146. številka.
Trstf v petek 27. maja 1904
Tečaj XXIX.
MT Izhaja vsak dan
Udi ob nedeljah in praznikih) ub'5/ijji, oh ponedeljkih ob
S. Viri zjutraj^ ' " * *»t«»ezne itevllke se prodajajo po 4 novi. (6 stotin k) w mnogih tobakarnah ▼ Trstu ib okolici. Ljubljani, Gk)rici, Otlji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmeatu itd. O^lue In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■Vda M«Mn o'ccolo stv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. O HM oglasom 16 "totink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
jcoscc TELEFON Itv. 870.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naročnina znaša
za vse leto 54 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kro», Na naročbe brez. doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo Usta. Nefrank»va«a
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata.
UREDNIŠTVO: Ulica Torro blanca «tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. is Poštno-hranilničui račun št. 841.652.
I
(Brzojavne vesti.) Iz Daljnija in Port Arturja.
ClFU 26. Neki dane* semkaj dcšli Francoz, ki je bil prisoten pri zadnjem ob-s.reljavanju Port Arturja, je poročal, da je 8 velik b j-pon*kih lad.j c dualjemh eno uro od pristat- šča, obstre.^aval o Port Artur. V Daijriju je bilo vse mirno, ko je francoski popotn u od tam odšel, vendar je pristavil, da pi -ikujejo tam vsak hip napada Japon-cev. V aški in civ lai uradniki so pripravljeni, d zapustč Daljni. Civilnih oseh je le malo, s j še ostale v Daljniju. Poekuai Rusov, .. bi raz^lreljali doke in pomole v Daljnijt. niso vzpeli. Ko je general Slonel zvedel t katastrofi japonske oklopnjace »Hat-jt odredi1, naj se poskusi več ne po-novč. Ja: cnci imajo baje svoje sile koncen-riiane v Pitsevu in Kincu ter marširajo >b obeh etranen poluotoka proti Port Ar-urju. V peČilskem pristanišču je streljala včeraj japonska oklopnjača na nemški par-niK »Cif u«, čegrsr signalov ni razumela. — V noči od 24. na 25. t. m. je bilo pri rtu L ao iešan i oddan U več strelov na švedski paro.k »Farin«, toda ne ve se, od kega.
LONDON 26. Glase m poroSila je general Stossel ukazal zapečatiti v bankah v Daljn iju in Poit Arturju vse blagajne.
Iz Koreje.
SEUL 26. (Ueuterjev b ro.) Brzojavka z Gensana poroča, da eo Rusi razrušili v lamhengu mavzolej, katerega eo zgradili predniki sedanje dinastije pred 540 leti ter -ežgali tamkajšnje omare za svetinje, čeprav - > t. spomeniki Korejcem sveti. Potrjuje se ve:t, da so v Kiensengtt kožaki z 20 topovi. Najbrž je to zabajkalssa bateiija na konjih, ki je bila pridetjena pred začetkom vojne rvemu armadnemu zboru v Vladivostoku. eki iz Jenampa dospeli Japonec je t?poro-I, da je tam le malo čet. Prebivalstvo je m rno, vendar ne vidi rado Japoncev, kei stopajo njihove obla tnije preostre. Rus; 83 zapuetli veliko množino lesa. V Seulu te š:eje posadka nad 800 mož.
Preklicana vest.
BEROLIN 26. Tukajšnje japonsko po-fei aištvo je izjavilo, da je vest, katero so občili nekateri listi, češ. da je korejski \ - tnik v Petrogradu dospsl v Bsrolin ter ee La6tanil v japonskem poslaništvu, popolnoma izmišljena. O prihodu korejskega poslanika ni splch na poslaništvu nič znano. Izjave, katere je baje o tej stvari dalo poslaništvo, niso utemeljene.
PODLISTEK.	a
Gosli.
Iz naše vasice. — SI. Vilin«ky.
Gori pri Hostniku je nosil ves dan seno hriba. Dospevši zvečer domov, je zagledal s^osli na tleh pred hišo. Srrune so bile odvite, i >k zlomljen in gosli to imele na hrbtu ve-1 do razpoko.
»Kdo mi je razbil gosli.... moje gosli ?« j" vpil in pobiml koee po tleh. »O, jaz mu
I Kažem — —--« se je srdil in stiskal
ptisti.
»Jaz, jaz sem jih razbila !« je zakričala
-	na v kuhinji, »da mi ne boš več budil ■Anice, ti nepiiiiprav, ti !«
»Pa pojdem od hiše ! Kar v svetpojdem, P- me ne bo več nazaj !« se je jezil
-	ance....
»Le pojdi!« se je oglasil tedaj Tone. » "^ij n si nič prida, le denar mečeš s ani. ki gi tako krvavo potrebuješ. Le l ii ! Prej ko odideš, bolje bo 1«
»Pa pojdem.... takoj....!« je mrmral J" atce in odišel na svisli. Z žalostjo ie giedal razbite goeli in v srcu mu je vstajal srd gnjev proti bratu, proti Mini, proti vsem
Podmorske mine.
PETROGRAD 26. Glede poročila iz Wasbingtona, da so pomorski atašeji Zveznih držav prejeli ukaz, naj poročajo o nevarnost , ki preti nevtralnemu brodarstvu od plavajoč h min na mandžurskem obrežji, so baje »Novosti« zvetiele v uradu za zunanje stvari, da se ne more ugovarjati, ako se zahteva omenjena poročile.
»Novoje Vremja« opažaj Po koncu vojne se bode Rus ja pridružila predlogu Zezoih držav oziroma Anglije, naj se razpravlja o vprašanju glede podmorskih min.
Pred Port Artur jem
ČIFU 26. Neka džunka, ki je zapustila Daljni 23. t. m., je poročala, da je dospela druga japonska armada do Sinšilipa, druge postaje pred Port Ar:urjena, ob trdovratnem odporu Rusov. Dne 22. t. m. se je vršila baje pri Sanšilipu bitka, č?je iz d ša ni znan. Rusi v Talienvanu eo baje pripravni razatreljat mesto ob prodiranju Japoncev. Glasom zadnjih poročil baje prodirajo japon ske čete, ki so se izkrcale pri Kinču ob železnici, med ttm ko prodirajo oni, ki so se izkrcali pri Piteevu, ob vztočni obali poluotoka proti Daljniju. V za In ji noži je razsajal v pečilskem zalivu silen vihar.
Izkrcanje japonskih čet
CIFU 26. (Riuterjev biro.) Glasom pisma nekega japonskega dopisnika, so izkrcali Japonci 19. t. m. en polk v Kerskem zalivu.
Boj pri Kinču.
PETROGRAD 26. »Rus« poroča, da fe je bale vršil 18. t. m. boj pri Kinču. General Fock je pustil, da je prodrlo v sotesko pet japonskih batalijonov, na katere so streljali Rusi iz svojih utrdb ter uničili
vso Črto.
Mesto Vijlšu razrušeno.
PETROGRAD 26. »Novoje Vremja« poroča, da eo 16. t. m. Rusi zavzeli in zažgali korejsko mesto Andšu. Vea japonska posadka je bila ugoEobljena. Na to so ee Rusi v popolnem redu umaknili.
Poročilo Kuropatkina.
PETROGRAD 26. (Uradno.) Brzojavka generala Kuropatkina na carja Nikolaja od včeraj poroča : V okrožju Fengvangčenga in na obalah zaliva L'aotong se ni nič Bpremo-n le. Glede položaji sovražnih čet se je dognalo, da je v Fengvsngčecgu koncentriranih približno 40.000 Japoncev. V Pianminu so 4 peš polki s 60 topovi. VTideti je, da prodirajo manji oddelki japonskih čet od Fengvangčenga proti Siujanu, kar se pa vrši zelo počasi in previdno. Na levem bregu Tajango se je dne 22. t. m. utaboril del teh
vfcšSanom. Da, kar v svet hoča iti, čez hribe in doline, kjer ga ne bodo poznali ljudje in ga ne bodo zmerjali fantalini. Saj svet je velik, dela mnogo, kakor je slišal oi drugih, in kmalu zasluži denar za nove go<li. Potem bo hodil okoli ; domov pa ne bo prišel več iz tuj h krajev, kjer eo bo jš: in prijaznejši ljudje, nego na Podševlju.
