Poštnina plašana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cona posameini številki Din 1*M. ■'"'.A. ltDj-7" ' ................. TRGOVSKI DIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 30. oktobra 1934. štev. 122. PjcckshUc vauevaH{a Po vsem svetu je posvečen 31. oktober misli varčevanja, ideji zbiranja narodnega kapitala. Tudi v Jugoslaviji se v zadnjih letih dan varčevanja redno praznuje, a moral bi se praznovati pri nas še s posebnim poudarkom, ker bolj ko drugi narodi potrebujemo mi narodni kapital. Brez zadostnega lastnega kapitala smo v večni nevarnosti, da bomo osleparjeni za darove, ki so združeni z osvobojenjem, brez zadostnega lastnega kapitala bomo morali še naprej prenašati vse zle posledice premočnega tujega kapitala na naših domačih tleh. Vsa naša gospodarska osamosvojitev je brez zadostnega lastnega kapitala ogrožena v tej meri, da bo kmalu za nas naravnost nedosegljiv ideal. Pogoj vsega našega gospodarskega napredka je zato ustanovitev lastnega kapitala. Lastni kapital pa si moremo ustvariti le z varčevanjem. Nobenega drugega sredstva ni, nobene druge poti ni in tega se moramo danes bolj zavedati, ko kdajkoli preje. To pa zato, ker še nikdar ni bilo varčevanje tako težko, kakor je danes. ; Ne zato, ker bi bil zaslužek ljudi tako neznaten, da skoraj nič ne ostaja za varčevanje ih čeprav je v resnici možnost zaslužka postavljena na silno nizko "mejo, •temveč težava je v tem, ker naši denarni^ zavodi ne morejo normalno poslovati. Ker' je ustavljeno ali zavrto delovanje naših denarnih zavodev,zato j e danes varčevanje tako posebno težavno. Ljudje zaradi krize denarnih zavodov ne nosijo denar v denarne zavode, temveč ga raje nalagajo tudi v čisto neproduktivne investicije ali pa ga hranijo doma, kjer leži mrtev za naše narodno gospodarstvo. Posledica tega je, da se naš narodni kapital manjša, mesto da bi rastel, posledica tega je, da naša gospodarska moč stalno pada. Zato ' je nujno potrebno, da s skrajnim naporom omogočimo ljudem, da bodo zopet mogli varčevati, da bodo začeli zopet nositi denar v denarne zavode. Ni večje in nujnejše naloge danes za ves naš narod, kakor je rešitev krize, v katero so zašli brez lastne krivde naši denarni zavodi. Za vsako ceno je treba omogočiti našim denarnim zavodom, da bodo začeli zopet normalno obratovati, - ker je to absolutno edina pot, da pridemo do zadostnega narodnega kapitala. Ta haloga je tem nujnejša, ker se je v vseif tefi letih krize tako neopravičljivo veliko zamudilo, ker se je z neverjetno pasivnostjo ravnodušno gledalo, kako je kriza ustavljala delovanje naših denarnih zavodov. ; Zaradi tega je postajala kriza denarništva vedno večja in večja in zato so bila za premaganje krize potrebna vedno večja sredstva. To pa je dalo nekaterim napačno misel, da so potrebna danes že tako velika sredstva, ki jih sploh ne zmoremo. Toda ta misel je vseskozi napačna in more postati, če bi obveljala, naravnost usodna. Ne gre za to, da bi moralo kar jutri biti vse dobro in rešeno. Toda vsak dan moramo biti rešitvi bliže, vsak dan treba nekaj storiti za odpravo krize. A to je mogoče, in zato je tudi nujno. Vse, kar more služiti normalizaciji poslovanja denarnih zavodov, je treba podvzeti in na tej poti korakati z vso doslednostjo. Zlasti pa je treba pokazati dobro voljo, da se v resnici hoče nekaj storiti, da morejo ljudje dobiti zaupanje in vero v denarne zavode. Naši domači denarni zavodi so že več ko enkrat povedali, kaj potrebujejo in kako jim je mogoče pomagati. Naj se že začnejo ti njih predlogi izvajati, naj bodo njih zahteve že enkrat uslišane. Dan varčevanja nam je nujno potreben, da dvignemo v ljudstvu smisel za varčevanje in da pri odločujočih činiteljih vzbudimo smisel za zahteve in potrebe naših denarnih zavodov. V tem dvojnem pravcu mora iti pri nas propaganda varčevanja in potem uspeh ne bo izostal. In v tem smislu vsi na delo, ki hočejo, da postane gospodarska osamosvojitev našega naroda resnica. Pogoj vsega našega napredka je ustvaritev lastnega narodnega kapitala, ki ga more dati le — varčevanje. / Viczh i&uj/kcucadnišldU f Združenje trgovcev v Ljubljani proti znižanju plač mestnih uslužbencev 2e nekaj časa se pritiska iz centrale na mestne občine, da znižajo plače svojhn nameščencem ter da jih popolndma izenačijo z državnimi. Ta zahteva centrale ni le napačna zato, ker je v nasprotju z občinsko samoupravo, temveč je tudi v škodo našemu gosipodarstvu. Kajti iz zniževanjem uradniških plač se doseže le eno, da se znižiuje kupna moč stanu, ki je bil dloslej vsaj primeroma zadovoljivo situiran. Ce.se sedaj pavperir/ira še ta stan, potem' ne more biti druge posledice, ko da bo potrošnja še bolj padla, da bo zaradi tega življenje v poslovnem svetu Še bolj zastalo in da se bodo v zadnji posledici tudi dohodki države znižali. Kajti čim manjši promet, tem manjši dohodki trošarine, tem manjša pa tudi osnova za pridobnimo. Slovensko trgovstvo je zato že ponovno nastopilo proti znižanju uraidbiških plač in je sedaj znova nastopilo proti nameravanemu zmanjšanju prejemkov ihestnih nameščencev. V posebnem dopisu z dne 26. oktobra je to svoje stališče tudi utemeljilo in razložilo Zvezi mestnih organizacij yv,-'Ljubljani, da se morejo mestni uslužbenci v svojem boju za ohranitev svojih, itak ne posebno velikih pravic, tudi sklicevati na mnenje trgovcev, ki so pač med najvažnejšimi davkoplačevalci mesta. Prav -gotovo pa ni niti najmanj pretirano, če odloča o vilšiini plač mestnih uslužbencev tisti, ki daje denar za te plače. In če so ljubljanski davkoplačevalci za to, da ostanejo sedanje plače mestnih uslužbencev neizpre-merijene, potem pač nihče drugi nima pravice, da se meša v to zadevo. Od nekdaj je bilo pituvilo, da o plačah odloča tisti, ki nastavlja in plačuje nameščence! — Že na širšem sestanku vseh gospodarskih organizacij v Ljubljani, ki ga je sklicalo Združenje trgovcev dne 14. junija 1934, se je odločno poudarilo, da morajo ostati prejemki mestnih uslužbencev neokrnjeni. Varčevanje, ki gre tako daleč, da znižuje plače, ki komaj zadovoljujejo najbolj skromne življenske potrebe, ni več varčevanje, ker se na ta način izpodkopuje kupna moč prebivalstva. Če je gmotni položaj državnih nameščencev slabši od onega mestnih nameščencev, potem se naj položaj državnih nameščencev zboljša v tej meri, da bo enak onemu mestnih nameščencev. Položaj državnih nameščencev naj se zboljša, ne pa poslabša položaj mestnih, da bo potem na vsej črti le poslabšanje. 'Združenje trgovcev pa je v svojem dopisu opozorilo tudi na zle -posledice, ki morajo nastati za Upravo, če so uslužbenci preslabo plačani. Staro poslovno pravilo je, da se more zahtevati polno delo le od dobro plačanih nameščencev. Nezadostno plačani nameščenci nimajo onega interesa za napredek podjetja, ko dobro plačani. 