m i/o GASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ».S^mSZltt ^Chicago, HI., pondeljek, 8:avKUHt« (August 8), ¡927. AeeapUnc« for BalU»« «t «pmUI r»U «I »MU«« prevIM ter te «mUmi 11 M. Al «I OH K ItlT, »atbirtnl — lw« 14. !>!>. STEV.—NUMBER 185 JIomUni, H. n v if. — Včeraj «Ju-trn j Je umrl v tukajšnji bolni-Anlrl.. general ltvo 19.00. j«n« «i»»»» ——. . I . i - Clcaro 17.60 ua lato, 18.76 ta pol lota, in aa ino- N aale v ia vaa, "P B O S V B T Á" MI7-W Sa. Lawadala A »««a. CMen», OH-f- -THE ENLIGHTENMENT Orgaa af Ur Slaaaaa NattoaalJgaaf^jf^g. Ow»ad by tSa'tiïw— Natloaal BaaafU Socjat^ rata« an arr—mant. HUtas (axcapt Chicago) and Canada |6.00 por Subscription: Uaitad yaar; Chicago 67 60. and foralgn cóuntrios 6900 P« ysar ME M SE K of THE FEDERATED I'KKH.S Datum v oktap.Mu a. pr. (Jaljr tl-lWT) poleg raftoga ittaaa aa naslovu poaiaai, da na Ja s ta« dnavoai potakla aaroéaiaa. Ponovita Jo pravotaaao. da * vaai aa u«tari llat. ______ GOVORICE IN G0V0BANCE, POMOČI PA NOBENE. SUK F? Žetev je večinoma že minila in profesijonalni politi-čarji postajajo zelo glasni o pombči za farmarje. Vmes se pa širijo govorice, kaj je ta ali oni javni uradnik dejal o odpomoči za farmarje. "V jeseni bo kongresu predložena predloga, ki bo enaka McNarry-Baugenovi predlogi," kroži že nekaj časa po časnikih. "Podporniki Mc-Narry-Haugenove predloge še ne mislijo na kompromis," se čita druga sugestija, ki tolaži farmarje. Medtem ko farmarji čitajo te vesti in se tolažijo na boljšo bodočnost, pa prihaja vest; "Cene farmskih produktov so padle za šest pik v dvanajst mesecih. Cena koruze je šla malo kviško, cena drugega žita je pa pričela padati v mesecih juni in juli." Stara pesem, ki se ponavlja vsako leto, le napev je drugačen. V jeseni žitni špekulantje pokupijo žito, ko je pospravljeno s polja in odpeljano v žitnice. Kadar se nahaja v rokah špekulantov, se pa draži. Letos jim je služil dež kot izgovor za podražitev žita, drugo leto jim služi lakota v .deveti deželi ali pa kateri drug vzrok. Fakt je ta, da se žito podraži, ko zapusti farmarje in se po trgovskih žlebih in potih izlije v žitnice, čez katere gospodarijo žitni prekupci in špekulantje, ne glede nato, ako so žitnice tako zvrhane, da bi bilo vseeno dosti žita, ako bi polja v Ameriki ne rodila pšenice, rži in drugega žita skozi tri leta. Kadar se bliža čas žetve, pa cena pada, ker bodo žitni špekijlantje in prekupci zopet polnili svoje shrambo in žitnice ž žitnim pridelkom. Takrat se oglasijo tudi političarji, ki razumejo, da se farmarji jeze, ker spoznavajo, da so zopet orali, sejali, želi in spravljali žito na trg skoraj zastonj,. Kongres bo pomagal, pravijo političarji. Letos je položaj malo drugačen, kakor je bil lani. Prihodnje leto je volilno, to pomeni, da bo izvoljen nov predsednik in obenem se bo odločilo, kateri političarji bodo v sedlu saj za dve leti, ako ne za štiri. To mogoče povzroči, da se političarji spomnijo farmarjev in jih obdarijo z drobtino, da si zasigurajo njih glasove. Ta drob-tina pa ne sme biti velika, kajti zamerijo se lahko privatnim finančnim interesom, kar toliko pomeni, da ne bodo izvoljeni. Farmarji in delavci so pri volitvah odločujoči faktor v deželi. Ce bi bili delavci in farmarji politično in gospodarsko organizirani, bi političarji vpoštevali njih želje, kot vpoštevajo želje finančnikov in industrijalcev. Političarji bi se zavedali, ako so farmarji in delavci organizirani, da bi jih lahko opeharili samo enkrat in ne več, kajti pri prihodnjih volitvah bi političarji obležali kot mrliči na volilnem bojnem polju, v zakonodajne zbore bi pa mesto njih prišli farmarji in delavci. Ampak farmarji in delavci niso organizirani gospodarsko in politično. Malo jih je organiziranih gospodarsko, Še manj pa politično. Mesto da tvorijo močno in ne-predorno falango na gospodarskem in političnem polju, so pa pocepljeni med sabo in se kavsajo med sabo, kateremu politicarju bodo pošiljali bolj mehko postelj, da bo udobnejše ležal. Ta nesloga tepe farmarje in delavce in jih bo tepla, dokler se ne bodo zavedali, da morajo nastopiti složno v politiki, priboriti ni politično moč, da pojačajo in izbolj fcajo svoje gospodarske razmere. Dokler pa farmarji in tlelavci ne izvrše tega, bo Ae veliko govoric in govoranc o odpomoči za farmarje, toda prave odpomoči ne bo. Politična in gospodarska moč farmarjev naraste le za toliko, v kolikor se povečajo in spopolnijo njih organizacije, njih organizacije pa otresejo tujega vpliva onih, ki m nože svoje bogastvo s sadovi njih dela. Žitni špekulanti in pivkupci, bankirji in industrijalci ne bodo zlomili sulice za farmarske interese, kajti če b res kaj takega storili, hi škodili le sebi. In farmarji svoji naivnosti pričakujejo izdatne pomoči od ,teh njim nasprotnih interesov. Čakali bodo nanjo, dokler se ne organizirajo politični» in gospodarsko in postanejo l%ovač stoje lastne usode, t. j. usode svojega lastnega razreda, ki dela z umom in rokami, ds elnveftkn družba ne vzame M vsega hudega konec. Brutalno nastopanje pittsbarške kompanija. Coverdale, Pa. — Ne davn9 tega sem poročal, kako so brezsrčni šerifi metali pohištfb in družine pod milo nebo. Ravno-tako se je zgodilo našemu so-brstu Tonetu Nemcu, člsSra S. N. P. J. On je bil Čez dan zapo-sleft pri Heinzovem podjetju v Pittsburghu, kjer si je služil za vsakdanje potrebe. Dosti ni bilo, sa) je znano, da je na "jar-du" le mala plača. Ko je zve. čer prišel domov ves utrujen, so Nemcu prišli pred stanovanjem nasproti kompanljski ljudje in mu povedali, da tam nima ničesar iskati. Vse njegovo pohištvo in oblelco so bflf zmetali v neki kompanljski hlev podganam in mišim. Tony Nemec je kot lastnik pohištva takoj od&el po unijskega odvetnika, da pregleda, kako škodo so mu naredili. Bilo je vse razmetano in Skradeno, kar je bilo boljšega, kor ns primer, zlsto uro, verižico in prstane ter tudi slike od njegovih staršev in bratov starega kraja, katere kot drag spomin, urugi aan je Nemec zopet šel k svojemu zagovorniku in vložili oo pritožbo pri okrsjnem glsvsrBtvu v Pittsburghu, Pa. Zdaj še nihče ne ve, kdaj bo obravnava, ker gospodje imajo ravno počitnice, torej je časa dovolj. Ce bi pa delavec storil kaj napačnega kompanijskim, tedaj bi nihče ne imel počitnic, sodniki imajo dovolj namestnikov, da ga obsodijo kAkor Judje Kristusa. Pittsburgh Terminal Coal Co. je začela obratovati na Castle Shannonu, rudnik Št. 3, ali uspeha nimajo nikakega, ker jih več potolče kakor jih pa zdravih pride iz jame. Nekateri pridejo ven brez nosa, drugi brez ušes, tretjim pa kar kos gläve odbije, tako da že niso več pri pravi pameti. No, ipenda ne morejo biti posebno zdrave pameti že prej, če pa gredo opravljat tako delo. Človek zdravega razuma ne gre otavkokazit, kar pomeni, odjemati kruh od lastnih ust in od ust svojih otrok in nas, ki se borimo za svoje pravice že peti mesec. Pozdravljam zavedne delavce po vsej Ameriki, posebno pa družino Louisa in Louise Simonich iz Sprlngfielda, 111., katera je prišla na obisk v Coverdale, da se prepriča o naši lov ski sezoni. — Martin Kasic, član društva št. 427. VETA — povedal: Pri da Uspcften Smrt vsled neprevidnosti. Girard, Kanaas. — Dne 26 julija so šli trije delavci gledat v premogokop, ki je počival približno dve leti. Med njimi je bil naš društveni sobrat Frank Golle, ki je Sel v jamo z varno lampo. Ko je prišel približno 50 čevljev globoko, mu je lam-pa ugasnila in se je medtem tudi tam onesvestil ter padel v giobočino nekaj čez sto čevljev, da je bil pri ti priči mrtev. Re. šitl ga niso mogli poprej, pred-no je začela obratovati ventilacijska naprava, lcajti v jami je )ilo preveč smrtonosnega zraka. Tako se je truplo