237. iteMlIn. tUUDiiLi lUleto. i^Btf> vsak dan avocar iavaaajfi aodoti« ft> Kj aa pol ista 12 K. aa Utrt Ista 6 K, oa 0§ lita 9QK.fr Ha naroeoo orao » Popisi aa| oa iovolo traaksvatf. — thSslBlštTM tolstasi Mi S4L £0i vsljs po p«*ti prsJoaup sa 8 K at dar sodi saai poni, »lasa ao do ostra. — I doaolo aa t so loto 25 K, m pol lota 13 K, aa cstrt lota 6 K 50 a, aa en mesec 2 K 30 b. Za M»»1|8mo s pošiljanjem na dom za vse leto oa vso loto 22 K, oa pol lota U K, aa sobi lota t K 90 h, aa on noseč 1 K 00 h. — Za ■aoaoilo celo Isto 28 K. Za vao amge detele in Ameriko ao plačajo od potorostopno pottt-vrsts po 14 b, čo as oananila tiska ookrat, po 12 h, če so tlaka dvakrat m po 10 ta, te se tiska trikrat ali večkrat Jo v Knaflovft allsak it i. — Uptavoiitva aaj as slaiovolifo pošiljati naročnino, rosiaatat^o, oananila, t J. administrativne stvari itsvtU* po IS Iv 0praT*l*rva telefon ŠL 89. Tako se dela z nami. Xi ga dneva, da bi nam vlada ne zadala kakega udarca.Na vseh poljih nam dela silo, koder je le količkaj prilike, stvar j a pozicije, iz katerih nas nemštvo potem zatira, koder more izpodriva domačine in vsiljuj* ravno na važnejša mesta, v službe, s katerimi je združena večja ali manjša moč, največje nasprotnike slovenskega naroda in njegovih prizadevanj. Zdaj se je zopet zgodilo imenovanje, ki zasluži največje zanimanje vseh slovenskih političnih krogov, ker tu se je drastično pokazalo, kako se inteiesi dobrega pravosodja lah-kosrčno žrtvujejo interesom nemške politike. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je bilo izpraznjeno mesto deželno-sodnega svetnika, in sicer mesto civilista, to je sodnika, ki ima posla s civilnimi pravdami. Za to mesto se je oglasilo več kompetentov, med njimi tudi okrajni sodnik v Idriji, Šturm, sodni svetnik in piedstojnik okrajnega sodišča v Ormožu dr. Presker in substitut državnega pravdništva v Celju, dr. Bosehek. Ljubljansko deželno sodišče je pod predsedstvom gotovo zanesljivo nemškega podpredsednika Pajka napravilo svoj predlog. Predlagalo je 1. loeo sodnika Š t u r m a iz Idrije, ki je izborno kvalificiran ravuo kot civilist. 2. loco sodnega tajnika Mii-činskega v Ljubljani, 3. loco pa — sploh nikogar. Deželno sodišče v Ljubljani se Torej ni nič oziralo na kompetenčno prošnjo celjskega državnopravniške-ga substituta dr. Boschka. Storilo je to brez dvoma iz popolnoma stvarnega razloga, zgolj in edino iz ozirov na interese dobrega in zanesljivega pravosodja. Dr. Bosehek je namreč doslej služil pri državnem pravdništva, je mogoče tudi čisto dober kriminalist, toda deželno sodišče ljubljansko potrebuje civilista, dr. Bosehek pa nima nič civilne prakse, nima a- tem oziru nobenih skušenj in je najbrže tudi že davno pozabil, k.ir se je bil kdaj teorije naučil. Višje sodišče v Gradcu je predlog deželnega sodišča ljubljanskega temeljito predrugačilo. Pri personalnih zadevah odločajo pri višjem sodišču v Gradcu vedno politični momenti in oziri na korist nemštva. Iz takih narodnostnih in političnih nagibov je višje sodišče v- Gradcu pred-lagalo,naj se imenuje za mesto civilista v Ljubljani sodni svetnik dr.Pre- sker iz Ormoža, na njegovo mesto v Ormožu pa dr. Bosehek iz Celja. Na ta način je hotelo graško nadsodišče odriniti s Štajerskega Slovenca dr. Preskarja in na njegovo mesto spraviti v Ormož nemškega nacionalca. V ministrstvu na Dunaju so pa vse prevrgli; zavrgli so predlog ljubljanskega deželnega sodišča in predlog višjega sodišča graškega in imenovan je bil na mesto deželnosod-nega svetnika v Ljubljani celjski drža vnopravdniški substitut, nemški naeionalec dr. Bosehek. Kakor smo že rekli, potrebuje deželno sodišče civilista, ne pa kazenskega sodnika. Dr. Bosehek je pa za to mesto totalno nesposoben. Pri ljubljanskem deželnem sodišču bo torej usoda mnogih civilnih pravd, s katerimi so vedno združeni važni materialni interesi, v rokah sodnika, ki nima nič civilne prakse. S tem imenovanjem, ki se je zgodilo brez najmanjšega dvoma zgolj iz političnih in narodnostnih nagibov, samo za to, da pride na to mesto Slovencem nasproten nemški naeionalec, se je zgodila ne le velika krivičnest slovenskemu narodu, nego tudi različnim sodnikom, ki imajo ta madež, da so — Slovenci. Največja krivica se je zgodila svetniku Šturmu. Ta ima že 18 službenih let, dočim jih ima dr. Bosehek samo 17. Šturm je obče pri poznan kot izvrsten civilist in je torej odlično sposoben za mesto civilista pri deželnem sodišču v Ljubljani, dr. Bosehek pa sploh ni civilist in torej nezmožen za to službo. Ker Šturma niso imenovali za Ljubljano, kakor bi bil zaslužil po službenih letih in po kvalifikaciji, so storjeno mu krivico hoteli ublažiti s tem, da so ga imenovali za de-želnosodnega svetnika na deželi (v Idriji namreč), kar pomeni pravzaprav le naslov*. Da pa so to mogli storiti, preskočili so brez povoda sodnika v Logatcu, dr. Krauta, ki je bil na vrsti, da bi moral sedaj biti imenovan za svetnika. Slovenec mora vedno trpeti, Slovenec naj ima vedno škodo, Slovenec mora biti vedno tepen — to je menda vodilno načelo državne uprave. Zgoraj pojasnjeno imenovanje je nov prispevek k poglavju o političnih in narodnostnih vplivih na pravosodje. Noben narod v drža- » ne čuti tega tako, kakor Slovenci, nikjer se tako očitno in brezobzirno ter s preziranjem interesov* dobre justi-ee ne vsiljujejo na službena mesta med Slovenci nasprotniki slovenskega naroda, kakor pri nas. Pravosodni minister Klein je Nemec po miš- ljenju in pospešuje nemška politična in narodnostna stremljenja z vsem svojim vplivom in toliko brezobzirne je, ker je jugoslovanska delegacija v državnem zboru razcepljena. Spričo najnovejše krivice, ki se nam je zgodila z imenovanjem dr. Boschka, poživljamo slovenske poslance obeh strank: Pokažite ministru Kleinu, da zahteva slovenski narod slovenskih sodnikov in pokažite vladi, da imate tudi voljo izvojevati to zahtevo vsega naroda. Vihar na Balkanu. ut. B e 1 g r a d , 8. oktobra, V Srbiji vre. Ves narod je pripravljen na vojno, zahteva jo očitno, zahteva jo za vsako ceno, zahteva jo s pogumom, ki jo daje samo spoznanje, da je Srbijo zadel smrtni udarec in da jo je mogoče obvarovati in rešiti samo z orožjem v roki. Položaj je tak, da je vojna skoro neizogibna, da se lahko vsako Uro sproži prva puška, in če že te dni ne pride do vojne, je to pač samo vpliv evropskih velesil, ki priznavajo, da se mora Srbiji pomoči Stališče Srbije je sledeče: Srbski narod je razcepljen d a različne države. Srbi žive na Ogrskem in umirajo, Srbi žive na Hrvaškem, Si bi žive v Dalmaciji, Srbi žive na Turškem, kjer jih sistematično ubijajo, tako, da so nekdaj najslavnejši srbski kraji danes v rokah Arnavtov, in žive v Bosni in v* Hercegovini. Obkoljena od Rumunov, Bolgarov, Avstrije in Turčije, se mora Srbija zadušiti, če ne razširi svojih meja in zato je v smislu narodnostnega principa, ki je združil Italijo in Nemčijo, vedno reklamirala Bosno kot deželo, ki je po ogromni večini svojega prebivalstva srbska. Upala je, da jo pridobi, češ, da ji gie po principu narodnosti in smatrala se je upravičeno jo zahtevati, ker je Turčija dobila to deželo s silo v last, Avstrija pa jo je od Turčije prevzela samo v upravo. Berolinska pogodba je dokument, s katerim so evropske velesile pooblastile Avstrijo, da okupira in upravlja Bosno in Hercegovino v svrho, da tam nastanejo redne razmere. Avstrija, pravijo Srbi, je bila zaupnik Evrope, samo njen mandatar. Zavezala se je, izpolniti berolin-sko pogodbo in jo je — seveda po svoje — tudi 30 let izpolnjevala. Sedaj pa je prelomila berolinsko po godbo, prelomila svojo obvezo in polastila Bosne in Hercegovine. Sr- bija proglaša postopanje Avstrije za nedopustno kršenje narodne pogodbe, češ, aneksija Bosne in Hercegovine bi se smela samo izreči s privoljenjem cele Evrope in samo če bi druge države dobile primerno odškodnino. V tem smislu je spisana tudi protestna nota, ki jo je srbska vlada poslala evropskim velesilam. Srbska vlada ima silno težko stališče, ker je skoraj nemogoče, krotiti nevoljo naroda zoper Avstrijo. Za zdaj se osredotoča vladno delo na to, da vse pripravlja za vojno in da obenem poskuša doseči, naj bi se sklicala nova konferenca velesil v svrho, da revidira berolinsko pogodbo in določi Srbiji primerno kompenzacijo za aneksijo Bosne in Hercegovine. Rusija je pač pripravljena storiti kar se da, da se izravna, kar je premenilo postopanje Avstrije na Balkanu, in Francija stoji Rusiji zvesto na strani, toda druge države se branijo konference. Specialno Avstrija. Ta odklanja udeležbo sploh, če bi se na konferenci le govoriti in sklepati hotelo o storjeni prelomitvi berolinske pogodbe. Tudi Angleški ni konferenca simpatična, že zaradi Egipta ne, dalje ker se boji, da bi Rusija dosegla svobodno plovbo vojnih ladij skozi Dardanele in ker bi se končno iz konference lahko porodili največji mednarodni konflikti. Kar se Turčije tiče, si na eni strani želi, da bi se sklicala taka konferenca, na drugi jo odklanja, boječ se, da bi naposled morala plačati vse. Spričo tega je skrajno malo verjetnosti, da ostanejo premembe, ki so se zgodile na Balkanu, brez posledic. Na podlagi informacij iz avtentičnega vira lahko rečem, da nastane vojna v tistem trenutku, ko se izkaže, da Srbija ne dobi kompenzacije za storjeno aneksijo Bosne in Hercegovine. Srbski vladni krogi pravijo, da Srbija ne more in noče dopustiti, da bi se rešilo bosansko vprašanje v smislu dunajske vlade brez kompenzacije, pa naj se potem zgodi karkoli. Kakor rečeno, zahteva ves srbski narod, naj se začne vojna, naj srbska armada vdre v Bosno. Kar se tukaj godi, v* teh dneh, se ne da popisati v kratkem dopisu. Tu plamti vse za vojno. Demonstracije zoper Avstrijo, velikanske in silovite demonstracije so na dnevnem redu. Narod zlaga denar za vojno in zbirajo se prostovoljci. Na spomeniku kneza Mihajla, ki s svojo sabljo kaže na Bosno, visi velika zastava z napisom »Rat dušmaniku srpstva«. Pod to zastavo se zapisujejo in zaprisegajo prostovoljci. Oglašenih in sprejetih je že več tisoč. Kralj se je vrnil z velikih vojaških vaj. Prva stvar je zdaj rekonstruirati ministrstvo. Predsednik nove vlade bo najbrže Nikola P a š i ć , zastopane pa bodo v ministrstvu vse stranke, tako da bodo vse stranke prevzele odgovornost za posledice eventuvalne vojne. Ni dvoma: novo ministrstvo bo vojni kabinet. Kar se tiče vojnil sil, so po dobrih informacijah razmere naslednje: Srbija ima sedaj pod zastavami 30.000 mož, a to število se v par dneh pomnoži na 100.000 mož, ker so že sklicane rezerve. V par dneh bo torej Srbija pripravljena na vojno. Kar se tiče armade, zatrjujejo vladni krogi, da je jako dobro oborožena, ker ima čisto nove puške in topove. Tudi se pravi, da je vojska jako dobro izvežbana, češ, da so to pokazali zadnji manevri. Kar se tiče duha srbske armade, je pa znana stvar, da je armada nacionalna, da so oficirji in vojaki Srbi in torej vedo, da gredo za korist in čast svojega naroda v boj. Razumni politiki in oficirji uvi-devajo prav* dobro, da ni upa na končno zmago v vojni. Avstrija je tako velika in mogočna država, da jej Srbija s svojo armado ne more kdo ve kaj storiti. Toda Srbi pravijo, da izgubiti sploh ničesar ne morejo, če začno vojno, nego samo pridobiti. Z vojno hočejo izzvati intervencijo evropskih velesil in pripraviti Evropo do tega, da preuredi razmere na Balkanu tudi z ozirom na korist Srbije. Vlada je popolnoma prepričana, da tudi v slučaju poraza ne izgubi Srbija niti pedi zemlje, pač pa doseže z vojno, da se skliče nova evropska konferenca velesil in da se na kongresu prisodi Srbiji kompenzacija za pridobitev* Avstrije in Bolgarske. Tak je danes položaj v Srbiji. Glasovi Iz Idrije. Svojemu pokojnemu načelniku Miju Štravsu so idrijski ognjegasci minolo nedeljo odkrili nagrobni spomenik. Slovesnosti se je udeležila poleg domačega društva še požarna bramba iz Spodnje Idrije s članicami vred in mnogobrojno domače občinstvo. Nagrobni govor je imel poslanec Gangl, v imenu gasilcev se je spominjal pokojnika g. Petrič iz Postojne. Delavsko bralno društvo je LISTEK. Ne maram jate! Jošt je bil oštir in je točil vino, dobro in slabo tik velike cesarske ceste, ki pelje v svet, pelje na Nemško in v Ameriko, in zato so se tam shajali v veliki množini popotni ljudje. Tuji obrazi, rjavi in opečeni, zaraščeni in neznani, so gledali po navadi izza mize, svetle, globoke oči so se skrivnostno in sumljivo bliskale, roke so držale gorjače in zakrivljene palice, na plečih so visele torbe in malhe. Oštir Jošt je hodil med njimi in jim stregel zvesto in skrbno, vedno je bil sam, in kadar je njegova žena Pogledala v hišo h gostom, se je obrnil k njej in jo pogledal sovražno iz-*8 košatih, že napol sivih obrvi. »Česa pa iščeš tukaj 1 Ali ti je dolgčas!« »Po tebi gotovo ne! Ne maram zate!« Jošt je stisnil pesti, udaril ob tla s peto in še srditeje pogledal svojo ženo. »Molči in pojdi!« »Ha, ha! Ne maram zate!« se ja z^na nasmejala in šla skozi duri. Govorilo se je po vsem Gorenj- skem, da ima oštir Jošt čudo lepo ženo, mlado, premlado zanj. In res, pošteni, delavni kmetje, ki jim že davno ni bilo mar vasovanje pod dekliškimi okni, ki pravzaprav niso razumeli nikoli mehke, srčne govorice, so pred mlado Joštovko postajali nerodni, ozirali so se skrivoma nanjo in govorili neumnosti brez zveze in smisla. Mlada žena pa se jim je smejala, jim mežikala in včasih tega ali onega potegnila za brke, potegnila neusmiljeno, kot bi jih hotela izru-vati. Ali kmetje so trpeli s smehom in solzami, ki so jim od bolečine skalile oči. Joštovka je bila krasna žena, bela in gladka po licu, kot da ni nikdar delala pod solncem, vitka in visoka, v vsakem oziru mestna gospa. 0.:*ir jo je našel v trgu, kjer je živela s petorico mlajših sester pri svojem očetu, zakotnem kramarju, ki je bil Joštov prijatelj. V veseli uri sta se zmenila, da mu da Marto za ženo. in tako se je zgodilo. Bila je osem-najstleten otrok, ko je šla z Joštom, suhoparnim, trdim in sirovim kmečkim oštir jem k poroki. A že tretji dan se je zgodilo, da je prenesla svojo posteljo v drugo sobo, kjer je spala sama, in vsak večer se je varno zaklenila pred možem. Jošt je klel in pil. Vse je pil, kar mu je prišlo pod roke. Najraje šnops, »železni« so ga klicali kmetje, vina je izprazuil vsak dan dva bokala in klel je svojo ženo: »Ti krst ti hudičev!« Tako je bilo pri njem doma. Isti prizori so se ponavljali vsak dan: Dedec se je rotil, mlada žena se je smejala ali jokala, njej je bilo to vseeno. Jošt je stopil k omari v zidu in si natakal po vrsti, kar mu je prišlo pod roke: Pelinovo žganje, slivov ko, jagodovec, in potem je začel piti vino. Sedel je k mizi k tujim gostom in se začel meniti: »Kako pa kaj? Ali so doma zdravi? Ali je res trinajst coprnic s točo obsulo Poljansko dolino!« Bili so trije Amerikanci med gosti, ki so se pred tremi tedni vrnili domov, a sedaj zopet odhajali za morje. »Vse naj pobije, če če,« je zategnil zaraščeni možak. »Trinajst čarovnic pa je se premalo.« Potem je razkladal neko dogodbo iz svojega kraja, da pokaže, kako so tam hudobni ljudje. »Tri leta sem bil v Ameriki, in zdaj pridem, pa dobim ženo v otročji postelji.« Smejali so se, in Joštu je to dobro delo. »Vse so enake! Moja! vam pravim, je hujša kot zlod!« V sobo je stopil nov gost. Bil je to Dolf, divji lovec. S puško je hodil okoli, divjačino je streljal po lesih in prodajal Joštu. Bil je mlad in močan korenjak, rjave brade in dolgih, svetlih brk, pa zvit in predrzen ptič. Bal se ni hudiča, ni biriča, streljal se je z logarji in nekoč je prinesel svinčenih zrn pod kožo kot prosa. Mlado srno je imel na hrbtu in smejal se je, veselo se je režal, da se mu je svetila vrsta belih zob izza kosmatih usten. »Jošt, kar spravi jo, meni pa prinesi kozarec žganega!« Oštir je odnesel žival, a na pragu že je srečal svojo ženo. »Ali boš ostala zunaj! Pri gostih nimaš nič opraviti!« »Kaj ti veš, če imam opravilo, ali ne! Izgubi se!« Jošt je klel pod svojim bremenom, a mlada žena se je prismejala v krčmo. »Dolf, dober dan! Pa so rekli, da te ne bo!« Smeje se je stopila preden j, oprla roke v pas in ga gledala v obraz. Lovec jo je skoro sovražno pogledal, a takoj je povesil oči pred njenim svetlim, nagajivim pogledom. Dolf je bil hud nanjo, že od dneva poroke. Tedaj se je nevesta jokala, in lovec jo je skušal tolažiti. Nagnil se je k njej, da jo pogladi po licu, a Marta ga je na moč udarila po licu, da je izgubil klobuk. Svatje so se zasmejal i in voščili srečo Joštu. »Dolf, zakaj se mi jeziš!« je skoro žalostno dejala Marta. »Ne jezi >.-. saj vidiš, da sem sama!« Lovec jo je pogledal in že ga je obšlo veselje, da zgrabi s svojimi prsti in na svojem srcu zaduši to mlado, lepo kačo. »Dolf, Adolf, oj, ti neumni lovec!« Jošt se je vrnil in obstal za ženo. »Kaj govoriš, koga klieeš!« »Tebe že ne! Tebe ne maram!« In kot da se mu roga, je poklicala še enkrat: »Adolf!« Potem je pevaje odhajala: »Le pridi, le pridi, sem sama doma, ni očka, ni mamce, ni moj'ga moža!« Jošt je sedel k lovcu in gledal v tla. »Ali si jo videl, ali si jo slišal! To je krt!