'Prva pot za zboljšanje naSe uprave je zato, da se zboljšajo plače državnih nameščencev, ker le dobro plačani državni nameščenci bodo vestno opravljali svoje posle. Kdor -hoče ubiti -korupcijo, kdor hoče one--mcgočiti zlorabe uradnih funkciji, kdor hoče doseči dobro upravo, ta mora biti za dobre plače državnih nameščencev. Plače mestnih uslužbencev naj zato ostanejo neokrnjene, one državnih naj se pa povišajo! Samo to je gospodarsko pravilno, samo tako pridemo do zboljšanja. stoletnici tiuMianslce^a mayr že 1. 1782. Njegova hčerka se je poročila s Ferdom Bambergom, ki je vstopil kot družabnik v novo tvrdko Kloin-mayr & Bamberg. Sto let je tudi- že stara tvrdka Anton Krisper, ki jo je ustanovil 1. 1834. Anton Josip Krisper, rojen 1. 1805. v Slov. Bistrici. Souvanovo manufaktumo trgovino je ustanovil li. 1835. Franc Ksaver Souvan, roj. dne 16. XII. 1799. v Ločni pri Novem mestu. Prošnjo za trgovino v špitalski ulici, sedanji Stritarjevi, je vložil 1. 1834. Jacob C. Mayer in jo leto dni kasneje tudi dobil, ker je ilirski gubernij pritožbo Reprezentance ljubljanskega trgovstva zavrnil. Ma-yer je namreč dokazal, da ni več bavarski državljan, radi česar je njegovi prošnji ugovarjala reprezentanca. Stara ljubljanska trgovska rodbina so tudi Hiengi. Janez Hieng je bil že leta 1795. klobučar v Ljubljani. Njegov najstarejši sin Franc Hieng se je že zgodaj posvetili trgovini z žitom in deželnimi pridelki, ter je dokazano, dla je 1. 1834. njegova trgovina že obstojala. Pozneje je njegov drugi sin Ernest ustanovil lesno trgovino in jo razvil do ene največjih trgovin te stroke. Njegov -najsta-rejiši sin Ernst je pozneje z združenjem s tvrdko Lorenzi ustanovil družbo »Arbor«, ki je ena največjih lesnih tvrdk Slovenije. Stara trgovska rodbina so tudi Knezi iz Pirnič pod Šmarno goro. Prvi, ki je trgoval z deželnimi pridelki je bil Miklavž Knez, njegov sin Janez jo trgovino znatno razširil in kupil! znano gostilno >pri Anč--n.ikuc v Šiški. Posebno pa je dvignil podjetje Ivan Knez, poznejši predsednik Zbornice za TOI in ustanovitelj cele vrste gospodarskih podjetij. Stoletnico pa obhaja tudi tvrdka M. Par kiž, katere lastnik je V. Rohrmann. Tudi tvrdka Strzelba ali pravilneje Stfelba je stara že nad sto let. Čestitke Združenja trgovcev Združenje trgovcev je pismeno čestitalo k stoletnici njihovih tvrdk g. konzulu Ernestu Hiengu, tvrdkami Ivan Knei, F. Souvan, A. Krisper, Kleinmayr & Bamberg, I. C. Mayer in Viktor Rohrmann. V svoji čestitki pravi Združenje trgovcev v Ljubljani med drugim: »Ker praznuje tudi Vaša ugledna tvrdka stoletnico obstoja in istočasno tudi Članstva pri naši organizaciji, smatra podpisano predsedstvo za svojo častno dolžnost, da se spomni s tem skromnim pismom, toda z vsem priznanjem velikih zaslug Vašega uglednega podjetja za napredek naše trgovine in še posebej trgovskega Stanu. Delo Vaše., ugledne tvrdke 'je"'bl«tve«M> pripomoglo k ugledu, ki ga uživa ljubljanska trgovina po svdji solidnosti doma in v tujini. Iz Vaše ugledne tvrdke je ioŠlo nešteto trgovskih sotmdnikov, ki so so potem osamosvojili, nadaljevali z v Vašem podjetju pridobljenimi bogatimi izkušnja* mi Vaše delo ter dvignili trgovski stan na višino, da smo Slovenci lahko nanj ponosni. Zgodovina našega trgovstva nam zgovorno priča o neumornem prizadevanju Vaše ugledne tvrdke za povzdigo trgovske časti in delavnosti, pa je zato predsedstvu ljubljanskega združenja trgovcev v čast, da Vam v imenu vsega ljubljanskega trgovstva izreče k Vašemu pomembnemu stoletnemu jubileju obstoja Vaše tvrdke ih članstva v naši organizaciji svoje najpri-srčnejše čestitke z iskreno željo, d* hi-Vato tudi drugo stoletje prineslo enako tolike ih še večje poslovne uspehe.« c ,, Čestitkam in želji predsedstva Združenja trgovcev v Ljubljani se pridružuje tudi »Trgovski list«, saj so skoraj vsi jubilanti tudi njegovi zvesti naročniki in zanesljivi prijatelji. , Važno za izvoznike rude v Nemčijo V Nemčiji je veliko zanimanje za razne rude, kakor krom, bavksit, mangan, cink, svinec, antimon, magnezit itd. ter žele zato nekatere velike tvrdke, da dobe potrebne podatke. Izvozniki, ki žele doseči poslovne zveze s temi tvrdkami, naj pošljejo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratnički dom, potrebne podatke o vrsti njihovih rud z natančno analizo, o količinah, ki jih imamo na razpolago, o rokih ev. dobave, o cenah, o izhodni obmejni postaji ali pristanišču nalaganja, ko tudi vse druge podatke, ki so važni za presojo blaga. Pasivni saldo avstrijske zunanje trgovine V septembru je Avstrija uvozila blaga za 95,6 milijonov šilingov, za 10,9 milijonov več ko v prejšnjem mesecu. Njen izvoz pa je znašal 79,2 milijonov šilingov ter je bil le za 8 milijonov večji ko v avgustu. Avstrijska zunanja trgovina je torej bila v septembru pasivna za 23,4 milijonov šilingov. MtdnacMUii puuztoik vaccet/ah+a Približuje se zopet mednarodni praznik varčevanja. V vselh deželah kulturnega sveta se; praznuje la dan (31. oktober) z razmišljanjem o načinu in sredstvih, kako razširiti in poglobiti med občinstvom smisel za pametno varčevanje. Naš blagopo-kojmi in nepozabni kralj Aleksander I. Ze-dinitelj je dne 81. oktobra 1932, ko se je v naši državi prvikrat očitneje obhajal ta pravnik, zapisal tenle resnične in vsega uvaževanja vredne besede: »Varčevanje je temelj sreče vsake družine in vsake države ter njune gospodarske svobode in samostojnosti.« Ta jedemati in vzvišeni izrek našega viteškega kralja je postal geslo vseh naših samoupravnih hranilnic, potrebno pa je, da postane geslo in zvezda-vodnica vsem Jugoslovanom. Oprta na to vzvišeno geslo hoče Zveza jugoslovanskih hranilnic delovati z vsemi silami na to, da se dvigne in razširi smisel za varčevanje med vsemi ljudskimi sloji. V to svrho je Zveza storila vse potrebne korake, da se tudi pri nas! čim dostojneje proslavi X. svetovni dan varčevanja. Objavil in razposlal se bo po vsej državi proglas, ki sta ga poleg Zveze jugoslovanskih hranilnic v Dravski banovini in Saveza štedionica kraljevine Jugoslavije podpisali tudi Zveza češkoslovaških ter Zveza zvez poljskih hranilnic, talko da bo ta proglas objavljen y vBeh teh treh slovanskih državah. 'Priredila se bodo tudi predavanja v ra^iu in pb Sbl^h. Savez ŠtediOtilci kraljevine Jugoslavije je naprosil vodilne osebnosti in strokovnjake v gaspodarsjko-finančniih vprašanjih, da se izrazijo 9 pomenu varčevanja in o načinu sodelovanja na tem polju. Paljsjci finančni minister Zavvadzki je »Varčevalcev je bodočnost«. Predsednik poljske Narodne banke Wl. Wr6blewski piše: »Delaven človek se navadlno vse svoje življenje peha za boljšo bodočnost in v tem vrvenju pogosto uničuje svoj mir in celo svoje iz^ravje. Z vztrajno in razumno izvajanim varčevanjelm pa se polagoma znebi morečih skrbi, ker .mu stalno naraščajoči prihranki dopuščajo, da sme brez strahu zreti v bodočnost.