ponesrečenca nahajalo v rudniku kakih trinajst ur. Pogreb se je vršil dne 29. ju lija v Frontenacu. Pokojnik je bil član društva št. 434 S. N. P. J. in je spadal tudi k društvu "Eagle" in k U. M. W. of Priredili smo mu krasen pogreb. Tu zapušča ženo in tri otroke. Po rodu je bil Poljak. Družini Izrekamo nafte sožalje. Za društvo št. 434 v Armi, Kansas. — Jacob Arch, tajnik. Tajneat poataao javna. Clevdand, Ohio. — Objaviti imam nekaj, kar je bilo do seda, strogo tajno. Fantje so mislili da slovenska javnoat nikoli ne izve. i* no w polteno urezali. PrUel sem jim na sled in jih prav sedaj izdam. Vaste, bilo je takole: Moj sosed Je navad no sam doma. Nekoga dne se nenatl(»ma prižene, kakor smo rekli v * tare m kraju, velika trupa, in to je gnalo tudi mena do tega. da grem pod okno. Sam skusnjavec m« je gnal do tega. da *rm Jih poalužal od začetka pa do konca. Prvi je dejal:. Ml moramo Imeti piknik. ' Drugi je vprašal: Kje p*. ugovarjal» češ, bo preveč otroškov. Petega sem slUal vmes: Kaj nam stroški mar, če imamo pa pravo veselje. In je Še mene prijela muha, v družbo. Ko so že vse vem, pa niso ____nič več ugovarjali, ko sem fvetoval, da damo malo v javnost. Vsi so bili zadovoljni, da stvar ni več tajnA, temveč javna, vsej slovenski Javnosti v Clevelandu ln okolici znana. Slovensko pevsko in podporno društvo "Cvet" bo priredilo veliki piknik dne 14. avgusta v Strumbeljnovem parku, na Blias Roadu. Imeli bomo vsega, kar na piknik spada in tudi dvanajst godcev, namreč slovensko pod-bo z E. 82. ceste pod vodstvom Alfreda Huth?. Ker je moderno urejena dvorana, bo nastopilo tudi več olovenokih pevskih društev. Pa kaj bi pisal o vsem tem, saj bo vsakdo imel priliko, da pride napovedanega dne. , Pridite pa vsi, da se vam ne treba deset let potem keta-— J. L.__ Itood o. Antoha Kristana'? Conemau^tu, Pa. Johnstown, Pa. — Kdor pozna razmere in letargijo, ki vlada že nekaj let med našimi rojaki v Greater Johnstownu, mo ra priznati, da je bil ta shod v vsakem ozlru uspeh, na katerega lahko zidamo upanje za našo povrnitev v boljšo aktivnost za naš delavokl pokret, bodosi v gospodarsko kakor tudi v politično, popolno zaupanje je med nami, da je bil ta shod začetek zopetnepa prebujenja k nekda nji nšpredni johnstownski na selbini. Shod se je vršil v dvorani dr. sv. Alojzija v Conemaughu, katero društvo je temu shodu prepustilo dvorano polnoma brezplačno. S tem Činom si je društvo pridobilo simpatije socialističnega kluba in splošne našel bine in s tem je pokazalo dolžnost naših društev V takih slučajih. Shoda se je udeležilo le kakih sto ljudi, kar. je razmeroma zelo malo število za naš okraj; u-deleženci so bili tudi iz oddaljenih naselbin, medtem ko smo pogrešali ljudi iz najbližje okolice, ki se včasih radi potrkajo po prsih, da so "napredni." Sodrug A. Kristan je dober govornik in njegovo predavanje je bilo v zelo poljudnem domačem jeziku, ki ga je vsakdo lah ko razumel. V skoro poldrugo-urnem govoru se je dotakni različnih političnih vprašanj katera stoje pred svetovnim proletarijatom. Primerjal rusko bolj še viško diktaturo, katera je za Rusijo potrebna toliko Časa, dokler ne odgojl mlaj fte generacije, ki bo sposobna voditi principe te velike delavske in kmetijske države. V Ru siji je diktatura potrebna, ker ako bi se dala ruskemu mužiku popolna svobpda, bi> brezdvom no v najkrajšem času zopet zavladali carji in popje ter vpeljal svojo diktaturo, sllčno kakor je bila pod 1,carizmom. Delavsko vprašanje po drugih državah se pa popolnoma razlikuje od ruskega in Um je potrebno, da se delavstvo in ljudstvo vobče vzposoblja ln pripravlja potom izobrazbe politično in gospodarsko, potom zadružništva, bank itd. To je edina pot, po kateri bo svetovni proletarijat prevzel bogastvo sveta is kapitalističnih rok, preprečil nepotrebne vojne in ustvaril boljše življenje za voe ljudstvo. V iiršem smislu je nam govornik pojaa-nil stališče sa emancipacijo proletarijata v Sloveniji, katero obeta biti v doglednem čaau .telo uspežno; potom zadrug in potom svoje lastne banke v Slo. venije se bodo naši delavaki bratje onkraj oceana zavarovali izkoriftčanja, ki je slično kakor povsod drugje. Govornik je izvajal med govorom tudi mnogo dovtlpov, ki so napravljali mnogo veselosti med poslušalci. Ljudstvo mu je zelo pazno sledilo v predavanju in ga mnogokrat prekinilo i burnim odobravanjem. Sodrug Anton Gard en it Cle-velanda, kateri opremlja Kris-t a na. je imel tudi kratek nagovor in liotivljal. naj se ljudstvo ja in da posveti večjo pežnjo k izobrazbi, katpra je potrebna, da oe delavstvo vzposobi ie bo j proti današnjemu krivičnemu sistemu. Sodrug Frank Podboj je v svojem govoru pozival navzoče naj se pridružijo nali skupini, ter postanejo člani zopet obnov- u^ZZ yj>\n aledvneira habsburški Delavčeva opazovalnica Piše Ivan Moiek. Obračun v Hollywoodu. Ijenega enkrat socialističnega binij zelo aktivnega, ... . kluba v našel- ekstratgratec bivši nadvojvoda in zdaj filmski Polde, bivšt Vgmajnar" in tihniti, ker so bili prikazani kotU>m! Protteta vojna! Trikrat podkupljeni agenti. S takiritf prideta revolucija! tferr Gott! lažmi so intrigant! dosegli, |^ Leopolda in Omeniti mr je, da sta pri tem postaja I^zoren; zase). Glej ga, shodu brezplačno sodelovala Slo- J zlomka! Saj je res podoben ti- venski orkester mr. Viktorja t^ vr?*f/ ' ' on zdaj je prišel dan pla- Navinška in pevski odsek «lo- Čakaj, venskega izobraževalnega' dru-|«iia! štva "Bled". Orkester mr. Na-vinška je zaigral dve uverturi in izvajanju tega orkestra se je naj ne verujejo vsakemu .. _ . , političnemu aH verskemu *ar-|zdAj fg^skl igtaleč: latanu, kateri skušajo prepre- "" čiti vsak napredek med nami z lažmi in zavajanjem, ljudje so navadni tf^je Oštenja, ia mr ^ " elavcev, ki so 's£| obstoj in za strokovno organizacije, "je bilo primoranih u- Hollywood. čas : te dni. (v uniformi si briše* čero;~I slabe vrtje): Verdamtr Amerika! 2fctkaj ma je tajfelj nesel Le^pokaii rim^TošIfe Režiser: Ala, oficir, na delo! (vstane.) Zdaj pride scena, ko (s pritajeno ogorčenostjo): Da, bil sem v armadi, a salutiral nisem nikdar niko. tnor. Drugi so meni salutirali. Polde: Hohol Taka zven na si bil! Dobro. Se boš pa zdaj naučil. Tako moraš i (Mu pokaže.) o je treba. Polde: Ponovi trikrat — ne, ponovi dtoeCkrat! Tako, tako! Leopold: Ali je še treba? Polde: Se, še! Le zgani se, saj nimaft klina v komolcu. • Leopold (nadaljuje in preklinja na tftietn.) ItiNeflg: No, zdaj pojde. Sa-lutiraj še enkrat, ker zdaj gre $ares. Leopold (izvrši vlogo in režiser odredi novo soeno). Polde (stopi k Leopoldu): Vi-diŠ, brate, zdaj si plačal star dolg. Leopoldi Kaj? Polde: Ti si nadvojvoda Leo- ^Ssiepold: Kako to veš? Kdo pa si ti? Pride: Bivši "gmajnar" v ^vstrijski armadi. Ti si že pozabil. Enkrat sem stal na straži, ko so bili manevri. Prijezdil si judstvo divilo. Nič ne pretira- častnik poroča generalu. Stopi vam, ako rečem, da ga ni slo- moško k njemu in salutiraj! venskega orkestra v Ameriki, Polde, pazi, da bo scena dobra, ki bi se mogel kosati z njim. Kamera ne sme zastonj delati. Godba je bila tako popolna, da Leopokl (stopi pred Poldeta ni bilo najti pri teh težkih in salutira strašno nerodno.), skladbah nikakega pogreška. Režiser: Hell, to je punk! "Bled" nam je zapel dve pesmi p0We: Oficir, tako se ne sa-v mešanem zboru, in sicer "Po- lutira. Ali ne znaš salutirati? zdrav iz domovine" in "Studen- gem 8usal, da si bil v avstrij-ček" in je na ljudstvo napravil skI artaadi. Kaj si pa delal? Za njih sodelo-shodu v imenu kluba iskrena! najboljši utis. vanje pri tem socialističnega hvala. Shodu je predsedoval sodrug Vidrich, kateri se je ob koncu zahvalil vsem navzočim za avdi-jenco in za vzoren mir, ki