In rts je šel.
Hladna sapa je vila drugi dau skoz jesensko jutro, ko ee je France odpravljal. Pogledal je skozi okeo na travnik, na jablano, na kateri je trepetalo zidoje perje in nehote mu ie postalo težko v prsih... tako težko... Vzel je culico, et jpil v h šo in za-klical : »Z Bjgom !« A vse je bilo tiho.
In Franceta je bolelo v srcu, da ga ni nikdo poklical nazaj, da mu ni nikdo rekel prijatne besede v slovo, da je tako reven in zapuščen odhajal od dome.
S čudnimi mislimi v glavi je hitel po cesti, ki je vodila preko zapuščenega jesenskega polja — kam, še sam ni vedel. Le naprej, naprej — v svet !
Doma pa se je smejal Tone svoji ženi Mini : »Že v osmih dneh bo zopet tu. Kaj pa hoče tak bedak v svetu, ki komaj ve, da
<ret, kakih 3000 mož linijBke in gardne pehote in 3 eskadroni gardnega konjeništva na potu v Siujan med Setsekoge in Salidzaj-pudze. Istodobno se je opezilo ukupno prodiranje sovražnika od Fengvangčenga in Pianmina proti spodnjemu toku reke Tajango proti Lunvunmiau. Oddelki predstraže so prekoračili reko ter prešli na desni breg. — Dnq 22. t. in. je zasedel eden teh oddelkov, približno 3 stotnije in 1 eskadron sotesko Liaolin, - 14 kilometrov zapadno od Siujaha na cesti proti Takušanu ter sosedne vasi Onalaei in Kuankfu. R*zun tega je zasedel istega dtie neki drugi oddelek, obstoječ iz enega batalijona pehote in enegi eskadrona konjeništva, Piremiao na desnem bregu Ta-janga na cesti v Takusan, oddaljen 10 kilometrov od Palidzajpudzp.
Naročila torpedov.
REKA 26. Tukajšnja Whiteheadova tovarna torpedovk ima naroČil za štiri leta in s cer ima izdelati za rusko vlado 94, za Avstro ogrsko 116, za Francosko 126, za Italijo 60 za Švedsko in Norveško 24 in za Holandeko 12 torpedov. Japonska se je obilno preskrbela že pred 3 leti s torpedi, katere so prevzeli in plačali japonski častniki. Odpoziv generala Ma.
LONDON 26. Včeraj je doslo iz New-Jorka poročilo, da ee smatra tam vest, glasim katere je zahtevala Rusija odpoziv generala Ma, za najvažnejo izza bitke ob reki Jalu. General Ma je bil brez dvoma v tesni zvezi z Kunguzi in rnsva vlada hoče vso od-govoraost za to navaliti na Kitajsko vlado. V AVaehiDgtonu men'jo, da bo Kitajska vlada odpozvala generala Ma.
Delegacijo.
(Ekspoze finančnega ministra dra, Bohm-Bawerka.)
BUDIMPEŠTA 26. V prortčunakem odseku Avstrijske delegacije je obrazložil finančni minifctsr Bohm-Bawerk financijelno stran vojaškega kredita ter izjavil, da S3 je finančen uprava popolnoma prepričala o neizogibni potrebi n uujno3tl zahtavanega vojaškega kradita. Gre se za skupno svoto oiroglih 391 milijonov kron. Ta svota ne sme presenetit', ker je več nego dve tretjini te skupne svote ."e delegacija prej dovolila. Na drugi strani ss gre za anticipatni znesek postavkov, kakor se jih sicer dovoljuje v izrednih proračunih. Režničco nova postavka je samo zahteva mornarične uprave za gradnjo novih ladij. Minister je pojssnjeval koristi nač na o povračilu, po katerem se vojna uprava obveže, izplačati vsako leto 27 milijonov kron iz tekočega proračuna skozi 25
ž.vi

Minolo je eto, a Franceta ni bilo nazaj. »Ciganska kri !« so govorili ljudje, migali z ramami in počasi pozabili nanj in na njegove gosli.
Na sveti večer je bilo.
Snežilo je mnogo v adventu, a nocoj je bil jasen in tih večer. Tako mirno bo gorele tam gori nebeške zvezde, nad pogorjem je svetila luna, in v belem snegu Ee je svetlikalo kakor samo srebro. In nebeške luči so se blestele in zrcalile na mirni poljani vse drugače, vse jasnejše nego v drugih nečeh...
Med nedclžno-belimi polji pa sa je vila cesta kakor pepelnato-siva črta. Človeške noge so oskrunile tam nežni sneg, zmešal se je z blatom pod kolesi vozov in nič več ni bil bel, kakor po poljih naokrog.
In po tej cesti sa je vračal nocoj France.
Iz daljnega, mrzlega sveta, kjer ni našel nikogar, ki bi imel usmiljeoja ž njim ia bi imel njegove misli, se je vračal eigan zipet v rojstno vas. V tujih krajih, pri neprijaznih ljudeh je zaželel po domačiji, po domačem tiavniku, po jablani pod oknom, na katero je gledal nekdaj v nočeh brez spanja...
(Pride te.)
let obema finančnima upravama za obresti in popolno amortizacijo najetega posojila. S tem se ne bo obrememenilo davkoplačevalcev, ker ostane letni proračun vojEške uprave nespremenjen. Za vpeijavo dveletnega službovanja bi bil potreben nadaljni enkratni izdatek 50 milijonov kron, ki bi se tudi vzel v predsto-jeČo kreditno operacijo.
V debati so Be izrekli deleg. Kramar, StranSKV in Šusters č najodločneje proti načrtu povrnitve vojaškega posojila, ki je samo izmišljen, ker prebivalstvo ne bode la nosilo vsa bremena, ki mu jih nalože nove vojne zahteve nego tudi nobena vojna uprava si ne bo dala med amortizacijsko dobo glede novih zahtev vezati tok. Opozicijonelni govor-n ki in tudi del. Dzieduszycki so izjavili, da ni povsem izključeno, da sa dovoli naiem posojila drugim nego li parlamentarnim potom. Posledoji je naglasil, da je prišel skrajni čas, da napravijo stranke in viada parlamentarnemu anarhizmu konec. Deleg. Stiirgkh in Oppenheimer bodeta glasovala neobhodno potrebne vojaške zahteve. Prvi hoče glasovati tudi za načrt povrnitve, ki je z& vojno upravo in za davkoplačevalce koristen.
BUDIMPEŠTA 26. Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel danes ob 10. in četrt predpoludne sejo ter je nadaljeval včerajšnjo debafo. Vojnega ministra in poveljnika mornarice je zastopal GM. Krobatin. Deleg. dr. Pergelt je povdarjal, da so izredne zahteve vojne uprave večje, nego se jih je kedaj zahtevalo od delegacij. Japonska vojna in nova iznajdbe bodo zahteve vojne uprave še povišale. Deleg. Dobernig je izjavil, da je sestava predloga po ustavi nedo-pustljiva.
Izvajanja finančnega ministra so optimistična. Finančni načrt velja samo pod pogojem, da ostane izredna zahtava v stari visokosti. Zato pa ni nobene garancije Tudi glede kvote ee ne moremo vezati za 25 let. Od strani Cislajtpnije je treba delati brezpogojno zato, da se kvotna razlika spremeni v korist Avstrije. V slučaju, da bo predloga dovoljena, zahteva govornik, naj se vzame ozir na avstrijsko obrt.
Govornik je iz ozira na gospodarski položaj proti predlogi. Na to sta govorila finančni minister Bohm Bawerk in del. Kra-mur. Delegatje gospodske zbornice, ki pripadajo proračunskemu odseku, izjavljajo, da bedo glasovali za izredne zahteve, ko bodo zaslišali pojasnjena vojnega ministra in poveljnika mornarice. Glede glasovanja se drže načela, da hočejo vsak čas brez razlike na politično stališče jamčiti soglasno za obtro-ženo3t monarhije in pripravljenost armade
Za del. Zaleskijem sta govorila še del. Stransky in Pergelt. Na to ja bilo glasovanje. Vrnjene postavke izrednega vojnega kredita so bile sprejete z 12 proti 5 glssovom. Proti eo glasovali delegatje Kramar, Stranskv, Šusteršič, Doberaig | n[ Hofjoann. Potem to bili sprejeti izredni krediti armade in mornarice z vrnjenimi postavki izrednega kredita za mornaricNato je bila ee a zaključena.