« Češkoslovaški finančni minister dr. Karel Trapi je zapisal: »Z varčevanjem se omogoča kredit, kredit krepi podjetja, a dohodek podjetij je podlaga novemu varčevanju. Z bog tega vsakdo, ki pametno varčuje, omogočuje drugim delo in pompožuje blagostanje naroda.« Guverner češkoslovaške Narodne banke, odličen učenjak in bivši finančni minister dr. Karel Englig je zapisal: »Pri nas je velika brezposelnost. Okoli pol milijona lijuicKi zahteva namesto podpor dela in plače. Za sestavo svobodnih delavnih moči in nujnih investicij je potreben svoboden denarni kapital in tega nam manjka. Kako si ga pridobimo? Izvor vsakršnega novega kapitala je zaslužek in varčevanje. Varčevanje ustvarja boljšo bodočnost vsakemu poedincu, ki štedi, kakor tudi njegovi družini in: vsemu narodu. Varčnost je temelj gospodarskega napredka in socialnih naprav. Dandanašnji ne smemo ra-čuniti na pomoč tujega kapitala, marveč si moramo potreben kapital priskrbeti sami. Prvi in temeljni pogoj za nove prihranke je zaupanje in prepričanje, da se vrednost z delom in znojem pridobljenih prihrankov ne bo zmanjšala. To je zaupanje in vera v stalnost diomače valute in v finančni napredek države.« Predsednik zveze češkoslovaških hranilnic dr. Rihard Krofta pa se je takole izrazil: »Ako zasledujemo razna sredstva, s katerimi skuša svet premagati občne gospodarske težkoče, vidimo, da se ne pride do uspeha, ako se ne ravna po preskuseni resnici, da se zgolj z varčevanjem ustvarjajo temelji za zdrave gospodarske razmere. Ako bo povsod zavladala štedljivost, bo nastal red v vsem gospodarstvu. Varčevanje je tisto, ki ustvarja temelje narodnega imetka in čim večji njegov, razmah je v interesu vsega slovanstva, ki bo le po tem potu utrdilo svojo veljavo na mednarodnem poprišču.« Predsednik Udruženja češkoslovaških hranilnic v Pragi Ferdinand Menger je izjavil: »Znatnega kapitala dosedaj ni bilo mogoče tnikjer in nikdar ustvariti drugače nego z varčevanjem. In tudi ob pametnem gospodarskem in političnem vodsitvu blagostanje držav ni malo ni raslo z bogastvom poadincev, nego edino z naraščanjem imo-viltosti prebivalstva, ki je imelo dtela in zaslužka, ki mu je omogočal varčevanje.« Iz povedanega in iz skušenj, ki smo si jih tetkom dolgotrajne denarne in gospodarske krize nabrali, sledit da se kriza sama od sebe, kakor so nekateri optimisti mislili, ne bo ublažila, ne bo odpravila, ampak tu je treba, aktivnosti, treba je poguma, treba je delati, treba je imeti vsi-kdar pred očmi, da bodo denarni zavodi gospodarstvu vedno potrebni. Fr. Zelenik: ičai {e v V trgovskih poslovnih zvezah nastajajo večkrat nesoglasja in prepiri samo zaradi površnosti in nejasnosti v dogovorih in kupčijskih sklepih. Največkrat je vzrok nesoglasja določitev dobavnega roka ali plačilnih pogojev. Posebno dobavni rok se določa š tako običajno kratko klavzulo, ki v resnici 'ne pove ničesar jasnega. Tako se n. pr. zapiše: dobavno v oktobru. Pogostoma si kupec in prodajalec tolmačita to klavzulo različno. V nekem primeru se je ugotovilo, da je kupec hotel na podlagi te klavzule imeti blago že v mesecu oktobru v rokah, prodajalec je pa bil mnenja, da sme blago tekom meseca oktobra odposlati, tedaj tudi šele dne 31. oktobra. Ko kupec blaga do 26. oktobra ni prejel, je pisal svojemu dobavitelju, da blaga več ne sprejme. Dobavitelj se je hitro oglasil z odgovorom, in sicer je poslal račun z dne 28. oktobra in pisal naročniku, naj lepo prevzame, sicer bo tožen na prevzem. Kupec se je jezil in trdil, da prodajalec ni izpolnil dogovora. Iskal je nasveta in pomoči pri svojem pravnem zastopniku, kateri mu je pa svetoval, naj pošiljko lepo prevzame in dobavitelju ničesar ne očita. Ce je hotel imeti blago že v oktobru v rokah, bi moral to zapisati v naročbi. Še celo to je'zvedel naš trgovec, da bi tudi tedaj ne mogel kratkomalo preklicati svojega naročila in odkloniti prevzema blaga, če l>i kupec v mesecu oktobru sploh ne odposlal robe. V tem primeru bi po določilih trgovinskega zakona moral kupec dovoliti prodajalcu dodaten rok za dobavo in če bi prodajalec v tem dodatnem roku ne odposlal blaga, bi kupec kasnejšo pošiljko lahko odklonil. Da ne bo nesoglasij in neopravičenih očitkov in domnev, je potrebna v kupčijskih zadevah natančnost in jasnost. Ne uporabljajte tako vpeljanih kratkih klavzul, katere so v resnici zelo nejasne. Velikokrat se je ugotovilo, da si tako klavzulo lahko kupec in prodajalec različno razlagata. Ali bi ne bilo bolj pravilno in bolj jasno, da bi kupec, kadar je hotel dobiti blago že v mesecu oktobru, napisal v naročbi n. pr.: Odposlati do 10. oktobra, ker poznejše odpošiljatve ne prevzamem. V tem primeru bi prodajalec natančno vedel, kdaj mora blago odposlati in če do tega dne ne odpošlje, ne more kupca prisiliti, da pozneje odposlano blago prevzame. Tedaj v naročbo ali sklepno pismo zapisujte natančne in jasne pogoje, da ne bo pozneje različnih tolmačenj in prepira. Ker smo že pri naročilih, se pomenimo še nekaj o nabiralcih naročil, tedaj o trgovskih potnikih in trgovskih zastopnikih. Vsak samostojen trgovec naj ima pred očmi, da je tako trgovski potnik, kakor trgovski zastopnik istotako trgovec, tedaj tovariš, ki si s težkim trudom in delom služi svoj kruh. Postopajte tedaj s trgovskim potnikom in zastopnikom kot s svojim tovarišem, ki je iste časti in spoštovanja vreden, kot trgovec s stalnim trgovskim lokalom. Rednemu in vestnemu trgovskemu potniku in zastopniku je čas zlata vrednost. Tedaj ne kradi mu časa! Nekaterim se dozdeva prav imenitno, če potnika ali zastopnika po parkrat naroči, a mu vselej reče, naj pride kasneje, ker sedaj nima časa itd. Tako ga naroči morda trikrat, štirikrat in nazadnje mu reče, da ne misli ničesar naročiti, ker ničesar ne potrebuje. Ali mu ne more takoj pri prvi zglasitvi reči, da tokrat ničesar ne bo naročil! So zopet drugi, ki imajo to bolezen, da potnika zadržujejo cele ure z razgovori, sprejemajo vmes druge stranke, klepeta- jo z odjemalko ali odjemalcem, potnik pa tam stoji in čaka, na zadnje pa odide brez naročila. Ne tratite svojega časa, ne kradite časa trgovskemu potniku in zastopniku! Pravijo, da angleški trgovec rabi osem dni za odločitev, ameriški trgovec pa se v treh minutah odloči za da ali ne. Bodite ameriške sorte! Po naši Jugoslaviji se vozi mnogo tujih trgovskih potnikov, kateri pa ne delajo samo za inozemske firme, ampak so tudi takšni, ki potujejo za takozvane »jugoslovanske« firme. Ali se ne kaže s tem stanovska in narodna zavednost našega trgovstva v čudni luči! Neverjetno je, kaj si tujci na naši zemlji, katera jih dobro redi, vse dovoljujejo. Večja odločnost bi tako omalovaževanje nas vseh kmalu odpravila. Svoji k svojim! Ta poziv vidimo zadnje čase vsepovsod. Ravnajte se po tem klicu tudi v transportnih in odpremnih poslih. Imamo odlične slovenske prevozne firme, katere zaslužijo vse zaupanje in ki morejo izvrševati vsa naročila. Zakaj pa potem poverjate te posle tujim, inozemskim firmam, ki jih morda sploh ne poznate. Veliko so že izgubili naši ljudje, ker so svoje posle poverjali tujcem, namesto domačinom! Naj bi te žalostne izkušnje že enkrat izpametovale naše ljudi! 