je bila Zrinjska, vanec: Pastir. Poje moški zbor Sokola za V ni tjavendan poljubljala naše trobojnice. Sempas-Ozeljan. b) Iv. pl. Zajec : Ružica S tiri a j nežna, kakor more biti le mati na- i slavulj. Poje oktet iz Šempasa. c) Hr. i ram svoji hčerki: mehko, božajoče ; sedaj Volarič : Izgubljen cvet. Poje oktet So-< Hočna, ponosna, prava banica, junakinja, kolov iz Prvačine. č) Ant. Medved : Na i t se ne boji smrti za domovino: jekleno, ogladih. Veseloigra v treh dejanjih, d) 1 kor bi udarjalo kladivo na nakovalo; Prosta zabava: ples, šaljiva pošta, itd.
« očinstvo ni vedelo, ali naj se divi njenemu	____---
- lasu, ali njeni dovršeni, dostojanstveni	u
3 jri. Viharji odobravanja, s katerimi jo je j	VOSTI IZ IStrO.
' b,"palu :tkem. fem nastopu'...so 1 „Intelektualna Inferijornort" - Iz
° na'bo,JŠ1 dokaz kako s. ga ,e osvojJa, » o k,r pa, obleiice, peri«], acgcice itd. krasno cvetje, ki so ga jej izročili, je, K w .	__.
Meblovana soba ulici Commerciale 5t.
11, HI. nadstropje.
2367
in
Manufakturna trgovina 2rs£i
(zs mestno palačo). Velita zaloga partijskega blaga, izgr tuvljene obleke, žensko in mo*ko perilo, otročke
lnedao nizke cene.
2246
bilo gotovo najmanjši del priznanja. Zla,ti >..?eCe !n.Be skrbl- ie Da,i "»deželani ~
,.o končnem prizoru ni občinstvo ™ ^ ^^ ^^	>|nte|,gentnih. ievia, T„t, V.Idi,ivo 17.
2184
" ■	>	PiiaHoiu zdravih, hrastovih, rabljenih godov od
konanem prizoru ni obein.tvo hotelo Italllan» lra,,U"]0 «1 »oralno propadalo ter rrOQam_3COd„ 700 litrov, - HUP Ivani.
prenehati s ploskanjem in je venomer za htevalo, da pevka zopet in zopet stopi pred zagrinjalo.
. t . tM A Pridne vezilke „
Ali ker nam zloglasni „Indlpendente* in del€|r Edin03ti Tod gtv 23S0 V"6 • "	4.	' »PIccolo* tako rada očitata »intelektualno ■ . v
će omenjamo posamezne toč.e, bodi ^^ Qa| ||ffla "0 gIedei| ie PofcŠtVO pred vsemi nastopni duet z Jeleno^ in ^ ^ ^ fc _ uUcft Cilino 533, poslovilni prizor ž njo, potem duet z Zrinj-	* ' ______-
(Stibsrcej se priporočajo. Naalov pove Inseratni cd-
2380
za eno zakoLsko spalno sobo proda po ceni mizar Ivan Ž č u k a, Trat,
2370
. . _ . . .	tudi z veliko in gorko nevoljo — iiprevl- 'Mahi Si*on«i cnho b hrano *ii brez iste se
skim m končni heroični prizor.	,	IntdektMlm InfeHlornoit«	IH®Dlirana SODa odda takoj. Via Com-
>je aiia* 'e »teteieKtuaina inien|orno« . ! merckje 9) pritlieje) vrata 32	2171
Koper je, kakor znano malo proilnci-
Kakor smo Že rekli, je domaČe osobji
podal g-ostinji okvir, ki je bil vreden nje	--—- --- ^ ^ |„ Ž8 zopet	i*,-kj.