je vladal na shodu, poživljajoč jih, da Androlin: mimo z drugimi cofarji in jaz nisem vsled silne utrujenosti dovolj hitro salutiral. Takrat si tpshnil z bičem po meni in ve-lel, da ponovno salutiram. Vidiš, danes si pa ti meni — in ne samo enkrat. Leopold; (povesi glavo>: Gott! Režiser i Ala, oficir! Zdaj pa pride scena,-ko general odvede tvojp ljubico. Le pripravi se, da 6e boš znal dobro kisati-- 'i? ^^m Jaz nimam navade kleti, vsaj grdo kleti ne, airipek par dni po pridejo na prihodnje shode še vlpovratku z letovanja sem pre- obilnejšem Številu ter naj so-|kl*l vse žive in mrtve, najbolj trdo pa drogerista, ki mi je po-A. | kvaril ljubo in nedolžno veselje a skvarjenjem vseh filmov, ka- delujejo za napredek in probu jo slovenskega delavstva v meriki. ■ " -.ir^ I Po shodu se je razvila mala I tere sva bila neprisilna zabava v opddnji zbo- nom vzela rovalni dvorani, nakar smo se Leroda ml j________________ ra&šli vsak na svoj dom z zado- jpackane in ml za svojo neod- em Kljti-jugu. Ta negative voljstvom v srcu in oe poslovili! puttljfrvo nerodnost Še računal od sodruga Kristana, ki je nal^^^ oderuško ceno. Ne sa-potu nazaj v Evropo, in sicer m bil h ^ ppkMl kot delegat konference svetov- Letnim čitateljem mojo . in nih ekonomov, ki se bo vršila v Stockholmu na Švedskem, želimo mu srečno pot. Da nam bo ta shod ostal v ^ sat mojega dobrega prijatelja Toneta Kljuna sliko, temveč bi bil j tudi sam nadvse srečen, de bi bil videl svojo lepo sliko v javnosti. klub, v katerem bomo nadaljevali skupno pot, po katerih koraka svetovni proletarijat za svoje pravice. Seje kluba se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v Slovenskem izobraževalnem domu na Franklinu ob dveh popoldne. ' . V. sem mojo sliko v kakem listu, ln to boli, posebno ko vidim vsaki {lan po listih slike manj zname-itih ljudi kot sem jaz. Zdaj pa e bila taka imenitna prilika, ka-or nalalč, saj gospod urednik i prav gotovo ne bil takb brez obiiren, da bi ne bil dal moje 6hke k mojemu laštnemu popi- Nečuvena obsodba. Ekalaka, Montana. — Pred I tu letovanja po jugu. In če bi ta tukajšnjim sodiščem je bila nalberoda nerodna, smrdljivi dro-zatožni klopi ženska, ki je pri- f korist, ne bil spačka! moje ne-poznala, da je zanemarjala svo- gative,, pa bjljubi čitatelji in jega deeet mesecev starega o- oploh vsi naši cenjeni rojaki vi< troka. Sodišče je nato razsodilo, 0eM, mogoče ravno v današnjem da se mora ženska podvreči ope- spisu, sliko, pod katero bi stalo raciji za sterilizacijo, tako da ne bo. mogla več postati mati. S debelimi in prav gotovo tudi večjimi črkami natiskano: Otrok* so po,Uli v drUvno >'ro" | ¿NDROfJN NA LETOVANJU Namen sodišča in države je očit. Branijo se javnih bremen in jim ni mar, kakih se poslužijo, samo da i PO SOLNCNEM JUGU. Seveda bi bile poleg moje še sredstev I druge lepe slike, a najhujše mi bremen J*, ker ni moje. Mile čitatelje rešijo. Če bi pa katera alro- torej prosim, da se zadovoljijo maftna ženska iskala" informacij Samo a popisom, kake slike svs za porodno kontrolo, bi jih ne bila v d°bri volji vzela z mojim mogla dobiti. Kaj njih brigaj *>brim prijateljem in kako z dokler nič ne stane. 2enake v Montani, tukaj vidite, kaj vas čaka, če niste pametne. — M. L. ¡mojim dobrim prijateljem sploh kgledava. ZAHVALA. oprime bolj delavskega časopis- ' mati. Najbolj mi je žal za aliko, katero je bil moj dobri prijatelj vzel v senci pod palmovim drevoredom. Bila sva v parku, kjer — Pra» Iskreno | oem sedel na klop pod razkošno palmo. Vzelo je naju najmanj pol ure časa, da sva točno uredila fotografični aparat Jaz sem sa med vsem tem Časom večinoma pripravljal sa prikupno Na aaM aem imel lepe hlač« (kupU sem bil spet oe zahvalimo S. N. P. J. aa hitro izplačanje poemrtntae sa našim pokojnim sinom, katera je prišla zalo prav. ko smo imeli zs izplačati toliko raznih računov. John in Msry Kateter, <4* In nove), nanovo pokredane čižem-cef nogavice žolte in po najnovejše doli zavihane, kravato pa nežbo, tako da se je vetrič na-lahko poigraval' z njo. Notre seaf. sklenil za poznanje navzkriž, eno roko sem položil na koleno, v drugi pa sem imel ravno prav dvignjeno smotko, roki pa držeč tako, da sta se videla oba debela prstana. (Enega mi je posodil moj dobri prijatelj Kljun.) Ko je moj dobri prijatelj pritisnil, sem se držal za spoznanje na smeh, tako da oj Še sam ne morem misliti, kako prelepa bi bila moja najbolj značilna poza, če bi je ne bil ta spak drogerijski spackal. Moj prijatelj Tone Kljun, ki jo tudi hudo prizadet radi nesreče s fotografijami, se je postavil v približno enako pozo, samo namesto cigare si je prižgal cigareto znamke "Lord Sa-liebury." In če bi ga moje naklonjene čitateljice videle tako-le sedečega pod palmo, s ponosno vzbočanhni prsi, malo na smeh se dršečega, bi mi kmalu marsikatera pisala po njegov naslov. Posnela sva vse polno slik v najrazličnejših poeah, ali vse kolikor mogoče skrbno, nekatere v polnem potretu, druge na-mo s profilom (od obeh strani), nekatere pod palmami in magnolijami, druge poleg lagun in eksotičnih otokov in vsak eno tudi v Audubonovem parku pri ograji za opice. Moja srčna želja je bila !*>• slati vse posnete slike gosHu uredniku, ki bi jih potem P° svoji modrosti In previdnosti priobčil mogoče kar vse. Politega sem mislil za spomin poslati te slike tudi mojim znsn-cem in prijateljem, kl pa naj mi oproste, da tega ne morem storiti; saj meni je najbolj t*l< da se je tako zgodilo. Sicer pa mojih znancev in prijateljev tu-di na letovanju nisem pozabil, kajti vsakemu sem pisal najmanj eno razgleda ko. (Vsaki dan letovanja sem napisal dvsj-set razglednic. — Tako stori vsak ugleden, nesebičen in ve-Ifkodušen Irtovalee.) Moj 'J*» bri prijatelj TVme Kljun je pisal še več razglednic kakor jsz« pOMDELJfK, 8. AVGUSTA. | Vesti iz Jugoslavije! ____ ■ "■■■ ■ -—... - __. Enotna socijalistična fronta? se je votlo bobneje, kakor da ~ jkkor izvemo, se podajanja za bliža sodni dan. Kmalu se je enatno socijalistično fronto za vlila strašna ploha in vsipati » ■> —---i------ »•» «oipau oc v Narodno skupščino je začela toča, debelejša, kakor ^ J r orehi. Padala je skoraj pol ure ljeju. --------- ------ " ter Je uničila zadnjo nado, ves odločno za enotni nastop trud in znoj, ki ga ubt*fi beto- . . /MAn^a 1/ae Ki An v*oq> vvnMinl»! 1___i. j • . nroletarske fronte, ker bi od raz r .. :__it u«i„ n|uiv"~--------- ----- r.... f* ' «•»» cepljenosti imeli edino klerikalci pornem delu. Danes je videti p< koristi, delavstvo pa bi zopet vinogradih le rjave kole, na telh ostalo brez zastopnika v parla ®entu. Nova žaga v Litiji. Na gra k"nizo in fižol; Edini up, ki ga Jmel ubogi kmetovelec, Je bil v»hog«d. A tudi to mu Je sedaj ni eno. V pondeljek smo ves kranjski kmet pretrpi pri na- pa leži zdrobljeno grozdje. Mar sikateri oče gleda s strahom v bodočnost, saj ne ve, kako bo Kini "Grmače", ki so last grofa Preživel svojo družino, ker ga Apfaltema je dozidana nova P°le£ vseh drugih jadov tožijo iaga, ki jo bo gnala vodna moč ^visoki davki. Gospoda dr. Poljanske Reke. Nova žaga bo nosila vsej okolici nov vir dohodkov, saj so grmaški gozdovi rnani kot najlepši in najbogatejši v vsej okolici. Smrtna kosa v Trbovljah. Umrla je Pepca Vrbnikova, žena rudarja, miti več nedorast-lih otrok. Pokojnica je bila dobra žena in mati ter marljiva delavka v ženskem pokretu. Deficit Bratovske sklad niče. Enako kakor 3ratoyska sklad-nica v Trbovljah Ima tudi Bra-tovska skladnica v Hrastniku vsak mesec velik deficit pri pokojninski blagajni. Za 1. avgust iznaša kar 58,000 Din. Upokojencev po novem pravilniku (dr. Žerjavem) je skupno 182, od teh 122 članov in 10 vdov. Vsi ti prejemajo mesečno okoli 100,000 