BUDIMPEŠTA 26. Mornarični odsek ogrske delegacije je rešil ordinacij mornarice v glavni debati. Poveljnik mornarice baron Spaun je podal zaupna pojasnila o izrednih zahtevah za mornarico ter je obljubil cz rati te na udeležbi mornaričnih gradenj na ogriko industrijo. Odsek je pričel podrobno debato, katero bo jutri nadaljeval.
Brzojavne vesti.
Osar v Brucku.
BUDIMPEŠTA 26. Cdear je (dpotoval ob 3. uri 25 mir. popoludne v Bruck, kjer bo ogledal čet?. Delegacijska dineja ee vršita 4. in 6. junija t. 1.
Veliki vojvoda 3Ieklenbnržki v Gmun-(lenu.
GMUN DE X 26. Veliki vojvoda Friderik Meklenburžki je dospel danes semkaj. Na postaji so velikega vojvoda sprejeli nje-
gova nevesta princes nja Aleksandra brunš-viška in lineburška, vojvoda in vojvodinja Cumberland in pricceainja Marija hanove-ranska. Mesto je v zastavah.
Papežev nuncij v Parizu.
PARIZ Papežev nuncij Lorenzelli, ki je prihajal dosedaj redao vsako sredo na sprejem k rrinistru zunanjih stvari, je včeraj izostal.
Ustaja Hererov.
BEROLIN 2tf. Guverner Leuhvein je sporočil iz W;ndhocka : Glavni oddelek bo pripravljen početkom juaija za odhod. Severni oddelek Zuelcw je odšel 23. t. m. iz Outjo. Kolona Estortf je v Okamatangari. Glavna četa sovražnika se nahaja, kakor se zdi, pri \Vaterbergu.
gledno sankcijo — mož, katerega je »Indi« pendente« nazval »uaa gloria italiana« — mož, kakoršen je Guglielmo Ferrero!
Slovani in Italijani.
L
Neredki so bili že slučaji, ko smo mogli poročati o sijajnih navdušenih sprejemih, prirejen h italjanskm umetnikom in umetnicam n. pr. v prestolnici Hrvatske v kralje vem Zagrebu. Naša italijanske novina pa so navadno ali popolnoma prezrle take dogodke, ali pa so j h omenjale le s par besedami. Nikdar pa ni prišlo nobeni novini na misel, <la bi hotela razmišljati da-li nimajo morda take ovacije italijanskim umetnikom med slovenski m na=eljenjem in v časih, ko med slovanskim in italijansk m življem v gnaših pokrajinah Vihrajo Bicer najhuji politični in nacijona'ni boji — da-li nimajo, pravimo, take ovacije nekov globlji pomen ? ! Da-li ne govore taki dogods;, da je - razserje med obema plemenoma v nts:h krajih tako napeto le po krivdi Italijanov, ker nas mrze, ne da bi nas poznali ! Oni izrekajo o nas neugodne eodbe in nas smatrajo nekakim inferijorniin plemenom, ker so v temi glede občega napredka Slovanov : glede njihovih velikih vepehov na polju znacstva, glede fenomenal-nega razvoja njibove znanstvene in beletri-stičae literature, in izlasti glede stopinje, na katero so se povspeli na polju umetnosti, — — v slikarstvu, v arhitekturi, v dramatiki
Jtusko-japonska vojna.
Trst, 26. maja 1904.
Tudi danes ni važnih vesti z bojišča. Vse se nanaia na priprave za bodoče velike akcije.
Mnogo se bavijo sedaj japonofiiski listi z iz Tokia ven zaželjeno akcijo proti pomorskim minam. Vse nevtralne vlasti naj bi na stopile proti rabi podmorskih min. Tako žele v Tokiu. V to se hoče drznega če;a vspričo dejstva, da so bili ravno Japonci prvi, ki so morje pred Port Arturjem poBejtli e minami. Kakor vselej je tudi sedaj naše dunajsko no-vinetvo, ki jn pripravljeno iti na roko inten cijam v Tokiu. Eden teh listov meni, da bi bila akcija proti vporabi min povsem opravičena, ker ni dvoma, da sta bila toliko ruski »Petropavlovsk« kolikor japonska — »Hatsuse« žrtvi min. Je že res, Famo da je pri tem najnaravneje to-le vprašanje : zakaj se ni človeško sočutje ganilo proti rabi že tedaj, ko se je sreča smehljala Japoncem ? Zakaj ee je ta č oveški Čut jel vzdramljati še le sedaj, ko so tudi japonske lad.je jele prihajati v neprijetno poznanstvo s podmorskimi minami? Zikai se oglašajo sedaj, ko mora priznati celo »Neue Freie Presse«, da
Nam zveni vse to, kakor prazna bajka, ali pred nami je črno na belem v hrvatskih 1 s'ih, kako je načelnik generalnega štaba FZM Beck bagatelizira! občinski zastop spljeteki, kako je dajfcl na de?no in levo ukoro radi — politične smeri, kater: »ledi Dalmacija. Da, goppoda, tako daleč smo prišli v naši Avstriji za vladanja Koerberjevega, da so generali začeli dajati narodom politične lekcije ! !
Zupan spljetski se je poklonil generalu, a poslednji je vrnil obisk s tem, da mu je poslal — vizitnico s pozivom, naj pride občinski zastop v Solin — kamor pojdeoi, ge neral — ako hoče biti vsprejet. In občinski zastop se je pokoril temu befehlu. Tam pa je izvedel od FZM Becka — prosimo, Čujte ! čujte ! — da je prišel on v Dalmacijo le radi tega, da vidi, je-li v D a 1 m a -cijiše stara udanost do pre-jasne dinastije; da je žalostno, dase poslanci in novine več bavijo s politiko, nego z ekonomijo!
Tak je bil oficijelni vaprejem, a tudi iz privatnega razgovora je sledilo, da je prišel, daseuveri, je-li res v Dalmaciji vse t h k o r s v o 1 u e i j o d a r n o, kakor mislijo odločujoči državni faktorji ? !
To so tekstualne he^ede !! FZM. Beck ni vpraševal, je-li res Dalmacija v hudi eko
je ona katastrofa japonskega brodovja napra- nomski krizi , ampak vedeti je hotel, da-li je
vila v Tokiu naravnost pretresljiv utis ?! Še z neko drugo akcijo poskušajo sedaj, da bi
— revolucijonarna ! In ker je b:lo posneti iz nekaterih njegovih besed, da je prišel po na
rašili za Japonsko, kar se rešiti da — po logu z najvišega mesta, sklepajo hrvatski vojn'. Parižki »Matin«, ki je vsikdar rad na lj8tj, da je nekdo črnil in sumničil, da bi sebe us'ugo za širjenje senzacijonelnib vesti, pri- opravičil, in ta nekdo da ne more biti nikdo naša iz Petrcgrada vest, da je francoski po- drugi, nego — sedanji vladni faktorji ! ! Ti slanik v Pekingu izjavil, da se takoj po vojni BO sugerirali politični ukor, ki ga je dal na snide dplomatični kongres. Mi ne verujemo gelnik generalnega Štaba javnemu mnenju tej vesti, ab značilno je, da japncfili pnha- Dalmacije. — Očitanje, da poslanci in jav-jajo žnjo, kakor prihajajo po vsaki za Ja- nost zanemarjajo ekonomijo, so sugerirali ponce neugodni vesti z apeli na humaniteso jatj vladni krogi, ki tirajo tisto državno tr-in z raz motri vanji o eventuvelnem posredo gOVinsko politko, ki uničuje gospodarsko bla-vanju.