« Vzdihnil je in se ozrl po gostih. Amerikance, ki je našel svojo ženo v otročji postelji, se je obrnil nanj: »Praviš, da je tvoja žena! Vi Ameriki take žene kar streljajo, tudi jaz bom pisal po svojo, da pride za menoj. Tam bom pa naredil, kar je prav.« »A-a, da jih streijajol« se je čudil Jošt. »Zares, ta je poštena! Po vseh božjih in cerkvenih zapovedih je to prav! Mene, ki sem njen zakonski mož, ki jo mi je Bog izročil, zapelo dve žalostinki. Slava pokojnikovemu spominu! * Veteranca Balanta, ki misli, da spolnu je svojo službo, ako skuša mirne ljudi pobivati s kamenjem, bode najbrže sodilo ljubljansko sodišče, ker je sodnik pri razpravi v Idriji razglasil sklep, da se spisi odstopijo državnemu pravdništvu; kajti iz preciznih in odločnih izjav zaslišanih prič je razvidno, da ima čin na sebi vse znake hudodelstva. To bo torej prvi sad Pencovega izzivanja. « »Gliick a nt'!«, »Waidniannsheil«, 2. K. k. Werks-Volksschule« se še vedno blišče na erar. poslopjih ter pričajo svetu, da se rudniška in gozdna uprava toliko zmenita za narodni čut idrijskega prebivalstva, kot za lanski meg. Tako postopanje je tembolj žaljivo in nehvaležno, ker je idrijsko prebivalstvo vedno pazilo na to, da je bilo z gg. uradniki v dobrih odnosa jih. Lahko trdimo z mirno vestjo, da ga ni kraja v Avstriji, kjer bi tuji uradniki tako lahko shajali s prebivalstvom kot pri nas. Zato bi pa tudi pošten človek ne pričakoval od njih, da nas prav po nepotrebnem žalijo in izzivajo. Bodemo pač morali tudi v družahnem življenju izvajati konsekvence iz takega postopanja! * Privatni samonemški napisi so izginili, imamo le še nekaj dvojezičnih, pa še ti dišijo po »c. kr.« Tako dela n. pr. škandal glavnemu trgu na prvem mestu stoječi nemški napis erarične gostilne pri »Črnem orlu«; dalje prav nič ne pristoja dvojezična tabla z nemškim napisom na prvem mestu c. kr. rudniški lekarni; enako k. k. Oberbergarzt zavednemu Čehu Pohvalno nam je omeniti g. Didiča, ki je prostovoljno odstranil nemški napis iz vrta, g. M. Lapajne, ki je tudi sama ob sebi prebelila reklamno krogi j o z nemškim napisom, ter g. V. Trevna, ki ni napravil no\e krogi je z nemškim napisom namestu ubite. Narodni ponos mora imeti vsak Slovenec in vsaka Slovenka, bodisi tega ali onega političnega prepričanja! * * * »Slovencev« dopisnik je tako strasten strankar, da ščiti tudi naše najhujše narodne nasprotnike samo rani tega, ker nastopamo mi proti njim; zdi se mu, da mora udariti po nas — proti lastnemu prepričanju — četudi pri tem trpi narodna čast in korist. V trenotku, ko ves slovenski narod poskuša z združenimi močmi otresti se nemškega vpliva in nadvladja, zagovarja ta dopisnik Pencov »Gliick auf!«, češ, da je to stari rudniški pozdrav in da rudniški uradnik nima pravice po svoji volji prenarejati pri državnih poslopjih, pač pa se mora držati svojih navodil in pravil. Torej »Gliick auf« je star rudarski pozdrav, zato ga je moral g. Penco ravno letos naslikati na erarično poslopje, ki stoji že desetletja in ki je bilo do letos lahko brez njega. Nehote nam pride na misel, da so morali svoj čas idrijski učenci nositi veliko steklenico po mestu za kazen, ker so v šoli med seboj slovensko govorili. Taka je bila torej stara navada na rudniški šoli v Idriji in po teoriji »Sloven-čevega« dopisnika bi moralo biti še danes tako. Sicer pa pritrjujemo dopisu, da rudniški uradnik ne bi smel po svoji volji prenarejati pri državnih poslopjih? Mi ostajamo pri svoji trditvi, da je g. Penco oni napis n a-1 a š č dal napraviti iz same zagrizenosti, kvečjemu če si je v to pridobil še nadsvetnikovega dovolje- nja, no, ▼ tem slučaju sta obadva kriva označenega izzivanja. O nedeljskem dogodku je dopisnik »Slovenca« povsem neresnično poročal. Tudi ni lepo, da skuša Sokole našun-tati, naj bi namazali nemški napis eraricne gostilne pri »Črnem orlu«. Ali bi jih rad spravil iz lepih društvenih prostorov? V splošnem pa prosimo »Slovenčevega« dopisnika, da dosledno objavlja vse slučaje, v katerih se dela nečast slovenskem .1 jeziku, pa naj bodo prizadeti s tem naši ali pa njegovi pristaši. Tudi ga prosimo, da nam navede imena tistih sokolić, ki delajo nemške pobotnice. Nam ne gre za osebe, marveč za načela! * Poštar Helniieh je že dal preslikati zamazane table in na njih se zopet na prvem mestu šopiri — nemščina, čudimo se temu gospodu, da se iako sili v ospredje. Mi smo tako kulantni z njim, da smo že marsikaj zamolčali, kar bi bilo škodljivo za njegovo eksistenco, on pa le ne da miru. Naj ne pozabi povsem, da je doma z Dolenjskega. * Sodni svetnik je postal naš obče priljubljeni sodnik g. Henrik Šturin. Kakor bi privoščili g. svetniku, da bi bil prišel na boljše mesto v Ljubljano, ki je seveda moralo biti rezervirano za Nemca, tako se na drugi strani odkritosrčno veselimo, da ostane še nadalje pri nas. Neumorno delavnemu človekoljubu in narodnjaku naše naj iskrene j še čestitke! * * * Priporočilo narodne tvrdke. G. Matej Kobal, trgovec z vinom v Idriji, se je zavezal, da bode podaril moški podružnici družbe sv, Cirila in Metoda v Idriji 20 vin. od vsakega hektolitra prodanega vina. Ker je gospod Kobal v našem mestu in daleč naokrog prvi in največji vinski trgov*ec, se je z njegovo zavezo odprl družbi lep nov* vir dohodkov. Kadi zunanjih naročnikov navajamo, da ima gospod Kobal zaloge vina v Idriji, na Vipavskem in v Isti i, da ga lahko direktno razpošilja od tam, kjer je bližje odjemalcem. * * * »Delavsko bralno društvo« bode vsled sklepa izvanrednega občnega zbora praznovalo prihodnje leto dne 19. in 20. rožnika svojo 251etnico. Ker se bode to slavje priredilo v večjem obsegu, se prijateljska društva opozarjajo že zdaj na to slavnost, ki bode takorekoč praznik vsega narodnega življa v Idriji. Sodno in grozdno razstava v novem mestu. Dodatno k zadnjemu našemu poročilu o tej razstavi, ki se je otvorila v soboto, dne 3. t.m. ter zaključila v ponedeljek, due 5. t. m., nam je s strokovnega stališča glede razstave same ter glede s to razstavo združenega sadjarskega shoda naslednje navesti: Razstava je bila tako urejena, da je mogel obiskovalec prepričati se o napredku na sadjarskem in vinarskem polju ne samo posameznih občin, marveč tudi posameznih posestnikov in korporacij. Radi enotnosti je bilo torej sadje posebej in grozdje posebej razstavljeno, kar odobravamo. Razstava je v splošnem dosegla svoj namen, čeravno niso vsi raz-stavljalci pogodili pravega smotra priredbe. Tu se ni šlo samo pokazati kakšno sadje in kakšne vrste sadja zaničuje in goljufa! In ali ni v svetem pismu sam Bog pokončal hudobno ženo, ki ni bila zvesta svojemu možut< Tako so se menili, in oštir je pil in polnil kozarce gostom, potem pa se je začel razgovarjati z lovcem. Govorila sta o tem in onem, ko stopi Marta zopet v sobo: »Dolf, Adolf, če imaš kaj zame, jaz bi tudi pila s teboj!« Zasmejala se je svojemu možu, ki je srdito gledal nanjo. Lovec ni odgovoril, in tudi oštir je molčal. Pač pa je v njem vstala neka misel. Porodila se je in razpa-lila pekoč ogenj. * Jošt je vstal in hodil po izbi s težkimi koraki. Mislil je na ženo in ugibal semintja in polagoma je sklenil: »S sveta jo bom spravil!« Popolnoma mirno in lahko je opravil s svojo vestjo. Nič mu ni očitala, in zdelo se mu je celo, da stori Bogu dopadljivo in dobro delo, ako napravi račun z grešnico. Sam je ni mislil, ampak njegov sklep je bil, da nekdo drugi napravi zanj to dobro delo. In kdo bi bil ta drugi? Jošt je bil trd gorenjski kmet, imel je grčasto glavo, ki je sicer počasna, a kar se ji zdi prav in dobro in Bogu pravično, to izpolni. Jošt je slišal in si zapomnil, da je njegova žena tegale divjega lovca, od gosposke zaznamovanega *n od biričev iskanega, klicala: Adolf! čeprav mu je bilo ime: Dolf! Vsi so ga imenovali: Dolf, ker je pač bil tako krščen, ne na ime svetnika, ampak na ime Dolfa, ki je bil menda kak divji love. In polagoma je Jošt stvar premislil in se je pri tem nečesa spomnil, kar ga je prav v živo zadelo. Tole mu je šlo po glavi: Marta tedaj že ni več spala pri njem, ko se je Jošt neke polnoči priplazil pred njene duri. Bogsigavedi, bile so odprte, in mož je šel k njej. Sklonil se je k njej in roko je položil na njene prsi. In tedaj je žena v sanjah vzdihnila: »Adolf!« Izrekla je to ime in potem objela njega, ki je slonel nad njo. »Adolf«; je izrekla še enkrat in se nato zbudila. Spoznala je svojega moža, zakričala in planila pokonci: »Ven, če ne, te ustrelim!« Jošt je šel. Danes pa se mu je zdelo, da ve, koga je njegova žena klicala v sanjah. In zato se mu je zdelo dobro in blago, pravično in Bogu ljubo, ako lovec Dolf ustreli njegovo ženo. Poiskal je lovca in mu začel na-pivati. Pila sta in govorila dolgo in tiho, utihnila sta in zopet začela. Bila sta oba že pijana. »Dva bankovca sta tvoja, Dolf! kdo podeluje, marveč tudi v kakšnih množinah in po čem da se oddaja. Razstava je imela v prvi vrsti kupčijski namen. Pričakovati je bilo torej, da se razstavi največ sadja v košaricah in zabojčkih, pripravljenih že za prodajo, z napovedbo množine in cene. Toda pravo so pogodili le grmska šola, kočevska kmetijska podružnica ter nekateri posamezniki. Ti so razstavili več vrst lepega, pravilno vloženega sadja v košaricah, odnosno v zaboj čkih po dva do pet kilogramov; grmska šola pa se posebej v zabojih po 25—50 ter v sodih do 70 kg sadja, ki se je lahko naravnost na določen kraj razposlalo. Najbolj instruktivna je bila grupa grm-ske šole, kar je moral vsakdo priznati. Seveda se od vseh razstavljalcev ne more zahtevati gori navedeni način razstavljanja, ker mnogi tega dobro ne -razumejo, mnogim pa primanjkuje časa in slednjič, ker veliko razstavljalcev razstavi svoje sadje tudi le z namenom, da izve prava pomologična imena. In takih je bilo tudi na tej razstavi obilo, ki so s svojimi raznimi tujimi in domačimi vi-stami {med temi mnogo samosevk) določevalcem imen (gospodom V. Rohrmannu, nadučitelju Žirovnika iz Št. Vida nad Ljubljano, Aleks. Wutscherju, Z. Zdolšku in Fr. Gom-baču) precej dela povzročili. Vendar moramo priznati, da je tudi mnogo drugih posestnikov razstavilo v malem prav zanimive kolekcije lepega sadja, za kar jim je tudi jury, se-stoječ iz zgorenjih gospodov, naklonil zaslužena priznanja. Odlikovanih je bilo 62 razstavljalcev, med temi 21 s priznalno diplomo L, 23 s pr;-znalno diplomo II. vrste ter 18 s priznanjem. Priznalno diplomo I. vrste so dobili: 1. Fran Hrovat, Gornja Brezovica pri. Št. Jerneju; 2. Jožef Simončič, Mihovo; 3. Fr. Maj-z e 1 j , Bela cerkev; 4. Flori j an Z o r-ko, Družinska vas; 5. pl. Langer, Bršljin; 6. Aleks. Wutscher, Nemška vas; 7. Oskrbništvo graščine v Ruprčvrhu; 8. Rudolf Smola, Graben pri Novem mestu; 9. Ivan Globočnik, Dobrava pri Kostanjevici; 10. dr. S. Elbert, Novo mesto; 11. Josip Rudež, Tolsti vrh; 12. Anton U1 m, Klevevž; 13. grof A. Barbo, Rakovnik; 14. Iv. B e 11 e , Avguštine pri Kostanjevici; 15. Fran Pavčič, Straža; 10. Josip Bermann, Novo mesto; 17. Ivan Jaklitsch, Moosvvald pri Kočevju; 18. Ivan Lak ne r, poštni upravitelj, Gorenji Mozel; 19. Hans Jonke, župan, Gorenji Mozel; 20. C. kr. vinarsko nadzorništvo v Novem mestu; 21. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Priznalne diplome II. vrste: 1. Anton Žnidaršič, župnik v Beli cerkvi; 2. Jakob P o r e n t a , župnik v Stopicali; 3. Josip S k e d 1, Zgornje Mraševo; 4. Martin N e m a-nič, župnik, Brusnice; 5. Ivan Hrovat, Št. Jernej; 6. Ivan R e -e e 1 j , Št. Jernej ; 7. J osip K o š a k , Dolenje Kronovo; 8. Neža Grego-r i č , Zameško; 9. Matija B a n i č , Hrvaški Brod; 10. grof M a r g h e -r i , Stari grad; 11. Anton Peter-lin, župnik v Šmihelu; 12. Josipina Medved, Ločna pri Novem mestu; 13. Oskrbništvo graščine v Pogan-cih pri Novem mestu; 14. Anton Ur-b a n č i č , Čatež; 15. Josipina M a j-z e 1 j , Št. Jernej; 16. Janez Jerič, Hrastulje pri Skocjanu; 17. Ivan G 1 o b e v n i k , župnik v Polšniku; 18. J. Gruden, Kronovo; 19. Anton Kos, Ločna pri Novem mestu; 20. Frrn P e r k o , Novo mesto; 21. Rudolf Šatinger, vojvodski gozdarski nadravnatelj, Kočevje; 22. Franc G 6 d e r e r , trgovec, Kočevje ; 23. Magdalena Ostermann, Inlauf pri Kočevju. Priznanje: 1. Josip A m r o ž 1 e, Velike Brusnice; 2. Marija Tavčar, Št. Jernej; 3. Josip Tavčar, Št. Jernej; 4. Janez Saje, Št. Jernej ; 5. Janez K o v a č i č , Vrh pri Št. Jerneju; 6. Ljub. Škrl, Gotna vas; 7. Neža Z a 1 o k a r , Ločna pri Novem mestu; 8. Fran P o 1 a k , Mačkovec; 9. Ivan S vetec, Novo mesto; 10. Martin Ostermann, Dolenje Kamence; 11. Janez Ka-Bteliti, Muhaber; 12. Anton Zloga r, kanonik v Novem mestu; 13. Janez Hrašovec, Suhor. 14. Janez Dr gane, Muhaber; 15. Josip Kuneič, Bršlin; 16. Fran T r b c -žar, Potočarska vas; 17. Mici Jaklitsch, Kočevje. Častno priznanje: Ivan Podboj, župnik v Toplicah. Tako so vsi ti ti odlikovani raz-stavljalci pripomogli k rešitvi naloge, ki jo je stavil razstavi jalni odbor, namreč pokazati kupcem in drugim konsumentom s kakšnim sadjem da razpolaga letos Dolenjska, vštevši tudi kočevski okraj, in kam da se je kupcem obrnili za te ali one vrste sadja. Od razstavljenih vrst sadja so se odlikovale po svoji lepoti: Parme-ne, tafelčki, pariški rambur ali ka nadka, blen hajmova reneta, kalvili. beleflerji, dolenjska voščenka, rož-marinčki, baumanova reneta, pisani kardinal in mnogo drugih. Po svo*i velikosti pa: Car Aleksander, mamica (Hausmiitterchen), slava sve'a (Gloria mundi), funtovci i. dr. Od hrušek so bili lepi eksemplarji sledečih vrst: Kralj virtemberški, dekan-ke, regentovke, kleržovke, dilovke i. dr. Kar se pa razstavi j alnega grozdja tiče je omeniti, da so nekateri raz-stavljalci postavili prav lepe kolekcije raznovrstnega grozdja na ogled, med temi nekaj takega, katerih po samezni grozdi so tehtali čez dva kilograma. V tem oziru je omeniti kolekcije gg. grofa Margherija, Zor-ka Majzlja, gospe pl. Langerjeve, Kokalja i. dr. Največja kolekcija, čez 73 vrst grozdja, je bila iz državnih trtnic, toda pripomniti moramo, da je bilo med temi vrstami poleg priporočljivega, tudi veliko takega grozdja, ki je za naše razmere brezpomembne, vsled česar svarimo tem potom marsikaterega obiskovalca pred zapeljivostjo glede pomnoževanja še neizkušenih vrst. Po grozdnih vrstah, ki služijo le v demonstrativne ali poučne namene, ki so torej le za okj, naj naši vinogradniki v velikem ne segajo. Posestnik g. Pavčič iz Straže je razstavil cele šparone preobložene z grozdjem priporočljivih vrst, kar je imelo lice malega vinograda v* jeseni; grmska šola je napravila pravilen latnik, istotako preobložen z grozdjem. Razen tega je šola razstavila in prodajala tudi lastno vino in grozdje iz Trške gore, a gosp. župnik Podboj je razstavil prav dober kutinski sir in kutinsko vino. V nedeljo dopoldne se je vršil v istem poslopju napovedani sadjarski shod, katerega se je udeležilo mnogo posestnikov* in učiteljev* iz novomeškega, krškega in Črnomelj skega okraja. Glavni točki dnevnega reda sta bili določitev sadnih vrst v splošno pomnože van je na Dolenjskem in poraba ter način prodaje sadja. Na podlagi dosedanjih skušenj in razstavljenih sadnih vrst, sta poročevalca o tej točki, vodja Rohr-mann in Fr. Gombač, dogovorno z drugimi s sadjarstvom na Dolenjskem bavečimi se merodajnimi po- sestniki, priporočala naslednje ste v splošno pomnoži te v na Doleti-skem vštevši Kočevsko: Dolenjk voščenko, kanadko, zlato zimsko p*,, meno, jesensko pisano parineno, bau manovo reneto, mašančkarje in ble< haj novo reneto; v drugi vrsti pa oj škega devičnika (rdeči iz Lož), kerjev peping, karmelitarco in an^ nasovo reneto. Vse te vrste dobro ro de in se tudi dolgo drže. Prvih pe vrst se iz kupčijskega stališča posel: no priporoča, ker dajejo tudi le namizno sadje, ki ima posebno v bli zini večjih mest svojo veljavo. Poročevalca sta poudarjala, (i. se more razviti sadna kupčija tud na zunaj le tedaj, če se more posta viti na trg veliko sadja ene vrste ) ne nasprotno, kakor se žal, to seda; vrši. Zato naj se pomnožuje le maj vrst, a od teh veliko. Navzoči so ten predlogom brez ugovora pritrdili. ^ temu nam je dostaviti le, da gorj pri poročene vrste veljajo le za Dc. lenjsko, dočim- bo določiti za Goreuj. sko in Notranjsko druge, odnosu nekaj tudi teh vrst. Gospod R. Zdolsek, adjunkt na grmski kmetijski šoli, je poročal * tehnični porabi sadja, namreč o sušenju in žganju sadja ter o napra\| sadnih konserv na zadružni podlagi. Priporočal je ustanovitev za sedaj ]L. malih okrajnih sadjarskih zadrug, kakršnih je že mnogo na Štajer' skem, Tirolskem in deloma tudi na Primorskem. Tudi njegovi našo se splošno odobravali. V ponedeljek popoldne se je razstava ob razprodaji razstavljene^ sadja zaključila z željo, naj bi se ta. ke priredbe večkrat ponovile. Končno pripomnimo še, da se je s to razstavo združila tudi razstava raznih sadjarskih, vinarskih, kletar skih in mlekarskih strojev*, katere k poslale šoli posamezne tvrdke ua prošnjo šolskega vodstva. Prevrat na BalKanu. Zakaj se je mobilizirala podonavska f lotila? B ii d i m p e š t a , 9. oktobra. Odličen član generalnega štaba je izpovedal, da podonavska flotila ni od-plula pred Belgrad, temuč bo le za vsako eventualnost čakala v Novem Sadu. V prvi vrsti bo njena naloga, % varovati, da se ne izvršijo kaki zlo-rčini nad mostovi. V ta namen so tudi vsi mostovi vojaško zasedeni, med temi tudi most v Zagrebu, ker se je raznesia vest, da se namerava proti temu mostu izvršiti atentat. Omenjeni član generalnega štaba je še pripomnil: »Od Srbije se ne damo zastrašiti niti izzivati.