PRIMORSKI DHEVHIK GLASBO OSVOBODILNE FRON1E SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZESV8LJE Sul banco degli accusati non dovrebbero trovarsi i miei difesi (Semilli e Jurasa), ma la classe operaia triestina, che non ha voluto cessare lo sciopero ! (DalVarringa delVavv. Zennaro durantc il processo contro i dirigenti dello sciopero dei 12 giorni). Anche Jaksetich si difendera cosi? Leto V - Cena 15 lir - 2.50 din TRST četrtek lk. julija 19A9 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Štev. 166 (1256) Preti ratifikacijo atlantskega pakta v ZDA Biskiisiia o atianiskem mMii /e uzivsidna komedija Ratifikacija je bila že v naprej odločena - Opozicija proti paktu se javlja v obeh ameriških strankah in fronto-koalicije, WASHINGTON, 13. - V a m e-riškem senatu še vedno traja de-a"_a, ° ratifikaciji Atlantskega ?a a’ ki bo baje ratificiran v cetnek ali petek. Q tej debati, ka-,'?r porcčajo iz Moskve, je napisal urednik »Pravde«, ’ članek pod naslovom 'ske krize in če se za „ ls'JTni> v taboru glavnih članov P rajvnega bloka neprestano raz-se . 1° 0 spornih vprašanjih ter je n>S^0 ze^° resv-l prepiri. Kako k 7r,°30če govoriti o «gravitaciji» če gre z dejansko težnjo, J*. ppPolnoma nasprotuje in ki a u7® Vedno večje nezaupanje v meriško gospodarstvo in politiko, i se vedno jasneje razgalja. Marinin ugotavlja, da nekateri °»ieri ški časopis i označujejo z be-®edo r,komedija« diskusije, ki se Vršijo v ameriškem senatu o Atlantskem paktu, kajti odobritev P akta je bila že v naprej odločena. Pisec poudarja nato, da je debata v senatu pokazala, da obstaja zelo resna opozicija v. kongresu proti Atlantskem paktu. Debata je ponovno potrdila, da se avtorji in organizatorji Atlantskega pakta ne vpajo odkrito in globoko kritizi-lati razne člene' paktu, ker se oiljo, da bi javno mnenje izve-v 0 Za. resnične namene pakta., £kor tudi za obveznosti za ZDA, ’ iz njega izhajajo. ,K°t primer falsificiranja dejan-®9a smisla členov Atlantskega ja v navaja pisec govor senator-da frndenberga, fci je zatrjeval, sk o s paktom mogoče rešiti nem- 5Pr ?Prašanje in da pakt ni v na-z0c- 2 ustanovno listino Organi-ke združenih narodov. p htn Tesinci pa — poudarja Mari-šk ~~ Izključuje pakt rešitev nem-b; a..problema in gre za tem, da izkQls.[[ drug problem, t. j. problem moči vojne industrije ej. ■"* v korist imperialistični Panziji in v korist mednarodnim Ati rarn ameriških monopolistov. pakt krši na najočitnejši 0 črko in duh ustanovne listine Pad I ^ Vključuje formiranje na-Pat- v°iaških blokov. Atlantski p . je torej napadalni pakt, v naga l.^^avljena falsifikacija nje-'ib, resničnih ciljev ob spremstvu ttv tako v naprej premišljene p/i^acije metod, ki jih ta pakt . ®®vidcva in sredstev za njegovo ^Certbo. Vandenberg trdi, da pakt ^takor ne veže materialno ZDA. a0(ia znano je, da so široki sloji r rl0ri-škega ljudstva vedno manj ‘•Položeni plačevati vsakovrstne avke v svrho izvedbe programa Vlil-Uar ia,-. itaci.je zapadnoevropskih dr- f^^dntski pakt — zaključuje Ma-VePl ~~ obsoja t)se napredno člo- Proti kot imperialistično zaroto . miru in varnosti, proti Zdru iennn uiir vsemu narodom in proti °ljubnemu ljudstvu». tt?a,nes ie senator Robert Taft zah-od Johnsa Fosterja DULLE-Paki ici je zagovarjal Atlantski v , ' naj glasuje za dodatek paktu, a'ei'em bo poudarjeno, da sc 2 ratifikacijo pakta ne obve-!o - Pošiljali orožje državam, ki Pakt podpisale. Dulles je ta po-V ^klonil. ki>^1?son je