2>©I#i ične vesti Bolgarsko-ruski trgovinski odnošaji se bodo zboljšali Med Bolgarsko in sovjetsko Rusijo dosedaj skoraj ni bilo nobenih trgovinskih odnošajev. Po obnovi diplomatskih odno-šajev med obema državama pa upajo Bolgari tudi na obnovo trgovinskih zvez. Profesor Dimitrije Mohalčev, ki je bil imenovan za bolgarskega poslanika v Moskvi, je imel v ta namen konferenco s sovjetskim trgovinskim atašejem v Ankari Šaomisom. Med drugim se je na tej konferenci govorilo o nameri sovjetske vlade, da ustanovi v Varni in Burgasu velika skladišča za ruski petrolej in derivate nafte. Bolgarska bi postala odjemalec za ruski petrolej, mineralna olja in stroje, Rusiji pa bi dobavljala tobak, živino, vina in razna semena. Novi trgovinski režim v Rumu-niji Nova uredba vlade o zunanji trgovini ima ta določila: 1. Od 15. novembra dalje je mogoč uvoz samo proti predhodnemu izvozu. 2. Uvoz ne sme v nobenem primeru presegati vrednosti izvoza v višini 60 odstotkov. 3. Vsak izvoz se mora plačati v tujih valutah, devize pa Be morajo dati po zakonito določenem tečaju na razpolago Narodni banki. Od teh deviz bo Narodna banka zadržala: a) od izvoza petroleja, žit in lesa 40 odstotkov za plačila, ki jih mora izvršiti. Ta kvota se more plačati samo v onih devizah, ki jih določi Narodna banka; b) 45 odstotkov od izvoza vseh drugih predmetov. Te devize bo Narodna banka uporabila za plačilo tujih blagovnih dolgov. Ostanek deviz je namenjen za plačilo rumunskega uvoza. Trgovinsko ministrstvo pa more odrediti, da so tudi te devize vezane. 4. Ustanovi se poseben državni zavod, ki bo vodil vso rumunsko zunanjo trgovino. 5. Nova določila glede zunanje trgovine postanejo veljavna za izvoz dne 1. novembra, za uvoz pa dne 15. novembra. Vse dosedanje pristojbine ostanejo še naprej v veljavi. Z novimi določili se morajo spraviti v sklad vse trgovinske pogodbe in se bodo zato takoj začela pogajanja za sklenitev novih trgovinskih pogodb z vsemi državami. Vse sedanje tr* govinske pogodbe bodo zato odpovedane. Sovjeti kupujejo blago v Angliji Sovjeti kupujejo letos zopet v velikih količinah blago v Angliji. V prvih devetih mesecih so kupili blaga za 7,6 milijonov funtov, to je za več ko dvakrat toliko ko lani. Samo kavčuka so kupili za 2,17 milijonov, to je za približno 500 milijonov dinarjev. Jekla in raznega materiala iz jekla so kupili za 1,6 raznih strojev pa za 1,21 milijona funtov. Izjava Naprošeni izjavljamo, da ni imel v »Trgovskem listu« objavljeni članek »Cene lesa padajo zaradi slabega gospodarstva državnih gozdnih uprav« niti najmanjše zveze z gospodarstvom v gozdovih, ki jih upravlja direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani in njej podrejene šumske uprave Na ponedeljkovi seji senata je bilo izžrebanih 23 senatorjev, ki prenehajo biti v smislu zakonskih določil senatorji. Od senatorjev iz Dravske banovine so bili izžrebani: minister dr. Novak, dr. Rajar in dr. Ravnihar. Dravska banovina ima torej do novih volitev le te senatorje: Ivan Hribar, dr. Gregorin in dr. Rožič, ki so bili imenovani ter od izvoljenih dr. Ploj. Ker je zun. minister Jevtič zaradi važnih državnih poslov zadržan, je bil imenovan za vodjo naše delegacije na 'konferenci v Ankari njegov pomočnik dr. Purič. Konferenca balkanskih držav v Ankari bo zlasti razpravljala o gospodarskih, prometnih in turističnih vprašanjih ter o izenačenju zakonodaje. Nadalje se bo skušala z znižanjem raznih pristojbin doseči živahnejša trgovina med članicami Balkanskega sporazuma. Ni pa govora o tem, da bi Balkanski sporazum pristopil k Mali antanti. Titulcscu se bo na povratku iz Ankare ustavil v Sofiji, kjer se bo pogajal z bolgarskimi državniki zaradi likvidacije spornih vprašanj med Bolgarsko in Rumunijo. »Naša prva in edina naloga v sedanjem trenutku je, da počakamo na rezultate marsejske preiskave,« je izjavil zun. minister Jevtič novinarjem. Preiskava o marsejskem atentatu je zastala, čeprav je bilo še nekaj oseb aretiranih. Preiskava bo prišla v tok šele po konfrontaciji atentatorjev s Paveličem in Kvaternikom. Ker ni verjetno, da bi Italija ta dva glavna povzročitelja atentata izročila, predlaga francosko sodišče, da se aretirani atentatorji prepeljejo v Turin in tam konfrontirajo s Paveličem in Kvaternikom. Marsejski župan v ostri iajavi zavrača vso krivdo, da je bilo premalo poskrbljeno za kraljevo varnost, na pariške oblasti, ki niso marsejskega župana niti povabile k sprejemu niti ga vpraišale za njegovo mnenje, ikako preprečiti ev. atentat. Marsejski župan je v izjavi navedel ukaz komandanta mesta, d la dva oddelka republikanske garde na levi in desni spremljata sprevod. A ta ukaiz se ni izvršil! Glavni zaščitnik teroristov in sovražnikov Jugoslavije v Avstriji je polkovnik Adaim, k* j® ■danes, Sfei aivatrijsk© uradne propagande. To trde in dokazujejo češkoslovaški listi,,. Grška opozicija je sklenila, da preneha svojo abstinenco in da se zopet vrne v parlament. • '•> l Za novega italijanskega poslanika v Tirani je bil imenovan bivši poslanik v Bukarešti Indelli. Ustavna reforma v Franciji je odgodena, Čeprav je radikalni kongres v Nantu na njo v načelu pristal. Plebiscit v Posaarju bo zaradi tehničnih težkoč najbrže odhoden. Hitler je imel več razgovorov s francoskim veleposlanikom Poncetom glede zbli-žanja Nemčije s Francijo. Na novo naj bi se uredili gospodarski odnošaji in doseglo naj t?i se zbližanje tudi na kulturnem polju. Nemčija bi bila tudi pripravljena vrniti se v Društvo narodov, če bi se ji priznala enakopravnost v oboroževanju. — Končno naj bi se dosegel sporazum v saar-skem vprašanju. Avstrijski kaneelar je odklonil, da ojd-potuje skupno z G5mbSsem v Rim. Preveč je komprpmitirana Madjarska s preiskavo o marsejskem atentatu, da bi bila njena družba prijetna. Poljski zunanji minister Beck je izjavil francoskemu poslaniku v Varšavi, da se je razgovarjal z Gombosem ob priliki