Ker bi se tako obmejenje izvršilo tudi na drug h poljih prišli bi do narodno političnih upravnih okrajev. Narodne šolske občine bi se združile v veče šolske okraje, ki bi bili podrejeni skupnemu narodnemu šolskemu svetu. Ta bi bil najviča instanca za šolsko upravo in bi določal tudi splošni narodni šolski davek. Davki, ki jih sedaj država, dežela i» občina plačujejo v šolske namene, bi se naložili kakor p< seben naroden davek davkoplačevalcem, ki bi jih obsezal narodni kataster. — Tako postopanje bi se uvelo tudi za druge, specifično narodne stvari, a posledica temu bi bila, da bi mnogo spornih narodnih vprašanj izginilo iz splošnega političnega življenja in naro lom bi bilo omogočeno, da bi mirno živeli eden poleg druzega in !)i vspešno reševali skupna gospodarska in državno-poliL čna vprašanja. tim prej izginejo sporna nari dna vprašanja iz državnega in deželnih zborov in se odkažejo novim narodn m upravnim zborom, tem prej pride do sporazum ljenja me 1 narodi.
Francozka mornarica,
Admiral Campion je v svo em pori čilu izredni parlamentarni komisiji o obrambn h sredstvih Franc >zke na morju od leta 1894. do 1904. kostatiral, da se nahaja franc zka mornar ca na višini svoje naloge. V podmorskih ladijah ima Francozka obrambno srei-stvo, ki jamči sigurnost naselb n. Admiral je povdarjal, da so podmorske ladije edino vspešno sredstvo, a katerim se je možno izogniti nevarnostim na morju, ki pretd- Fran cozki od neprestanega vojnih mornaric.
naraščaja inozemskih
Rusko novin&tvo noče ni čuti o kakem kongresu. »Novoje Vremja« pravi, da je Rusija sama zapletena v vojno z Japonsko in
dušeni in ganjeni po vsprejemih, -ki bo jih
gostanje v Dalmaciji !
Ali v hipu nam ni glavno to vprašanje, črgava politika je kriva na gospodarski krizi v Dalmaciji, kajti preokupirani smo popol noma po dejstvu, ki stoji pred nami v vsej grozoti : da so nsm začeli generali dajati politične ukcre in da je potem
takem na&austava že suspondi-
sami	,	,
rana, daje porusenojamstvo za
svoboden razvoj javnega ž i v ■
kf kem kongresu, dokler ne bodo zopet čuli
in posebno še v glasbi. Ini italijanski u met-' zato nima Evropa nobene pravice umešavati niki in umetnice, ki zanašajo slavo ital janske se v bodoča mirovna pogajanja. Rusija ee ne umetnosti med Slovane, pa nifo bili le nt.v- udeleži nikakega kongresa.
In Se jutri pridejo zopet vesti o kakih
bili deležni med nami, ampak eo bili tudi zmagah Japoncev, ne bedo japonefili presenečeni po vseobčem napredku, s kate- več govorili ni o kakem posredovanju ni o rim se moremo ponašati Slovani...
I/za zadnjih dn j pa moremo zabeležiti o poraz h Japoncev.
dogodek, ki pomenja pendant k onim vspre-jemorn italijanskih umetnikov in umetnic v slovanskih mestih. Te dni "je koncertovaL v italijanskem mestu Piranu slavni češki nmet n.k 1 ian Ondr'čak. — Prebivalstvo Pirana mu je prirejalo euaane ovacije in se koncert Slovana Oidrieka smatra g a-benim dt godkom kakor^aega i tal janski P ran še ni dož vel.
I a tega Oadrička, katerega so v Piranu slavili, kakor se slave le velikani-geniji člo-veš.ve, so nedavno temu v nemškem iasaltiraii, ga obmetavali kamenjem, da je moral b:žnt. ! Ravno oziroai na grda žiljet)ja ki j h je Oadriček d< ž vel v nemškem mestu, belež mo tem večim zadovoljstvom sijajni vsjrrejfm, ki ga je b i s'.avni češki umetnik deležtn v italijanskem m?&tu ! lo to v času, ko traja dalje z nezmanjšano silo ntcjoaalni in politični boj med i alijanski n in slovanskim življem v naš h pokrajinah ! Morda smo
lz Port Arturja.
Iz Čifu zatrjajo »Standardu«, da pisma iz Port Ariurja izražajo nado tamkajšnjega ^ prebivalstva, da se trdnjava ubrani Japoncev. Vse vojne ladije so zopet popravljene, tudi »Ratvizanc bo te dni dogotovljen.
Ru?ka flotila torpedovk brodari pred Port Arturjem, kar vzbuja pri Japoncih tem večo željo, da vzamejo na vsak način Port Artur, preden začno z >pet prodirati proti I/ncu Lajangu.
Sodi s?, da se bo največi boj vse vojne vrš 1 pri Liajangu.
Vladifostok, baza ruskesra brodovja.
Petrograjski dopisnik »Expressa poroča, (in mi smo to omenili Ž9 včeraj), da si je
ljenja, da je sablja začela dajati direktivo javnemu delovanju. To dejstvo je tako usodno in nadkriljuje po svoji važnosti vsa druga vprašanja, da se mora, kar ima v naši državi le še količkaj smisla in ljubezni za svobodno življenje, pripraviti na najresneje obračune s — Koerberjevim absolut zrnom !
Će nas morejo, naj nas zlomijo, ssmi upegniti pa se ne smemo !
Rešitev avstrijskega problema potom nacijoiialiie avtonomije.
Nemško-liberalni poslanec dr. Chiari je nedolgo temu izvajal (sakor smo bili sporočili tudi mi), da avstrijski problem se da re šiti le potem nacijonalne avtonomije. Sedaj je zopet — v pogovoru a jednim sotrudnikov lista »Raichsuehr« — razvijal svoje nazore o
da
Rus;ja Vladivostok izbrala za bazo prihod-
njemu delovanju vojmg* brodovja po novih tem vPra^nJu in Je 9"diti» <la J€ 11132 res načrtih. Adm ral Skrvdlov ima nalog, da pre- med najpametnejim* in najpoštenejimi v nem-
osnuje tamkajšnje vojne sile. Razun 10.000 ških vrstah' RazVOJ P<>liti5niH razmer — opt m.ct;, ali nam ee dozdeva, da sijajni mc£ po8adke in f |T j, križark dobi na raz_ pravi — v 2ainj;h letih kaže jasco, da v
vsprejem prirejeni Ondnčku v Rranu, nam pj]ago tud- nQVO fl(Hilo torpedovk. Ta ti ,t la Avstriji ni več možno, da bi eno pleme vek-
naznan;* porajajočo s i zoro, ki se svojo sve- pe 7graJi v viadivostc ški luki iz materijala, šal° av°j° mo5 in 9V0J TPUv na škoio dr"-tlobo dovede Italijane, da počno pravim k| pnde tjekflj p0 železn c Glavna mise, zega plemena. S s lo se dane* ne deseza nič
očesom, ki ne bo kaljeno po dosedanjem na- Uga pC)djetja je nadU,gOVati japonska obrežja J ve?» ker veaki narod >	za f>ramb<>
rodnem in pol.t čoem eovražtvu, spoznavat 10 g ^ diverzijo se hoče raz.leliti japonsko mojega. Avstrija ne bo nikdar narodno enotna
'^en ti Kulturu > delo Sa»vanovt :n ki jih do-	. j	r»	n	... J-x------• *—1—	—-i-a— u: —:
*	J	brodovje v Rumenem morju. Potem bi bdo
vede do spozaan a, da bodo le koristili vse- . . . ,	.