Din. Starih upokojencev, ki prejemajo pokojninq vsake tri mesece, je pa 149 članov, 102 vdovi in 84 sirot. Vsi ti pa ne prejemajo na tri mesece niti 6000 Din, tako da bi odpadlo na posameznika povprečno 15 Din. Denajsko so vmes taki, ki prejemajo ntv tri mesece 150 Din, torej bornih 6 kron, in taki, ki prejemajo po 75 Din za isto dobo. Ti poslednji so največ pazniki. Z desko v trebuh. Kunstler-jeva lesna industrija, ki se nahaja na Frtici v Litiji, je doživela nedavno težko nesrečo. Pri cirkularki',' ki jo žene električni tok, je bil zaposlen 231etni delavec Jože Zupančič, doma iz Trebnjega pri Novem mestu. Iz nepojasnjenega vzroka mu je cirkularka iztrgala iz rok težko hrastovo desko, ki jo je porival v žago, ter jo treščila z vso silo nazaj v Žagarja. Sunek je bil tako silen, da se mu je zari-nila deska v trebuh ravno nad želodcem. K ponesrečencu je bil poklican takoj litijski zdravnik dr. Premrov, ki je konstatiral, da je dobil Zupančič težke poškodbe na črevah. Odredil je takojšnji prevoz ranjenca v ljubljansko bolnico. Povratek ameriških izletnikov. Dne 23, julija je odpotovalo z brzovlakom iz Ljubljane Preko Jesenic 50 ameriških rojakov, ki so se mudili v Sloveniji na obisku. Na kolodvoru so se Poslovili od dragih sorodnikov, nown- s seboj najlepše spomine iz domačega kraja. Samomor železniškega dela v- V Borovnici so našli obešena železničarja Jožeta Cosar-j». ki je bil uslužben pri strojna oddelku železniške direkcije v Ljubljani, a je stanoval v domačem kraju v Borovnici. Smrtna kosa. Dne 21. juh je urT1r' v M odlogu pri Celju 651et-ni tesar Jakob Ropotar. Dne 22. Jul. so umrli v Celju: 55Ietni invalid Franc Sitar, 771etni Franc Orehove, najemnik pri Robeku, ln v javni bolnici 771etni kletki mojster Julij Obud. ' ničene nade kmetovalcev v k« Krajini. Neurje, ki je 18. Julija zvečer s točo divjalo nad Bflo Krajino, je povzročilo po-"*bno občutno škodo tudi v oko-lici ^mlčž. Cele tedne smo že Jarc in Nemanič! Ob volitvah v oblastno skupščino sta delila vse mogoče obljube. Storita sedaj, da se vsaj davki znižajo, če imata v resnici količkaj ljubezni do onih volilcev, ki so vama pripomogli do mandatov. Pomoč je nujna, kajti vsa semiška okolica je podobna pogorišču. Smrtna kosa. V Ljubljani je po daljšem bolehanju umrla za-sebnica Ela Drahsler roj. Schan-nda. — V Ljubnem je po daljšem bolehanju umrl Tone Krov-nik, poštni uradnik, dopolnivši 47 let. Sarajevski krvnik okraden. Te y dni se je iz Sarajeva vozil krvnik Florijan Mausner v Pan-čevo, obešat znanega zločinca Lackoviča, ki je lani vrgel dve deklici v Savo. Na poti pa se je Mausner moral prepričati, da lopovi niti pred njegovim strašnim poklicom nimajo nič rešpek-ta, kajti lotili so se tudi njega in ga okradli, ko je v Slav. Bro-du prestopal iz bosanskega v belgrajski vlak. Ukradli so mu 1000 Din. službeno legitimacijo in več fotografij raznih obe-šencev, ki jih Mausner nosi vedno s seboj. i Prebivalci cele vasi na lovu za razbojniki. Iz kaznilnice v Požarevci sta pred dnevi pobegnila zloglasna razbojnika Milo-van Rajkovic in Stanislav Sto-jič, kar je vzbudilo ogromno senzacijo med tambjšnjim prebivalstvom. Razbojnika sta se seveda takoj zopet lotila svojega razbojniškega posla. Kar prvo noč sta napadla hišo kmeta Božidara Markuševiča v Ja-senovu in mu ugrabila 4000 Din. Orožništvo je začelo energično preganjati. Nedavno jutro je oba razbojnika srečal tast oro-panega Markuševiča ter je na enem izmed njih hitro prepoznal suknjo in torbo svojega zeta. pohitel je v vas in alarmiral vse prebivalce, ki so se z vilami, kosami in drugim kmet-skim orodjem podali na lov za razbojnikoma. Tolovaja sta začela streljati, kar pa razburjenih vaščanov nikakor ni opla-šilo. Razbojnikoma je kmalu zmanjkalo tnunicije, nakar so vaščani na oba navalili z vilami. Župan je tudi oddal strel iz samokresa in smrtno pogodil razbojnika Rajkoviča. Cim je ta padel, so se vaščani zbrali okrog njega, drugi razbojnik pa je med tem pobegnil. Smrtna kosa, v Trbovljah. Dne 20. julija je nenadoma umrl Ivan Pleskovič, uradnik Bratovske skladnice v Trbov-ljah. Kongres narodnih manjšin v Ženevi. Letošnji kongres evropskih manjšin se bo vršil v Ženevi v dneh 22. do 24. avgusta. Predsednik pripravljalnega odbora je slovenski poslanec itall Janskega parlamenta dr. WI1 fan. Na tem kongresu bodo ka kor doslej zastopane tudi na rodne manjšine v Jugoslaviji. Samomor 81 letnega starca. V Hudenju pri Trebnjem se je U dni v gozdu obesil 81 let stari užitkar Joža Turk. Starec je iz- PreiiašaM hudo vročino In suša vršil samomor v duševni depra-a un (tavati predvsem siji. ker je pred dnevi umr nje- gov dolgoleten dobri ' prijetelj Zupančič. Požigalec is maščevanja. V o-kolici Mostarje je seljak Ante s strahom gledali temne R*bič zažgal hišo svojegs sosedske, ki so se zbirali nad Mir-1 da Milana Dregovlča, s katerim n<> jmro. Vedeli smo, da nam ne js že dolgo živel v prepiru. Zgo- prinašaje nič dobrega- Strah je vela je hiša In gospodarsko f^. f,il pravičen. Ob 21. no Je Vlada- *lopje. Skoda zna*a nad O».'**» u ITavn egiptovska tema. Čudo Din. Požigalec jc aretiran. Priaorsko pismo Vprašanje tujskega prometa je danes vprašanje, ki v zvezi z vprašanjem revalorizacije lire v največji meri zanima primorsko javnost, ki je v resnici v veliki skrbi zaradi vse žalostnej-ših poročil, ki prihajojo iz raznih primorskih kopališč in letovišč. Edino iz Gradeža se namreč javlja, da sezona ni ravno popolnoma mrtva, toda niti tu ni tistega življenja, kakor je bilo prejšnja leta. Število gostov je pač res še precej veliko, toda 5e se pomisli, da so tu vštete razne otroške kolonije, ki dajo domačemu prebivalstvu zelo malo zaslužka, ker imajo vso svojo upravo v lastni režiji, je lahko razumeti, da se tudi Gra-Jež letos ne more preveč pohvaliti s tujskim prometom. Povsod drugod pa je položaj naravnost ialoeten. Tako so n. pr. v Portoroae skušali privabiti tujce z raznovrstnimi sportovnimi in ¿ličnimi prireditvami, pa vendar vse ni pomagalo nič. Priredili so tabljaško tekmo med italijanskimi in madžarskimi sabljači, ki pa je privabilo zelo malo tujcev. Prišlo je pač nekoliko ljudi iz Trsta, ali seveda samo za tisti dan, in Portorose je kot letovišče in kopališče imelo pač zelo malo od te prireditve, kakor tudi ni prinesla boljših uspehov prireditev konjskih dirk, katere so z ozirom na udeležbo občinstva daleč zaostale za običajnimi dirkami na tržaškem "Montebellu". Je pač stvar taka, da domaČi ljudje nimajo denarja za take nepotrebne izdatke, ko jim trda prede celo za pokrivanje stroškov za redne vsakdanje potrebe. Tujcev od zunaj pa ni, zaradi visoke cene liro, in le hočemo biti odkitosrčni, tudi :ato ne, ker so zlasti med Nemci Italija naravnost bojkotira. Javno se tu doli pri nas .o tem )Ajkotu seveda ne sme govoriti, ker bi to pomenjalo "zabavljanje proti režimu, proti fašizmu", kap se seveda najostrej-te kaznuje, toda potihoma pa se Huje toliko ljubeznivih pripomb na naslov gospoda Mussolinija in njegove brennerske rogobor-ne politike, da bi morali vsi last-.liki hotelov in penzij na letovišče kanTtja doli na Pantelerijo ali Liparske otoke, kjer fašiatič ii režim shranjuje v konfinaci-ji svoje nasprotnike. In je prav ¿a prav že res smešno to skriv io zabavljanje. Ce se le oddaleč pokaže kaka črna srajca, je vse ia trebuhu pred njo; če pa je :rak čist. pa jih slišite take, da vam kar lasje vstajajo na glavi, Ješ, saj mora že jutri izbruhniti revolucija. Enako, ali še slabše, kakor v Portorose je tudi v Opatiji, kjer je morda, da ali ne, kakih pet* ito tujcev. Skuša se pač loviti zunanje goste z velikansko reklamo, s poročili C znižanih ce nah, in podobnimi takimi stvarmi al i* vse to ne pomaga nič, kaj-ti