« Srbi so nezadovoljni s svojo vlado. Belgrad, 9. septembra. Ker vladno glasilo »Samouprava«, ki jo obenem glasilo staroradikalce\. 1 sti kritikuje protestno noto srbske vlade v zadevi aneksije Bosne in Hercegovine, dokazuje, da postopanj*1 vlade obsojajo v krogu najmočnejša politične stranke. Potemtakem je -tališče Velimirovičevega mini>ir >tva omajano. Odločitev o preosnovi pride po sklicanju skupščine, in takrat se tudi odloči, ali prodre struj«, ki je odločno za vojno z Avstrijo. Bojevitost v Črni gori. C e t i n j e , 9. oktobra. Vsled znanega manifesta kneza Nikole ua črnogorski narod, je zavladala po celi Črni gori silna bojaželjnost. Črnogorci se prostovoljno vračajo v domovino. S knezovim ukazom je skti- (Dalje v prilogi). padeta si okolu vratu, objemata se in sta srečna in kujeta načrte za pri-Lodnjost. Nista čakala jutra, da ju prebudi iz sladke noei. Lovec gre k JoštUi ki ves pijan in zaripljen spi v svou kremi. »Hej, prevali se, klada pijana, in se zbudi!« Dolf ga sune z nogo y hrbet, in Jošt odpre široko svoje oei* »Kje je Marta f« »Tiho! Daj mi dva stotaka, kot si obljubil, da pobegnem v* Ameriko. Marte ne boš videl nikdar več.« Jošjt se na mah strežne in skoči preplašen pokonci. »Torej si jo! Denar dobiš!« In mu odšteje dva stotaka, *h lovec je zvit in se premisli. »Meui je treba več. Daj mi p» stotakov, da pobegnem. Žandar j i hodijo po vasi, in jaz jim vse očitno povem! Zaprli te bodo prvega in prve ga obesili.« Jošt se ves trese strahu in groze, šteje iu šteje, a Dolf se smeje in težko čaka lepe Marte. Oštir zapre vrata za njim, a zunaj stoji lepa žena. Vsa se je pre-oblekla v novo obleko, zlato verižico si je pripela okoli vratu in na roko si je dela srebrno zapestnico. Konja in kočijo vzameta iz J°" štovega hleva, naprežeta in se odpeljeta v svet. Bog ž njima in dobra sreča! C. Golar. Kar udari v roko! Dva cesarska papirja ti bom dal; samo enkrat bodeš puško nameril, seveda dobro nameril! Potem lahko greš, kamor te je volja. Ne za dolgo, za kak mesec, da se stvar pozabi. E, potem ga bodeva pa pila, pila!« Dolf je udaril v roko in vstal. Tudi Jošt je vstal. »V soboto zvečer pridi k nam! Po vrtu bo hodila in trgala rože za nedeljske goste. Izza jablane jo boš videl.« Stopila sta na dvorišče, in tu sta zagledala Marto, mlado, krasno ženo, ki je sedela na klopi pred vežo in se jokala. Glavo je imela skrito v dlani in je neutešno, strastno ihtela. Moža sta se skrila za konec hiše in lovec je izginil v les. V soboto je bila v krčmi ves dan velika pijača. Praznovali so slavnost. Jošt je pravil, da je obletnica njegove poroke, kmet Jalovec se je pa rotil, da je bila poroka predpustom in ne poleti. »Sem ali tja,« je vpil Jošt, »mi piaznujemo in pijemo. Se bo že našla predpustom druga prilika. Kajne, Dolf, takrat bo tvoja poroka!« Že hitro po poldnevu se je Doif izmaknil iz krčme in šel za vrt, kjer se je skril v grmovje, razprostirajoče se ob gozdnem robu. Čakal je in gledal, kdaj se pokaže mlada, lepa žena na vrtu. Ali zaspal je in spal vse popoldne s puško pod glavo. Padale so že večerne sence, ko se je Marta odpravila na vrt in blodila je semintja brez cilja. Dolf je baš hodil v* sanjah po gozdu in je lovil vraga. Bil je velik in strašen, črn je bil in v podobi divjega bika. Ogenj mu je švigal iz gon-ca in iz oči, z repom je opletal okoli sebe, in kamor je zadel, je vžgal ognjeno progo. Ali glej! Ko tako lovi in lovi, pride logar, ali sedaj je bil logar v* podobi hudiča. Logar nameri puško in ga ustreli naravnost v čelo. V mah in travo se zgrudi, in kri mu oblije senci, a glej, Marta, lepa žena, stopi k njemu in mu briše kri in hladi bolečine. Dolf se vzbudi in odpre oči. Ali je bedel ali sanjal? Žena Marta kleči zraven njega in na uho mu šepeta sladke besede in poljublja ga kot otroka. »Ti Adolf ti, saj vem, da me hočeš ustreliti! Glej, sama sem prišla k tebi, da me umoriš, ker brez tebe mi ni živeti, ti dragi mož!« In zopet ga objame in poljubi in se zjoka na njegovih prsih. Lovec se dvigne na rokah in k sebi pritisne mlado ženo. Sram ga je in ne more drugega, kot jecljaje prihaja iz njegovih ust: »Odpusti, Marta! Saj te imam rad, ne veš, kako te imam rad!« In L Priloga »Slovenskemu Naroda" St. 237. dne 10. oktobra 1908. fana skupščina na prihodnji ponedeljek k izrednemu zasedanju. Srbski kralj demonstrantom. B e 1 g- r a d , 9. oktobra. Včerajšnjih demonstracij se ni udeležila je mladina, kakor trdijo nemški časopisi, temuč tudi vsi odlični mešč^-jli. Demonstrant je so pred konakom zahtevali, naj Srbija nemudoma napove Avstriji vojno. Kralj in prestolonaslednik sta prišla na balkon ter je kralj nagovoril demonstrante: /Bratje! Globoko sem ganjen vsled ovaeij, ki ste mi jih priredili. Bodite overjeni, da bom s svojo vlado popolnoma izpolnil svojo nalogo! Sedaj vas prosim, da se mirno razidete!« Nato je iz tisoč grl zaorilo: »Zivio kralj!« nakar se je množica mirno razšla. poziv srbski vladi, naj zasede sandžak Novi pazar. Belgrad, 9. oktobra. Bivši ministrski predsednik Nikolajevi č dokazuje v »Pravdi«, da si moreta Srbija in Crna gora iskati odškodnino za nespremenljivo dejstvo, da Avstro-Ogrska anektira Bosno in Hercegovino, edinole v tem, da nemudoma zasedeta sandžak Novi pazar. Proti temu ne bodo resno ugovarjale velesile, niti Turčija sama. Ali res ni več nevarnosti za vojno? Belgrad, 9. oktobra. Ker je vlada v svoji protestni noti proti aneksiji Bosne in Hercegovine svoje stališče obrazložila tako, da se Srbija v najskrajnejšem času zadovolji tudi s samo odškodnino, smatrajo v političnih krogih, da za sedaj najbrže ni nevarnosti za vojno. Turčija ne misli napovedati vojske Bolgariji. Carigrad, 9. oktobra. Okrožnica turške vlade zaradi proglasitve Bolgarije za neodvisno, jiravi sicer, da je postopanje kneza Ferdinanda kršitev berolinske pogodbe, za k?r ni razlage. Obenem pa pravi, da zahteva evropejsko konferenco, ki preišče položaj ter obnovi zakoniti red v Bolgariji in Vzhodni Runieliji. Končno pravi okrožnica, da bi se Turčija pač lahko zatekla k orožju, da si zagotovi svoje pravice, toda iz spoštovanja pred pogodbami in v skrbeh za evropski mir, se hoče temu izogniti ter se popolnoma zanaša na velesile. In vendar Turčija mobilizuje. Sofija, 9. oktobra. Turčija je že naročila 120 baterij brzostreln:h topov v Evropi. Na bolgarsko ladjo, ki je hotela zapluti z bolgarsko kraljevo zastavo v Bospor, so iz turšk? trdnjave streljali s topovi ter jo prisilili, da se je vrnila. Sultan se odpove prestolu? Carigrad, 9. oktobra. Snoči se je raznesla vest, da se sultan odpove prestolu, ki ga zasede princ Re-šad. Položaj je tako kritičen, da »o mogoča vsakovrstna presenečenja. Vojaštvo je dobilo včeraj ostro municijo, ker se je bati puntov. Zvečer so bili vsi ministri poklicani k velikemu vezirju. V diplomatičnih krogih so prepričani, da je pričakovati velikih dogodkov. Ministrskemu svetu se je pritegnil tudi predsednik mladoturškega odbora. Bojkot proti Avstro-Ogrski na Turškem. Carigrad, 9. oktobra. Po vsem mestu so nabiti lepaki, ki pozivajo na bojkot avstrijskega blaga. Turški trgovci so sklenili, da prekliče j o svoje naročbe v Avstriji ter v bodoče ničesar več ne naročijo od tam. Turško časopisje. Carigrad, 9. oktobra. »Ik-dam« imenuje sedanji korak Avstro-Ogrske atentat na prenovljeno turško vlado, a obenem priznava, da je Turčija izgubila Bosno in Hercegovino le vsled svojega napačnega gospodarstva. Anglija proti aneksiji Bosne in Hercegovine. London, 9. oktobra. Minister Grey je izjavil, da sedanji korak Avstro-Ogrske glede Bosne ne pomeni sicer toliko praktično in materialno spremembo, toda način, kako se je to zgodilo, je najmanj neposta-ven in nepričakovan. S tem se hoče spremeniti berolinska pogodba brez privoljenja velesil in ne da bi biia Avstrija o tem sploh poprej obvestila Turčijo. — Ministrski predsednik A s q u i t h pa je rekel na shodu v Le venu, da ima Anglija namen, braniti mlado ustavo na Turškem ter posvariti Bolgarijo in Avstro-Ogrsko, da ne morete kršiti brez privoljenja velesil berolinske pogodbe. Asquith je naglašal: »Brez obotavljanja bomo zagotovili Turčija da storimo vse, kar je v naših močeh, da se njeni interesi in njeni status spoštuje in ohrani ter da pokažemo svoje simpatije napredku in razvoju svobodomiselnih naprav v turškem cesarstvu.« Srbija v pasti. Bukarešt, 9. oktobra. Ri;-munski minister zunanjih del je iz- javil, da ni izključeno, da pride do vojne med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Vsled najnovejšega postopanja Av-stro-Ogrske je usoda Srbije zapečatena in Srbom je le izbirati med dvojnim: ali umrejo kot junaki na bojišču ali pa kot miši v pasti. Program evropejske konferenee. Rim, 9. oktobra. Mednarodna konferenca, ki se namerava v kratkem času sklicati, bo morala rešiti sledeči program: Definitivna ureditev turške posesti v Evropi na temelju status quo; priznanje črnogorske trgovinske in vojne zastave v on-dranskem morju; ureditev prometnih razmer do Adrije, v Albanijo in Srbijo; ureditev parobrodstva med Ornim in Sredozemskim morjem. Ponižanje Srbije. Dunaj, 9. oktobra. Srbski po -slanik Simič je dobil od svoje vlade nalog, naj izroči ministrstvu zunanjih del ugovor proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Avstrijska vlada pa tega ugovora niti sprejeti ni hotela, češ, da srbska vlada nima pravice, nastopati diplomatičnim potom proti tej stvari. Bojevito razpoloženje v Srbiji. Belgrad, 9. oktobra. Dočim je v oficialnih krogih razpoloženje mirno ter so popolnoma prepričani, da ne pride do vojne, narašča med prebivalstvom bojevitost proti Avstriji timdalje hujše, a to ne samo v mestih, temuč tudi po deželi. Sta-roradikalni poslanci so imeli danas dopoldne posvetovanje, kjer se ;e večina izrekla za vojno. Sovraštvo proti Avstro-Ogrski je toliko, da jo \čeraj množica napadla ogrskega mejnega policaja, ki je pripeljal nekega v j etnika v Belgrad. Množica je s policaja strgala uniformo ter jo na kosce razrezala. Posebne izdaje časopisov odločno zahtevajo vojno. Za prostovoljce se javljajo tudi Srbi iz inozemstva. Danes so aretirali v Bel-gradu par mož, ker so spoznali v njih preoblečene ogrske orožnike iz Zemuna, ki so brezdvomno prišli vohunit. Proti kralju, za prestolonaslednika. Belgrad, 9. oktobra. Od včeraj se opaža gibanje proti kralju z zahtevo, ali naj začne z vojno, ali pa se naj odpove prestolu na ljubo prestolonasledniku. Prestolonaslednik je baje zelo bojevit ter je glasom »Malega Žurnala« izjavil, da hrepeni po priliki, da bi mogel korakati na čelu srbske armade. Resen korak Avstro-Ogrske. Dunaj, 9. oktobra. Avstro-Ogrska je obvestila velesile, kake korake je storila v Belgradu. Av-stro-ogvski poslanik v Belgradu je očital srbski vladi, da so se rezervisti sklicali z razglasom v uradnem listu dne 5. t. m. Avstro-ogrska vlada zahteva zaradi tega pojasnit ve. O tem je Avstro-Ogrska obvestila velesile, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Avstro-Ogrska pa si pridrži pravico, da ukrene vse potrebno v obrambo svojih meja, tudi v Bosni in Hercegovini, proti grožnjam iz Srbije. Velesile so takoj nato odločno opozorile Srbijo k miru, zmernosti in potrpljenju. Taki opomini so došli v Belgrad iz Petrograda, Pariza, Rima in Londona. Ruski poslanik je i adi izjavil v imenu svoje vlade, da Srbija v slučaju svoje agresivne politike ne sme računati na podporo Ru sije. Avstro-Ogrska v nemilosti pri Rusiji. Petrograd, 9. oktobra. Pred par dn^vi je avstro-ogrski poslanik grof Berehthold prosil za avdijeneo pri carju, a prošnja mu je bila odklonjena. Kaj takega se v diplomati j i zelo redko zgodi ter je dogodek vzbudil velikansko začudenje. Turčija noče vojne. Carigrad, 9. oktobra. Vojni svet, ki sta se ga udeležila tudi vojni minister in načelnik generalnega Štaba, se je odločno izrekel proti vojni. Načelnik generalnega štaba je izjavil, da bi bila odgovornost za vojno zelo velika, a Bolgarija ni kršila meja. Načelnik Mladoturkov, Ahmed Riza, je naglašal, da je treba počakati, kaj bo sklenila konferenca velesil. Vsi turški časopisi protestirajo proti kršenju berolinske pogodbe, toda ne zahtevajo vojne. Sultan odstavljen? Budimpešta, 9. oktobra. Iz Carigrada je došla ponoči vest, da je mladoturški odbor izvedel o raznih reakcionarnih činih sultana ter vsled tega sklenil, pahniti sultana s prestola. To se zgodi baje že v nekaterih urah. A n £ I eš k o-francosko-ruski dogovor. Pariz, 9. oktobra. Glavno vprašanje pri sestavi programa za evropsko konferenco je kompenzacija, ki se naj zagotovi Turčiji. Prva kompenzacija je umaknitev avstrijskih posadk iz Sandžaka. Bolgarija bo morala doprinesti materialne žrtve. Ako Grčija zahteva aneksijo Krete, mora istotako plačati visoko odškodnino. Mirna Bosna. Sarajevo, 9. oktobra. Vse vesti o kakih izgredih v trebinjskem okraju so popolnoma izmišljene. Po celi deželi vlada mir. Radikalni Srbi so obupani. Njihovo glasilo »Srpska Riječ« je prenehala izhajati. Manifest črnogorskega kneza. C e t i n j e , 9. oktobra. Uradui list »Glas Crnogorca« objavlja v posebni izdaji manifest kneza Nikole na črnogorski narod vzpričo aneksije Bosne in Hercegovine. Manifest se glasi: Crnogorci! Vaši tužni dve sestri, Bosno in Hercegovino, ki so jih pred tridesetimi leti za trenotek obsijali žarki svobode, so danes docela iztrgali iz srbskega objema, Avstro-Ogrska monarhija je zamenila okupacijo teh dveh pokrajin s končno aneksijo. Brez njihove volje In soglasja so jih podredili tujemu jarmu. Med vami in njimi, med Črno goro ter Bosno in Hercegovino so sedaj ustvarjene meje mednarodne in politične razdvojenosti. Crnogorci! Najdragocenejšo svojo kri ste vi prelili za svobodo teh dežela. V Hercegovini je ostalo na tisoče grobov, v katerih so že v prah razpadle kosti vaših vitežkih bratov Črnogorcev7. Po njih bo sedaj stopala tuja noga in tuja roka bo vezala roke bratov Hercegovcev, prožajoče se k vam v veliki nadi. Pred tako zlo usodo tre-pečejo vaša junaška srca, s katerimi gorko plaka tudi moje za srcem srb-stva — za Bosno in Hercegovino. Znamenje črno-žolte zastave na srbskem zemljišču ne bo meja, ki bi vas v duhu in mislih odvajala od vaših bratov. Nasprotno, to znamenje bo vidni znak krivice; to znamenje bo ustvarjalo še čvrste j še vezi in zalog trajnega zaupanja v zmago pravice. Črnogorci! Ne obupa vaj te! Kakor stene vaše bodite čvrsti v svoji nadi. Prehodno je današnje neurejeno stanje svobodnih delov srbskega naroda. Po težkih dnevih zasinejo boljši. Srbsko solnce bo zasijalo lepše, da bolje ogreje in osvetli vsakega brata Srba. Črnogorci! Berolinska pogodba je nam odvzela zemljišče, ki ste ga si priborili s svojo krvjo. Na ouo malo, kar je nam ostalo, so navalili težka bremena. S členom 29. berolinske pogodbe, ki se tiče niorsk*3 obali naše domovine, je obremenjena uporaba naših suverenih pravic v divnem primorju Črne gore. Danes, ko so se določbe berolinskega kongresa kršile z več strani, zlasti pa z utelešenjem Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski, odpade samo ob sebi tudi določba, ki je nam bila vsiljena z ozirom na naše Primorje. Nas ta določba člena 29. berolinske pogodbe ne veže več. Črnogorci! Prepričan sem, da govorim iz duše in srca vsakega Crnogorca, ako sporočim velikim silam, da se Črna gora od danes smatra osvobojeno od vseh bremen in omejitev, ki jih je nam naložila berolinska pogodba. Vas pa, hrabri moji Črnogorci, pozivam, da boste tudi v bodoče kakor dosedaj pripravljeni, da mi pomagate tudi v največjih mukah, katere sem pripravljen do konca svojega življenja zaeno z vami deliti za dobro srbskega naroda. Avstrijska delegacija o prevratu na Balkanu. Budimpešta, 9. oktobra. Odsek za zunanje stvari je pričel danes glavno razpravo o proračunu ministrstva zunanjih del. Delegati A x-m a n n , dr. Baernreither in dr. R e d 1 i c h so z veseljem pozdravljali aneksijo. — Delegat dr. Š u -steršič je izjavil, da je aneksijo Bosne in Hercegovine mogoče temeljito in vsestransko presojati v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem. Jugoslovanski problem je i a ostane tak, da se bo morala ž njim baviti bodočnost. V interesu monarhije je, da tvori jugoslovansko mo\ da obravava jugoslovanska vprašanja z Jugoslovani. V aneksiji vidimo nadaljni korak v razvoju jugoslovanskega vprašanja. V imenu slovensko-hrvaških delegatov7 je govornik tudi pozdravil aneksijo, ker dobi dosedanjih 5 milijonov Jugoslovanov še 1,800.000 krvnih bratov. Zahtevati pa je treba, da se anektiranima deželama da čim hitreje resnično poštena, v najširšem smislu svobodomiselna in demokratična ustava. Kar se tiče takozvanih velikosrbskih sanjarij, se s srbskim prebivalstvom ne sme prestrogo postopati. Nadalje je govornik zahteval, da se Bosna in Hercegovina združite s Hrvaško, kamor spadate iz geografskih, etnografskih in zgodovinskih ozirov. Češki