1 '	oslabljeno ru^ko brociovje	kos svojemu na-
obči kulturi in n^e veliki člove^anski misij', ' . . u--. <1 k	. •	t -
* J '	sprotniku in b»lt ska ti >ta	bi se z vztocno-
ako stopijo z caaii v razmerje vzajemnega	ezjjat,ko eakadro zdrklžlla.
država. Zato * treba najti sredstvo, ki naj združi posamične narode na skupno gospodarsko in kulturelno dalo ter jih dovede do prepr.čanja, da bo koncentrirana moč skup-medstbo nega kulturnega uvaževanja in sc- J	nosti varovala ekzistenco posam čoih delov.
delovanja! A iz tsga m jra prej ali tlej nav-	, i ~ ~ IV to treba skrčiti število narodnih spornih
stati most, na k-t?rem se srečata romao.k, U0Da političnega stranovanja je nasto-, objektov itla8ti v jezikovnem
korfliktu. To
in slovanski svet v narodno in politično spo j	pil3 V naši dfŽHVi.
razumljenje!	MinistercttvoKoeberjevo
I alijani naj začno enkrat razmišljati prseza že po obupnih sredstvih, da bi se eine ira et studio o načinu, kako naj urede vzdržilo, oziroma da bi na najvišem mestu
pa bo mora zgoditi le potom narodne avto nomije, ki dovede od narodnega lučenja do narodnega jederal z ranja. Vsaki narod
naj sam ureja svoje čisto narodne in
evoje razmerje do nas, kajti to razmišljanje	opravičilo svoje po&topanje. Ča uvažujemo, da specifično kulturelne stvari, v?aki narod
bo ob enem razm;š janje o — njihovi lastni	živimo v moderni dobi, ki sloni Da princ pu naj avoja duševna in materijalni
bodočnosti.	svobode individua; in da (pa bilo že kakor, sredstva porablja najprej za svoj narodna
V tfck> razmišljanje jih sili t3m nujneja	hoče) živimo vendarle v ustavni državi in i razvoj. Veaki narod naj sam določi svoje
dolžn« sr, ker jih je ravno pozvd v to mož	da ta ustava jamči svoboden razvoj tudi na- narodne in kulturelne potrebe, a pjtem naj
njihove krvi, mož velikega uma, mož poln	rodnim individuvalitetam : se moramo prjetijza te namene obdfcčuje samega sebe. To bi
italijanskega rodoljubja, mož, ki je zaželje-	za g:avo, ko smo doznali, kako je ravnokar. bila narodua samouprava. Dosedanje šolstvo
nemu bodočemu sporazumljenju mad roman-	nastopil v Spljetu načelnik generalnega štaba slon na šolski občini, ki je teritorjalno ob-
ek m in 'slovanskim svetom podelil daleko-	FZM Beck. mejena. OJslej naj bi bila narodno cbmejena.
Dnevne novice.
Iz mestne delegacije. V zadnji svoji seji je mestna delegacija povišala trušek v znesku kron 4.704 za kurjt-nje z vedno paro v dveh dvorcih, namenjenih za plačujoče of-krbovance nove nor.šnice. Ta tr.jšek se p >-krije s 5°/0 prispevkom za neprevid ona dela.
Delegacija je pripravljena ziprositi za prepuščenje de!a obali pri JA v lovern ar'.e nalu v kopal š5no namene, v kolikor ne bo železnica potrebovala teh tal. Za potrebno prireditev prostora se dovoljuje znesek K 300. Ministerijalna naredba, s katero se »zavreči prigovor municipalne delegaeije pruti odrtd»>i namestništva, s katero je bil za faia rekla macijskega postopanja zaukazan vpU volilcev v liste, je vzela delegacija na znai j?.
Sovražtvo južue železnice nasproti našemu narodu je notoričuo. K^vnateljstvo te železnice ne opušča nobene prilike, tla ne bi kazalo svojega preziranja nasprot narodu -1j-venskemu.
Na volitvah v celj-iki okrajni zastop je n e pooblaščenec glasoval z Nemei. Te bink( š ne pra7n ke eo imeli v Mariboru neko turna rako pangermansko slavno3t in na poslopju kolodvora južne železnice so vihrale zastave. In istotako te binfcoštne praznike se je god lo v Postojni, da so morali slovenski potniki i nemški givoriti, ako so hoteli dobiti vozne listje ! ! To je res ž? skrajno, da družba, ki vieSe velik del svojih dohodkov iz slovenskih pnkrajin, celo v osrednjo teh pokraiin, v odličen slovenski trg poš Ija uradnike, ki n« znajo i-li — kar bi bilo še bolj neodpuseno — noSejo govoriti slovenski.
Tu so poklicane naš? občine, da se odločijo za skupen energičen nastop proti takemu žaljivemu preziranju.
»Piccolo« in resaiea. P.šejo nam r K-» je te dni doletela katastrofa japonsko brodovje pred Port Arturjem, je zatrjal »Pio colo« svojim vernim vse slepo verujočim č -tateljem, da so v Tok u vsprejeli vest o tej nesreči »z isto mirnostjo in hladnostjo, s katero so popred veprejemali ve*ti o zmagah Japoncev«.
To pa je že skrajna brezobraznest. Ji-ponci da so mirno in hladno vsprejemali vest o zmagah! Kaj tacegasi upa mirne duše napisati isti »Piccolo«, ki je sam poročal o velikan skih slavnostih in sprevodih, o pravem deliriju, ki je dosezal toliko stopinjo, da je v gnečah poginilo mnogo ljudij.
Kdaj je »Piccolo« lagal? Eakrat. je tw pel resnico po glavi, to je gotovo : ali ted^i bo je poročil, da si Japonci uprav noreli po ulicah v Tokiu vsled ves:i o jiponskih ztq« gah, — ali pa sed^j, ko trdi, da so one vest« vsprejemali m rno in hladno. Na vse zadnja je pa to vsa en •, kajti p. n. ignorantje in najivneii med čitatelji »P caola« ne raibku-
jejo, ali njihovo glasilo govori resnico ali laže- Oni le — verujejo. Njim je pri tem dobro, »Piccolu« pa — «e bolje !
Železnica Trst Pored- Dne 7. t. m. je bilo na Dunaju glivao zborovanje delničarjev železnice Trst-Poreč. Na zborovanju so se sestali zastopniki ministerstva za železnice, istrskega deželnega odbora in avstrij ekega kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju. Prva dva imata v rokah skoraj vse delnice, a »Cre<1it« jih ima v zastavi za denar, katerega je posodil.
De ničarji eo odobrili račun ter izbrali novi upravni odbor in s cer : za predsednika člena dtželnega odbora dra. Ivana C.eva, za podpredsednika, vladnega svetnika Pollako vritza, a potrdili eo na novo za odbornika Fortunata Vivante, ravnatelja »l aionc-banke v Trstu.
Tekom lanskega leta je prejela ta žele-
za'ca 211.902 kroni, potrosila je pa 365.498 kron. Primanjkljaja je torej 153.596 kron.
Hrvatje in Slovenci v Istri in v istrskem deželnem zboru so imeli prav, ko so bili preti gradnji take železnice.
Ker smo že pri tej lokalni pasivni železnici, naj omenimo še one červinjanske, ki je tudi pisivn9, in vipavske, ki je — aktivna. To povdarjsmo posebno, ker se tudi v tem kaže avstrijski z stem, kakor se je državna uprava vedla nasproti vprašanju gradnje červinjanske in nasproti gradnji vipavske železnice. Glede prve, pasivne, je šlo z vso možno naglicc, za vipavsko, aktivno, pa je trebalo neznanskih naporov in bojev. Ali tudi sedaj opažamo, kako je uprava državnih železnic na uslugo itali anske signorie, dočim je nasprjti vipavski železnici trda kakor kakov ekopub. Italjanski go-p di je trebalo le odpreti usta in po pasivni istrski železuifi brez prometa vozi polno vlakov. Na vipavski železnici pa si vzlic silni dokazani potrebi še le b* daj komaj izstisnili tretji vlak. Tako se vede vlada nasproti nam ob v^eh vprašanjih kulturelnih in ekonomskih !
Jobami v tržaški okolici. V odlični sloven-ki vasi tržaške okolice — imena nočemo navesti — je na neki pro iajalnici napis : »J o h a n n	trgovec raznovrstnega blaga«. Vprašamo: ne bi li mesto Johann stalo Jž-hko ime: Janez, čj ne žj : Ivan?
Iz Ljubljane. Na vsesokolsko s I a v n o s t pride v Ljubljano okelu 400 Čehov, 150 Hrvatov, 50 Poljakov in prr tisoč drugega občinstva z d žele. Priprave se vrše ca vseh stran« h. Nem^i že z laj g-ivore, da bo«lo takrat iz Lubijane — bežali ! ! — Nemškonacijonalna predrznost rase v Ljubijaui od «lne do dne belj. Ce stopiš k takemu trgovcu s slovensko zahtevo, se ti kar po?mehujejo itd. Krivi pa smo kranjski Slovenai sami, da so ti ljudje med Lami tako ošaoni. Mesto da bi te ljudi prezirali, jih pa še podpiramo ! Taka je naša nsrodni zavednost! Sramota za nas ! Zaprli sov Ljubljani dve javni hiši, ater h astnica je bila Matilda Lowy iz Pule. t as je že bil, bajt:, kar se je v teh hišah godila nezakonitega, kar kriči v nebo. Zato je dala vlada hiši zapret:. Ssdaj se vrŠ3 s.dne preiskave.