v resnici Je stvar pač precej drugačna kot pa jo slikajo po Inozemskih listih. Draginja pač ostane draginja, če jo oviješ le tako lepe besede. Znanec, ki *e je hotel osebno prepričati razmereh v Opatiji, je te dni poizkusil svojo srečo, a ko se js Vrnil, je izjavil, ds je Imel dovolj tri dni in se peč ne bo dal več premamiti, da bl hodil tjakaj razmetavat svoj težko pri služeni denar. Stanoval je i hotelu druge vrste, v tretjem nadstropju, kjer je bila cena sobe označena s 44»lirami. Sicer so mu to ceno znižali sami, ne da bi bil zahteval, na M lir, toda naj se računa kakor hoče, znaža tako dnevni izdatek za stanovanje nad 100 dinarjev, a kje Je potem vse ostalo. Za kosilo: juho, pečenko s prikuho, enim kruhom ter eno veliko in eno malo pivo Je plačal 20 lir, kar Je zopet nad 60 dinarjev. Dnevni Izdatki znašajo potemtakem 260 do 300 dinarjev In človek ne ime prav nič razmetavati. Ce se ti izdatki hrimerjajo z isdst-kl v jugoslovensklh letoviščih ln kopališčih, od Bleda. BdMnjs, Rogaške. Slstlne do Crlkvenlce Rs*k«t. Rabe in lh*brovnlka. je Ipot- jasn", da odk»'i1t-v ni t«*žka. če gre za vprašanje, ali v Itali- jo, ali pa v domače kraje, ne glede na to. da za našega človeka nikakor ne more biti prijetno, da mora v Italiji poleg vseh j drugih neprijetnoati imeti stalno pred očmi ljudi, katerim vsak hip lahko čita z obraza mržnjo in zaničevanje napram njegovemu jugoslovcnakemu rodu in jeziku, če mu ju, seveda edino le lz svojih sebičnih namenov, ne mečejo naravnost v obraz, in živeti v občutku, da se mu v zahvalo za njegov denar, d ga jim nosi, za hrbtom roga-,o in se mu posmehu je jo. ltalijaniaacija priimkov. Tržaška prefektura razglaša med drugim nastopne spremembe priimkov: Kešeluh Coselli, Re-ogtavec Cobianchi, Kocjančlč Coceani, Gabrijelčlč Gabrielli, Rosič • Rosai, Simčič Simini, Kršič Chersi, Troha Trocca, Brelih Brelli, Zadnik Sadini, Plančič Pianciani, Ogrizovič Griso, Lipičar Lippi, Valič Valli, Dorč Dorai, Prelec Prezzi, To-msžič Tomasi, Lukac Lukas, Blažko Blasco, Pegan Pegani, Mihelič Miohelini, Kohn Koen, Klemenčič Gtoenti, Markovič Marcollni, Soajč Sossi, Kastclic Castelli itd. Tx> je iz seznamov onih, ki so prosili ts izpremem-bo priimkov. Komisija pa iz-premlnja tudi službeno razne priimke, n* da bl bili dotlčniki vložili kako prošnjo. Pregledala je prvih 1288 priimkov v seznamu in določila: Adamič Adami, Afrič Afrl, Ambrožič Ambrosi, Andrejčič Andrei, Antič An-tončič, Antonič Antoni itd. Po tem načinu bo komisija nadaljevala izpreminjevanje priimkov. Z Goriškega poročajo, da bodo temeljito doslej po komisiji v Gorici izvršene premombe priimkov na dotlčnlh'proftnjah. Nasilnih, uradnih prememb še ni bilo. Med teth pa pošiljajo rasni fašlstovskl odborniki slovenskim kmetom poziv, da naj iz premeni jo svoje priimke v italijanske in jim navajajo tudi tozadevne italijanske oblike. Fašisti računajo, da to tako-le do novega leta Prlmorje že naj pristnejŠs Kslabrljal Maaaollnlja la miličnike Je raašalll na Cerkljanskem Baletni Italijan Giacomo Tomat. Miličniki so ga vklsnili in odpeljali v goriške zapore. Smrt vrlega alovenekega de lavea. Na parniku "Cleopatra" v Trstu se Je ponesrečil 021etni delavec Mihael Kreševič. Nadzoroval Je nakladanje na krovu parnlka, pri odprtini nad skladiščem je'zgubil ravnotežjo in padel kakih 8 m globoko. Smrt je nastopila takoj. Pokojni Kreševič je bil ustanovnik in odbornik delavskega konzum nega društva in Čitalnice pri Sv. Jakobu, povsodi kjer je bilo tre ba, je vršil pokojnik avojo dolžnost. Časten mu spomin! Lkiu in v Benetkah je namreč silno drago. Za Američane ln za Angleše je dovolj zabave, za druge smrtnike kaj malo . . . Kdaj se rode gentjalni otroci. Splošno prevladuje mnenje, da so v poznejših letih rojeni otroci bolj nadarjeni nego otroci, ki se rode v prvih letih zakona. Ta izkušnja je ena izmed propagandnih gesel za velike rodbine. Na poslednji seji berlinskega Društva za zgodovino prirodo-znanstva, medicine in tehnike je govoril o tem profesor Bocke-man. Po njegovih izsledkih je bila večina slavnih mož med najmlajšimi otroci v velikih rodbinah. ' Tako je bil utemeljitelj sodobne kemije Robert Boyle 14. otrok, kemik Scheele Mendelejev 14., E. Fischer 8., Kleist 6., Bluecher 7., prav tako Mozart, Wagner 9., Haen-del 10., Lamarek, Irving, Cooper 11., Franklin 17., Kaçt 4. med devetimi, Cervantes in Biamarck 4., med Šestimi, Nspoleon 4. med dvsnajstlmi, Siemens 11., med trinajatimi. Seveda ¿o tudi v tem primeru izjeme, ki potrjujejo pravilo. Luther, Ranke, Jean Paul so bili prvorojeni, Beethoven je bil 2. med Šestimi, Dickens med 8., Haydn med 12., slikar Duerer pa 3. jned osemnajstimi, Prirodni zakoni, ki odločujejo o nadarjenosti otroka, so še premslo znani, oziroma so vplivi kaj različni! tako da v tem oziru še dolgo ne bo jasnosti. Vsekakor imajo rodbine s 6. otroci večjo verjet-noet, da bo sedmi potomec genij, nego rodbine, ki pričakujejo prvorojenca. Amtriika zgodovina ske šole. tipični poljedelski "kolegij" nudi absolventom srednje šole štirileten poduk v poljedelstvu. Dostikrat se te šole specijalizlrajo za rasne panoge poljedelstva. Važnost teh šol ni le v tečajih za učence, ni s r več tudi v splošni izobrazbi farmarjev, za katere služIjo te šole kot svotovalec in poskuše-valnlca. Te šole so velikansko prispelo k boljšemu poljedelstvu. PODBLITBV JAVNE ZKMIJE ZA POLJEDELSKE dOLE. (SO. avgusta, 1890.) 2e George Washlngton Je v svojem volilnem programu na-glašal potrebo poljedelske na-obrazbe In poljedelskih šol. Drug veliki predsednik, Abraham Lincoln, je sredi grozot civilne vojne podpiaal takozvani Mor-rill Act, kateri zakon Je podelil mnogo mlljonov akrov Javne zemlje vsaki drŽavi, ki naj iz dobička te zemlje ustanovi sklad za podpiranje poljedelskih in industrljalnih šol. Dne 80. avgusta Je kongres sprejel zakon za dodatno podpi ranje državnih poljedelskih šol. Po tem zakonu federalna uprava daje vsako leto posameznim dr žavam po |2ft,000 za tx>dporo poljedelskih šol; .Tako so se v Združenih državah razvile prvoklasne poljedel- HERMAN MELVILLE — NANOVO ODKRIT AMHKIftKl PISATELJ. Herman Meh lile je bil morda večji romanopisec kot James Fenlmore Cooper, ki je znan po vsem avetu po svojih indijanskih povestih. Melville je bil oš j i prijatelj Nathaniela Hawthorns, slovečega ameriškega avtprja. Rodil se je v New Yorku v avgustu 1. 1810. Dasi si nugledne družine, je že v rani mladosti ljubil pustolovsko življenje svetovnega potepuha. Vkrcal ae je kot mornar in romal je po svetu.. Na otokih Marquesas so ga nekoč ljudošrci ujsli In lo stežka so ga prijatelji rešili. Ta svoj doživljaj je vporabil za svo>o prvo povest. Uspeh Iste ga je pri-vedel nazaj do bolj mirnega življenja. Hprejel je ponujeno mu službo v newyorŠki carinami. Ismed.njegovih povesti najboljši sta *'5moo: povest avantur v Južnem morju" in "Moby Dick ali beli som.M Ta zadnja, povest js njsgovo mojstrsko dek). Niti Cooper ne bl bil mogel lepše opisati morskih prisorov in si izmisliti živahnejših dogodljajev. Melville je umrl v New Yorku 1, I mi i ln bil je kmalu pozabljen. V zadnjem času'pa so nekateri literarni kritiki zopet opoaorill občinstvo na Melvllleove povesti in našli v njih vrline, ki se niso prej upoštevale. Posledica je bila, da ao se skoraj yae Mel-villove povesti zopet izdals. Njegove knjige so dandanea zlasti zanimive, ker opisujejo dlv» Je šivljsnjs ¡simorščakn pred sto leti. ROBERT G. INGER80LL. - SLOVITI AMERlftKI PREDA VATEIJ. Robert G. Ingersoll je tail eden Izmed ne j večjih ameriških verskih kritikov - pripovednikov. Začel je svojo predavateljsko ksrijsvo okoli I. IHflfl, kmalu po civilni vojni, ko so so pojavljale razne protlverske struje kot je običajno po vsaki vojni. Nje pnva glavna kritika Je bila obr njena prot! avetemu pismu. Ingersoll se je rodil v Dresde- 1833. Bil je odvetnik, ali kmalu je vstopil v politično življenje kot pristaš demokratske stranke. V civilni vojni pa se je boril kot polkovnik na strani unijonlstov. Po vojni je po-Htal državni odvetnik v Illinoisu, ali le za kratko dobo. Povrnil se je k advokautri in po strani predaval. Med tem je tudi prestopil k republikanski stranki. Ingersoll je bil velik poznava-telj svetega pisma ln njegova predavanja so ae večinoma omejevala na temeljite kritike o tej knjigi, ki tvori podlago krščanskih veroiapovedanj. Radi njegove protiverske tedence nI bil nikdar izvoljen za nikako mesto, dasi je bij zmožen politl-čar. Istočasno pa je taslovel po vsej deželi radi, svojih predavanj in bil je spoštovan tudi od mnogih izmed onih, ki niso prav nič soglašali s njim. Njegova predavanja so bila Izdana v knjigi. , i j . § BENJAMIN HARRISON. 23. PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV. ; Benjamin Harrison je bil pra-vnuk Harrisoua, enega izmed aopodpisnikov Izjave neodvisnosti, in vnuk Williams Harrisons, devetega predsednika Združenih držav. Rodil se je dne 20. avgusta. 1M«8, v diftavl Ohio, kl je žo dala veliko število ameriških predaednikuv. Ob predsedniških volitvah I. 1888 je bl) Harrison, tedaj senator, Immiovan kandidatom republikanske atranke in kot tak je zmaga!) nad svojim protlvni-kom Grover Clevelandom, kandidatom demokratsks stranke. Ob prihodnjih volitvah pa je bil Harrison poražen, bržkone rudi nasprotatva proti visokim carinam, Iti Grover Cleveland je bil izvoljen, Harrison se je umaknil Iz političnega življenja ln so posvetil odvetništvu. L. 1801) jo bil član mirovne konference na Haagu.. oliver wendell holmes, pesnik in znanstvenik. Okrog polovice prejinjbga stoletja Je Holmes, redka kombinacija resnega «nanstvenika In bujnega pisatslja, zaslovel kot eden izmed najbolj popularnih ameriških avtorjev. , Rodil ss Js 20. avgusta. 1800. Ril je profesor ifoatomtje In fiziologi* je In obenem prispeval k najboljšim ameriškim revijam. Spisal je mnogo pesmi In eaejev. V nasprotju s strogim puri-tsnskim duhom NeW K n glanda se je odtikovsl |xi svojsm llbe-rslnem duhu. Za svojih časov Je bil najbolj čltan amerllkl pl- nu, New York, 11. avgusta, satelj. — K. L L S. KopelJI v mesečini. i 14 . <». ■■ I*toe js Benetkah, tako gorko, da sa gostje kopljejo ponoči. Po dnevn vse spi. Trgovine so zsprte: otrokom in t»*om js zsbrsnjeno kričanje in lajanje i se mi dalo morebiti kaj očitati. Ali pa kaže koga za goli pravopis pošiljati na letovišče, o tem jako dvomim. Letovišča mi niso neznana. Bil sem tako rekoč tudi jaz osebno na letovišču. Nisem šel rad. Toda me je s seboj vzela žlahta. Rekli so, da moram in da brez mene ne gredo. Pa sem šel, kajti me je veselilo, da m« žlahta vpošteva. Sli smo za tri dni na letovišče k stricu. Stric živi na Štajerskem, a je Štajersko jako priznano letovišče, samo Ljubljana da nI in ne vem zakaj ni tudi Ljubljana le. tovišče In kdo je temu kriv. Strkr-naa je bil precej vesel. Dejal Je, da se psov ni treba bati, ker samo lajajo ali kako bolho če imajo, ne grizejo pa ne. Namreč psi da ne grizejo — bolhe pač. Toda vsekako ugodneje, je dejal, da grizejo bolhe in lajajo psi, kakor če bi lajale bolhe, grizli pa psL Stric je filozof/ Za večerjo pa, je dejal, da bodo nemara jetra. Sicer pa naj se zastran hrane kar naše dame same zmenijo s kuharico, njemu da se mudi v tovarno na važen posvet. Namreč je stric — Toda bo to poseben podlistek, kajti ni treba vsega povedati v enem podlistku, kar se da povedati v dveh — tega nekateri ne vedo. _ Stric je torej odšel v tovarno na posvet, našo, dame pa so na posvet stopile v kuhinjo in je moral biti posvet jako temelj It, ker je trsjal precej časa. Ne vem, kam so potem dali jetrca, ki nam jih je bil zagrozil stric. Pri večerji jih nisem razločil. Nego so bile najprej neke ribe z neko rumeno msžo, ki se ji prsvl majoneza. Potem je bil riž s krompirjem in grahom In salato in zraven poln krožnik pečenke. Potem Je prišla sladka jed, ne vem, kako se ji pravi, in sadje in črna kava in sir ln je Še mogoče, da sem kako reč pozabil. Bilo je sijajno in ko se je po. večerji prikazala kuharica ln me s skrbnim pogledom vprašala, ali js bilo prsv in dobro, sem iz dna svojegs prepričanja izjavil "bof", več se mi nI dalo govoriti. To stran letovišča rad pohvalim z vsemi štirimi. Potem smo Šli spat. Sedaj pa pride tisto, zakaj da sem zoper. Moja spalnica je bila jako krasna, s preprogami in urami in lastnoročno barvanimi slika, mi najbolj svetovnih mojstrov. Toda, kakor rečeno, toda! Slečem suknjo in se ozrem, kam bi jo obesil. Nikoder nobene kljuke, ne sence kake kljuke, niti ne preprostega žrebija. Oziroma je bila stena polna žrebljev, toda vsi so bili zaae-denl po lastnoročno slikanih mojstrih. Jaz pa držim suknjo v roki in se sirota sučem okoli in ne vem, kam bi z njo. Mar jo naj držim do sodnjega dne in se ž njo mučim do nebeške trobente? In kam naj obesim klobuk in telovnik in hlače? V Ljubljani imam za vsako reč svojo stalno kljuko in še je v steni dovolj rezervnih žrebljev, ki Jih je zq morebitne potrebo zabil še moj prednik. — Tako je v Ljubljani, ki ni letovišče. Tukaj pa sem na lotovlšču in sem truden od večerje in potreben spanja in počitka, pa se moram eukatl a suknjo v roki— Potrkal sem pri žlahti in ji potožil, kako se mi godi. Žlahta je' odgovorila, da se takisto nimajo kam obesiti. To-ds je dsjsla, da smo tukaj na letovišču in je treba potrpeti, naj tsgs nikar ne pozabim! Zato da so svoje stvari lepo polo- DON CORREA G. Ktllar.—Dr. Joša Gleaar. / (Daljs.) V tem trenutku pa je pristopila dolga pri-jorica ali korarica alt kaj je že bila, ki jo dejala: "Kaj kriči in čveka U punčara? Kako je prišla na vrt in kaj ve in ima povedati o nekem podkralju?" Stopila Je bliže in Iztegnila suho roko, na kateri ja visel molsk, proti rokavu preobleče-, nega dečka, ki pa je uredil tako, da je osel z o-bema nogama brcnil, da se je zvrnil koš na tla ln so se pomaranče skotallle po tleh. Nekatere nune so se skloilile za pomarančami, druge so se prestrašile osla in pobegnile, Luls pa je zgrabil svoje krilo, se brzo pobral iz samostana ln tekel, kolikor se je dalo, po samih stran-akih ulicah domu. Tam se je skrivaj zopet preoblekel, plačal gospodarja z izkupičkom za pomaranče, šel takoj iz mesta in krenil proti bližnji luki, kjer je dobil ladjo za pot v Lisabono. Preprečen, kakor če bi bil ujel najlepšega tlčka v mrežo, je prinesel svojemu gospodu poročilo, da js Zambo našel in njegov veseli obraz Je razjasnil žalostno gospodovo lice. Don Correa je bil dela svojih skrbi rešen. Nobenega dvoma ni bilo, da mu morajo nune izročiti njegovo neoporečno last; da bi je pa znova ne akrlle kam drugam, jih je bilo treba prehiteti s cesarskim ukazom, zoper katerega bi se ne mogle upirati. Correa je tak ukaz lahko dpbil; za to i» je bilo treba nekaj časa in med tem bi Zambo lahko kuga desetkrat pobrala. Na drugi strani pa je menda baš groza pred kugo branila nunam in duhovnikom, da bi zapuščenemu dekletu obrlli glavo, jo oblekli v pajčolan in o-pravill ž njo še ostali hokus pokus, saj so morali v prvi vrsti skrbeti zn sebe name. V tej ne-jaanontl so se zopet prikazale stare skrbi z vso svojo težo in Don Correa se je zopet tolkel po čelu iz jeze nad samim seboj, da ni Marije takoj po krstu |M>vzdlgnil zu svojo soprogo in obdržal pri sebi. Vendar pa je pri španski vladi takoj (»oskrbel vse potrebno, da se je. poslalo aamoetanu primerno, jasno naroČilo, pri čemer ga je njegova vlada skrivaj podpirala. Potekel pa Jo teden za tednom, prodno je