deželni zbor«! Praga, 9» oktobra. Nemci so sklenili, da bodo tudi predloženo volilno reformo obstruirali. V prihodnji seji se predloži deželnemu zboru tudi načrt, s katerim se uredi jezikovna raba pri avtonomnih oblast-vih. Ministrski predsednik pritiska, naj deželni zbor sprejme ta načrt, ki bo temelj za jezikovni zakon, ki predloži poslanski zbornici. — Deželni zbor se prihodnji teden odgodi, a se skliče zopet od Božiča do novega leta. Volilna reforma in deželni red za Češko. Praga, 9. oktobra. Danes deželnemu zboru predloženi načrt volilne reforme določa število poslancev na 334, in sicer 8 virilistov in 326 voljenih poslancev. Voljeni poslanci so: 70 veleposestva, 92 mest in trgov, 17 trgovskih zbornic, 84 kmečkih občin, 20 poslancev deželnega kulturnega sveta in 43 poslancev splošne kurije. Novoizvoljeni poslanci se raz-dele v tri skupine: v veleposestnike, v zastopnike češke in zastopnike nemške narodnosti. Vsak novoizvoljeni poslanec se bo moral pri vstopu v zbornico vpisati po svoji narodnosti v poseben imenik. Ako tega ne stori, je večina volilcev njegovega okraja merodajna za njegovo narodnost. Deželni odbor bo štel v bodoče 13 članov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. oktobra. — Zopet zaplenjeni Tudi sinoćnja številka našega lista je bila zaplenjena zaradi — Kranjske hranilnice. — Bona in dr« Šnstersič. V avstrijske delegaoije odseku za zunanje zadeve je včeraj dr. ŠusterŠič* preciziral stališče jugoslovanskih delegatov glede aneksije Bosne in Hercegovine za novo etapo v razvoju jugoslovanskega vprašanja. Jugoslovanski delegatje odobravajo aneksijo in jo pozdravljajo a veseljem zategadelj, ker se pet milijonov duš broječi Jugoslovani v monarhiji pomnože za 1,800.000 duš. Dalje je dr. Šusteršič naglašal, da je absolutna potreba dati anektiranima deželama čim prej res pošteno ustavo, slonečo na načelih svobcde in demokracije. Glede Srbov je zahteval dr. Šusteršič, da. se ž njimi milo postopa, da se jim pride nasproti z največjo dobrohotnostjo, z odprtim srcem in z odprtimi rokami. Pozival je bosanske Srbe, naj se sprijaznijo z mislijo aneksije, saj dobe kompenzacije, v prvi vrsti konstitu-oijonalno svobodo, v drugi vrsti pa moč, ki izvira iz dejstva, da so zdru-ženi s petimi milijoni Jugoslovanov, ki goje zanje iskrene simpatije. Naposled je dr. ŠusterŠič izjavil, da bo-deta Bosna in Hercegovina mogli le malo časa in le provizorično ostati ločen del monarhije in je zahteval da naj se ju združi z deželami hrvaške krone. Dostavil je, da Jugoslovani ne bodo pustili, da bi Bosna in Hercegovina prišli pod Ogrsko. — Stališče, ki je je v tem govoru preciziral dr. ŠusterŠič v imenu jugoslovanskih delegatov, se popolnoma ujema tudi z našim stališčem. — Prvi protestni shod na Koroškem radi ptujskih, celjskih in ljubljanskih dogodkov se je vršil v narodnih Glinjah pri Borovljah. Oa-dotna od nekdaj zavedna slovenska Čitalnica je sklicala zborovanje, na katerem je poročal o ptujskih in ljubljanskih dogodkih g. dr. J. C. Oblak iz Celovca. Gospod govornik je pojasnil v nad eno uro trajajočem govoru povode zadnjih burnih, zgodovinskih dogodkov, pojasnil pomen narodne emancipacije na gospodarskem polju in poudarjal važnost v zadnjem času se zbudivŠe slovenske narodne zavednosti. Spominjal se je končno g. dr. Oblak s toplimi besedami v Ljubljani padlih žrtev, za katere se je takoj zbrala znatna vsota. Z vidnim zanimanjem in velikanskim navdušenjem so sledili zbor o val ci besedam govornikovim, kateremu se je zahvalil predsednik g. F. G-oriČnik za referat. Gosp. kand. jur. R. Ravnik je pozival ljudstvo, da daruje za padle žrtve. S petjem himne „Hej Slovani" se je končalo to lepo zborovanje na slovenskih Koroških tleh, kjer so donele pozno v noč slovenske pesmi. Slava zavednim Glinjčanom in Bor ovijanom! — C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani In napisi na tobačnih trafikah. Tukajšnje o. kr finančno ravnateljstvo je z nervozno hitrostjo, v strahu, da se vsi nemško-slovenski in samonemški napisi ne spremenijo v samoslovenske, izdalo na vse oddelke finančnih straž ukaz (štv. 933) da se imajo takoj vsi tra-fikantje ravnati po obstoječih Slovencem krivičnih predpisih, ter razobesiti nemško slovenske napise. Če pa bi se katera stranka temu protivila, jo mora finančni stražnik naznaniti ter napraviti ovadbo. Vse to se ima zgoditi do 15. oktobra, torej samo 5 dni časa. Prvič je zahteva izzivajoča, drugič pa za finančno stražo skrajno mučna in skoraj njena izpolnitev nemogoča. Trafikantov, ki spadajo v področje ljubljanske finančne straže, je nad 300, ko bi bili vsi skupaj, bi bilo aa 5 dni čez glavo dela, a raztreseni so po hribih in dolinah ter je 5 dnevni rok res drakoničen in skrajno brezmiseln. Trafikanti bi storili prav1 ko bi se kot en mož postavili na stališče! naj imajo slovenske trafike na slovenski zemlji samuslovenske napise. — Gosp. slovenskim trgovcem na znanje 1 Od vseh strani slovenske domovine dohajajo slovenskim trgovskim organizaoijam in njih funkcionarjem pozivi, da skliče z ozirom na zadnje dogodke trgovski shod. Tem pozivom in nasvetom se ne kaže takoj odzvati, ker mora biti stvar dobro premišljena, predno se store kaki vatni sklepi v gospodarskih vprašanjih in ker je z vso gotovostjo pričakovati, da bi vlada v teh razburljivih Časih prireditev takega čeravno stanovskega shoda prepovedala. — Pomanjkanje krme In pomožna akcija Pomanjkanje krme na Kranjskem in -pomožna akcija, ki bi naj pomanjkanje krme obl&žila, ima že veliko zgodovino, katera se bode itak v oelem obsegu objavila, da kmetovalci sprevidijo, kako se dela — ali pa ne dela — v njihovo prid. Kranjski poslanci dobijo is te zgodovine velik materijal. Veliko truda in veliko stnosti imajo pa kranjska županstva, pri katerih se oglašajo potrebni kmetovalci, ki že nujno rabijo krmo. Kakor razvidimo iz ukaza deželne vlade z dne 28 septembra 1908, št. 22892, pa Še ni upati na konec pomožne akcije. Kmetovalci, kateri so se oglasili za seno po znižanih cenah že v avgustu, dobijo zdaj samo polovioo (50%) zaprošene množine. Nekatere občine, to so iste, ki so to izrecno zahtevale, dobijo to seno potom „ Z veze slovenskih zadrugu v Ljubljani. Ker se čuje, da je marsikatero županstvo zahtevalo, da dobi seno po „Zvezi slovenskih zadrug" v Ljubljani, a da so se vsaj glede nekaterih občin take zahteve — zgubile, svetujemo, da naravnost „Zvezi slovenskih zadrug" naznanijo vse občine, katere so pri prvem naroČevanjn zahtevale seno po imenovani zvezi. Prvotno je bila za nabavo krme po znižanih cenah dovoljena le mala podporica 200.000 K. „Z veza slovenskih zadrug" v Ljubljani je nato vsem kranjskim občinam brez izjeme nasvetovala, da takoj brzojavnim ali pismenim potom prosijo za zvišanje podpore. Podpora se je res Še v istem mesecu zvišala, in sicer na 500.000 K, t. j. za 300 000 K. Ker se pri prvem vpisovanju prošnjikov za seno marsikdo ni oglasil ali premalo itd, sedaj županstva spet zbirajo — nove — prošnje za seno po znižanih oenah (5 K 100 kg). Poleg sena se lahko naroči tudi razna druga krmila po znižanih oenah — v denarju ali brezplačno se ne dobi nič. Kmetovalci po nekod se sena po znižanih oenah bojijo, ker so čuli o gališkem senu, da se baje vozi na Kranjsko. Tista županstva, ki dobijo seno po nZvezi slovenskih zadrug" v Ljubljani, lahko kmetovalce pomirijo, ker poučeni smo, da .Zveza slovenskih zadrug" nima niti bilke gališkega sena, temveč odda le res izborno sladko. Da se stvar ne zavleče, da se preprečijo razna ne-sporazumljenja, svetujemo glede novih naročil sledeče: Ona županstva, ki hočejo dobiti seno (in tudi druga krmila) — seveda le najbolje kakovosti — po „Zvczi slovenskih zadrug" v Ljubljani, naj to na izkazu novih prošnjikov, oziroma naročnikov — izrecno zahtevajo, — a „ Zvezo slov. zadrug" o tem obvestijo. — Izpred sodišča. Snoči sta se branitelju dr. Kokalju na njegovo zahtevo vročila oni sklep posvetovalne zbornice o. kr. deželnega sodišča ljubljanskega, s katerim se je ugodilo pritožbi radi ukrenjenega rednega preiskovalnega zapora in ona odločba o. kr. višjega deželnega sodišča graškega, s katero se je na pritožbo o. kr. državnega prav društva odločilo, da imajo prizadeti obdolženci ostati še nadalje v rednem preiskovalnem zaporu. Branitelju dr. Kokalju vročeni sklep in odločbo višje oblasti prinašamo tu v slovenskem prevodu. Sklep. Vr VIH 964/8/161. Posvetovalna zbornica o. kr. deželnega sodišča ljubljanskega je v nejavni seji po zaslišanju o. kr. državnega pravdnika Sritožbi Feliksa Potnika, Ernesta Win-ischerja in Štefana Kamenska zoper sklep preiskovalnega sodnika z dne 30. septembra 1908 oprav. št. Vr VJH 964/8/17 Ust št. 24 d, v kolikor se je s tem sklepom proti pritožiteljem, katere se dolži javnega nasilstva po § 85 črka a, b kaz. zak., ukrenil redni preiskovalni zapor po § 175 št. 2, 3 in 4 kaz. pravd, reda, iz teh razlogov ugodila, da je smatrati nevarnost dogovarjanja neobstoječo radi tega, ker je z ozirom na to, da je obremenilna priča stražnik GerloviČ, vsako vplivanje nedvomno izključeno in ker obdolženci sami izjavljajo, da ne morejo navesti razbremenilnih prič, nadalje, da ni najti nobenih posebnih okolnosti, ki bi opravičevali bojazen pred ponavljanjem, da torej zaporna razloga § 175 št. 3 in 4 kaz. pravd, reda sedaj nista več podana in da končno pri Feliksu Potočniku uvažuje, da je oženjen, oče 3 otrok in da je stalno nameščen pri tovarni sodavioe v Ljubljani, ni utemeljena bojazen, da bi se mogel a begom odtegniti preiskavi in kazni in da torej pri njem tudi ni podan zaporni razl< g po § 175 št. 2 kaz. pravd, reda, Feliksa Potnika se vsled tega izpušča na proste noge proti zaobljubi § 191 kaz. pravd. reda. Nasprotno pa je smatrati pritožbo E mesta Windi sohe rja in Štefana Kamenska proti ukrenit vi zapora v okviru § 175 št. 2 kaz pravd, reda za neutemeljeno, ker sta oba še samea in lahko svoje bivališče vsak čas zapustita in izpremenita. Končno sklene posvetovalna zbornioa, da se določi varščina v smislu § 192 kaz. pravd, reda, proti kateri bi se moglo izpustiti iz zapora pritožitelja E mesta Windisoherja na 1000 K, glede Štefana Kamenska pa na 500 K. Posvetovalna zbornioa o. kr. deželnega sodišča ljubljanskega, dne 3. oktobra 1908. Poleo s. r. — Odločba sodnega dvora II. stopnje se pa glasi takole: Vr VIII 964/8/161. C. kr. višje deželno sodišče graško, IV. senat je kot sodni dvor II. stopnje po zaslišanju višjega državnega pravd-nika pritožbi o. kr. državnega pravd-ništva ljubljanskega zoper sklep posvetovalne zbornice o. kr. deželnega sodišča ljubljanskega z dne 3 okt. 1908 oprav. at. Vr VIII 964/8/161, s katerim se je pritožbi Feliksa Potnika, Ernesta TVindisoherja in Štefana Kamenska proti ukrenit vi zapora od strani preiskovalnega sodnika ustreglo in se odredilo, da se jih izpusti na proste noge in sicer Feliksa Potnika nepogojno, druga dva pa proti položitvi varščine v znesku 1000 K, ozir. 500 K, ugodilo in sklep preiskovalnega sodnika z dne 30. septembra 1908 list Št. 24 o, da se ukrene preiskovalni zapor po § 175 Št. 2, 3 in 4 kaz. pravd, reda potrdilo ie njegovih razlogov, da so se preprečili poskusi, da bi se zopet obesili nemški napisi tvrdk, da torej ni izključena ponovitev hudobnega poškodovanj a tuje lastnine. Gradec, dne 5 okt. 1908. — Wal t er s. r. — Tabor na Veliki Otavl na Goriškem. Za ta tabor, ki se bo vršil v nedeljo, 18. t m., se delajo vse potrebne priprave. Tabor sklicuje „Slov. deželnozb orski klubu. Na taboru se bo govorilo o razn h naših kulturnih in gospodarskih vprašanjih Nasi/opijo tudi razni kmečki govorniki. — Velika Ofcava je lep, obsežen prostor; tam stoji lahko 30 000 ljudi. Iz Gorice do Velike Otave je pešhoje ure; torej primerno za udeiež-nike iz cele dežele. Razpoloženje je po dogodkih v deželnem zboru tako, da je pričakovati obilne udeležbe. — Zavedno it, kje si? Iz Sa-vinske doline se nam piše: V Š t. P e-tru, torej v središču lepe naše slovenske dolina, imamo kovača, ki sliši na ime Artnik, pa ima samo-nem&kl napis: „Artnik, H uf-schmied!" Obrtnik, ki živi zgolj od Slovencev, — oblasten „Nemecu, poslanec Lenko ga menda vendar sam ne redi? — pa tako nastopa!!! — Dobro znamenje Iz slovenje- graškega okraja se nam poroča dne 7. oktobra t. L: Mestece Slovenji-gradec se kaj rado ponaša s svojim „nemštvom", živi pa le ob tem, kar mu donaša slovenski živel j, Čisto tako, kakor Celje, Ptui. Maribor in druga mesta na Spod. štajerskem. V Slovenjegradcu nahaja se tudi trgovec in oštir Reiterer. Ta mož je slovenskega denarja že sit. Tudi on je 20. sept. t. L poslal v Celje svoje uslužbence Slovence pretepava t. Doma se je pa ustil, da se naše ljudi lahko bije ter „pri vratih vrže vuntt, saj pridejo pri drugih spet notri . . . No, oholi „Nemec" se je to pot malo zmotil. Kmetje slovenjegraŠke okolice so se ohrabrili — iz Podgorja, Šmi-klavža i. dr. — ter so po veljaku svojemu dali povedati ošabnemu Reiterju v brk, da mu ne bode treba metati Slovencev iz trgovine, gostilne in hleva, ker jih v bodoče k njemu sploh več ne bo. — Z glavnega kolodvora ▼ Celovcu. Piše se nam: 2e mnogokrat se je pisalo p> časopisju o neznosnih razmerah, ki vladajo na državni železnici, toda vkljub vsemu temu še nismo prišli za en korak naprej. Zdi se človeku, da vedno le bolj nazadujemo in slovenščina se vedno bolj tepta. Vkljub temu, da gre proga državne železnice od Celovca do Podrožčice izključno po slovenski zemlji, se skoro na nobeni postaji neČe znati slovensko. Na čelu vsem je seveda Celovec. V tem mestu se sicer sliši toliko slovenske govorice, da človeku ni treba muditi se eno samo uro v mestu, da bi takoj ne spoznal, da je mesto dvojezično, ako pa prideš na kolodvor, nočejo uradniki znati besedice slovenski. Čudno je, da se nabere takoj oelo krdelo pri kasi, ako Slovenec na domaČih tleh zahteva v svojem jeziku vozni list in med tem se -takoj tudi očesa postave pokažejo, kakor da bi se imelo opraviti s hudodelcem in moraš slišati zmerjanje in psovanje, kakor bi res bil tat ali hudodelec. Tako se je godilo aavedoemu Slovencu ia Roža, ki je v domačem jeziku ponovno zahteval vozni list Kakor bi se bilo dogodilo bogvekaj, je na krik gospodične priletela cela kopa možakarjev in med temi tudi redar, da bi zamašili Slovencu usta in ga prisilili nemški govoriti. Toda navzlic vsemu ignoriranju iu teptanju slovenskih pravio kričijo vsi nemški Časopisi o strašnih krivicah, ki se godijo Nemcem. Vpijejo po Časopisju, kakor bi se živi na meh drli, ako pa Slovenec na domaČih ti« h slovensko govori, se mu je treba bati, da bo aretiran in kaznovan. Živela taka pravica. — Preziranje slovenščine. Na novi železnici Kranj Tržič se name rava, kakor kažejo dosedanje skušnje, slovenski jezik z vso odločnostjo omalovaževati. Izdajajo se vozni listki nemško - italijhnsko(!)-slovenski. Slovenščini je torej določeno zadnje mesto, a še ta slovenščina se muči v Prokrustovi postelji. Da si uprava te železnice drzne izdajati take vozne listke, smo vzrok Slovenoi, ki se ne pritožimo zoper vsako zapostavljanje našega jezika. Železnica Kranj Tržič teče po izključno slovenski zemlji in tu na Kranjskem vsiljevati italijanščino, to je nekaj tako nečuvenega, da temu ni primere. — Obleganja Brežic Zaradi jutranjega shoda v Brežicah pride tja 20 orožnikov, dve stotniji vojakov — pešoev iz Gradca in cela eskadrona huzarjev iz Radgone. Kako so vnete državne oblasti za varnost Slovencev! — Is SOdno službe. Predsednik dež. sodišča v Trstu, Karel pl De facis, je imenovan za predsednika višjega dež. sodišča v Trstu — Is šolsko službe. Učiteljica gdč. Marija Palme v Spodnjem Logatcu je dobila dopust in pride na njeno mesto absolviran učiteljski kandidat g. Miroslav Trošt kot suplent. Dosedanji pomožni učitelj i v Smuki Roman Christallnig pa nameščen za suplenta v Topli rebri. Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica gdč. Marija Bern o t v Mokronogu in pride na njeno mesto kedb: da so SI o v en o i in da so o. kr. Koliko je dati na pričo, vemo prav dobro, in sam „o. kr." pa tudi ne jamči za odkritosrčnost dotične osebe, dotičnoga uradnika. Saj vemo, da je med o. kr. uradniki poštenih in nepoštenih. Saj se je dogodilo že v Avstriji in na Ogrskem, da so stražmojstri streljali na nedolžne ljudi. Dr. Neuperger protestira: „K stvari!