Hrvatsko društvo v Monakovn. Pred
nekoi k > časa osnovalo se je v Monakovu brv. društvo »Hrvatska«, k ei je nadelo na-logo, <la vzdržuje čim ofe zveze z domovino, a ('a je « b enem tolmačem domovinske misli v tujini. V ta camej bo „Hrvatska" pozorno eprem^ala razvoj javnega in kulturnega življenja v domovini, da m jre pravilno ume vati njene odnešaje in temu primerno urejati s/oje delovanje že s idaj in tu Ji v bo loče.
Ker pa so Hrvati in Slovenci jedini v Mjnakovu živeči Slovan1, ki dosedaj niso imeli svojega društva (Sroi :z Hrvatske in oni od preko Save imajo že več let osnovano »Srbadijo«), zalo 6i hoče »Hrvatska« prizadevat, da zberj okolo sebe tudi brate Slo-veaca in hoče pjtem v tem srn slu razš riti tadi prog.-am slojema de.ovan;u.
Društvo goji tudi glasbo trr je ža ustanovljen tamburaški in pevski zbor. Ćieni »Hrvatske«, katerih je sedaj do dvajset, so dijaki, obrtniki in delavci, a predsednik dru- J štvu je v Monakovu stalno bivajt-či in uva-ževani, v bratsgi nam Sloveniji dobro poznani i slikar prof. Anton vi?ez A ž b e. Zasedaj dru-i štvo n na izkljuSno svojih prostorov, ampak1 se členi zbirajo (razun v *eje, tamburaške in pevske vaje, «.i sa obdržavajo v posebnem losalu) v kavarni S efanie, Amalienstrasse
št. 14.
Odbor pevskeea društva »Zvonimir« V Kocolu si šteje v prijetno djlžnost, za
hvaliti se tem potom slavnemu občinstvu, ki je blagovolilo udeležiti se zadnje nedeljske veselice v Rocolu ter s tem pripomoglo, ua ee je ista v vsakem oziru povoljno završila. Posebno se še zahvaljuje bratskim društvom : »Kolo«, »Slava« in pevskemu zboru bratovščine sv. Cirila in Metodija za korporativno udeležbo ter sledečim udeležnikom, ki so blagohotno preplačali ustopnino in sicer : po 2 K : g. Gulin J., g a Gregorič, po 1 K 60 st. gg. Cink, I. I, po 1 K 20 st. g. Levičar I., po 1 K gg. Škerk A., Vidmar, I. I. Guštinčič, Počkaj, po 60 st. gg. Hro-vatin, Kuret, Cvek, Miklavec, Vekjet, I. I., Zelen, po 40 st. gg. Bradač, J. J., I. K., Može, Vekjet, po 20 st. gg. I. I., Zlobec, Hlača, Mešek, Miklavec, Škerk, Škalamera, I. I., I. I., ćarga, Bekar, Pahor Aod., Pohar, I. I., I. I., Furlan, in Zafred I. 80 st.
Odbor.
Popravek. Glede samomora v bolnišnici, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, moramo popraviti, da je bilo pokoj nemu Godniku ime Ivan, a ne Fran, in da je bil vdovec ter torej ni zapustil žene. Tudi glede otrok je bil naš poročevalec krivo obveščen, ker jih je pet, a ne štiri. Dodati nam je nadalje, da je bil pokojnik doma iz Komna ter da se je bilo revežu vsled njegove bolezni — nevrastenije, kakor smo povedali že včeraj, — zmešalo v glavi.
Dva samomora. Včeraj smo poročali o treh, danes poročamo pa o dveh samomorih. Malokatera številka lista je prosta žalostnega naslova »Samomor«, ali »Poskus samomora«; ali da bi imeli beležiti v dveh dneh 5 samomorov, to se nam še ni pripetilo.
Včeraj predpoludne okolu 10. ure je skočil z okna IV. nadstropja hiše št. 7. v ulici delle Beccherie neki fiao in elegantno opravljen m adenič. Mimoidoči ljudje so priskočili nesrečnežu na pomoč ter ga prenesli v lekarno Prendini, o.l kjer so teltfjn;čnim pDtom pozvali zdravnika se zdravniške postaje. Pr sedsi k nesrečnežu je zdravnik konstatoval, da ima zdrobljeno čepinjo, eu podelil najnujneje pomoč ter ga dal potem pieneati v bolnišaico, kjer je pi revež umrl že pol ure pozneje. Iz listin, ki so jih našli pri njemu, se je dalo posneti, da je bil 17-letni čevljar Jurij Scarpa, stanujoč na trgu della Valle št. 2. — Uzrok samomoru je neznan.
42 letni iztirjevalec Alojzij Demicheli, stanujoč z družino v V. nadstropju h še et. 2 v ul ci Ghega, je bil bolan zi takozvano »roža-pdo«. S njči, oko.u 10. ure je — v mrzlici, ki mu jo je provzr^čala bolečina — vstal iz postelje, šel ca okno ter z istega skoč 1 na dvorišče. Pal je na teraso III. nadstropja, kjer je oatal mrtev v hipu. Zapustil je vdovo Katarino in tri nežne otročiče : hčerko P.e-ri", kattri je 6 let, in dečke: 5 letnega Tadeja in 3 letnega Henrika.
Trije požari. Gospod Tvan Finotti, ki stanuje v II. nadstropju hiša št. 33 v ulici Vatdirivo, je bil izgubil včtr.j predpoludne ob 10. uri in pol v svojej spalnic: zlat prstan. Ukazal je svojej služkinji Mariji Bizjak, naj mu ga poišče ; a ker je soba precej temna, je morala služkinja pri skanju rabiti svto t ljkc. Mej iskanjem se je pa preveč približala se svetilko okenskim zavesam, katere eo
i»
sa pri tem vnele. P;amen se je kmalu razširil po sobi, katera je bila v kratkem vsa v ognju. Prestrašena je Mtirija Bizjtk začela ki :cati na pomoS, na kar so pr.hiteli neki K»rol Fjbris, Josip Škof in Ivan Štefe, kateri so v dobrej pol uri pogasili ogenj. GiBiIci, ki so, telefoničnim potom poklicani pr.šli na lice mesta, so našli ogenj že poga-šeo. Ogenj je provzročjl kakih 600 kron škode.
— Oko o 2. ure popoludne se je vnelo, -e da bi §e vedelo kako, v prostej luki m j skladišči «t. 24 in št. 25, 200 svežnjev gobe za zamaške, katero blago je bdo lastnina tvrdbe Kobn i Mtttler. JPj išli so gasilci b 3 brizgalnicami in v dveh urah so pogasili ogenj. O^eoj je raz lejal 160 svežnjev, napravivši za 2000 K škode.
— Sinoči malo pred 9. uro, so zapaeili stanovalci hiše št. 57 v ul. Belvedere, da gori v stanovanju g. A. Čeka, kateri ima v prit iČju iste h ša prodajalnico jestvin, in čije atano vanje se nahaja v II. nadstropju. Obve*t li so takoj Čeka, kateri je s pomočjo druzih pogasil ogerj, ki je b:l nastal v spalnici ter požgal eno posteljo, eno ponečno omaro in nekaj perila napravivši kakih 400 kron škode. Ko je bil ogenj že pogašen so prišli na lice meBta gasilci s trami brizgaln eami.
Razne vesti.
Najveći kadilci. Tukaj podajamo zanimivo statistiko porabljanja tobaka v raznih večjih državnh. Holandci so največi kadilci. Vsaki njih porablja na leto povpreČ 10 3400 gramov tobaka. Zedinjene države porabljajo na vsako glavo svojega prebivalstva 2010 gramov, Belgija 1532, Nemčija 1432, Avstralija 1400, Avstrija 1350. Norvežka 1135, Danska 1125, Kanada 1050. Pod 1000 grami porabijo Francozka s 967, Švedska 940. Rusija 910, Angležka 680, Italija 635 in Špan-ska 550. Največ cigaret se pokadi v Italiji, za njo prihaja takoj Španija.