Pred vaem, gre pnznanje g. Pnn.oi.Ju k, ^^	£	^ p[eha|a „ak C.tnpo 8.	5tev. .7. E«poSi. a J.Ue,je od 5
ie pel Zrinjskega s prav posebnim ognjem,	1 / ,	i. «_ htrov napiej poštnine prosto, po konkurenčnih ce-
™	TTriab-m Kila tudi neODlCaJal dogodek V lokalno favnost. Tako nah. Slavnemu občinstvu se toplo priporočata, kakor
res vse hvalevredno. Enako je bda tud. ^	»	( ?	„di	8VIJJO tlguTiJ	o. o^rfu
Jelena g.ce Fntzove v vsakem pogledu ,, 1 , „' „ , ... i Brata SOSIC.	2355 vredna vse hvale. G. Dura je bil glasovno . |u»|u. govorilo pov.od po mesta, »asoj ———TT"
Antona Jerkiča	neslov: Trat, ul.
dobro razpoložen inje zlasti arijo po smni »» ^	^ ^
^ ^rrt0 pom.fr. biagini,
vajo junaškega tenorja, res dobrih ustva-	zbora, ko |e Uvedel It pravega d^_
ritev. g. Cergolj je bu, kakor vedno, iz-j'............!Mebliranazračnasolia?^0^
9, I. nadatr. levo,
letna štev. 21. k sa, mil \ ia
333
u t	c i •	d - O kakovosti, znanosti In sposobnosti ,, . ... «	,
boren Juranić, a o Sulejmanu g. Rumplja	, ' ,	, x ,f	j takoj v ulici Commerciale Štev.
. . . t, . ,	.. An . kandidatov za bodoče vzgoievatelje m adine ^rata 32.
velja i»to. Priznamo tudi prav radi, da je .	............
,, . .	. , f c , * naI navedemo nekaf takih cvetlic, a dalo bi
bil moški zbor izredno dober, bplosno 3e se m.	n
pač vplivala na ves naš ansambel gosti- '	•	-
nia in cra oritecrnila k sebi kvišku	' PnUiOT Vprs5u|e dobrohotno dijaka, P|7onQkn nivn («taner Drqael), domače.
ga pr tegmla	' , ; , kje ie balkanski poluotok? Ta pa le, strmeč^!- ?Tr P ° • ptire kiotMI8e-' doDm^a
Uprizoritev je bila v splošnem lepo 11	.....	v 1	kuhinja, najboljša *iaa priporoča rea av acija „BON-
2aokrožena in tudi scenično, če izvza. v tropski zemljevid In malo razmišlleva|e, VECCHIATI«, ulica Ghega štv. 17.	2379
Kupujem
cunje in kOBti. Trst, Via deli' Otmo štv. 4-	2218
memo
nekatere malenkostne netočnosti, PO^iai M - apeninski poluotck (Italijo).j	y R0(lj|(U ? K°?
prav zadovoljiva. Posebej naj omenimo	^^ •POgledalL Uprefavateli	^ K
slikovito ar^nf.irani kontni tahlMU.	1	^koliko pomagati, |e nadaljeval: »No, ! aino n mlekarno in popolnoma nov pastor aovalec
slikovito aranžirani končni tableau.	. ..
(taro, kfer je seda| vojna I« Dijak fe zopet j
* *	■ razmišljal... »No, saj ste, je nadaljeval pro-
Fopoldne se je ponovila veseloigra fesor, gotovo videli zemljevid balkanski v
„Morala gospe Dulske", ki je iz- knjigotržold L. — Dijak je hitro pokazal —
borno ugajala občinstvu. Igralo se ni Grško.