njegovega obiska v Varšavi samo o nepolitičnih zadevah. Tudi Poljska se torej od Madjarske odmika. Nemčija in Poljska sta se sporazumeli, da povišata svoja poslaništva v veleposlaništva. Za prvega poljskega veleposlanika v Berlinu je bil nato imenovan Lipski, za nemškega v Varšavi pa v. Moltke. Vedno nove podrobnosti o grozovitostih, ki so jih uganjali komunistični in socialistični uporniki v Asturiji, prihajajo na dan. Ko so videli, da je njihov poraz neizogiben, so začeli po vrsti razstreljevati vsa javna poslopja, brez ozira, če so bili v njih ljudje ali ne. Nad 70 javnih poslopij so tako uničili. Na tisoče ljudi je bilo ubitih za časa nemirov. Samo v Oviedu so našli pod razvalinami 500 trupel upornikov. V boju pa je padlo tudi 400 policistov in vojakov. Siamski kralj je odstopil, ker je v njegovi državi nastala revolucija. Vest pa še ni potrjena. cuarsfv © Poljska ni več v zlatem bloku Na konferenco držav z zlato veljavo v Bruslju ni bila povabljena Folijska, pa čeprav skrbi Poljska banka ■/, vso strogostjo, da je alat vedno na zlati podlagi. Poljski listi pravijo, dia ima nepovabilo Poljske na konferenco dva imloga. Na eni strani je posledica poslabišanilh poljsko-francoskih odnošajev, na drugi straini pa zapadne države ne bi mogle propagirati večjo zunanjo trgovino med članicami zlatega bloka, če bi temu pripadala tudi Poljska, ki ima čisto drugo gospodarsko strukturo. Nepovabilo ne pomeni za Poljsko noben udarec, ker ima Poljska z večino držav dobre trgovinske odnošaje in ker ni v bloku Anglija in še cela vrsta drugih držav, tki so za Poljsko važnejše od zapadnih držav z zlato valuto. * Jugoslovanski vrednostni papirji so se na dunajski borzi okrepili. Tako so delnice Trboveljske narastle od 12 na 13'60 šilingov, 7% Blair od 108 na 117, 8% Blair pa od 112 na 120 šilingov za 100 dolarjev nominale. Nemške državne finance so bile v avgustu deficitne za 50 milijonov mark. Skupno je dosegel deficit v letošnjem proračunskem letu že nad 1'8 milijarde mark. Po zadnjem izkazu Nemške Državne banke se je obtok bankovcev znižal za 163'2 na 3534'2 milijonov mark, dočim se je zlata podloga povečala za 175 na 85'5 milijonov mark. | Cvrta kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je tadalo za žais od 10. do 20. oktobra okrožnico o otrvorjenlh in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza. A. OTVORJENI KONKURZI:* Beograd, Zemun, Pančevo: Parčetič Ladislav »Kolonijala«, Pančevo. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Primorska banovina: Handač Muhamed, Salihov, mesar, Mostar; Jadranska riibar- ska zadruga s. o j., Split. Beograd, Zemun, Pančevo: Lupny G juro, steklar, Zemun. C. USTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE: Vrbaska banovina: Petrovič Milan, trg., Bos. Krupa. C. KOMe^NA .KONKURZNA P08T0PAHM: . Savska banovina: »Agraria« za kmetijske stroje, Osijek; Kraljič Ante, Otočac; Smetana Josip, Sen]. Primorska banovina: Finzi g. Jahiel, trg., Split. Drinska banovina: Novalija Sulejman, Ifcrčko; Popovič Brača Sima i Stanipair, Obrenovac. Zetska banovina; Lisičič Milovan, trg., KoMin. Dunavska banovina: Masoidek Jakov, podjetnik, Sirakovo; Nedič Ana, Malo Sre-dište; Pavlovič Veljkof trg. s čevlji, Vršac; Rajčič Živa, trg., Nova Kanjiža. Beograd. Zemun, Pančevo: Amtonijevič Aleksandair, bivši trgovec, Beograd; Milo-radovič Pero, Mara i Alekisandar, Pančevo; Suher Berta, trg., Beograd. D. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Jankovič Florjan in Čila, iMala Subotica. Primorska banovina; čorič Ante i sinovi, Oklaj; Hajon Izak, mereg. trg., Spliit. Drinska banovina: Kovač Jakob', hotelir, Sremska Mitroviča. Donavska banovina: First Hugo, trg., Vršac; Radujikov Dušan, steklar, in Raduj-kov Jovanka, Novi Sad. Vardarska banovina: Cekič T. Mihajlo, Les kovač. TEDEN J(X>tbrmpQUXi p*—'■ Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 2,040.056’39. Čeravno je ves tekoči teden borza normalno poslovala in ni izostal noben borzni sestanek, izkazuje devizna kupčija na naši borzi zelo občutno nazadovanje prometa. Kajti padec deviznega prometa znaša celih 681 tisoč dinarjev, dočim je razlika napram predzadnjemu tednu še znatno večja, in sicer nad tri milijone 238 tisoč dinarjev. Dnevni devizni promet se je gibal tako: 22. oktobra 1934 Din 626.147’99 London—Dunaj 23. oktobra 1934 Din 443.153*36 Dunaj 24. oktobra 1934 Din 289.790'24 Dunaj 25. oktobra 1934 Din 344.261'— Dunaj 26. oktobra 1934 Din 336.703’80 Dunaj Narodna banka je kot običajno posredovala v Amsterdamu (za Din 25.000), Cu-rihu (za Din 50.000) in v Parizu (za Din 50.000). Promet v devizah je nazadoval v devizah: Budimpešta za 105 tisoč Din, Curih za 298 tisoč Din, London za 366 tisoč Din, Newyork za 200 tisoč Din, Trst za 65 tisoč Din in Solun za 17 tisoč dinarjev. Edini porast beleži deviza Dunaj, katere je bilo v privatnem klirngu tokrat nabavljeno za 255 tisoč dinarjev več nego v minulem borznem tednu. Razen tega je bil perfektuiran tudi zaključek v holandskih goldinarjih kot je razvidno iz spodnje prometne tabele. (Vse v tisočih dinarjev): priv. kliring avstr. priv. kliring Devize Minuli Tekoči teden teden Amsterdam — 25 Budimpešta 147 42 Din-deviza 294 337 Curih 37« 75 London 674 308 Newyork 284 84 Pariz 3 50 Solun 31 14 Trst 68 3 Dunaj 847 1.102 inkl. priv. kliring boni priv. kliring Devizna tečajnica tekočega tedna kaže čvrsto tendenco in v razdobju tega tedna je porasel tečaj Berlina za 0'20 poena, Londona za 0'66 poena, Newyorka celo za 15'28 poena in Pariza za 0'01 poena. Nasprotno pa so včeraj beležili ob neiz-premenjepi t. j. (ponedeljkovih tečajih) Bruselj, Curih, Praga in Trst. Edino izjemo tvori Amsterdam, ki je v tem tednu popustil za 1'67 točke. 22. oktobra 26. oktobra najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din 2313‘99 2300'96 231232 1364‘38 137538 1364'58 1375'88 Bruselj 793'57 797'51 793'57 79751 Curih 110835 1113'85 110835 1113'85 London 16764 169'24 168'30 16990 Newyork 3349'94 3378'20 3365'22 339348 Pariz 224*02 225’14 224'03 22515 Praga 141'87 142'73 141'87 142'73 Trst"-........ 290'57 292'97 290'57 292'97 Notice" privafnlirkliringov so bile to pot v avstrijskih šiling sider v^s tekoči teden Din 8'10—8'20, med tein ko grške Narodne banke beležili le na ponedeljkovem borznem sestanku Din 28'65 do Din 29 35. Devize Din Amsterdam 2302’63 Berlin Efektno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna Notice bančnih in industrijskih papirjev so še nadalje izostale, med tem ko sto državni efekti beležili od ponedeljka (dne 22. t. ui.) do včeraj večinoma brez večjih tečajnih izprememb. Tako je 7% investicijsko posojilo noti ralo zgolj v povpraševanju, in sicer po tečaju Din 41'— na yseh borznih sestankih tekočega tedna nalik agrarnim obveznicam, ki 'so notirale Veš čas neizpremenjeno Din 41’— za denar. Prav tako je bila Vojna škoda, nudena ves borzni teden po Din 350'—, dočim so njene denarne notice izostale razen včerajšnjega dne, kjer se je nudilo zanje dinarjev 340. 