Iz življenja časnikarskega. Umevno je (piše neki list), ako časopisi apelirajo v hudih časih na dobroto svojih čitateljev. Tako je pred nedavno temu list »Novi Kraj«, ki iz haja v Port Arturju opravičeval nepravilnost svojega izhajanja s tem, da Kitajci, ki so pri ročnih strojih, beže, kadar slišijo streljanje iz topov, tako, da se list zamore tiskati samo, ako Japonci ne streljajo. Neki v Vladivo stoku izhajajoči list je svoj mučni položaj opravičeval s tem, da se popir, ki ima priti po morju, nahaja Bog ve kje. Dovažanje vt.de za parne stroje da je skoraj nemožno, ker morajo vsi konji opravljati vojno službo, in koncem konca so bili skoraj vsi stavci poklicani v vojsko.
Bolj dvomljiv je pa ža slučaj, ki se je pripet'1 nekemu časniku v južni Karol ni v Severni Ameriki, katerega urejujejo, odprav Ijajo, tiskajo in menda tudi čitajo sami črnci. Potem, ko ni list že izsšel celih šest tednov, je piBal v uvodu nekega priobčenega oglasa: (Jas je že, da se odprto in brez ovinkov izjavimo o našem večtedenskem molča nju. Med tem namreč, ko je napravil naš urednik izlet na deželo, se je mašinist tako napil, da je stroj popolnoma pokvaril. Zaradi tega smo morali stroj razložiti ter ga odpo alati na popravo v Baltimore. Sedaj je vse v redu in naš novi mašinist pije le vodo. Nnši čitatelji in spoštovani naročniki naj izvolijo torej oprostiti to malo (!) zamudo.
Zelo potrpežljive naročnike in čitatelje pa mora imeti »Generalanze ger fiir Thiir;n-' gen und Franken« (v Nemčiji«), ki je imel ; Velikonočni ponedeljek sledeči razglas : Ker j je prišlo v zadnjo uro silao mnog) ins3rat>v in ni bilo ( z tehniških vzrokov) m:;žn) napraviti priloge, je moral izostali ves tekst (besedilo).
122 letni veteran. Glas,m prr, čil iz
Moskve, živi tam neki upokojen stražmestar huzarjev telesne fetrtža po imenu Andrej Schmidt, ki je bil rojen leta 1782 in je torej sedaj star 122 let. Spominja se še dobro car nje Katarine II. in leta 1812 sa je boje val pod Suvorom. Stodvaindvajsetletnemu veteranu služijo š3 vsi Čuti. Povodom zadnjega potovanja je bil \ sprejet od c^r_,a, ki mu je podaril 500 rubljev.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90*/im Lombardi 3l/a srebro 253/4, Spaiska renta 83a/4 italijanska renta 1021/,, tržni diskont 21/16, menjice na Dunaju 24 20 dohodki banke —.— izplačila bani e. Mirna.
Tržna poročila 26. maja.
Budimpešta. Plenica za maj od 8.55 do 8.60 za oktober 8.92 do 8.93. Rž za oktober 6 91 do 6.9 i. Oves za maj K 5.50 do 5.50, za oktober K J.S3 do 5 84 Koruza za maj K 5.26 do 5.27, za julij 5.36 do 5.37.
PSenica : ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, trdno Prodaja 18.000 metersfcih stot, za 5 do 15 stot. zvišanja. — Rž, koruza in ovea za 5 do i0 stotink zvišanja. — Vreme : lepo.
H a v r e. (Sklep.) Kava SantoB good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39.— frk, za sept. 40. —.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj 3l.3/4, za september 323/4, za dec. 33'/», za marec 35—, vzdrž. — Kava Rio navadna loeo 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra 38—40.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 19 —, za julij 19.25, za sept 19.45, za oktober 19 20, za dec. 19.15, za marec. 10 45. Stalno. Vreme: lepo.
London. Sladkor iz repe surov 9T/1S Sh Java 10.6— Sh.
Sladkor tuzemaki Centrifugalpila, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Meliapilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30.
Ne\v-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeče dobave, vzdržano, 10 in 5 stot. znižanja,
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.30, rž za junij 15.—, za julij-avgust i4.50, za september-de-cember 14.35 'mlačno). — Pšenica za teeoči mesec 20.90, za junij 2O.J*0, za julij-avgust 20 00, za september-december 20 30 (n lačno). — Moka '.a tekoči meaec 27.10 za juaij 27 50, za julij-avg. 27.75 za september-december 27.35. (mlačno). Repično olje za tekoči meječ 46.- za junij 46 25. z» juUj-avg. 46.75, za sept-december 47.50 (mirno.) Šjirit za tekoči mesec 39 75, za junij 39.00, za julij-avg. 39.50, za sept.-decemt»er 35.00 i mirno). Sladkor surov 88° uso no/ 213/«—25— (mirno), bel za tekoči mesec 27T/», za junij 28'^, za ju ij-avgust 28.50 za okt>jan. 29.25 (mlačno), rafiniran 60l/j—61 Vreme: vroče.
Dr. N. Fertilio
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes.
TRST.
VI. Torre bianca 45
(vogal Torrentc).
ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
Loterijske	številke,	izžrebane		dna 25.
maja :				
Brno	38 3	59	21	58
Inomo^t	81 45	64	7 2	8
Borzna poročila dne 26. maja.
Tržaška borza.
Napoleoni K I9.0o 19.0S, angležke lire K —.— do —.—, LondDn kratek termia K 239 20 239.55 Francija K 95.25—95.40, Italija K 94.90 — 95.15, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.20—117.50, nemški bankovci K---—.—
avstrijska ednotna renta K 99 25—99.5J, ograkb kronska renta k 97.20 97.50, italijanska rent* h 101.— 101.60 kreditne akcije K 641.— — 64 J.;—
državne železuice K 636.--- 638—, Lombardi K
78.— 79.—, Lloydove akcije K 6.">0 —660.—. —
Srečke: Tisa k 322.---327—, sredit K 465.—
do 475. Bodenkredit 1880 K 293 — 305.—, Bo-denkredit 1889 Iv 292.— 300 —, Turške K 127.— do 129.— Srbske —.— do —.—.
Dunajska oorza ob 2. uri dodoI. :
predvčeraj danes Državni dolg v papirju	1UU.— 99.90
v srebru	103.— 9^.90
Avstrijska renta v zlatu	118 45 118.30
v kronah 4c/„	99.40 99.40
Avut. investicijska renta 3»/,*/,	90.6C. H8.70
Ogrska renta v zlatu 4%	117.45 117 15
„ v kronah 497.40 97.30 renta 31/,	88.70 85.95
Akcije nacijonalne banke	1618— 1615.—
Kreditne akcije	644.75 643.—
London, 10 Lstr.	239 17 V, 239.15
100 državnih mark	117.271/, 117.25
20 mark	23.48 23.48
20 frankov	19.06 !i».07
10 i tal. lir	95.-- 95—
Cesarski cekini	l!-32 11.32
Parižka In londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 96.97, 5°', italijanska renta 103.—, španski eiterieur 84.17 akcije otomanske banke 571.—.
Pariz. (Sklep-) Avstrijska državne železnic« —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 83 37 menjice na London 251.25, avstrijska zlata rent* 99.95 ogrska 4°/0 zlata renta 100.20, L&nderbank —.— turške srečke 121:45, parižka banka 11.12, italijanske moridijonalne akcije ——, akcije Rio Tinto 12.84. Trdna
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
-— TRST z—-
ulica Malcanton št v. i.
po zelo nizkih cenah. Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiSi.i
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje)
Cene, da ne ni bati ulkakc koakgreace>.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tuds
po posebnih načrtih.
Hn3tro7aa cenit brezplačno te fr*a>so
Praktikant,
14—18 let star. vešr nemškega, reškega in ako mogoče poljskega jezika se takoj sprejme. — Naslov pove uprava »Edinosti«.