*4 Dr Furlan: Priča Morel je napravil ovadbo, v kateri je imenoval Kralja glavnega povzročitelja ,,dene onstracij ' pri sodišču, katerih ni biio. Pokazalo se je, da to ni res. Priča pravi, da je gledal obtožencu v obraz, ko je ta zaklical ,,svinje". Druga priča trdi, da je obtoženeo zak b cal to tako glasno, da bi bilo čuti 100 korakov daleč, a druge priče, ki so bile zraven, niso čule tega, tudi priča Škoda ne, ki je tudi o. kr. orožnik. Če De bi bil srečen slučaj, da se je našla oela vrsta drugih prič, bi se danes obsodilo človeka, ki je popolnoma nedolžen. Žalostno je to, ali kriva bi bila temu človeška zmota, čudno je namreč to, da Morel ni takoj aretiral obtoženoa, ko ga je celo videl odpirati usta in slišal klicati „svinje", temveč šele pozneje. Sicer pa, ali si je mogoče misliti tako nespametnega človeka, ki bi, ako ni pijan, klical orožniku v lice „svinja" ter mu s tem naravnost zahteval: peljite me v zapor. Je pa tudi izpovedalo šest prič v prilog obtoženou, ki gotovo niso bile bolj razburjene, kakor pa orožniki, in to priče, ki bi se gotovo ne potegovale za obtoženoa, ako bi bil v resnici storil kaj kaznivega. Najboljši dokaz, da stvar ni taka, kakor jo slikajo orožniki, je izjava prič o aretaoiji, ki je naravnost diametralno nasprotna oni orožnikov. Iste priče so dokazale tudi, da obtoženeo sploh ni nič klical, da je bil popolnoma miren. Predlaga, da se obtoženec oprosti. Dr. Neuperger oporeka, da bi si bile orcžaiške izpovedbe med seboj v protislovju ter zopet poudarja verodostojnost teh izpovedb. Protestuje proti temu, da bi se stvar zasukavala tako, kakor da bi orožniki bili tukaj obtoženci, obdolženci. ,.Najmanj toliko se jim sme verjeti, kakor drugim pričam". Dr. Furlan iznova konstatira protislovja med ovadbo in izpovedjo priče Morela, in zahteva, da se prizna civilnim pričam ista verodostojnost, kakor orožniškim, katere so se, vsaj v tem slučaju, „milo rečeno, motile". Sodnik proglasi nato oprostilno razsodbo, konštatujoč v utemeljitvi, da sta priči Morel in Sesek pač potrdili, da sta slišali psovko »svinjo«, drugih prič pa nobena, pač pa da so druge priče soglasno potrdile, da obtoženec te psovke ni izgovoril, da je po odločno nasprotujoči izpovedbi teh prič o aretaciji sami več ali manj omajana izpovedba obremenjc-valne priče, ki je ravno tako pristopna razburjenju in zmoti, kakor druge priče, vsled česar se sodnik ni mogel jasno prepričati o obtoženčevi krivdi ter zato izrekel v smislu § 259 točka 3 pr. r. oprostilno razsodbo, Javni tožitelj prijavi vzklic zaradi izreka o krivdi oz. oprostitve obtožbe. Drobne novice. — Panika na bruseljski borsl je vsled položaja na Balkanu tolika, da se je bati poloma. — Spletke proti srbskemu kralja. Ženevski časopis „Le Radi-oal" je prinesel „senzaČna" razkritja o krvavi zaroti v Belgradu. List trdi, da so par dni pred kraljevim umorom bili v Ženevi pri sedanjem kralju Petru trije najbolj znani voditelji zarotnikov ter so se nastanili v hotelu pod izmišljenimi imeni. Dan pe tragediji je dobil princ Karagjorgje-vie iz Zemuna brzojavko: „Vlak v Rusijo odšel". — Menda ni treba naglašati, da je vse skupaj hudobna spletka proti kralju v sedanjih hudih dnevih. — Rec rga niza ci ja živino zdravniške službe v armadi Vojna uprava namerava ustanoviti 11 služb štabnih živinozdravnikov v 8. činovnem razredu in 7 služb višjih štabnih živinozdravnikov II. razreda v 7. Činovnem razredu. Vsled tega pa vojaški pod-kovniki ne bodo več postali živino-zdravniški uradniki, temveč le višji podkovniki 1. in 2. razreda ter pod-kovači 1. in 2. razreda. — Nemški cesar ¥ zraku Cesar Viljem se namerava še ta meseo vzdigniti s Zeppelinovim zrakoplovom v srak. Na zemlji mu je že vse znano. narodnjaki! Prispevajte za Trubarje« spomenik! Bazne stvori. * Epilepsija Ž9 od nekdaj si prizadevajo nsj odličnejši zdravniki in raziskovalci, kako bi zatirali in zdravili to najgrosnejšo vseh bolezni. Vsi tisti, ki so deležni tega silnega gorja, bodo z veseljem čuli, da specialni zdravnik dr. Aleksander B. Szabo priobčuje in vporablja zdravilni način proti tej bolezni, katerega presenetljivi zdravilni uspehi so splošno priznani. Dr. Szabo, strokovnjak za zdravljenje padaviČnosti, si je kot tak tudi v Avstriji hitro ustvaril dobro ime in je radovoljno pripravljen dati pojasnila onim bolnim, ki hote po njegovem preizkušenem načinu doseči svoje prejšnje zdravje. * vTJboga žena«. Gospa Howard Gould, ki živi ločeno od svojega moža, se je sedaj zatekla k njujorškemu sodišču.da jo reši »bede«. Njen mož, ki ima 21/* milijona letnih dohodkov, ji plačuje le 100.000 mark na leto. Žena zahteva 500.000 mark, češ, da ji je tolika vsota neobhodno potrebna, ako hoče času primerno živeti. Sodnik p'j je bil mnenja, da vsota 100.000 mark mora zadostovat4 za samico, ker mora on izhajati s celo rodbino z dvajsetim delom take vsote. * Najmlajši urednik jo 91etni Henrv Cambell, ki izdaja v Tronto-nu (Ohio) svoj časopis pod imenom >.Boys Ocon Paper«. Ta otroški časopis se čita v mnogih državah. Sedaj je prišel mladi »šef-redakter« v Njujork, da prouči uredništva velikih časopisov, ker misli svoj časnik spremeniti v dnevnik. Sedaj je njegov časopis skromen, ker mu znaša letna naročnina le 5 centov. TeleH in brzojavni; poročila. Govor barona Aehrenthala v odseku za zunanja dela. Budimpešta, 10. oktobra. V odseku za zunanja dela je danes prvi govoril minister baron Aehrenthal. Uvodom svojega govora je polemiziral z nemškim delegatom \Volfom ter zavračal njegova izvajanja rekoč, da so delegacije lahko prepričane, da bo vlada vsikdar zasledovala tisto politiko, ki bo v interesu skupne monarhije. Nato je podal zaupna pojasnila glede diplomatskih pogajanj pred proglasitvijo aneksije. Ta pojasnila so se proglasila za tajna. Minister je zatrjeval, da je berolinska pogodba dala Avstro-Ogrski pooblastilo za aneksijo' Bosne, ker v tej pogodbi ni nikjer naveden rok, do katerega bi naj Avstrija upravljala *i dve pokrajini. Aneksija se bo brez dvoma mirno izvršila. Kar se Srbije tiče, je treba naglašati, da je Avstro-Ogrska vsikdar proti nji postopali prijateljski. Ker pa se je v zadnjem času jeia oboroževati, smo stavili na njo vprašanje, kaj pomeni to neprestano oboroževanje. Prejeli smo za odgovor, da ta oboroževanja nimajo nobenega agresivnega značaja. Vkljub temu bo vlada strogo motrila položaj in če bo treba, tudi vse potrebno storila, da prepreči vsak eveu-tuvalni napad. Konstatirati je treba, da sem jaz, čim sem nastopil svojo službo, takoj skušal ustvariti med Srbijo in Avstro-Ogrsko prijateljsko razmerje. To se mi je končno posrečilo. Dokaz tega je sklenjena trgovinska pogodba s Srbijo. Priznati moram, da so me v tem stremljenju po prijateljskem razmerju požrtvovalno podpirale vse srbske vlade. Tudi v političnem oziru nismo bilo sovražniki Srbije. To bi zlasti pokazali pri obravnavanju donavskega vprašanja in pri mednarodni ureditvi pa-robrodstva na Dunavi. Vkljub našemu prijateljskemu postopanju napram Srbiji se vendar kaže tamkaj sovražno razpoloženje napram nam. Agitacija raznih elementov v Srbiji, ki se je raztegnila tudi na Bosno, je duhove razburila, da so povzročili demonstracije v Belgradu. Dasi je srbska vlada izjavila, da te demonstracije nimajo nevarnega značaja, vendar jim je treba posvečati pozornost ter skrbeti zato, da se ne bo pod zaščito takšnih in enakih prireditev uprizarjala agitacija, ki bi se širila na Bosno in Hercegovino. Glede konference je minister izjavil, da se je Avstrija udeleži samo, ako bo že vnaprej določen natančen program in ako se bo smatrala aneksija Bosne kot gotov fakt. Velike demonstracije v Belgradu. Belgrad, 10. oktobra. Danes so bile zopet velikanske demonstracije. Demonstrant je so šli od skupščine h konaku ter zahtevali, naj se kralj prikaže. Kralj se je pokazal, a ni iz-pregovoril. Potem so šle množice pred palačo prestolonaslednika. Prestolonaslednik je imel govor ter zagotovil, da bo kralj z vlado skrbno čuval blagor domovine. — 16. polk, ki je prispel z manevrov, so množice viharno pozdravljale. Meščani so se glasno ponujali, da stopijo takoj v njihove vrste, ako korakajo proti Bosni. Seja srbske skupščine. Belgrad, 10. oktobra. Pred sejo so imeli zaupniki vseh strank sejo ter se zedinili, da je pozabiti za sedaj vse strankarske razlike, ker je domovina v nevarnosti. Seja skupščine se je otvorila ob 10. uri ter se takoj proglasila za tajno. Odločilni sklepi se store jutri. Navdušenje za vojno. Belgrad, 10. oktobra. Vse sloje prevev& ena misel: Srbijo in srbstvo ne živo pokopati.Rajši umreti z orožjem v roki, kakor se dati zadušiti. Položaj na Turškem. Carigrad, 10. oktobra. Tudi turškemu vojnemu ministrstvu so se začeli prijavljati prostovoljci. Bati se je, da prevladajo reakcionare! proti mladoturškemu elementu, ki misli trezno ter svetuje mirno kri. Predseestvo skupščine. Belgrad, 10. oktobra. Skupščina je izvolila za predsednika staroradi-kaloa Ljuba Jovanovića, za podpredsednika Davidovi ća in Stoj-kovica. Poljaki advokati solidarni s češkimi. Krakov, 10. oktobra. Tukajšnja odvetniška zbornioa se je izjavila za solidarno s praško odvetniško zbornico in se ne udeleži odvetniškega kongresa na Dunaju. Protest nemškega cesarja. Carigrad 10. oktobra. Nemški poslanik je visoki porti podal izjavo, v kateri v imenu cesarja Viljema protestira proti pritikanju, da bi bila Nemčija preje ob veš Sena po avstro-ogrski aneksiji Bosne in Hercegovine. Turki proti Avstrijcem. Carigrad, 10. oktobra. 200 Turkov je zasedlo neko avstrijsko trgovino. Avstrijski poslanik se je obrnil na policijo za pomoč. Črnagora ja priznala neodvisnost Bolgarske. Četi nje, 10. oktobra. Črnogorska vlada je priznala neodvisnost Bolgarske Knez Nikola je poslal v Sofijo brzojavno častitko. Večina srbske skupščine za vojno. Belgrad, 10. oktobra. Danes se je sestala skupščina. Razprave v skupščini so tajne. Vodja naprednjakov Novakovič se je izrazil, da je prepričan, da se bo skupščina izjavila za vojno. Demonstracije v Belgradu in Cetinju. Budimpešta, 10. oktobra. Iz Bel-grada brzojavljajo, da so bile danes zjutraj ob 5. tam velike proti avstrijske demonstracije. Povod tem demonstracijam je dal prihod voditeljev srbskih revoluoijonarnih čet v Maoedoniji. Za danes popoldne je napovedan velik protestni shod na polju zunaj Belgrad a. Tudi na Cetinju so bile snoči velike demonstracije prep palačo Avstro-Ogrskega poslaništva. Vojaštvo je razgnalo demonstrante. Srbski prostovoljci. Belgrad, 10. oktobra. Novi prostovoljci za vojno se še vedno prigla-šajo. D o sedaj se jih je prijavilo okoli 15.000 mož. Odbor, ki nabira prostovoljce, upa, da jih bo v par dneh imel zbranih nad 30.000. Donavska flotilja. Budimpešta, 10. oktobra. Vojni monitorji so se usidrali v Donavi pri Banovoih, 30 kilometrov oddaljeno od Belgrada. Mobilizacija v Avstriji. Praga, 10. oktobra. Veliko vznemirjenje je povzročila tu vest, daje mobiliziran 8. armadni kor. Knez Nikola kralju Viktorju Emanuelu. Cetinje, 10. oktobra. Knez Nikola je poslal svojega osebnega adju-tanta Popovića v Rim, da izroči kralju Viktorju Emanuelu svojeročno pismo svojega vladarja, tičoČe se aneksije Rosne in Hercegovine. Aretacja srbskega oficirja. Bosanski Brod, 10. oktobra. Tu so aretirali srbskega artiljerijskoga Častnika Vladimira Jakooljevica, ki se je pripeljal iz Sarajeva. Ker mu niso mogli ničesar slabega dokazati, so ga pod vojaško eskorto poslali v Zemun, kjer mu dovole svobodni odhod v Belgrad. Diplomatski odrtošaji med Srbijo In Črno goro. Belgrad, 10. oktobra. Diplomatski odnošaji med Srbijo in Črno goro, ki so bili dosedaj pretrgani, so zopet vzpostavljeni. Za srbskega poslanika na Cetinju je imenovan Subotić, ki je bil do sedaj pri poslaništvu v Rimu. črne gora pod orožjem. Dubrovnik, 10. oktobra. Pravkar je došla brzojavka s Cetinja, da je vsa Črna gora pod orožjem Kar v Črni gori nosi orožje, vse je že zbrano na hercegovski meji, da vdere preko nje, čim pride vest, da so Srbi prekoračili Drino. Otok Cipar tudi zahteva aneksijo. Carigrad, 10. oktobra. Prebivalstvo otoka Ciper, je poslalo v Atene spomenico, v kateri se Grška poziva, naj anektira ta otok. Izgnani Srbi Iz Bolgarska. Sofija, 10. oktobra. Radi afere s skladiščem smodnika, je vlada izgnala odtod 300 srbskih delavcev. Car neče sprejeti avstrijskega poslanika. Belgrad, 10. oktobra. Na tukaj« šnje politične kroge je napravila najboljši vtisk vest, da car Nikolaj ni hotel sprejeti avstrijskega poslanika. Nevarni položaj v Turčiji. Carigrad, 10. oktobra. Položaj 7 Carigradu je vedno bolj nevaren. Elementi, ki so za vsako ceno za vojno, so že popolnoma na površju. Ker je sultan Abdul Hamid osebno za vojno, je prav mogoče, da izbruhne vojna,, čim bo docela izvedena mobilizacija. MladoturŠki odbor je baje sklenil odstaviti sultana Abdul Hamid a, ker se boje, da bi zopet nastala reakcija, h kateri se je jel sultan vedno bolj nagibati. Avstrijski poslanik v Parizu o položaju. Pariš, 10. oktobra. Avstrijski poslanik se je napram uredniku „Tempsau izrazil, da pričakuje Avstro-Ogrska vsak trenotek odgovor od Srbije na vprašanje, kaj namerava s svojim oboroževanjem. Glede konference evropskih držav se je poslanik izrazil, da bo Avstro Ogrska podpirala zahtevo, da mora Bolgarska za pro klamacijo svoje neodvisnosti plačati Turčiji primerno odškodnino, vendar pa bo to storila samo v slučaju, ako konferenca odobri aneksijo Bosne in Heroegovine. Takisto se bo Avstro-Ogrska zavzemala za to, da plača Grška primerno odškodnino Turčiji za prilastitev Krete. Vprašan, kako misli o grozeči vojni, je poslanik odgovoril, da ne verjame, da bi prišlo do vojne. Delegaci e o aneksiji Bosne. Dunaj, 10 oktobra. Član gosposke zbornice dr. Baerenreither bo v plenumu avstrijske delegacije predlagal rezolucijo, s katero se odobrava aneksija Bosne in Heroegovine. Baerenreither je nameraval predlagati še dodatno rezolucijo, s katero bi se naj razveljavile vse dosedanje pravne zahteve na Bosno in Hercegovino. Ker so se tej nakani z vso odločnostjo a pri i češki, poljski, slovenski in hrvaški delegati, je Baerenreither umaknil svojo dodatno rezolucijo. Aretirani avstrijski policisti v Belgradu. Zemun, 10. oktobra. Včeraj so demonstrantje pretepli dva avstrijska policista, ki sta se vtihotapila v Belgrad. Rabiti sta hotela orožje, a so ju preje aretirali. Črnogorska skupščina. Cettnje, 10. oktobra. Izredna skupščina je sklicana na sejo prihodnji ponedeljek. Kje bo evropska konferenca? Pariz, 10. oktobra. Velevlasti so se sporazumele, da se skliče konferenca evropskih držav v Bruselj. Skrb za ohranitev miru in reda v Bosni. Budimpešta, 10. oktobra. Vlada je avstrijskim delegatom zaupno sporočila, da je že pred proglasitvijo aneksije vse potrebno ukrenila, da se ohrani popolen mir in red v Bosni, zlasti v Mostaru, kjer je baje razburjenje največje in srbska propaganda najin tenzivnejša. Sel italijanskega kralja. Budimpešta, 10. okt. „Pester Lloydu javlja, da je pravkar prispel v Belgrad sel kralja Viktorja Ema-nuela ie Rima, ki je izročil kralju Petru svojeročno pismo, v katerem ga kralj Viktor Emanuel roti, naj ohrani mirno kri. Odstop kralja Petra? Budimpešta, 10. oktobra. Po mestu se širi vest, da seje kralj Peter odpovedal prestolu na korist prestolonasledniku kralj e viČu Gjorgju. Ako se ta vest uresniči, je vojna med Srbijo in Avstro-Ogrsko gotova stvar. Premestitev srbske prestolnice iz Belgrada. Belgrad, 10. oktobra. Položaj je vedno bolj resen. V političnih krogih se razmotriva vprašanje premestitve prestolnice iz Belgrada v Niš ali Kraguljevac, ker je gotovo, da bo avstrijska vojska takoj bombardirala Belgrad, čim se prično vojne akcije. Srbija je pripravljena na vse. Bim, 10. oktobra. Posebni dopisnik »Tribune« brzojavlja iz Belgrada, d a je vojna med Srbijo in Avstrijo sklenjena stvar in da jeSrbija pripravljena na vse. Angleško brodovje zssadlo Samos. Berolin, Semkaj je došla brzojavna vest, da je angleško vojno brodovje zasedlo otok Samos. Varnostna odredbe v Zemunu. Zornu, 10. oktobra. Revizija potnih listov pri občinstvu, ki prihaja iz Belgrada, se izvršuje najstrožje. Prijeli so nekega srbskega konjeniškega častnika, ki je na sumu, da je prišel semkaj vohunit. V Belgradu so zaprli nekega fotografa iz Zemuna, ki je hotel fotografirati z vaj se vračajočo srbsko vojsko in demonstrante v Belgradu. Zvišanja plač častnikom. Dunaj, 10. oktobra. nDie Zeit" je izvedela, da se častnikom izplačajo zvišane plače že s 1. decembrom in sicer nazaj za oktober in november. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembru 1908 jer1 197 strank vložilo 70.276 K 06 v, 207 strank vzdignilo 68.980 K 87 v, torej več vložilo 11.296 K 27 vin., 9 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7020 K — v, 269 menic se je eskomptovalo za 80.423 K — v, stanje vlog 3,386.829 K 81 v, denara promet 346 841 K 12 v. Vseh strank je bilo 1046. — Občinska hranilnica v Postojni, ki je pričela poslovati 1. oktobra 1907, izkazuje koncem meseca sept. stanje hranilnih vlog 608.661 kron 49 v, stanje posojil 608 249 K 72 v, tedaj skupnega denarnega prometa 1,016 911 K 21 v. Račun hranilnih vlog znaša 290 394 K 43 v, posojil 196 028 K 02 v, reeskompta 33.000 K, — v, začasno naloženega denarja 132.460 K 02 v. Notranjoi! Svoji k svojim. Tržno poročilo. Južno sadje. (Originalno poročilo iz Trsta) Sultanine. Promet je jako živahen in so se dobavile pogodbe s Smirno Od tega časa pa počiva konsum in v splošnem se opaža popuščanje potrebe vsled previsoke carine. Fine Kiup Caraburno gredo h koncu in dosegajo fantastične cene do 150—. Kupčija v srednjih vrstah bi pa lahko bila boljša ker cene 70 do 80 nudijo dobiček. Candia Eleme se vedno še zanemarjajo in notirajo nominelno 25. Lev. lešniki brez prometa, z majhnimi odbitki po 118 do 120, a povprašuje se malo. Mandelni. Zanimanje je jako padlo, ker konsum noče priznati zvi-šanih laških cen. Fige vvencih pa so j ako stalne in notirajo po kakovosti 32 do 34- Rožici. Kvaliteta je letos vsled pomanjkanja deža slabo izpadla. Kakor je znano, ni 40 dni deževalo v Pugli-eni in je vsled tega nastala suša. K o r i n t e uživajo precejšnje zanimanje in vztrajajo pri 40 do 42, kakršna je kvaliteta. Poslano.