8% Blair je 22. in 26. t. m. notiral Din 65'—, vmesno pa Din 67'— za blago, med tem ko je bil na petkovem borznem sestanku zanje nuden denar Din 60’—. — Nasprotno pa je 7% Blair beležil Din 55 za blago, le včeraj Din 52'— za denar in Din 54'— za blago. Begluške obveznice so na prvih treh borznih sestankih notirale Din 60'— za denar, pozneje pa Din 57'50 tudi za denar. Seligman je bil nuden 22. t. m. po Din 66, naslednjega dne po Din 67'—, v petek po Din 68'—, povpraševalo pa se je po tem efektu le v ponedeljek na bazi Din 65'— in včeraj na bazi Din 67'—. Efektnih zaključkov ni bilo. Žitno tržišče Tendenca mirna Cene pšenice in moke ter deloma koruze so ostale tudi v tem tednu brez izprememb, izvzemši umetno sušene koruze, ki je popustila za 2 in pol pare pri kg. Na novo beleži od 22. t. m. dalje času primerno suha koruza. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice in t vagon koruze. Žito: (Cene za 100 kg frank« yagon slov. postaja.) Koruza: Din Din suha, stara, za mletev sposobna, za promptno in okt., nav. voznina slov. postaja, plačilo 30 dni 147'50 150'— umetno susena, letine 1934, s kvalitetno garancijo iio namembne postaje, Iranko vagon slovenska postaja, plačilo. 30 dni 115'- 117'- času primerno suha, zdrava, rešetana, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, fco vagon slov. postaja, plačilo 30 dni 107'50 110’— Pšenica.: bačka, 78 kg, zdrava, suha, režetana. mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 160'— 162'50 bačka, 79 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja), plačilo 30 dni 165'— 167'50 Mlevski izdelki: Moka: bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni, 260-— 265-— banatska, nularica. slov. postaja, plačilo 30 dni 265'— 270-— Lesno tržišče Tendeuca še vedno tnlačna Sezija testonov se za leiošujo kampanjo prav slabo obeta in to predvsem zaradi velikih zalog od lanskega leta kakor tudi zbog omejenega kontingenta. Cene pa, ki se za letos obetajo, so tako zelo nizke, da se nova produkcija nikakor ne more izplačati. Kako upanje na porast cen v tej sezoni — vsaj po dosedanjih znakih sodeč — ni na mestu, in to vse dotlej, dokler lanske zaloge ne bodo popolnoma izčrpane. Nasprotno se trenutno bolj iščejo in tudi laže oddajajo paccoiji. V tej produkciji pa se mora zelo paziti na sortiranje, ki je precej komplicirano in vsekakor zahteva strokovno manipulacijo. V mehkem lesu se še vedno išče pred-v£gem III. paralelno rezano blago. V tra-mariji je sezona kolikor toliko pri kraju in tudi cege. .sfcltelio^ko popustile. V bukovini se wlfed^i*pke capine ,-^ua rezan les išče v prvi vrsti okrogel les. Kljub temu pa ne pride do nobenih kupčij vsled previsoke železniške voznine,, ki se zahteva pri tej vsoti blaga tudi z ndŠe strani. Po gorivu je čimdalje večje povpraševanje in tudi cene so se nekoliko zboljšale. Odlična trgatev v Primorski banovini Trgatev v Primorski banovini je končana in njen uspeh je zelo dober. Samo v splitskem okraju je dala trgatev okoli 100 tisoč hi mošta, ki ima 17 do 21 stopinj sladkorja. Mošt se v splitskem okraju prodaja po 100 do 130 Din hi. V vsej Primor r ski banovini se ceni letošnja trgatev na en milijon hektolitrov, dočim je dala trgatev v letu 1932. samo 670.000 hi. Letošnje vino je pri tem tudi odlične kvalitete. Trgatev pa bi bila še boljša, če ne bi nekaterih vinogradov napadla trtna uš. Za letošnje vino se zanimajo zlasti kupci iz Nemčije. || @sma svetlit Lira 190 Narodni poslanec Vasilij Urdjič je umrl. Med vojno je bil zaradi svojega nacionalnega dela obsojen na smrt, pozneje pa po-miloščen na dosmrtno ječo. Osvobojenje mu je prineslo svobodo. Bodi ohranjen zaslužnemu narodnemu delavcu časten spomin! Šestdesetletnico je praznoval v nedeljo slovenski pisatelj Ksaver Meško. Odličnemu slovenskemu pisatelju in rodoljubu tudi naše čestitke. Ljuba Babič-Gjalski, pisatelj hrvatskega Zagorja in eden največjih hrvatskih pisateljev je praznoval te dni svojo osemdesetletnico. Na mnoga leta! Za doktorja prava je promoviral na univerzi v Baslu (Švica) znani jugoslovanski narodno-gospodarski pisatelj dr. Ljubomir St. Kosier. ki je že lani promoviral v Švici za doktorja trgovskih ved. Dvojnemu doktorju naše iskrene čestitke. Trgovsko združenje v Subotici je sklenilo, da bo priporočilo vsem svojim članom, da zaključujejo svoja pisma mesto z običajnim »z odličnim spoštovanjem« z geslom: »čuvajmo Jugoslavijo! Državna konferenca vseh jugoslovanskih borz bo dne 10. novembra v Zagrebu. Osem diplomat8ko-konzuIarnih pripravnikov sprejme zunanje ministrstvo. Največji leseni hangar v državi je zgradil Aeroklub v Kragujevcu. V hangarju je prostora za 8 velikih in 12 manjših letal. Noblovo nagrado za medicino so prejeli trije ameriški zdravniki za svoja odkritja na področju ledvične terapije pri pernici-ozni anemiji. Angleški vojni minister je naročil pri neki angleški tvornici velika bombna letala, ki bodo imela tudi topove. S pšenico je bilo v Italiji letos posejanih 4,951.780 hektarjev. Pridelalo se je pšenice 63,327.700 stotov, povprečno 12,8 sitotov na ha. Donos je bil iletos za 20% manjši ko lani. 2 milijona kitajskih kmetov je umrlo letos za lakoto, kakor piše kitajsko časopisje. Belgijski konzul v Santaderu g. Staxlars je bil pri zadnjih komunističnih nejjiirih ubit. Belgijska 'vlada je zahtevala zaradi tega pojasnila od španske vlade. Posebno ministrstvo za civilno letalstvo ustanove v Angliji zaradi velikih uspehov, ki so jih dosegli angleški letalci na zadnjem poletu iz Anglije v Avstralijo. 1 Hadic'» Eiubilana_______________________ Sreda, dne 31. oktobra. 12.30: Resna, glasba. 12.50: Poročila. — 13.00; Cas. —' 18.00: Gospodinjska ura; Testo {Albina Traven). — 18.20: Radijski orkester. — 19.00: Nac. ura: Naš turizem in tujci. — 19.25: Edvard Beneš (Ruda Jurčec). — 19.50: Jedilni ljst, program za četrtek. — 20.00: Verdi: Requiem (prenos iz unionske dvorane). — Vmes čas in poročila. Četrtek, djie 1. novembra. 8.00: Plošče (resna glasba). — 8.45: Poročila. — 9.00: Drgelski koncert (g. Arnič). — 9.30: Versko predavanje (p. Valerian Učak). — l6.00: Prenos iz stolnice. — 11.00: Radijski orkester. — 12.00: Čas, poročila, plošče (resna glasba). — 20.0Q: Prenos iz Beograda. Vmes čas in poroči^. Petek, dne 2. novembra. 