Proda se
takoj v dobrem stanu nahajajoča se hišica na kolesih primerna za toba-karno. Naslov pove »Edinost«.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike n porcelanastih, ploščah za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
Javno priznanje
..Croat'ji" zavarovslnej zadrug: v Zfc grebu,
ki je vestno precenila m jo p ž .rao š iodo m prjpad»jo5o mi odškodnino
kron 2848 94
kulantno izplačalala.
ULJANIK, dne 17. aprila 1904.
Karol Peška. J. r.
g8QQgi
Ustanovljeno leta 1832.
Dražbeni oglas.
Za šolski okoliš Draga-Gročana se sezida novo šolsko poslopje (jednoraz-rednica) v krvavem potokfi.
Vse delo — proračunjeno na 13000 kron — se odda podjetniku potom zinanjsevalne dtažbe, koja se vrši 1). dan meseca rožnika t. 1. v občinskem uradu v Klancu začenši ob 10. uri predp.
Ponudniki imajo pred začetkom dražbe položiti 5% varščine v znesku «70 K.
Stavbeni načrt in preudarek troškov je na vpogled v gori omenjenem uradu, kjer se dajejo tudi event. pojasnila.
Krajni šolski svet
V Klancu, dne 24. velikega travna 19C4.
priznana najboljše
barve

zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko povrvino, razpošilja
po nizkih cenah
yTdol/ JCauptmann v £jubljani
prva tovarna oljnafrb barv. firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
»TJ
O &
.9»
53 9
Pj
o cr tJ o

Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno.


Zaročenci!
Kupujte vaše pohištvo v dobroznani
pitia, manifaKtnr in taptarij
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
zalajratHj c. kr. redarstvene straže, c. kr. g-lametrsi carinskega urada in skladišč, t', kr. pri v. lloyd. o rož. c. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pni j u.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Trohm voščilo (biks) = T1 *w>i>
Spretnega risarja
zmožnega slovenskega (hrv.) in nem« škega jezika v govoru in pisavi za popoldanske ure i s č e vodstvo gradnje »Narodnega doma«. Povprašati je na gradnji Piazza Caserma.
URAR
F. PERTOT
v Trstu, nI. Poste nuove št, 3. priporoča veiiki izbor ur: Ornega, Sehaff-iiause Longines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za
gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
Cene nizke. Postrežba točna.
II
tvrdke
Dvanka Doreghini
ulica Madonnina štev 8 Jamči se za solidnost in trpežnost blasra.
Absolutno konkurenčne cene.
Martin Krže - Trst
a*- Trs S. fJlovaniii št. 1.
Priporoča svojo trgovino 8 kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porceiaoa, zemlje, emajla, k »s-itarja, ali cinka, Eadalje po=an,enterije, kletke itd.
Za gostilničat je p pe, krogle, z:mljeno in ftfkleno posodo za vino.
Razpošilja na deželo.
Giovanni št.
Zaloga kuhinjsk li in kletarskih potrebščin od lesa in pletenju, šiafov, brent, čebrov in kad, eodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstn h košev, jerbaaov in metel ter mnogo drtigih v to fctroko upadajočih predmetov.
Postrežba na dom.	Cene zmerne.
FIL1 JALKA
c. kr. privat.
AVSTR KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema:
IZPLAČILA V KRONAH .ia blagajniške nakaze prinoscu
proti 4 dnevni odpovedi 2\'3 % > 30 > > 3°/o
t z sit i Ii napoljonili na izplačilna pisma
proti 30 dnevni odpovedi 20/o
2V49/o
2l/i7o
na naslovljena izplačilna pisma
proti 4 dnevni odpovedi 27//* » 8 > > 2-U°la > 30 > » 3%
3 mes. 6
Za birmo! ■
Ponte della Fabbra štev. 2.
Zaloga izgofovijenih oblek
Priložn stni nakup! Velikanska partija oblek vseh vrst in velikosti za dečke.
Podpisane vabi svoje cenjene odjemalce, da si ogledajo nje zalogo. CENTRALA: Ponte della Fabbra, 2.
i vogal ulica Torrcnte )
FILIJALKA : ulica Ponte Nuovo, 5.
(vogal Torre Bianca).
Spoštovanjem
M. Salarini

Anton Skerl
mehanik Piazza detle Legna 10. (hiša Caccia)
Gramofoni, fonograti, ploAoe in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacionalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-eiajo v pred meti tudi na mesečne obroke.
Marija vdova Čokeij
priporoča svojo dobro zal<»-ženo prodaj silnico
kuhinjskih
posod
1»» nizkih tli.
Piazza Ponterossc st. 7.
X X K X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X K K X X X X
„Slavija"
X X
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
-;x: -
in 13.
P. t.
členom glavnega odseka oddelkov I.
(zavarovanje kapitalov za življenje in smrt)
ki so sklenili svoja zavarovanja v letih 1869. do 1899.
pr pada
10°jo na dividenda.
1070 na dividenda pripada brez izjeme na vsa zavarovanja kapitalev kateregakoli razkazila v glavnem odseku 1. in II. oddelka, tedaj na zarovanje za slučaj smrti, za doživetje in na zavarovanje dote deci.
P. t. dlem m, ki m> celoletno zavarovalnico za leto 1904. že plačali, bode ^e omenjenih IO °/0 v gotovini ispisčelo; očim čiem m pa, k plačujejo zavarovalnino me-^čnf , četrtletno ali poluietuo, bt-de se obračunavala dividenda s 1. dnem julija 1904. začenši do :JO. dne jua ja 1905. pri poea-mezn h obrokih.
Rezervni in poroštveni fondi banke »Sla-
vije« iznašajo koncem leta 1 902. ... K 29217.694.46 Od svojega postanka do konca 1. 1902. izplačala je banka >Slavija* svojim členom zavarovanih kapitalov in odškod-
nin v vseh oddelkih..........K 78,324.623.17
Samo za pretečeno leto bilo je izplačano
p. t. členom dividende........K
Vse dividende pa so doslej členi prejeli . K kar j«* gotovo najboljši praktični dokaz, kako koristno je sc pri banki »SLAVLIt« kot vzajemnem zavodu.
O rej priliki opf zflriamo nai«* )1? krcjje ra ugr»dne in eane fc»rfa banke
> Sla vije«. Zbirko napripravnejšin tarifnih razkazil za življensko zavarovanje radi na zahtevo vsakemur clopošljemo.
V Ljubljani, v maju 1V><)4.
Generalni zastop
vzajemno zavarovalne banke -Slavije- v Ljubljani,
Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo l.,5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oipjvedi.
Bancogiro v kronah
z 21/3°/o takoj v kolikor na razpolago.
Krone in zlati napoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, k'»ji se stavijo od časa do časa in sicer po uka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Buiimpešto, Brno, Karlove vari. Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, ??aaz, tfolnograd, p r o s t -> stroškov.
Cie bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij.
Sprejema izt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj.
Daj a predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih.
Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah.	m
Kreditnu pisma se izdajajo v katerosikoli mesto.
Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda.
Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia*4 v italijanskih lirah ali v kronah
loocoocoooocc do dnevnem kurzu. ccccoccooccc;
Vsakovrstna
zanesljiva semena
fe akor : tlonače, lucorne ali renske in ruaeče tleteje : velikau-ke rumene, bele in rudeče pe^e ; repno seme ; raznih trav in vedb vrit salat ee dobivajo po nizkib cenah pri
Josipu KorSinu v Ljubljani,
pred Skoiijo št. 4. Kupuje pa brinjevo oije po visoki ceni.
|^SSSBKSSSaSi33S3 ZS- Lim IS32S3	3S3BSH!
1 55.28 1 .76 1 ,2 1 6.667.1 3 zavaroiati
Svoji k svojim
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.

„LJUBLJANSKA KREDITjNA BANKA- v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu. !' Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 ! Podružnica v Spljetu
Kupuje in prodaja
m vrste rent, ustavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih Obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete iidaja k viakemu žrebanja.
Zamenjava in eakomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale -	kupone.	—.
Baje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni -	Iz&ubl	-
Vfnkuiule in divlnkuiujo vojaške ženitnlnske kavcije. Kskompt in inJuuuto mame,	Bor*na. nazoiilsu
Denarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — .	= dne vzdiga.
Promet o Čeki in nakaznicami.
trffffiviffiffijimiimBa