slabo.	: Komentirajoč ta dogodek je neki po-
-	Iteni Italijan-dcmačin pristavil: „Flc! ti' on
Vocti IT finri&ira	0311 kolikokrat le po koperskih ulicah
VCdll I£. UUMoKC.	j vpil ,E*yiva Italia" ter to čečkal po |avniq
Čitalnica v Gorici na Blandah ima iz< sfraniičlb, a sedaj niti tega ne, kje je ta
redni občni zbor v torek, dne 21. oktobra blažena dežela J"
ob 8 zvečer v društvenih prostorih z obi- Besedo dragi (carc) so pisali nekateri čajnim dnevnim redom.	casro (voz); navadne algebre, delitve In
Socijalna Matica v Gorici ima svoj rcncžitve so za sekateie naiavnost nepo-letni redni občni zbor dne 26. t, m. do- znana dežela; o spreganju navadnih giago-poldne ob 10 pri .Zlatem Jelenu" v Go- lov niti pojma; in to v njihovem matetin-rici z naslednjim dnevnim redom: 1) Po- skem jeziku (diuzega seveda niti ne znajc) I ročilo predsednika ; 2) poročilo tajnika ; Prav umestno |e pristavil neki profesor 3) poročilo blagajnika; 4) prememba na seji učiteljskega zbora, rekiJ: .Mislim, pravil ; 5) proraču in knjižni program; da Če se že od človeka, ki vzgaja in leči 6) slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti, živino, zahteva vseučiliško znanje, se lahko veljajo dotične določbe pravil,	;tudf od osebe, ki mu ljudstvo poverja svoj
Vabimo vse člane in prijatelje dru- zaklad, svojo deco, v vzgojo, zahteva ne-štva, da se obč. zbora udeleže.	'kcliko več znanja, nego od navadnega
Socijalna Matica izda za leto 1913. kmečkega fantiča, ki fe obiskoval par let naslednja Izdanja : 1) Dr. Karel Slane — skromno ljudsko Solo." .Zadruga in njen pomen o razvoju čio-: In med temi kandidati je bilo tudi ta-veštva", 2) dr. Boris Zarnik — O bistvu kih, ki so, predno so priSli na kopersko Življenja, 3) dr. Ivan Žmavc — Ozdravlje- učfteJjilče, zvrSili po 3—4 razrede na i tanje socialnega življenja, 4) Ferdinand Iljanski — občinski gimnaziji Seidel — Geološki izprehodi po gorišk v Trstu.
pkolipi, — Zamikov spis je ilustriran s 6,! V Kopru Je lepo Itevilo italijanskih Šol;! Seidlov pa s 14 ppdobami. — Skupni razuti raznih ljudskih, meščanskih, in raznih! obseg vseh štirih knjig znaša nad 18 zavodov, SO tu pripravnica, učiteljišče, glm- | tiskovnih pol, kar je za prvo leto že po naiija; in vendar ne najdete sorazmerno j g obsegu zelo lep knjižni dar. — Vsebina j itevilu prebivalstva nikjer v vsej okolici to- j pa je take vrste, da moremo mirno trditi, liko množino analfabetov med mladimi j da je ž njo izpolnjena občutna vrzel v , ljudmi, kakor ravno v samem mestu Kopru; l naši književnosti. — V posebni meri velja | kvečjemu bi mogel v tem pogledu sekundi-lo za oba prirodoslovna spiaa, ki bosta ;rsti vilžjet PomjanSčina, kjer palufe Že veČ vzbudila pozornost. — Tisk in vežba bosta | let glasoviti Bartolich.
končana približno v treh tednih, nakai se j Pa naj reče ie kdo, da ni to narod, ki začne z razpošiljanjem.	j se nahaja v nagli dekadenci.
za mleko-
2343
Rodoljubi! Posnemajte naše narodne mecene!
V Trstu, dne 20. oktobra 1913
OUnle In prlliMe ttlokoj
od 1. m&jnika naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjen po srednje-evTopskem £a*u
C. kr. državna železnic«.
Odhod iz Trsta (Carapo Marzio).
5.00 B Herpelje, Pola in medpostaje.
5 50 M do Poreča Ln medpostaje.
5 40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovfi čina).
7.35 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp
7.45 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovc in medpostaje.
9.05 O Gorica- Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje.
9.10 O Herpelje, tHoviry), Pula in medpostaje.
9.15 M le do Buj in medpostaje.
124$ O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljubij ana-Beljak-Celovec in medpostaje.
2.40 M do Poreča in medpostaje.
4.15 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana - Beljak-Celovec-Duna.i.
4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje.
6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jeaenice-Ljubljana BeJjak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp.
7 515 M le do Buj in medpostaje.
7.&S O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
8.24	O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dtinaj) Pula in medpostaje.
8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-Dunaj-Linec-Prasa-DeČin.