* K poglavju Svoji k svojim1. Klic po gospodarski osamosvojitvi gre sedaj po vsej kranjski deželi. Temu klicu se pridružujejo tudi čevljarski mojstri v Ljubljani, ter se obračajo do slavnega občinstva z željo, da jih s svojimi naroČili podpre, ter se ne zateka k tovarniško izdelani obutvi, ker izdaleka ni tako trpežna ta obutev, kakor pa po naroČilu izdelani čevlji. Tovarniških zalog čevljev je vse polno po Ljubljani in dobro uspevajo, a mi Čevljarji pa smo k večjemu dobri, da popravljamo hitro strgane Čevlje tovarniškega izdelaa. Prodaj al oi tujih tovarniških Čevljev niso odgovorni za tovarniški izdelek; mi čevljarji pa moramo biti odgovorni za svoje delo. Ako smo ljubljanski čevljarji zmožni popravljati Čudno skupaj zmetano tovarniško delo, gotovo smo tem bolj zmožni naprav-ljati novo, trpežno, solidno obutev, kajti ročno delo ravno pri čevljih je še vedno najboljše. Slavno občinstvo naj se le prepriča z obilimi naroČili in se bode prepričalo, da znamo gotovo postreči s naim izdelkom. — Podpirajte nas torej, da se tudi v tem oziru otresemo tujega izdelka s geslom: »Doma naročeno blago je Še vedno najbolj oeno". Tako pripomorete domačemu obrtniku, da se bode! zvišala domača obrt. To pa jele mo-| goče s klicem: „Podplrajmo do-J macine T1 3653! Čevljarska zadruga v £jubljani. • Za vsebino tega upisa Je uredništva »dzoverno le tolike, kolikor določa zak«a (Tt^ Dragi bratje! W23?^ Telovadno društvo „So-^Rj^v kol Iu nas vabi za jutri na jf/kj^uV pešizlet Črnuče - Soteska. (|Y~ JM Zbirališče je pred „ Mest -itA nim domom ob 1/i na 2. uro popoldne. Odhod točno ob polu dveh. Vabimo torej brate Sokole, da se tega zle ta udeleže v Čim največjem Števila, ter da se v to svrho zbero na zgoraj označenem prostoru. Odbor ljubil. „Sokola". Darila. Upravništvu našega lista so poslati: Za dražbo sv. Cirila in Metodi, Ga. Julcka Švigelj na Rasah, [nabr«|| med odhajajočimi vojaškimi DOTioci kron. — Tvrdka K. d R. Ježek na Blan. skem 20 K. — g. Mihael Bregar ▼ Mat. tarellu 3*50 K. — G. Tinca Grebenčev* iz nabiralnika „ starega" novi izginil 10 — G. Mici Legat, v D. Logatca 4*05 K, kot kazen za spačeno slovensko govorico v družbi in za pomote pri družabni fas — G. Pohernik, veleposestnik v Vuhred* 20 K, mesto odgovora bedastim maza<'em v Marb. Ztg." — Županstvo v Gorenje^ Logatcu 50 K, mesto venca na krsto padlima žrtvama. Skupaj 115 95 K. Srčna hvala! — Živeli! Za ranjence 20. septembra: G. Franc Dekleva na Slavini K 10 — g. Marija Kos na Bizeljskem nabrala pri veselemu omizju v gostilni M. Blažinčiča K 1254 —, g Fr. Dular višji okr. fc, vinozdravnik Đosn. Gradiška K 5 —, g Valentin Burnik v Metliki, nabral med raz. nimi rodoljubi K 7 50 —, g. Jak. Stoka v Trstu K 14 30 —, g. Viktor MagajQa v Divači nabral K 4 25 —, Hrvati in Slovenci v veseli družbici na „otakalnicp pri g. I. Trinajstiču v Varljenih nad V©, loško za ranjene žrtve krutega sistema na predlog Severja K 10 48 —, Slov. žele-zničarji v Trstu 1080 —, s geslom: „Slovenska nedolžno prelita kri naj nas probuja in bodri." G. E Cerar v Blagovici nabral na imendanu g. F. Cerarja med ožjimi prijatelji K 14 —, g. Franc Beniger v Trnovem nabral pri malem omizja K 360 —, g. Ant. Po»jšak v Zapu-žah K 2 50 —, g. Mih. Bregar v Ma-ttarelu K 5 —, g. Al. Lakota na Bleda nabral med železničarji K 6 —, g. Lovro Kubišta v Postojni K 2 —, g. Ivan Rus v Grosupljah K 10 —. V gostilni Balija v Rožni dolini nabrano K 1216 —, g Josipina Smerke pekarija v Ljubljani K 5 —. Dolenjevaški obćinar v Ljubljani K 10 —. Neimenovana dama Ljubljančanka K 15 —. Gospa Josipa Arko v Zagrebu K 10 —. G. Fran Hren, svetnik trg. zbor. v Ljubljani K. 20 —, gg. Anton Grafen-auer, Ivan Jakše, Franc Šlibar in Franc Turnšek nabrali v gostilni Turnšek v Prekopi K 8 —. Albina in Ivan Kocijančič' v Bušiči vasi K 4 —. Skupaj K 202* 13 —. Srčna hvala ! Za spomenik žrtvam 20 septembra: G. Franc Dekleva na Slavini 10 K, g. Fr. Dular v Bos Gradiški 2 K g. Valentin Burnik v Metliki, nabral med rodoljubi 7*50 K, g. Jak. Stoka v Trstu 1430 K, g. Viktor Magajna v Divači nabral 4*25 K, g Anton Poljšak v Zapužiti 2 K, g. M. Bregar v Mattarellu 5 K, neimenavana dama Ljubljančanka 5 K, g Fran Hren, svetnik trg. zbornice v Ljubljani 5 K, železniški uradniki v Brežicah slovenskima bratoma, katerima je pretrgala nit nadebujnega mladega življenja sovražna nemška k r o g 1 j a 1 u K. Skupaj 65 05 K. Srčna hvala! Za kočevskega Sokola: Dr. Otmar Krajec 10 K, g. Anton Poljšak t Zapužah 4 K. Skupaj 14 K. Na zdar! Za Trubarjev spomenik: Gosp. Anton Poljšak v Zapužah 5 K. — Živel! 10. izkaz za spomenik in žrtve 20. septembra 1908. Dne 8. in 9. okt. 1908 došli so podpisanemu blagajnika „Združenega narodnega odbora" sledeči prispevki: Marija Margon iz Trnja št. 49 pri Št. Petru na Krasu nabrala v gostilni pri .Margonu" povodom odhodnice Alojzija Hermana k vojakom za spomenik 4*20 K, Friderik Pavlin, c. kr dav<"ni asisteni v Vipavi nabral v družbi v Št Vida pri Vipavi za žrtve 6*40 K, ljubljanski Cehi za spomenik in žrtve 1 ♦ > T|K.. sloven. delavsko pevsko društvo „ Slavec" v Ljubljani v večen spomin svojemu večletnemu sobratu pevcu f Rudolfu Lundru a) za spomenik 100 K, b) za žrtve 50 kron, Anko Maurič in Julij Mazelle U Gradca v „Belokranjcu" št. 14 izkazani prispevki za spomenik in žrtve 53 kron, Andrej Ličen, iz Sv. Ivana pri Trstu na njegovo priporočilo z'ožena zbirka Sv. Ivanjskih rodoljubov za narodne žrtve 16 K, Neimenovan iz Gradca za žrtve 15 K, Mira Cufova iz Olševka pri Tupali-čah nad Kranjem zbirka Olševfaaov in Olševčank za žrtve 1485 K, Matija Za-mida, deželni nadsvetnik v Ljubljani z« spomenik in ponesrečene* 10 K, Ljubica Tovstovršnik, poštna upraviteljica, Jelšane, Istra, nabrala po govoru Josipa Zidariea za spomenik 12 K, Fran Fister iz Ljubljane za spomenik 1 K, Karel Sturm, dež. stav. adjunkt v Ljubljani za spomenik in žrtve 30 K, Martin Guček, poslovodja kleparske tvrdke M. L Ecker * Ljubljani plača v smislu kazenske poravnave Pristou ca. Guček z dne 6. okt 1908 oprav. št. U VI 1783/8 za žrtve in spomenik 30 K. Dosedaj so izkazani sledeči, blagajniku „ Združenega narodnega odbora" došli prispevki: Dne 3. okt. 190$ (1.—5. izkaz). ^Dne 5. okt. 1908 (6 U-kaz). Dne 6. okt. 1908 (7. izkaz). Dne 7. okt. 1908 (8. izkaz) Dne 8. okt. 190* (9. izkaz). Današnji izkaz (10 izkaz). — Skupaj 9006 36 K. Vsem darovalcem naj-iskrenejša zahvala! V Ljubljani dne 10. okt 1908. Dr. Alojzij Kokalj a. r. blagajnik SlooencI In Slovenke! de zabite dražbe sv. CMla In Metoda I Zrn prebivale« mest, uradnik« Itd. ^Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do mace zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz prašek", ker vpliva na prebavtjenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen aCinek. Škatljica velja & K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan fekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate'! na DDNAJ1, Tnchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLIi-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in podpisom. 3 3 »—14 Kailfaloee opozarjamo na inserat o Thvmomel Scillae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki. Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša*} bolečine, je po vsej monarhiji predobro znanu praško domače mazilo iz lekarnice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragih Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. 1 Edino v *-»ft««»u J«t samo THIERRYJEV BALZAM i zeleno BTIJNO kot varstveno mam ko. R*zpo&iljam najmanj 12/2 ali 6/1 ali pat. potov. rodb. atekloaloo m 5 K. Zsvojnin* zastonj. Thiemtievo centifolijsko mazilo Ras pošiljam najmanj 2 skatlji K dtiu Zavoju, »astonj. Povsod prizuani kot najboljši dotnaH zdravili proti I slabostim želodca, goreeici, krčem, poškodbam, ranam itd. — Naslov za naročitve in danarne nakaznice : A. Thierry, lekarna pri angelu varhu v Pregradi pri Rogatcu. 1359—26 Zaloga t vseh lekarnah. Proti zoboboiu in gnilobi m Izborno d.luj. dobro znana antiseptična Melusiue ustna in zobna voda kfl utrdi dl«nno fin od*trajaj«i« neprijetno iapo is na t* f ■tenlenlea s zavodom t ffjk* BI gorodnemu gospodu 91* IiCvatilMi, lekarnarja v Ljubljani. VaSa izborna Melnaine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in ie neprekoaijiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode. Dovolim, da to javno oznanite, kes )q res hvale vredno. Leopold aangi, mestni tajnik. Metlika, 94. aprila 1905. Sit lekarn* MiL Liustska ? LjvkiiiRli Btsljivi sisis it t i-«'.-5as novozgrajenega Fran Jofiefrroa* lubii mofitr?. 25 41 Savna zahvala. O priliki odkritja nagrobne, a spomenika mojemu blagopokojnemu soproga Mja btravsu si dovoljujem izraziti vsem onim, ki so na ta ali oni način prip mogli, da se je ta čin pie-tete do pokojnika tako slovesno izvršil, najissre-nejio zahva'o. Imenoma se srčno zahvaljujem slavnemu gasilnemu društvu v Idriji in Spodnji ld iji za korporativno udeležbo, prvemu še za postavljanje spom-nika, zastopnikoma »Zveze kranjskih gasilnih društev« gg J. Petriča in M. Verbiču iz Postojne, slavnemu delavskemu bralnemu društvu v Idriji za zapeti žaloatinki, deželnemu poslancu g. £. Gangla za nagrobni govor in sicer vsemu p n. občinstvu, ki je a tako obilno udeležbo počastilo spomin dragega pokojnika. V Idriji, 8. vinotoka 1908. 3530 Marila Stravsova. žitne cone v Budimpešti. Dne 10. oktobra 1908. Termin Pšenica za oktober . . . za 50 kg K 11.75 Bi za oktober . . za 50 kg K 9 68 Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 7-43 Oves za oktober . . . za 50 kg K 815 E Teb ti v. Nespremenjeno. Heteorolojltno porotno, Vikina nad morjem ao6. Srednji mračni tlak 788-0 mm. ta i— Cas Stanje barometra v MM Co o _ obtot opazovanja o. ► Vetrovi N«b« 19 9. z v. 7410 102 sl svzhod jasno 10. a 7.zj. Z pop. 741-4 7401 35 193 si. jvzh. m megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 10 5 aorm. 11 6 . Padavina v 24 urah 0 0 mm + Profesor Martin Petelin in njegova soproga Marija javljata v svojem ter v imenu svojih otrok pre-tužno vset, da je njiju ljubljeni sinček, oziroma bratec 3651 danes popoldne v nežni starosti 2 let sladko zaspal v Gospodu. Pogreb bode v nedeljo, 11. t. m. ob 3. popoldne iz Gradišča štev. 2. V Ljubljani, 9. oktobra 1908. Zahvala. Za mnoge dokaie socotja med dolga bolesnijo in ob smrti naše iakreno-Ijubljene hčere, sestre, svakinje In tete, gospodične finz fodrekar se s tem najiszreoeje ia najtopleje zahvaljujemo Zlasti se \ a zahvaljujemo ia številno udeležbo pri pogreou, aa lepe darovaneveac9 ia gg. uJiteijam za ganljivo perje. 3 5« Žalujoči sorodniki. Zahvala. 3650 Za vse mnogobrojne, zelo tola-žilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti nad vse ljubljene in nepozabljene nečakinje gospodične Jtežike Škavič izrekam vsem ljubim prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo, sploh vsem, ki so drago rajnico spremili na zadnjem potu in meni lajšali bol ob prebridki izgubi. V Ljubljani, 10. oklobra 1908. Ivan Činkole. Proti kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. 129—1 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Sdecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zaboje že rabljene, v vsaki velikosti in množini, knpi J. Razboršek v Šmart* nem pri Litiji, kamor naj se stavijo ponudbe. 3382 —6 Prosto stanovanje en del vrta ter nekoliko plače dobi stranka, čigar žena bi opravljala majhno gostilno. 360 S Poizve se na Karlovski cesti 8« Išče se redoljubna pomožna hišno, vajena domačega dela in ravnanja s perilom. Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda." 3641—1 Kuharica išče službe kot gospodinja Naslov se prosi pod Boljša prihodnost" poste r estvnte LJubljana, glavna posta. 3637 Italijanski pouk. Enoletni prostovoljec f Slovenec; išče udeležniks aH udeležnice za italijanski konverzacijskl pouk. Ponk rje ob ponedeljkih in četrtkih od 6 1/2 do 7 !/2 zvečer. Natančnejši podatki se dobe v upravništvu „Slov. Naroda". 3638 Sprejme se takoj pomočnik za trgovino na debelo a pleteninami, kratkim In modnim blatom. 3639 1 Vojaščine prosti imajo prednost. Lud. Dolenc tjubljana, Kongresni trg št. H. Koncesija za gostilno 'li-Er1 lave se na Martinovi oeatl it 38 v LJubljani. Dobro ohranjen 3632-2 3642 pianino ao kopi. Naslov v uprav. „Slov. Naroda". Trgovski pomočnik me lane stroke, star 21 let, zmožen obeh dežetoih jezikov v govoru in pisavi, prosi takol službe. 3655 Ponudbe pod „sanealjiv 300" poste rastanto Ljubljana, iy? kompanjon sa kinematografsko podjetje z najnovejšimi aparati. Ker je lastnik v tej stroki dobro izve&ban, je uspeh zagotovljen. Treba je 1000 do 1700 K. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo. 3649—1 Dve hiši ena z dvema, druga s tremi stanovanji in lepimi kletmi sta pod ugodnimi pogoji iz proste roke na prodal. Več se izve pri 8- Kogeju v Idriji št v, 137. 3529-1 puške: Lancaster od . . K 26 — Vlobert „ . . 8* Pištole „ . - 1*50 Samokresi,, . . „ 5 — naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko. F. Dušek, OpOČUO 76 ob državni železnici, ČeSko. 3615—1 karbida 36i8-l Zaloga v Ribnici IOO U er 29 kron = franko kolodvor prejemnika. = JOS. ARKO acetilenist in vodovodni Istalater« za stroje za izdelovanje orodja, orodje in vzvode išče delniška družba prve vrste. Ponudbe pod „Hohe Provi* slon 1700" na Rudolta Mosse, Dnnal IM Soilerstdtte 3._3623 -v, mmamBBmBBammmmMmh V prijaznem trgu Sevnici se proda nova, zidana 1 "V n { 1 ■ V hisa z gospodarskim poslopjem ter lepim velikim vrtom, pripravna za gostilno, trgovino, poletno stanovanje, ali kot najemna hiša. Zdaj je prvo nadstropje oddano stalnim najemnikom. Hiša je moderno zidana. Denarja je treba le 4000 K, drugo se lahko prevzame vknjiženo. Natančnejša pojasnila daje Matija Kozinc v Sevnici 3326-1 je ne le vele zanimiv roman, in kot tak jako zabaven, nego tudi velikega narodno vzgo-jevalnega pomena, ker nam predočuje silno nemško nevarnost v narodnem in v gospodarskem življenju. Cena K1 60, s pošto 160. Dobiva se v Jako dobro obranjena uniforma aa enoletnega prostovoljca Je naprodaj. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3575 3 Radi preselitve se cen6 pvoda ■ v Vlimarjih št 61 RlPn 85 g0SP°darskim poli 1% II elopjem in velikim ■■■•»'•B ograjenim vrtom, pripravna za vsako obrt. 3507 -5 Pojasnila daje posestnik ravnotam. več vrst, velike in majhne, proda Iv. Bnggenfg, so dar v LJubljani, C esta na Budolfovo železnico št. 5. 3645-1 Krojaškega = pomočnika sprejme takoj v trajno delo V Ložtl. 3631—1 Prostor za prodajalno na jako dobrem nr os toru v LJubljani, ae odda takol« Vprašanja pismeno pod ltW. B. 125" na uprav. „Siov. Naroda". S648 1 Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600 do 700 litrov, proda po nizki ceni 2991 4 : FRAN CASCIO : 8r Jenbur*s/ove u irr- Kte*. e. Stara gostilna dobro idoČa, tik glavne oeste v trgu na Gorenjskem, se zaradi gospodarjeve bolezni odda takoj t najem. Posestvo leži v lepem in prijaznem okraju, jako pripravno za oženj enega obrtnika in voznika. Zraven hiše je tudi gospoparsko poslopje s hlevom in staro kovačnioo. 3597—3 Pojasnila v uprav. „Slovenskoga Naroda". Ceno češko posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Češkem. 3424 3 Priporočamo oenjenemu občinstvu našo bosansko čisto slivovico ki jo kuhamo sami in to po 20—45% po vrlo primerni oeni. 3604—2 Jamčimo za čistost blaga, na-ročbe izvršujemo brzo in pošljemo na zahtevo vzoreo zastonj in franko. Braća plavšići, Visoko, Josna. vinsko -= trgnteu se vrši U gostilni „BALI J A" v Rožni dolini v nedeljo, 11. t. m. Začetek ob 3. popoldne. Pripomniti je, da se toči v gostilni Balija pristno domače slovensko pivo. 3609-2 Lačno, majhno obliko ooznesa reda veljavnega od L oktobra 1908 dO 1 maja 1909 je izdal ter prodaja Fr. Iglic, Mestni trg št. 11. 3590-3 Močnega učenca sprejme 8 1 novembrom Jakob Malenšek, ključavničarski mojster v Bohinjski Bistrici. 3591-3 Učenec 80 takO| spre me v trgovino z mešanim blagom na debelo in drobno. Viktor Škerl, Vo9mat-£jubljana. 3603—2 Razne prevode Iz nemščine v slovenščino cirknlarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izveiban uradnik. Naslov v npravniitvn „Slov. Naroda". Izurjen 3613-1 stenosrot zmožen slov. in nemške stenografije, obenem dober strojepisec, 80 sprejme takol v odvetniški pisarni dr Kri« spor & dr. Tomlnšok v LJubljani. Stanovanje s tremi sobami, balkonom, porabo vrta in pritiklinami 80 Odda S 1. novembrom. Poizve se v trgovini gosp. Fr. Babica na Dolenjski cesti poleg mitnice. 3652—1 Izdelane postelje iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napol neno! Pernica ali blazina, 180 om dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12*—, K 15-— in K 18 — 2 metra dolga, 140 cm široka K 14—, K 16'—, K 18' , K 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm širok K 3.