1^.30: Plošče (resna glasba). — 12.50: Poročila. — 13.00: Cas. — 18.00: Knjižni pregled (Ljud. Mrzel). — 18.20: Plošče (resna glasba). — 19.00: Nacionalna ura. — 1<9.25: Plošče (resna glasba). — 19.50: Jedilni list, program za soboto. — 20.00: Prenos iz Zagreba. Vmes čas in poročila. Sobota, dne 3. novembra. 12.30: Plošče (resna glasba). — 12.50: Poročila. — 13.00: Cas. — 18.00: Sokol. — 18.20: Radijski orkester. — 19.00: Nacionalna ura. 19.25: Smuška ura Ljubi, zimskosp. pod-saveza. — 19.50: Jedilni list, program za nedeljo. — 20.00: Radijski orkester. — 20.40: Mirko Jelačin poje religiozne speve. 21.30: Radijski orkester. — 22.00: Čas, poročila, plošče (resna glasba). Dr. Pirčeva sladna kava je prvovnien domač izdelek, % katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vale otroke. Or. PirJeva sladna kava je prav priletnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. RAZGLAS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. julija 1928, št. 14.402/IIL, o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (>Uradni list« z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. julija 1934 do 30. septembra 1934 naslednje nove legitimacije: 289. Sodar Vinko, Ljubljana — Henrik Franzi, izdelovanje pletenin, Ljubljana. 290. Beršek Ivan, Maribor — Hajny Ivan, to- varniška zaloga poljedelskih strojev, ipluigov in motorjev, Maribor. 291. Lowy Šandor, Koprivnica — Zdravilišče Slatina Radenci, pridobivanje in razpečavanje mineralne vode, Slatina Radenci. 292. Polanec Ivan, Maribor —■ Tovarna motvo- za in vrvarna, d. d., tovarna motvoza in vrvama, Grosuplje. 293. Murn Danijel, Maribor — Lipošek Gu- stav, trgovska agentura in komisija, Maribor. 294. Skuhala Franc, Maribor — T. Soklič, iz- delovanje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščini, Maribor. 295. Lukež Viljem, Ljubljana — Vurnik Min- ka, strojno pletilstvo, Bled. 296. Neuhaus Pavel, Novi Sad — Josip Vid- mar, pnva jugoel. tovarna dežnikov in nogavic, tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana. 297. Pestotnik Franc, Ljubljana — Tršan Min- ka, trgovina z usnjenimi izdelki in galanterijskim blagom, Ljubljana. 298. STete Martin, Ljubljana — Gospodarska zveza r. z. z o. z., trgovina s špecerijskim in 'kolonijalmm blagom ter deželnimi pridelki in žitom, Ljubljana. 299. Bos Slavko, Ljubljana — Lečnik Anton, urarstvo, Celje. 300. Vitap Ljudevit, Zagreb — Tvomice Zlato- rog, tovarna mila>, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 301. Pongrac Janko, Gaberje piri Celju — A. Westen d. d., tovarna emajlirane, pocinkane, brušene in pokositrane posode, Celje. 302. Luchenbtihl Jovan, Apatin — Stampach Valentin & Co., trgovina z' leseni -in parna žaga, Maribor. 303. Pihler Josip, Maribor — Urbanc Feliks, trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Ljubljana. 304. Wisiak Aleksander, Ljubljana — Celjska milama, družba z o. z., milarna, Celje. 305. Habermann Franjo, Subotica — Schauer Friderik, krojaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje. 306. Bastar Ludvik, Kočevje — Schauer Fride- rik, torojaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje. 307. Tepina Alojzij, Ljubljana VII — Knji- garna učitetjeke tiskarne r. z. z o. z., trgovina s knjigami, učili ter pisarniškim materialom, Ljubljana. 308. Kriek Franc, Celje — »Unitos« univerzal- na tehnična služba, družba z o. z., industrijsko izdelovanje in popravljanje kovinskih izdelkov in izvrševanje elektrotehničnih del, Ljubljana. 309. Klein Oskar, Novi Sadi — Schimmel & Co., iiaz, trgovina z eteričnimi olji, dišečimi tvarinami, eteričnimi esencami, ekstrakti, barvami in farmacevtnimi izdelki, Celje. 310. 311. 312. 313. 314. 315. 316. 317. 318. 319. 320. 321. 322. 323. 324. 325. 326. 327. 328. 329. 330. 331. 332. 333. 334. 335. 336. 337. 338. 339. 340. Barič Avgust, D. Miholjce — Commerce d. d., trgovin« z manufakturo, Ljubljana. Smole Albert, Split — Ornik L., trgovina z manufakturo, kožuhovino, galanterijo, kratko robo in urami, Maribor. Fridman Avram, Banjaluka — Fook Ignac, tovarna za milo, surovi margarin in kristalno sodo, Kranj. Bergler Josip, Domžale — Tovaime klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurz-thailer, Oberwalder d. z o. z., tovarne klobukov in slamnikov, Domžale. Smole Albert, Split — Brata Naglič, izdelovanje in ekeport čevljev, Žiri. iScherag Franc, Ruše — »Aga-Ruše« d. d., tovarna acetilen« in oksigena, Ruše. Lavrič Josip, Ljubljana — Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana. Gnuss Pavle, Novi Sad — »Unio« družba z o. z., tovarna kem.-tehniičnih izdelkov, Maribor. Babanovič K. Aleksander, Štip — »Slavija« jugoslovanska zavarovalna banka, zavarovalnica 'proti vlomu, požaru itd., Ljub- Kmetič Josip, Maribor — Foto-Kompanija d. z o. z., tovarna fotografičnih kartonov in! drugih 'kartonaž, Maribor. Škerl Stanko, Maribor — Pinter & Le-nard, trgovina z železnino, Maribor. Urch Josip, Ljubljana — Zedinjena zavarovalnica d d. Vardar-Herceg-Bosna-Triglav, zavarovalnica^ Ljubljana. Podlaha Anton, Ptuj — Kirbiš Josip, celj-; ska tovarna kvasa in slada, tovarna kvasa in slada, Celje. Senitza Maks, Celje — Paochiaffo, Knez & Co., tvomica zlate, 9rebrne in dra-. guljar&ke robe, Celje. Griinberger Leopold, Celje — Pacchiaffo,•> Knez & Co., tvomica zlate, srebrne ib’, dragulja rake robe, Celje. vi Ritošek Mici, Lava pri Celju — Cotič Ru- ; dolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana.,, Križaj Drago, Niš — »Unio« družba ž, o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor. Urek Franc, Ljubljana — Golob & ' Ko.,‘ tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič. 'V Fischer Decider, iBrod na Savi — »Undo« družba z o. z., tovaroa kemično-tehnič-nih izdelkov, Maribor. Brenk Anton, Kranj — »Tehniai« družba z o. z., tehnični 'biro, Ljubljana. Krepel Vilibald, Ljubljana — Teržan M., trgovina z galanterijo in usnjatimi iz-delM, Ljubljana. . . Dremelj Matevž, Ljubljana — Šmuc Ana, trgovina e fotografskimi potrebščinami in galanterijo, Ljubljana. ' : Temlin Stefan, Murska Sobota — Cvetič Janez, tvomica perila, Murska Sobota. Politser Geza, Dolnja Lendava — Tovarna dežnikov d. d., tovarna dežnikov, Dolnja Lendava. Kolarov Pan ta, Beograd — »Cehojug« družba z o, z,, agentura, komisija in zastopstvo čehoalovažke industrije', Ljubljana. Curi Vladimir, Zagreb — Thoma Karl, tovarna svilenih izdelkov, Maribor. Rukavina Nikola, Zagreb — Ivan Samec, trgovina z galanterijo in norimbe rSknm blagom, Ljubljana. Kormanšek Ivan, Oštrelj — Zalokar Franjo, čevljarstvo in trgovin« raznih usnjatih predmetov, Mengeš. Lačkehbach Josip, Zagreb -- »Aurea« d z o. z., tvomica zlate, srebrne in 'briljantne robe, Celje. Živie inž. Ivan, Maribor — »Motoroil« družba z o. z., trgovina z mineralnimi olji in proizvodi ter špecijalnimi auto-predmeti, Maribor. Oražem Ivan, Maili' Mengeš — Slanmikar- 9ka in klobučarska zadruga r. z. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš. 341. Podboršek Franc, Loka pri Mengšu — Slamniikainska in klobučarska zadruga r. z. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš. 342. Ladstatter Oton, Domžale — Tovarne klo- bukov in slamnikov Ladstatter, Kurzthia-ler, Obarwalder d. z o. z., tovarne klobukov in slamnikov, Domžale. 343. Pungeršek Ferdinand, Glince — Jugopra- žarna in tovarna hranil d. z o. z., praženje (kave ter izdelovanje kavinih su-rogatov, slada in izdelkov iz slada, Ljubljana. 344. Lenard Josip, Vel. Kikind« — Černe An- ton, graverstvo, Ljubljana. 345. Ilc Anton, Ljubljana — Jakovac Jure, iz- delovanje kipcev iz mavca, Ljubljana. 346. Kmetič Ivan, Ljubljana — »Jugoepecial« A. Bucik d. z. o. z., trgovska agentura in (komisija, Ljubljana. 347. Turk Franc, Maribor — Foto-Kompanija družba z o. z., tovarna fotografičnih kartonov ie drugih kartonaž, Maribor. 348. Matelič Peter, Ljubljana — »Tipka« dru- žba z o. z., trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Ljubljana. - \ 349. Novak Janko, Ljubljana — Ornig Josip, trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki, vinom in sadjevcem, par. pekarna, Ptuj.' 350. Golob Ivan, Sv. Marjeto — Gorišek Mirko, industrija lesnih izdelkov. Ruše. 351. Klobučar Jožica, Ljubljana — »Jugospe- cdal« A. Bucik d. z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 352. Zupanc Jernej, Radeče — »Peta« družba ž o. z., itivornica lesenih pet, Radeče pri Zidanem mostu. 353. Klanjšček Joško, Ljubljana — Franc Woschnagg in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj. 354. Jošt Ignac, Maribor — Voršič Fran, trgo- vina s »Phoxai« hranilom, Maribor. 355. Pirnat Jožica, Ljubljana — »Jugospecdal« A. Bucik d. z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 356. Drev Ivan, Šmartno ob Paki — Povh Joško, tovarna iperita', Novo mesto. 357. Šel Ludvik, Zagreb — I. Blaznika nasl. Univerzitetna tiskarna d. d., tiskarna, 'litografija in kairtonaža, Ljubljana. 358. Maletaški Milorod, Beograd - Jurkovič • ■ Jooo L., trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Moste pri Ljubljani. 359. Hebenstreit Karl, Ljubljana — Hochban Terezija, trgovska agentura s kemično-tehničnimi predmeti, Ljubljana. 360: Roscher Ervin, Maribor — Jugoelovenska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška d. z o. z., izdelovail-nica pecilnega praška, Maribor. 361. Konstantinovič Bogdan, Beograd — Franz Ludvik in sinovi, ekeportni mlin in tovarna za testenine, Maribor. 362. KuriHo Mihael, Oirče pri Kranju — Jugo- slovanska tiskarna, knjigoveznica r. z. z o. z., knjigoveški in tlskiainski, obrt ter izdelovanje usnjenega, galanterijskega im karlunožnega blaga, Ljubljana. 363. Harto«y Walter J., Beograd — Inž. Franc Lavrič, trgovina s pisalnimi stroji, Ljubljana. 364. Brandt Stevan, Som bor — »Sešir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. 365. Peter Josip, Maribor — Adalbert Gusel, • veileiganjama, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor. 366. Januš Viktor, Ljubljana — Eber Eligij, krznarstvo, Ljubljana. 367. Novak Albin, Ljubljana — Terezija Hoch- ban, trgovska agentura s kemično-teh-ničnimi predmeti, Ljubljana. 368. Likar Ivan, Ljubljana — F. Žagar in drug d. z o. z., strojarstvo, Tržič. 369. Oblak Ivan, Dobračeva — »Sora« družba z o. z., ročno čevljarstvo, Žiri. 370. Mihelak Štefan, Ljubljana — Amalija Go- stiša, strojno pletenje, Ljubljana. 371. Novak Dominik, Ljubljana — Slavko in Milka Šušteršič, tovarna nogavic, Lesce. 372. Prohaska Fran, Maribor — »Unio« družba z o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor. 373. Ketiš Štefan, Maribor — H. Vielhaber, tr- govska agentura in komisija, Maribor. 374. Majnik Viktorija, Celje — »Jugospeoial« A. Bucik družba z o. z., trgovska agentura im komisijo, Ljubljana. 375. Tory Rihard, Ljubljana — »Jugočeška« ju- goslovamsko-češika tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj. 376. Kopač Anton, Dobračevo — Kopač Ivan, čevljarstvo, Dobračevo. 377. Grutschreiber Eduard, Sevnica ob Savi — Kopitoma Wimkle, tovarna kopit, Sevnica ob Savi. 378. Papež Peter, Ljubljana' — I. C. Mayer, tr- govina z manufakturo, Ljubljana. 379. Verbič Franc, Ljubljana — I. C. Mayei\ trgovina z manufakturo, Ljubljana. 380. Kugler Martin, Stožice — I. C. Mayer, tr- govina z manufakturo, Ljubljana. 381. Bonča Anton, Ljubljana VII — I. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 382. Elsbacher Viljem, Ptuj — Omig Josip, tr- govina z mešanim blagom, deželnimi pridelki, vinom in sadjevcem, Ptuj. 383. Miheljak Franc, Ljubljana — Jure Jakovac, izdelovanje kipcev iz mavca, Ljubljana: 384. Valentin Izidor, Moste pri' Ljubljani — Prometni zavod za premog d. d., veletrgovina e premogom, Ljubljana. 385. Skrabar Vladimir, Stožice — Prometni za- vod za premog d. d., veletrgovina* e premogom, Ljubljana: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. ; V Ljubljani, dne 20. oktobra 1934. Predsednik: Tajnik: Ivan Jelačin. Ivan Mohorič. Že v 24 urah klobuke Itd. Skrobl Ib ■vetlellka »rajce, ovratnike In maniete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Beleburgovn ul. S. Telefon it. 11-71. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. uri. Torek, dne 30. oktobra: Zaprto. Sreda, dne 31. oktobra: Velika noč. Premiera. Red Sreda. Četrtek, dne 1. novembra: Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Opera, začetek ob 20. uri. Torek, dne 30. oktobra: Zaprto. Sreda, dne 31. oktobra: Hovanščina. Red Četrtek. Četrtek, dne 1. novembra: Hoifmannove pripovedke. Izven. Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide zaradi praznika Vseh Svetih šele v soboto, 3. novembra. <» t. ae* ‘Crgovd In tndustrifd l Trgovski Usi w priporoča »a Inftrirao/c/ MARIBORSKA TISKARNA D. D. Iv MARIBORU D* fti’ GG. trgovcem se priporočamo kot edino narodno podjetje te stroke za izdelavo reklamnega ovojnega papirja Telefon Int. štev. 20-24 Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe d v ca n Jelačin Ljubljana Zaloga svete protone kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežbal Zahtevajte ceniki TISKOVINE vseh wsl:irqmke, uradne,r£klam-TKnJl" ne, časopise, knjige ,večban HcL- hilv.r in n Ar/mi l '^^jj^rvttUisk hitre in pečeni! TISKARNA MERKUR UUB LIANA .G RtGORCICtVA« 23 Vel-2 5 - 52 Jdegram .liskama Merkur. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Trgovci/ fVarc£a/lc blago pni tvrdkah „2 rgovskom lisiu“t Z« Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot Izdajata Ua In tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.