prišel dekret, in potekel je ob enem tudi čax, ki ga je lahko porabil za bivanje v Evropi, ne da bi svojemu ugledu škodil. Nekega večera je hodil po svoji sobi gori in doli In razmišljal/ ali se upodobi zanj, da si zaradi teh ženakih reči toliko tare glavo in trpi toliko jeze in ali ae da želja, ustvariti «i toplo domače gnezdo, s kak<»ga višjega stališča sploh opravičiti. Luia Je sedel pri mizi v sredi sobe, sklonjen nad velik pomorski zemljevid in že napol speč; admiral »am ga Je namreč poučeval v umetnosti plovljenja po morju in g n jc» včasih skušal, kar je atoril ravno ta večer. dokler ga niso njegove lastne minil tako zmoglo, ds je pustil dečka pri miru. Sveče «rebrnega svečniki« ki so razsvetljeval«* pomorski zemljevkl * njegovimi nerodnimi podobami, no do polovice dogorele In ura na kaminu je šla na polenai»to. "Soat In trldeaet let sem star," j« dejal aam pri aebl. "In bi pač že lahko opustil misel na ženitovl Kdor hoče vojake Voditi in jim zapovedovati, mora imeti mirno srceJn hladno kri. Za dom jo seveda treba skrb« ti; toda mo- goče bo vsndarls najboljše, če se udam volji teto in vzaihem za dom kako tujo žensko, ki bo skrbela za parado in me pustila hladnega! In ali ne bo na vse zadnje tudi za ubogo Zambo najboljše, če so bo rešila pred viharji življenja in poatala pobožna nuna 7" Tukaj je nočno tišino prekinil komaj slišen, plah glas zvončka, ki je visel v prostorni veži pslsčs. Zaclngljal je samo enkrat, potem pa se je čul samo še tih zvenk, ki je takoj zamrl. Don Correa nI pazil nanj in je nadaljeval avoj Izprehod po sobi. Kakor pa je vendar vse opazil, kar se je zgodilo, tako je tudi opazil čroz nekaj časa, da se hišna vrata niso odprla, ampak da jo ostalo vse tiho, da je torej očlvid-no vratar ali spal ali pa bil z doma. Postal je za trenotek in posluhnil, potem pa je stopil k spečemu dečku, ga zbudil in rekel: "Nekdo je s ceste pozvonil; idi doli ln reci vratarju, naj pogleda, kaj je!" Ko je dečko skočil po koncu in hotel takoj iti, mu je gospod še rekel: "Vzemi svečnik s sfeboj in se takoj vrni, dotlej bom že počakal v temi!" Vendar pa se mu je zdelo, da traja stvar precej dolgo; čul je, kako so se čez nekaj časa težke duri odprle ln zopet zaprle, toda trajalo je še nekaj minut, predno je začul dečkove korake, tako da je nestrpno odprl vrata, da bi prej videl zaželjeno luč in zamudnega dečka opomnil, naj hiti. S svečnikom v visoko vzdignjeni levici, da mu je ožareval lepi obraz, je' peljal ¿.uis z desnico Zambo ali Marijor ki je bila od nog do glave vsa oprašena in mu je od utrujenosti opoteksjoč sledila. "Tukaj je! Sama je prišla!" je zaklical deček z navdušnlm veseljem nad tem prelepim pogodkom. Zambo pa je od same utrujenosti in razburjenja padla pred admiralom na tla in objela z rokami njegove noge; • iz oči, ki jih je vzdignila k njemu, so ji lezle velike solze. Veselo presenečen Jo je vzdignil z zemlje, sedaj že drugokrat, tako da je bil njegov plašč iz temnega zameta ves prašen. Kakor oče izgubljenega sina je pohitel sam zbudit ženske, ki jim Je Izročil ponočnegs prlšleca v varstvo In oskrbo. Sele potem si je dal od paža povedati, kje je našel Zambo. Luls je s srečnim navdušenjem pripovedoval, da ni zbudil vratarja, ampak da je sam odprl lino na vratih in pogledal ven. Zunaj Je opazil utrujeno žensko, ki se je komaj držala po koncu, in ko je skozi mrožo po-svetil nanjo, je videl ubogo Zambo. Tedaj jo sam od|tahnil zapah, odprl vrata in žensko, ki «e jo vsa tresla, vzel takoj za roko in jo potegnil v vežo; na svoje veliko veselje, ker ga Je takoj spoznala In očlvldno postala nekoliko živahnejša. Govorila nista ne besede, ko Jc vrata zopet zaprl in pobral svečnik, ki ga je prej na tla postavil, in tudi. ko jo Je vodil po stopnicah, »e je «amo (takrat smeje ozrl po njej, da bl jo na ta način takorekoč v Imenu svojega gospoda prijazno posdravil. Don Correa mu je te Izdatke takoj povrnil z nasmehom dobrodušne zadovoljnoat! in pogladil dečka po dolgih , goltih laseh, ki so mu med pri po vedo vanjam padli na čelo. Se dolgo Je bedel ž njim, dokler mu niso sporočil, da je tujka z vsem potrebnim o-krepčana šla leč In takoj zaapala. Potem je tu-dl aam legel, dečko pa se Je ke motal po kuhinji ln obesil nekatero prazno na nos ženskam, ki so t rokami podprtimi v bok in odprtimi usti stale okoli njega. 1 * w (Km* prlW*h»jl# > ^ ^¿j J žili kar pod posteljo. Naj še jaz tako storim In lahko noč! Ali pa naj sam ležem pod posteljo in svoja stvari položim'na posteljo! Nisem vajen, da bi obleko ali sebe polagal pod posteljo. Niti no maram tega storiti na letovišču, kajti bi se upiralo moje. mu značaju. Nego sem pod posteljo položil štiri svetovne mojstre, Id sem jih snel s stene. Mesto njih sem pa na žreblje obesil svojo obleko. Snemanje mi je povzročilo precej dela, še več mi ga jo drugo jutro povzročilo obešanje in niti ne vem, če sem vso mojstre obesil zopet v istem redu, kakršnega so bili vajeni. Prav žal mi je, toda smo tukaj na letovišču in je treba potrpeti — naj tega nikar ne pozabijo. Cemu so pa na letovišču! Drugi dan smo zopet jako lepo južinali: ocvrte lipane in ko-lerabce zraven in špinačo in sladoled in pečenko in na juhi cmoke z gnatjo in sadje in še in še in nisem to pot niti "bof" mogel odgovoriti kuharici, ko me je vprašala, ali mi je teknilo. Popoldne pa smo bili v vinogradu in smo se imeli prav dobro: ^ Kar je ves, je res! ToAà kljuk ni bllb v spalnici in jih nI bilo, na vinograd, na, sladoled, na pečenko pa ne moreš obleke obešati nikakor ne. In pri umivalniku sem vajen, da mi brisača visi na desni strani, tukaj pa je visela na Jevi, in če hočem v .Ljubljani pljuniti, lah. ko pljunem 1 kar skozi okno v Ljubljanico, tukaj pa ne morem; tudi copate sem pozabil vzeti s seboj ln sploh tistih lagodnosti ml ne nudi nobeno letovišče kakor Ljubljana. Zadnji dan smo jedli ribjo juho in nadevano papriko in pečenega piščeta in karfijolo in to in ono s tem in onim in smo se potem prisrčno poslovili od strica. Kuharica pa mi je pri nesla v vez'še vročo opeko, za vito v belo brisačo. Sploh, kakor rečeno, postrežem smo bili skrajno prijazno in obilno. Vendar sem dejal, ko 'smo sedeli v vlaku, da rte bom šel več na letovišče., Naše dame pa so bili ogorčene in so dejale, da bom moral. In so povedale, zakaj. Zaradi bontona, so fiejale. Kajti da bi bilo zoper sleherni olikani bon-ton, ako bi si kot .povabljeni gostje izbirale jed in odklanjale jetrca in naročale pojedine. Tako nesramnd da vendar niso — kaj pa mislim! Ampak imajç za to mene s seboj, da kuharici namignejo, dfe sem bolan na že lodcu ln da mi je zdravnik stro. go prepovedal jetrca in tako reč — jetrca da so smrt za moj želodec — in da mi je ukazal, da smem jeett samo pečenke In majoneze in sladoled ln ribe in nadevano papriko in podobne dobrote. PO|em pa da kuharica napravi lep krščanski jedilni list, kakor se spodobi in je vsem prav in všeč. In so reklè, da se je moj bolni želodec tudi to pot prav dobro obnesel ln da ga t^odo še vzele s seboj." Jaz pa dà naj s seboj vzamem kljuke! ' i; rqn t—*..... ■*« SODNIJSKA PREPOVED PROTI LITOGRAFICNIM DELAVCEM. Takih aredstsv se podjetništvo poslužuje proti delsvstvu. Baltimore. Md. — Litografič. ni delavci so zastavkali pri Tin Decorating kompaniji, da se znižaju tedenske delavne ure Delavci so sahtevall, da se delavne ure takoj znižajo na 46 ur, dne prvega januarja pri hodnjega leta na 45, leto kasneje na dne prtsga januarja pa na 44 ur v tednu. Delavci so or ganizirani v lokalni organizaciji štev. 18 organlžacije litograf-skih delavcev. Kompanija je seveda vse poizkusila. da zlomi stavko. Po. služila se js najprvo stare metode. ki pričenja z grožnjami, da so vsi delavci odalovljenl. ki