—, K 350 in K 4 —, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*60 in K 5'—. Iz delujem tudi po kakršnikoli dragi meri. 3 delni mo-droci ia dlake za 1 posteljo K 27'—, boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetja od K 10* naprej. Zamenja ali nazaj ae vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobcs g 13. 3418 pri Piznju na Češkem. 3 tmmmmvmmmnmmmBBB Za napisno Priporočam se županstvom, ki pre-minjajo občinske napise, kakor tudi za vsa sobnoslikarska in pleskarska dela. Cene brez konkurence, ker delo izvršujem sam- &tlo trajno bi solidno. 1 Šusteršič, slikar in pleskar D. H. v Polju pod Unblinno. ^_3654-1 v »JE* *jK* Oa* *m* »X* * m* *jK* •Ia« *M* •m* *m* »ar* »m*-jf* g> Umetni in trg. vrtnar Iran Bizovičar LJubljana Kolezijske ulice 16 se priporoča za 27 1279 nasaditev vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice za okna in balkone. Izvršuje »opite, venee in buartr za razne prilike. Oelo umetniško okusno m po mšlmdk aanaša Trgot lin* ■ evetliMnal Itd. Naročila na deželo hitro In vestno. 39 2922 Knjigovodja samostojen delavec, a večletno prakso sa tovarne in trgovino, ieli preme* Biti SIUZDO 3557-3 Ponndbe pod nP. P.M na uprav. „Slov. Naroda44. Več dobrih pomočnikov sprejme v trajno delo Jos Rojlna, krojaški mojster v Šelenborgovih WMmh it 5._3556-4 Trpfi lili vešč slovenskega in nemškega jezika želi svojo službo prem eni ti takoj ali z 10. oktobrom. Dopisi naj se pošiljajo na uprav. „Slov. Naroda". 3567—3 Anton Eolenc, trgovec v Celju, naznanja, da kupuje želod in Jožice večjo množino, po 5 K 100 kg, pšenico po 21 K, oves po 17 K, Hiol po 21 K ter sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Mešane ionske lase po 8 K kilogram. — Kupujem tudi med (strd). Kdor kaj ima, naj se obroe do njega, ako je blago lepo, placa še više. Tudi kupujem suhe gobe v vsaki množini. 3123 3 Opozorilo. ~W Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi Miro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila al soudeležbe, obrnite se zaupno na „Prvo zemljiščno upravo" (Erate Realltaten-Vervvaitung) s Dunaj, VIII.. Alber«a>»«>e«' SO. t Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah AvstrO-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledan j a in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji promet m kupčijami med Dunajem In provinoo. 3624 XJra.c5.nc čLoTroIlezua Se IS let obstoječa mjstaMjia ljubljanska posredovalnica stanovanj in služe! G. FLUX Gosposke ulica it 6 3621 priporoča In aamet«a 1« bolj p c službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osobje sa Ljubljano ln sanmi. PotnlnM tukaj. Vestna ln kolikor možno bltra postrežb« snfgotovijena. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za mm . Prosi me ia natančni naslov. Najboljši eeakl nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puha-istega 5 K lOh; 1 kg velefinega, snežno- belega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. 2743-6 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega aH rumenega nankinga, pernica, 18J cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavmkoma, vsak 80 cm dolg, 5P cm širok, napolnjen z novim, sivim jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-niki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazij ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar. S. Benisch, Oeschanitz, št. 767, Šumava na Češkem. — Cenovnik zastonj in franko, Z električ. obratom urejeno tvornica G. Skrbić v Zagrebu. Ilica Steo. 40 priporoča svoje na glasu solidne in oenene 40 ± aluzije les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice aa akna ln proda-jalnlce in prosi, da dno vaS pozornosti poklonite tej solidni tvornici. CenovniM in proračuni na zahtevo zastonj. Knjigovodjo obenem dobroizurjen slovenski ln ne miki koroapondont no tako) sprejme. Prednost imajo oni, kateri so italijanščine popolnoma veloi. Tozadevne ponudbe sprejema Janko Popovic, Cerknica pri Ra-kekn. 3422-3 Glavnik za barvanje las. Z navadnim česanjem izbremenimo sive ali rdeče lase v pristuo svetlo plave, rjave ali pa Črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahko leta in leta. Na tisoče v rabi! Komad 5 K. Razpošilja J. SchUler na Dunaju II 2 3 Kurzbauergasae št. 4 30. 2396 jffaton Šare LJubljana, S«. Petro cesto it. 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano perilo za otroke, $ospe In gospode. Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pr-Uče, brisalke itd. 3317-8 Kakor znano le dobro blago in zelo zanesljive oene. Naročila za ven kaj točno In zanesljivo. 2884 in modno Maso za obleke priporoča firma Karal Kocian tvornico zo sukno v Humpolcu na Češkem. 16 Tvorniske cono. Vzorci franko. i Prva kr. tvonica klavirjev Ljubljana Bllšerjeve ulice 5 Blizu Gradličo Rudolf A. Warbinek o m E cs Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine s klavirje in harmonije tndi samo-igralne za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo. Poprave in uglaševanja se Izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 41 Največja tvornica na |ngn Avstrl|e. M. Bajec nmetni in trg. vrtnar y Cjubljant Kanonska cesto ftev. Z. Največja izbira vsakovrstnih l in cvetoče rastline, vrtnico* zlmotrafao cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konifere (ciprese), velika izbira lepih rastlin sa kalkona In okna. Priporoča se za na saditve parkov In vrtov. — Trgovina s cvetlicami. Isvrsovanla šopkov, vencev Ltd. 41 Znnan]a naročila' KlIacavDicarstvo Ign. Fasching-a vdova Poljanski nasip Steo. 8. Reichova hiša. ju. rmuiiiiijr 1 lavrai tu aaltdna atola. C?eue smerne-. Popravila a« tarna I I barhentov, gj :: fuaimel :: m MODNEGA BLAGA ■ i platna, damasta, kanafasa itd., J vse novo, ki jih franko pošilja znamenita uvozna tvrdka ■ V J. Haviičen a br. Podebrady ! 311—a (Kraljevina Češka.) Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron Iranko po povzetju. Singerjevi šivalni stroji naj se kupujejo samo v naših prodajal nicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazala: Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SINOER, spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, ker vi hi m II« afttalnlfa strojev ne dajrmo prrpro-daj»!>*• na, ampak Jih sami prodajama cbelnanu na« ram; nt. 1314—15 SINGER Co. delniška dražbo zo šivalne stroje. Ljubljana, So. Petra cesta*. Vilo v LJubljani se zaradi razmer proda jako oeno. Posredovalci dobe 20 % provizije. Vprašanja pod tlM. V*u na uprav BSlov. Naroda." 36(6—2 Kontoristinja s večletnim dobrim izpričevalom teli promenitl slnibo v kako trgovsko ali notarsko pisarno. 3577—3 Naslov v uprav. „Slov. Narodatt. Prva boroveljska tvornica orožja Peter Wernig c. ln ar. dvorni dobavitelj družba z omejeno zavezo Borovlje na Koroškem priporoča 835 -92 Sprejmeta ae lovske pnlke vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z Inoj večji m strelnim učinkom. Ceno v niki* zastonj in poštnine prosto. mm mm m m m Častitim damam priporoča : klobuke: le najfinejšega okusa jjja Škof - Vanck :: Pod Jranco. :: Žalni klobuki veuno pripravljeni. Cako tndi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma izgotovljene. n krznar In IzdelooateU čepic 3647—1 u LluMjaui, Sv. Petra cesta itw. Zl priporoča si občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših kozuhov«n. klobukih, lastno izdelovanje eeplr vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih koi. SI. vojaštvo se opozarja na bogato izb ro t*ap ln TH«*h drugih vojaittlto patretigeln. Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje Kože » 300 » > » 13 — Preprlčalte aa, prosimo, da se naše preproge v vaakem pogledu ne doseins! — Razpošilja se po povzetju. produktivna in trgovska dražba jjrammer t Steni Hodoniu št. VI , Moravsko. ▼ manufakturno lm špecerijsko trgovino. Ponudbe sprejema Peter Sitar, Jesenice na Gore nI shem, 3617-2 Stanovanje ▼ bližini mesta, a 4 sobami ln pritikllnaml, se vzame takol v najem. Lega, cena najemnine itd. le pismeno pod naslovom: Frane Jenke« LJubljana, Kongresni trg Štev 16. 3605—3 Sprejmeta ae takol prodajalka m 3627—1 pomočnik za trgovino s pleteninami in galante-terijskim blagom, najrajše iz kake večje trgovine na deželi. 3572 3 J. Korenčan, Ljubljana. Veliko zalogo Sromofonou m plošč tudi s slovenskimi komadi; plošče od 14 1-80 naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar 2391 Ljubljana, S ari trg 26. *> Vinske sode ravnokar od vina ispražnjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov SOdOV ia kostanjevega led a po 500 do 700 litrov, £0 komadov SOdOV iz hrastovega Jesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 800 do 2000 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, odda po primerni nizki oeni tvrdka M. Rosner $c Ko. v Ljubljani 3006-12 poleg Koslerjeve pivovarne. Svoji k svojim! 3527-2 £ud. Cerne zlatar, trgovec z arami ter zapriseženi sofinijski cenilec. LJubljana, Uolfooe ulice 3. Izborna zaloga briljanrnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr. Lastna delavnica za popravila In nova dela. Cene najnižje. Solidno postrežba. 1 cene na Svoji k svojim! 1^ Kašelj nastopa pri ljudeh vseh starosti. Mučne krčevne napade, ki otroke slabe, odrastle pa motijo v poklicu, pomiri in ublaži raba 2 thimomel Scillae. S3T Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2-20 K, po poŠti frak o, če se poSUe denar naprej 2*00 S. 3 ntekl, Če oe pošlje denar naprej 7 K. 10 steklenic, če §e pošlje denar napre 20 BL Izdelovanje in glavjna saloga B. FRA6NERJEVA LEKARNA 8539 c. in kr. dvorni dobavitelj. 1 Praga 111., a cev. tot. Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Izdelka, Izdelovalca ta Nov vegetabilski creme za prsi. Najnovejša iznajdba is prirodnih pridelkov. Rasvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rsbi S6 samo S nanje. Zdravniško preizkušeno Lonček s navodilom stane K 3 — in K 5*—, poštnina 70 b. Prodaja in razpošilja ljaiai = ? Dežni plašči | (pelerine) so oenefill 2500 komadov od 5 kron naprej. Največja zaloga oblek, površnikov ln zlmsklb sokenj za gospode, dečke in otroke po čudovito zniianih oenah! Še vedno prihaja = avtla konfekcija = g sa dame in deklfoe v najmo- T dernejši fazoni. z „Antltiko sum obleK" O. Beruatovič y LJUhLinnl. HCStlll tT0 JiW. 5. Št. 31726. 3844—1 na Starim trga it. 9 priporoia vence in šopke s za neveste ter nagrobne vence! po Izredno nizkih cen Potrebščine za krojače in šivilja, | j i 41 Vsled razpisa o. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 28. septembra 1908 št. 22892 podpisani mestni magistrat dodatno k svojem razglasu s dne 5. avgusta 1908 št. 25877 naznanja, da se bo z ozirom na zvišano državno podporo glede na vladajoče gospodarske razmere, oena naprošenemu senu na K 51— za metriŠkl stot znižala, ter da bo pri tej ceni tudi onim kmetovalcem, ki dosedaj zaradi previsoke cene niso prosili sena, priložnost dana to sedaj storiti. Sioer pa zamorejo kmetovalci mesto sena naprositi drago živinsko klalo (n. pr. otrobt) po znižani ceni. Onim prosilcem, ki so se že sprejeli v dotični izkaz se bode na podlagi dognane potrebe za sedaj polovioa (50%) nsprosene množine oddala, in se bodo pogoji oddaje udeležencem v kratkem naznanili. Jftestni lagfstrat ljubljanski, dne 6. oktobra 1906. Županov namestnik: Vončina L r. Št. 1929 3620—1 s zlatnino ln srebrnim na Jurčičevem trp št. 3 priporoča ivojo velik« zalogo prrfl zlj-sItI4i ur is prvih tovarn, budilk, stenslaln, salonsktli is ur na nihalo, brHJtantov, zlatnim« in arebrnin«. Namizna enrava U klna-irtbra. 3452-3 Razglas. Dobava kruha za prisiljcnce v Ijubljani od 1, lacnarla 1909 naprej se po naročilu deželnega odbora kranjskega z dne 28. avgusta 1908 št. 11193 vnovič razpiše in sioer: I. dobavo na leto okroglo 100000 komadov SOr&Čnega kruha, narejenega napol iz pšenične moke št. 6, napol iz ižene moke Št. 2 in H. dobavo belega kruha za bolnike, za poboljšek prisiljenoev in za cmoke. Ponudbeni pogoji so v vodstveni pisarni na ogled, ter je v ponudbi izjaviti, da se ponudnik podvrže tem pogojem. Cene je nastaviti za vsako vrsto bruha posebej, in sioer za dorščni krnh od komada, za beli kruh pa od kilograma. Z zdražiteljem dobave sklepa vodstvo prisilne delavnice običajno pogodbo, katere veljava je odvisna od potrdila deželnega odbora. Postavno kolekovane ponudbe in po en vzorec dobavnega kruha je vložiti do 31. oktobra 1908 pri vodstvn deželne prisilne delavnice. Y Ljubljani, dne 28. septembra 1908. Lastna delavnica za popravila ln vsa nora dola. Ne stane nič in je vendar jako dragoceno. S tem mislimo na svojo jako zanimivo, 64 strani obsežno, ilustrovano brezplačno knjigo »razpravo o moderni elektroterapiji", kjer so prav posebno popisane Vie on« bolezni, ki so, žal, napadle velik, del človeštva. Ta poljudna knjižica pa ne obdeluje samo vzrokov postanka različnih bolezni, ampak daje tudi avetet kako bi se bolezni odstranile. 3625 Naj torej noben bolnik ne zamudi ugodne prilike in naj zdolnji kupon z natančnim naslovom pošlje na nas, nakar mu nemudoma dopošljemo gratis in Iranko omenjeno brošuro. EleRtroteropeutKkn ordinacija na Dimaju, I, 8ctawangaaae 1, s/2, L nadstr. 10./X. 08 Kupon za brezplačno knjigo. Na terapevtsko ordlnael|o na Dunaju, Schwanggasse 1, s/2, L nadstr. I Prosim, poSljite mi knjigo .Eine Abhandlnng tiber moderne N Elektro-Theraphie" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime:..........._............._____.......________________Naslov:----------------------------------------- Odlikovan s častno diplomo ln zlato kolajno na III. dunajski ss ss ss modni razstavi n a tf 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvoj vodinje Marije Joslpine. :: krojaška obrt y Ljubljani, koborgove ulice Štev. 3 •e priporoia v izgotovljanjc molkih oblek kakor tudi vieh avstr. uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In smerne oene. Pristao angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi. Zaloga mengeškega piva = v Ljubljani = Metelkove ulice itev. 19. Telefon šteu. 248. vljudno naznanja p. n. občinstvu posebno pa gg gostilničarjem, da nudi vedno iz svoje domače slovenske pivovarne najboljše dvojno marčno in na bavarski način varjeno pivo v sodčkih in steklenicah po primernih oenah. Najsolidnejša postrežba Je zagotovljena. Pismena naroČila naj se blagovoli na Ar. tona Maver, založnik piva v Ljubljani, Metelkove ulice štev. 19 našlo vi jati. 3646—1 Št. 31.508. 3643 Razglas. Na debelo ln drobno po nizkih oenah priporočam svojo bogato založeno trsouino z galanterijskim In vseh vrst kramarskim Masom 3529 in pleteninami « Devocionalije in vse vrste blago za bOi|a pota. Tvorniiho zaloga kroni, glavnikov. fin\on Škof Ern.st Jevalkar|eT na.ladnik ... Dunaiska t, v talil goitilne.it. 6'. V zadnjem času razširila se je v Petro gradu in po dragih krajih Rusije kolera in sioer epidemično; vsled tega preti nevarnost, da se ta bolezen zanese tudi v naše kraje. Da se zabrani prenos te bolezni iz okuženih krajev, odredilo je o. kr. ministrstvo notranjih zadev zdravstveno-policijsko revizijo vseh oseb in pred-1 metov prihajajočih iz Rusije. Ta revizija pa se ne vrši le ob vstopu oseb Čez državno mejo, temveč ostati morajo take osebe v smislu mednarodnih zdravstvenih določil še B dni pod zdravstvenim nadzorstvom. Da bode to nadzorstvo mogoče, razglaša podpisani mestni magistrat, da je vsakdo, ki je upravičen sprejemati tujce v stanovanje ali v prenočišče, dalje vsakdo, ki oddaja v najem stanovanja aH sobe, končno vsak družinski oče, zavezan prijaviti takoj mestnemu zglaševalnemu uradu prihod iz Rusije došiih oseb. Uspešen boj proti nastopu kolere je le mogoč z razumnim sodelovanjem vsega občinstva. Pred vsem poživlja mestni magistrat vse hišne posestnike, gostilničarje in kavarnarje, mesarje in pekarje in trgovoe 1 živili, da odpravijo vse morebitne zdravstvene nedostatke, ki bi se tekom čađa bili pokazali po hišah in obrtovaliŠČih; osobito je strogo paziti na točno snago po hišah in dvoriščih, ter skrbeti, da so stranišča in greznice v popolnem redu. V svrho odprave omeojenih in sličnih nedostatkov vršile se bodejo po mestu zdravstveno-polioijske komisije; naroČilom teh komisij je nemudoma ugoditi. V prvi vrsti gre sedaj za to, da se kolera ne zanese iz inozemstva in da se zasledi takoj prve slučaje te bolezni. Mestni magistrat zato končno opozarja vse družinske očete, hišne gospodarje, zdravnike in zapne urade na njih dolžnost, da prijavijo vsak slučaj sumljive bolezni takoj mestnemu nzikatu. Mestni magistrat ljubljanski dne 5. oktobra 1908. *y5fe*f H II ^v£ ^IC Ba^^^Si'v 1 ^vC ^IC I "^H^" Tovarna strojev, | 3622-1 livarna železa in kovine *' * K. & R. Ježek na planskem, JKoravsko, * se priporoča p. n. kmetovalcem v dobavo vsakovrstnih Izdeluje benoinove in motorje na sesalni plin, dvigala, prenašala. Popolne opreme opekaren in samotnih to var en. Dopisuje slovensko. Ceniki za« )K L*: etonj in poštnine prosto. w Skladišče kmetijskih strojev v LJubljani, Dnnaisha cesta 31. Zastopnik: Josip Sulc. £Žas sn ss 1^ mm Katne voda za prsi. Senzacionalno sredstvo v do šego carobDih prsi. KAthe ▼Oda za prsi ae rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice pO 3, 5 ln 8 kron poštnine proste. Diskretno pošilja po povzetju 2316- 66 Rdite Menzel, Dunaj vil. Mariahillerstrasse 120, II. St T. 32. Prvi krsniski uglaševalec klavirjev Vodovodi konilMe, komliSte naprave Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. z ved. mnenja ob poverit v) gradbe za stoti i). Z'apomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! ra m_6 č3 OTTOMAN G. F. Jurasek tjubljana, Sv. patra casln 62 n I. nadstropje nglašrzje klavirje, kakor tndi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in proglašale brezplačno. — U glasuje tudi „fHasbeni Matici'. 