10 300 Gorica, Jesenice, Beljak, inomont, M o nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i
2 25 O Herpelje-Divača.
2 20 0 v Gorico.
Prihod v Trst.
6.05 O Iz Dunaja Solnograda. Celovca. Mona-kova, Inornosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane. Jesenic, Gorica.
7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje).
7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25	M Iz Buj (in medpostaje).
9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Ce lovca. Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine)-
9.35 O Iz Pule (Rovigna).
10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpo>taj.
11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Co-lo vca-Dun aj a-Linca-J esenic-G ori ce.
12 40 M Iz Poreča in medpostaj.
2-00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage. Dunaja.
3.47 O Iz Pule. (Rovinja), Herpelj in medpostaj.
4.U2 M Iz Buj Ln medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice.
7.05 6 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj.
7-57 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, lnomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine).
SOO O. Iz Poreča, Buj in medpostaj.
10.26 B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo}
11.1« O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
».a« O Iz Gorice.
9 41 O Iz Divače, Herpelj.
prva ta t dina pisaraa — v vofaSki stvari —
(k«D08Slj0*4ra&£ sd o. k. namulniltva)
Trst, ulic« della Caserma 5, U. a.
Tmikiii — Itofutrfvt,
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da <»err» prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tud izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mi zla in gorki jedila. Posebno se priporočam cenj, gg. uradnikor.. za abonement na hrano.
Z o<lličnim spoštovanjem
ANGfcLA KJUOFR, lastnici
Bij« aasrtte ta iafo*mac$s • vmul kar tiče	ta vojaška sloiba. IzđMnje
ta pJpoii^a Tifc'ro Tašto pvoiaai voj&Sbogs opsoSAaaja od vjg, aaale*ae pro-iaaitv«, dniTiMB -i i a zakaaitšh giedfl dmm&u nhtita. loLi mL — Po^laiteaa j« u^ ffhlant.nj^in' — Raieveaja ro m ta#oi>. — fiaftu uti Ob deL.?-

J
šoam smžb j
▼ ▼ojaJki
pati
hitu
Ob
oi i peedpoJsda« do 7. poBoiadca " ki prasaikik o4 10. do ti a^aU.
d
občinakt^a tajnika, odvetaiSitega ali trgovskega uradnika.
Imam aredm'tSolsko izobrazbo in večieUiO rak-^o kot t bčin»ki tajmt ter i«m v vseh -.»auogah obč;n.»ke uprave pujolnoma Bauthtoiei ue'avec z obrežni pravno izobraibj. Vt §č «em slovenskega, «r >o— hr»ašk»g\, nenjSitga in it»iijanHkfga jeziku v govoru in pisavi, kakor tudi slovenske in iieoiSke -le.uogrj-fije in airojefi»ja. Službo b- mogel nastupili i l. ja-nuvajjem in prosim po»!a i urnudbe na fiaeratni odceltk Lunoati p^d .TREZ^OSi' 2B\
Opozarjamo na to naše č. gg1. poverjenike in Člane ter vabimo na pravočasni številni pristop k tej prepotrebni knjižni organizaciji. — Članarina znaSa 5 K, za učiteljstvo, dijaštvo in delavstvo 3 K na leto.
Združena narodna društva v Prvačlnl prirede v prostorih „Sokolskega doma" v nedeljo dne 26. oktobra t. 1. (ne 9. t. m., ker se tekma ni mogla vršiti vsled raznih ovir) veliko narodno alavnost združeno s tekmo III. okrožja GSŽ s sledečim sporedom : I. Predpoldne: Od 9 dopoldne tekma III. okrožja GSŽ. — II. Popoldne: i. Točno ob 7a4 začetek prostih vaj in
K|e fe tore| „inferlorlta icte'letuale" ?!
Gospodar, društvo Mla' na Vrdeld
razpisuje sluibo
KRČMARJA
Prošnje je vlagati na odbor istega društva do 11« novembra 1913.

Mehanična delavnica
F. Miheučiči & F. Venutti
Trst, Carnpo Belveuere št. 4.
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. InduBtrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev
za testenine in biškote. Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tehn. predmetov.