ne pridejo takoj delati. Ko te grožnja niso nič Izdalo, je tvrd-ka pričela iskati stavkokaze. a je Imela smolo. Nazadnje se je spomnila, da Ja aodnljska prepoved pribežališče vseh trmo-glavih podjetnikov, ki ne morejo živeti v miru • svojimi de- Deftnicija. Dva mala dečka sta prvič videla, ko se je balon dvignil v zrak pred par dnevi. Janezek: "O, glej, glej, kaj pa je to, ki gre samo v zrak?" Jožek: "To je balon." Janezek: "Kaj pa sili U balon'kvišku v zrak tako naglo?" Jožek: "Plin." Janezek: "Kaj je plin?" Jožek: "Well, plin je — je razstopljen veter." * Oče se je razjezil. "Sedaj ko je vaš deček dora-stel, da pohaja v šolo," je dejal vaški knjigotržec farmarju Rjavcu, "ali se vam ne zdi potrebno, da mu kupite enciklopedijo?" "Nikakor ne," je odgovoril farmar Rjaveč ogorčeno. "V šolo naj hodi, tako kot sem pred leti jaz moral hoditi, brez da bi se vozil na enciklopediji." lavci. Obrnila se je na sodišče za sodnijsko prepoved, ki je u-godilo njeni prošnji. Delavci izjavljajo, da tudi to sredstvo ne bo strlo stavke in ponižalo delavce, da ae s sklonjenimi glavami vrnejo na delo. / * POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM RAZNIH NAZNANIL. NAZNANILO Društvenim tajnikom In tajnicam se t«m potom neznanja, da morajo naznaniti vss spremembe naaiovov Banov In članic, naslove novih Članov, ter imena in naslova odstoplih, Črtanih ln Izobčenih članov naznaniti uprsvništvu Proeveta, da ao lahko točno vred! imenik za pošiljanje lista Proeveta. Imena ln naslove, katere pošljete glavnemu tajniku ostanejo tam v arhivu ln jih upravnlštvo ne dobi. Torej je zelo važno, da vselej pošljete na nalašč zato pripravljenih liatinah vas naslove upravnifttvu Proeveta posebej. Upravnlštvo nljudno apelira, da driaHveni tajniki in tajnico to upofttevajo. Philip Godi-na, upravitelju Kadar pošljete listu Prosve-ta, kakoršnsksfti nsznsnils ln zahvala o smrti, tedaj vselej povejte v piamu, ali žalite Imeti plačan oglas sli kot navadno vest. Ako je priebčsno kot navadna vest, ss izposti is naznanila vas osebne zahvale in Imena posameznikov, ter se tsko naznanilo priobči brezplačno. Kadar pa hočete imeti priibče no celo vrsto raznih imen in drugih stvari, js pa to oglas, zs katerega as mofm plačati, to volja za člane In sa nakana. Nadalje velja Isto tudi za razne prireditve, veselice, shode, Itd Vselej je treba povedati ali hočete imeti plačan oglas sli samo navadno časnikarsko vest, tod v takem alučaju aa sa navadno vest, naredi stvar bolj na kratko In ss pove le važnejši doL Ce pa naročite, da naj bo plačan o-giaa, ss priobči ves, kar zahtevate. Iste teke velja sa vaa dni ga naznanila če ss kop išge, Še-nitvene ponudbo, prodaje, itd Za vse taks stvari es mora vedno povedati, da naj bo to oglas, kottfaokrat naj ee leti priobči in da bodete zanj plačali. To pojasnilo dajem ndi tega, ker je to sklep konvencija, de eepotem ravnamo vel, društva, člani, ne-ročnild in upravnlštvo K Prosim, da to upoštevate In ss potem ravnate. — Filip, Godina upravitelj. MtOČMRI POZOR! Znamenje (Julija 31.27) ^ meni, da vam jo naročnina po tekla U dan. Ponovite jo pravočasno, da vam li»u ne ustavimo. Ako liata ne prejme, te, je mogoče vatavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list pl». čan in ga no prejmete, je mo-goče vstavljen valed napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite atari In novi naslov. Naši saatopniki ao vsi dr0. štvenl tajniki in drugi zastopnl-ki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $6.00 in za pol leta pa $3.00. Člani S. N. P. J. doplačajo $4.80 a Isto, za pol leta $2.40. Za mesto Chicago In Cicero za leto $7.50, pol leta $3.75, a Člane $6 JO. Za Evropo atane za pol leta $4.50, za veo leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1.70, Cfami doplačajo samo 50e a noŠtnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete ne neslov: Mladinski List stane za celo leto $L20. _ UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2657 & Lawndale Ave. __CHICAGO, ILL. naSočih Prosveto Agftiri)to u "Prosveto"! AH ste žs sli Mladinski Ust svojemu prijatelju ali sorodnike v domovino?, To js edini dsr trajne vrednosti, ki ga za mal douer lahko pošljete avojccaa v domovino. _ Dve darili za nove naročnike imrnKrnmmmmmm > Kdor se potrudi v sedanji kampanji in doU osem polletnih ali štiri celoletne aarobias ze dnevnik "Proiveto" ia poijje celo vsote apravsištvo, dobi kramo samonapojno pisalno pero ia avtomatični grofiuk « lepim zlatim znsksm S. N. P. J. KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. Ime t zalogi sledeSs knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje oene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška > Slovnica—zelo poučna in lahko razami jiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo.............................$2.00 Zakon Biogenesije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga lz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro .M.M......WMM...M...M.......... $1.50 Pater Malaventura—V Kabareta—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji vojaka, izvrstno spopolnjena s slikami. M.......M... .....«..*«. ......... .$1.50 ' Zajedale!—resnična povest in prava Ilustracija doslej skritega dela Življenja slovenskih delsvcev v Amoriki..$1.75 Jimmie Higgina—krasna povest, Id jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ................................................ .m.. •••»«••••»•»•»»»«••• •»•9 1.00 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. 252 strani mehko vezana, stane samo...................M...................MM............50e "Hrbtenkfe"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo..............................25c "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podstki o S. N. V J.—zelo priporočljive za člane—stane ssmo..20c Pišite pon Jo na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2657 So. Lawndale Av*, Chicago, DL Kampanja za dnevnik Y«i aktivni flani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje» Id bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. mmmmmm^mmmmmm ^ Kampanja sa nove naročnika na dnevnik "Prosveto" ee ©tvori 1BJ februarja 1927 in ee zaključi 15. novembra 1927. Vsskdo, ki ee naroči na dnevnik "Prasvsto" In ki doslsj Bo nI Ml na« rečnlk, bodisi za pot leta ali za celo leto, ali če stari naročnik pošlje dve aH več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, Je deležen nagrade v knjigah Is sa-logs Književne Matico S. N. P. J. Pogoj ea nagrado Je NOV NAROČNIK In vaakdo mora peelsli ee* vsoto nsročnine brez vsakega odbitka poštnine ali provizijo opmvnOtv« "ProsveU». V tej kampanji nI dovoljena nobena provlsijs. Kdor si vzaass provizijo, ne dobi nagrado. , Ze ene peOetno naročnino na dnevnik Je pstOJetelJ delešsn knjigi "Jtanmis Higgins,** ki Jo vrodns $1.00. Zs eno celoletno naročnino Js IJstelJ deležen "Slorenako-angleške slovnica,» vredne $2.00, sH knjig Is naloge Književno Matice v vrednosti $2.00. Ze dve eslolstni naročnini dobi pošiljatelj knjige "Ameriški vredne $5-00, ali pa dragih knjig Is zalogo Književne Matico etl $5.00. Bratje In esstre 8. N. P. J„ kakor todl dragi rojaki In rojakinje, ki Bi nista nsročsnl ne dnevnik "Proevste," sedaj se vam nndl ngedna p " de si aa aaajkms vsstko nabavite dofcsr Ust In polog toga dobite Io knjige ZASTONJ 1 Požari to ee s neročbo! Pošljite naročnino še danaal Naročnina VSi! "T!1?10* ,600' »H leta $3.00. (Ze Chicago Ia Cicero Je $7.50, člani plačajo $6.3«. aa Evropo pa $9.00.) Clanl & N. P. J. !! on " *U %Zi0 ~ H ^ ktr plačajo pri $1.20 ns lote ss tednik. ▼se Ara, List stene sa eno leto $1.20. ta donar pošljite ne naslov: ITL Proeveta. 2657 Ss. Lswndsb