3532—2 Naznanilo in priporočilo! Vljudno naznanjam, da sem prevzela žensko krojaško obrt umrle g M. Buggenig ter se tem potom še nadalje priporočam Čas ti tim damam za obilna naročila, zagotavljajoč solidno in oeno delo ter točno postrežbo. Antonija Graul, šiva j a. Cesta na Rudollovo železnico 5 Ii|nbllani. 3560—3 jVsr* a3Bl* a^Bu* 4sii . . ns>« a.jbt* »ns-* »~mr* »na -« *nv/<* .nr« *za> * » jnr.* e^nr* ♦ni* *^ntr *na* • WL9 JBv *Jnt* TSv TJSaT TSv JUT nt JSa. na. 1 Anton Krejci | ^ Ljubljana, VVolfove ulice št 5 ^ ^ priporoča svojo bogato zalogo ^ $K najmodernejših, najfinejših MM, klolmkav i |—»cepič—I Prevzema tudi vsa v to vrsto & spadajoča popravila proti naj- ^ w nižji ceni. Kupuje tudi vsako- \j* B vrstne kože divjačine in jih wMdnortM popl»jo_v Gostilna se da takoj v najem v Spodn|l Sliki, Vodnikova cest« itOV. 88 3471—4 Vpraša naj se pri bis. gospodarju. Nedosežno s. najnovejša orne- j/ ■ rlfka Iznajdba ■ Higijensko gumasto blago aa moške. Porabno s s leta. Patent K 4-00. Cez 2 mil i ona kosov prodanih v kratkem Časa. Higijensko gumasto blago ss lanske. (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2'SO. Kdor posije denar naprej (tndi pismene snamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sioer 50 vin. več, edina prodaja J. H. A D E R, tvornice zo oa- J. i — masto blago. —T Dane I IZ 2, Nassdorlerstr. 3-0. N0XIN lfoibollse mazilo zo CCTlle. N O X II N Dobiva se v vseh bollšib trgovinah. jf, Zaloga pri 2027 10 K. A. Kietarlu o UobUanl železna blagajna v jako dobrem stanju se proda pod selo ugodaim; pogoji pri Antonu Lampe tu, posestniku v Črnem vrbn nad Idrijo, 3403 6 ^^^v^.^rv^rv^rv^vv^f\^V,^rv/vx^tx/TV^r\yTV 25 Kdor hoee oeno ^ f žganje; )K brez žgalnega kotla )K ^ miaaj kupi s»rf )K )K RaBovanu ?opoviću, trgovca )K iz Novega Sad« .^vv.^vx,^vv^^l^^..^vv^^vv.^vv,^vv.^vv.^vV.^vv^VV.^vV O, iz katere se nauči, kako se dela žganje in manipulira z vinom; cena je S S« Istotako prodaja za naprav-1 janje žganja potrebni materijal s praškom. Cena za 100 lit. je 8 L 3186-6 rabi 500 E posolila sa razširjenje obrti. Prosi, kdor bi bil tako dober ter dal to posojilo proti odplačevanju v mesečnih obrokih, ali jamčil za to Ponudbe pod „Svoji k svojim1 hitro 1 na npravništvo „81ov. Narod" 3589-3 Prave okusne kranfske klobase, velike, komad 40 vinarjev, majhne, 11 komadov 2 K. Zavitek prost. — Razpošilja se po povzetju. 3428—a M. Modic Šiška pri LJubljani. Slovenci! Slovani! Pozor' Pod ugodnimi pogoji sta naprodaj ali v najem ;- ___ ~T7Z J',, ■ ____ ___ > —UKA*0-VWf---- Trgovsko - obrtna zadruga v Cjtibljam __- . m_________ ■----amIvm SomarvAm. V Ameriko in Kanado najpripravnejse, najcenejše In najzanesljivejše prevaža Cunard Line. Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Pannonla, 27. oktobra 1908. Carpathia, 10. novembra 1908. Ultonla 17. novembra 1908. Iz L i ver pola: 770-33 Lnsltanla (največji in najlepši parnik sveta) dne 24. oktobra. Pojasnila in vozne karte pri Andr. Odlasek »LJUBLJANI, Slomškova ulice štev. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. registrovana zadruga* z omejenim jamstvom. Zadružni prostori: S o dni jeke ulice Stav. 3, v hKi dr. pirca: Sprejema: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge . Eskomptira trgovske menice. do dne dviga po 4l 30 0; rentni davek plača banka sama. I Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na Sprejema: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka I -_ . vsa tu- in inozemska tržišča čekovno knjižico. • Mala nakaznice.__ Daje posojila: proti menici, na vrednostne papirje, na zadružne | Vsa pojasnila ae dobijo bodisi ustmeno Sli pismeno V deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke. • zadružni pisarni. 3415-7 Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure, popoldan od 3. do 5. ___ ~ ~ A^m^A. _AAA_— A "^^"^ ^V*v^_ n ,111 dve v krasnem trgu na Slov. štajerju, tik železnice, dalje velik kamenolom posebne vrste in prostorna tovarna z dvonadstropno hišo. Raznovrsten velik promet. — Naslov v upravni* Stvu „Slov. Naroda". 3434—3 ta lit * i it 110 ia ETERNIT-TOVA rna Ljudevita hatscmek,lihz.v/ocklabruck duhaj.Budimpešta.hyerbes-tiiiFALU fllavno sutopstvo z. I.*ne dežele: VpraSanja na založnika Teodorja Komo. krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela ie različnega blag*____11 „CR0ATIA" Je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine svobodnega ln kr. glavnega mesta Zagreba. = „CROATIA" = osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vTste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih in nizkih 1881 " oenah. :: 21 Vsa pojasnila daje glavni zastop „Croatie" v Ljubljani. Gosposke olice 4. (I. nadstropje.) (Za vsa večja mesta na deželi ae Iščelo zastopniki) S VETO VNOS LAVNI BRANCA tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU N.utrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buzz iiniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznlka. Veletrgovina z vinom Braća Lučić-Roki Vis (Dalmaoijn) priporoča gospodom trgovcem, da prej nego se oskrbe z vinom, ne pozabijo, obrniti se nanjo, ki je pripravljena tudi posredovati sa nabavo našega naj glasovitoj šega dalmatinskega vina OPOLA in BELEGA, ! Edino na izvora kupljenemu vinu je zajamčena naravnost. Vzorci na zahtevo. 3595—2 8054 8 5530 PATENTE I m. GELBHAUS 4877- 46 8*1 inienir In zapriseženi patentni posrednik na Dnnaln ■ VIL Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu. | «88 -7 ova gliceriaska Novosti: bos Savon fin „Don Juan11 v 10 parfumih K — 30 „ „ „Lilas Blanc11 ...... Ki — 40 „ „ „Violette de Hice" K — 50 „ R yal extrafin „Bose de Schlraz" K 2 50 mila. Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah. Delikatesna trgovina M. RAVTAR, LJUBLJANA Jm»eii*ev *;»-§■; ^t. 3«, priporoča svojo veliko, vedno svežo zalogo dellkstes, kakor: grijati, raznih tuzeznskih ln inozemskih klobas, sira, rib, peciva Itd- Raznovrstna namizna in deseitoa vina« likerje in vedno sveže plvo- Pivnica. ?546-3 Zaitrkovalnlca. Samo 6 dni Havre-New Tor ^^^Z- Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez }asel, Pariz, jfavre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovanska pokrajine IT samo "$m 343 36 oblastveno potrjena potovalna pisarna Sjnblfana Dunajska cesta 18 Cjubljana v novi hisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Tigovcn*. \ Aveus' 1 epic [ 41 * I Ljubljans* Kofissl|**.a tilloe tO -.c Tua-ev a> iau. Udom jo t:r uajB in popravvlja v ?too 3 a S u a. O, m «3 ■vi 4 solzite in dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR *T^l*a*»lfaaamaa Prod ikottfo 10p Start trg 4, Prešernove ulica 4. Tovarna ln prodaj a oljnatih barv, flrnesa ln lakov. Sl«ktn«2i: obrat. fto~ Sftasev- SiSBS Ista 1342. I 3 . • * . _ ■-- 3 PA7Ar I Priporočeni slav. občinstvu svojo 9nyArl V A V/1 • ogromno zalogo umetno izdelanih J^VAVlI nagrobnih spomenikov iz vsakovrstnega trpežnega marmorja in granita. Zaradi prenapolnjene zaloge prodajam sedaj 30°fo ceneje nego doslej in sicer nagrobne spomenike od 10 X naprej cementne nagrobne okvire več vrst od 5 K naprej. Pri vseh delih jamčim za popolno trpežnost. Prevzemam tudi naročila slik za spomenike po jako nizkih oenah. S spoštovanjem 1355—9 FR- KUNOVAR poleg novega pokopališča pri Sv. Krtin v LjnbljanL ras — -— » • • m -m » • • m S±±±2 H. S xx t; t; n. e t* urar in trgovec z zlatnino in srebrnino JJestni trg, nasproti rotovža tjlibljaita jKestni trg,rnasproti rotovža priporoča svojo, veliko zalop vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Scha/Jf-hausen, Qlashutte9 črnega, $ilodes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov _iz kina srebra. ===== Vedno največja izbira najnovejših salonskih ur, ter specialitete stenskih ur s kukavico, budilk in drugih. 3549 2 2ahtevajte*moj veliki cenik, ki ga tndi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! prodajalna in komptoar: Mikioiičeva 00 sta it. 6. Delavnica: Igrliko ulioo št. 8. Ptenarsn sejstn t. n. trt s s.kr. prti. laž. žsiei, Slikarja napisov. Statblnska In pchlštrini pleskarja. Velika iibirks d;. Sohoenfeld-ovlk barv v tabak sa akad. slikarje. Zalog?« čoplčev aa pleekarje, »II-karja In zidarje žiadllnega mazila aa hrastova poda, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvo najnovejša, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanja sobnln tal pođ imenom „Bapldol". Priporočava se tuđ* si. občinstvu sa vse v najine atroko spadajoče delo v mesta in na đe*2eii kot priznano roolnc in lino po tbi8 yfcit&n ielt/o A^brc* po crni in X*M**ie&t/iiM? pcbptHMtt riez/&** obrnejo % ■namsati. Za to dobita 0 eleftna higienične rzorce, 6 tsotoot K IS norcev K 9*40, 25 Tsorcav 6 K 80 k poleg na|noveiaega Unstrovanoga conovnlka ia navodilo aa a porabo franeoskili in ameriških gumastih predmetov, tacat od 9* h naprej. V nalogi SO VSS kuriozitete, mnogo novosti, izdelajo vsak gumasti predmet. NaleenejSejin direktno so kapi le na pismeno naročilo. Diskretna pošujatev. SX. AnunEJBBaU aoslosra tovssrnldklH srasnavallh pre Ljubljani Kolodvorske ulice. S minute od Južnega kolodtora. — Telefon tat. lOS. Podpisana dovoljuje si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da so vsi restavracijski prostori hotela »Ilirija« popolnoma prenovljeni, ter da je pred vsem za točno ln solidno postrežbo čest tih gostov preskrbljeno. Priporoča se priznano dobra kuhinja ter najboljša pristna domača in tuf S Vina. Izborno vedno sveže delniško in plsenskO ptVO. Vina v buteljkah vseh vrst. 3484—4 MP* Sprejema se opoldanski In vederni abonement na hrano. IBS Slavna narodna društva, korporacije, klubi, plesne družbe se opozarjajo na pripravne salonske prostore za prireditve zborovanj, veselic, drutbinskih večerov, banketov, ženitvanj itd. Potujočemu občinstvu so na razpolago udobno nrejene, najelegant-nejše soba za tnice. - Zmerne cene. — Solidna postrežba. Za mnogObrojen obisk se vljudno priporoča Marija Novak, hotelirka" S O. Kr. «vstrlj«K» državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Vslfavan od 1 Osno« b LlnSllsns Ins. ssLi 7 os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, d. žčiTrst c kr. drž. žeL, Beljak čez Po. drozjco, Ceiovec, Prago. 7«07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, RudoMovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*26 sredpoldne. Osebni vlak v smeri: **aenice. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, f'rago. 11*38 aredpoidno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jsscnice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico £rž. žeL, Trs dri. aeU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec i-os popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Topilce, Kočevje. 8 40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (čez Pod cžčico) Celovec, Praga. 7*lO iveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zvooor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Stenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) lovec, Praga. 10-40 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel. Gorica dri. čel. Trat dri. žel. Beljak juž. žel, (čez Podrožčico). Odhod Is Llubljano dri- kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. a-OS popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7'iO iveder. Osebni vlak v Kamnik IO-0O peneol. Osebni vlak v Kamnik. (Sarr « eb nedeljah in praznikih do 31. oktobra.) oktobra 1908. leta. Prihod v Ltnblj |nf 6B6 zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka |ui. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta,'.Tržiča. 8-34. zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja. Straes- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoldne. Osebni vlak ia Praga, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico ln Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« 4-13 popoldne. Osebni vlak ia Beljaki Juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (če. Podrožčico) Gorice dri. Sel, Trata dri žeL Jesenic, Tržiča 6-50 zvečer. Oseb. vlak iz P*ago, Celovca; Beljaka (čez Podrožčico) /esenlc 8 37 zvooor. Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 8-45 zvooor. Osebni vlak is Beljaka ju* žel, Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podrožčico) Trsta dri, žeL Gorica dri. ael, Jesenic, Tržiča. ii-oo ponooi. Osebni vlak iz Trbiža. Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu dri. žel. Gorice dri. žel., Jesenic v Llnbllano ari. 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-BO predpoldne. Osebni vlak ia Kamnika, e i o zvooor. Osebni vlak is Kamnika, 9 69 ponooi. Osebni vlak ia Kamnika (%*wm ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.) (Odhodi ln prihodi so označeni v avropejakem času.) C. far. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsta. 8G Za jesensko in zimsko sezono! Mestni trg št. 14. priporoča v veliki izbiri UICderM Za jesensko in zimsko sezono! 3537-1 Mestni trg št. 14. p4JF.....„....._________________ ishks in trde angleški, dunajske, plišaste in vsakovrstne druge klobuk«, kakor tudi moško parile, rokavica itd, po starih cenah, ssr gjjfjjj lfflfl]0 popast. C. kr. pri v. tovarna za cement Trbovaljaka pramogokopna družb« v Trbovljah LJubljana Stori t« 26 Lepa arataa nrsioni :: optični zavod:: kakor raana SŠSlSa setpslosdsllBOflses toplostaiia, sromo-aaaii« itd. — Očala in š&paici se napravijo natančno po zdravniškem recepta. 40 Velika zaloga rasnih žepnih In stenska c+-tfc. u optično blago In separatni ===== zlatnine so razpoallfalo Iranko. in Zastonj in poštnine prosto naročajte _moj novi veliki cenik s koledarje za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel. FR. ČUDEN stanovanja vsake vrste s eno, dvema sli večimi sobami od 8 kron mesečno naprej, ae take| ali sa pozneje oddaje v novozgrajenih hišah %■ PredOfieenl Bel« poleg Ljubljane. 937 30 Več se izve pri Bilju Fredovicu na Asshreieveni trga 7, Ljubljane, Ueletržouinn z železom ..Merkur" Peter Majdič v Celju se priporoča cenjenim odjemalcem. Slovenci, pozor! pri ncKupoggnln oenceol Ijubljana, jVCestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih vencev 8600—1 Zunanja aaraolla m M* konburence! Izdajatelj in odgovorni nrednik RastoPnatoalamšek. Krasne BLUZE 90 največja lzbera w svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročja oblskoe priporoča po majnliflu osi M. KRISTOFIČ por. Bučar srani na stas. Najbo[je za zoba solečlne toletece vštric prepreculloče tn antiseptično delajoče. Žt 40 let m Je iikuftJo m«6ilno Tlačno mašilo, tako tmenoruo praško domače mamilo kot ta-nesljivo aradatro aa obrano. To obrarnje rana, olajšuj'« vnetja in bolečina, hladi in poepeioje aaoeljanja. 03" Raapoallja a« raaJk dan ~ZDQ 1 puSica 90 Wm Proti predplačilu 3 K 16 v po polti ae po Sil j t 4 pniice, proti predplačilu 7 K 10 puSic poštnina proato na tbamo postajo avatro-ograka monarhija. Val deli fmbalaie imajo naJtonlto de-pono»ano tartUeno namko. - Glavna zaloga - B FRAGNER, c kr. dvorni dobavitelj lekarna ,,pri ernent orlu" 1 Pe-am«w«m 1477 IS Mali sirene, ogel Nerudove ulice 203 S .9 4> •S 1 a ° W O tn o- ar e stoj Pfipoanano izvrsten BPoi srni. vse od avstrijskega društva l ftett Uakovne tn odporna trdote *ale4 ntadUrllJuJoćl dobroti kakof sodi svojo priznano izvrstno ssnonsene Priporočila In spričevala rasol* arsdov Id nsjslovllrjllh tvrdk so bi raspolsto. C#iitesJjai urad: t**1-1 Dunaj, las KstarimlllmiistjraL! Slovenske dame! pozor! pozor! Elegantne klobuke -= za dame In za olreke = 2821 8 priporoča A. Vivod-Mozetič v Ljubljani, Stari trg št 21 modna trgovina ter salon za damske klobnke. plijalka v Kranju, Glavni trg. H i Za jesensko sezono! okleke, površniki in razna oblačila za gospode in dečke v vatikanski Ubiti. Konfekcija J. r\une Ljubljano, T)vQr$V) trg 5t«u. 3* Lastni Izdelki Iz pristno angleškega blaga. Velika zaloga tn in inozemskega blaga za naročila po meri. /. Stalne, izredno nizke cene! .\ 858- 65 Fotojrnfslii umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.- Vsa dela se izvršujejo točno rudi v največji množini. 3*63—1 Drože! Kvas! _ Pozorl Svoji k svojim! Priporočam se slovenskemu občinstvu, pekovskim mojstrom in trgovcem, naj kupujejo in naročajo edino 3520—2 cini-netodove drože nalbellie kakovosti In po nizki ceni. Nobeden gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brez tega blaga, ki se prodaja naši potrebni Šolski družbi v korist. Naročajte val iitae drože edinole od domačega narodnega izdelovalca Maksa Zalokerja v Ljubljani v lastni Mil, Rladezne ulice Štev. 17. Rečne ulice Jtev. 5. Ta iadelek prodaj« samo on t korist druibl ■▼. Cirila la Metoda. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. KL