izjavil, da znašajo Qr. ’« lj Pod pretnjami Rusov in da poll’ča bi bila ameriška zunanja ^jetn V skladu s sovjetskim ci- st^| ’ ča bi zapadne demokracije o-sk, e ^abotne in razdeljene«. Atlant-k)ai[)a^t so kritizirali tudi senatorji tor;i0,le' dermer in Kem. Ti sena so poudarjali v glavnem, da lne1pl'an,s*li pal-nale di Triesten do «FiaccoIe» psa-ke počitnice spravi z vsem besom na naše šolstvo, da tako izvaja na eni strani pritisk na naše starše in jih plaši, da ne bi vpisali svojih otrok prihodnje šolsko leto v slovensko šolo, na drugi strani pa vpliva na, vojno upi'avo, ki gotovo ni naklonjena Slovencem, da odbije upravičene zahteve slovenskih staršev po ustanovitvi navih šol, za katere smo že s številkami dokazali potrebo obstoja. Prvi znak za napad je letos zatrobil eGiornale di Trieste», t. j. glasilo one «Dcmocrazie Cristia-ne», ki se je v minuli volivni kam. panji spomnila v svojem jezuitiz-mu celo nas Slovencev in nam obljubljala spoštovanje naših narodnih in kulturnih pravic. Sedaj so volitve mimo, sedaj ni več bojazni, da bi izgubili onih glasov pobožnih Slovencev, ki so se dali s prižnice in iz spovednice zapeljati, da so volili križarski ščit. V današnjem uGiornale di Trie- Zločinec in borski Abefz rudniki PARIZ, 13. — Včeraj se je začel proces proti nacističnemu bivšemu ambasadorju pri yichy-ski vladi Otonu Abetzu, ki je obtožen zaradi umora in deportacij francoskih državljanov, kakor tudi zaradi okrutnosti in požigov-Proces se je danes nadaljeval. Med drugim se je Abetz zagovarjal s trditvami, da je bilo njegovo mnenje, da je treba osvoboditi francoske ujetnike in napraviti plebiscit za Alzacijo-Loreno. Dejal je tudi, da bi lahko aretiral nekega francoskega generala, kar pa ni storil. Abetz je igral važno vlogo pri prenosu v Nemški Reich večine akcij agencije Havas, transportnega podjetja Hachet in borskih rudnikov bakra s Jugoslaviji, ki s0 najvažnejši v Evropi. Glede prvih dveh zadev je Abetz trdil, da je kupčijo ponudil Reichu Lavah Gled.e borskih rudnikov, ki Konferenca finančnih ministrov britanskega imperija Ministri pred Snyderjevimi ukazi Brez ameriškega pristanka ne bodo mogli ničesar skleniti - Institut za javno mnenje napoveduje 8 milijonov brezposelnih čez eno leto v ZDA LONDON, 13. — «Daily VVor-ker« komentira danes konferenco finančnih mini.* rov britanskega imperija kj jo je sklical sir Staf-1'ord Cripps v Londonu ter pravi, da ne bodo mogli narodi Common-\vealtha skleniti ničesar brez a-meriškega pristanka. Cripps in P-stalih osem ministrov, ki so se danes sestalj (sodelujejo še Abott in Mackenzie za Kanado, Dedman za Avstralijo, Nash za Novi Zeland, Havenga za Južno Afriko, Mat-hai za Indijo, Mohammad za Pakistan, za Rodezijo Wh:tehead ter komisar aa Ceylonl so se znašli pred Snyderjevimi «ukazi». Ostali londonski listi pogrevajo različna mnenja, ((Times« pa piše, da je čas začeti z reševanjem vprašanj, ker je bilo pojasnil že dovolj. Na vsak način treba omejiti uvoz z dolarskega področja, da bi prihranili nadaljnje izgube dolarjev in zlata. «Daily Telegraph« trdi, da bi naj dosegla ta omejitev 25. odstotkov. Kako malo izgleda na uspeh pa imajo ti predlogi, zlasti ako pomislimo na daljšo dobo, kaže poročilo AFP iz Wa* shingtona, po katerem so odkrili, da je sprejela proračunska komisija senata na ponedeljkovi seji predlog, po katerem bi prepovedali uporabo Marshallovih kreditov vsem državam, ki »se ne bi držale določb pogodbe sklenjene z ZDA ali bi to dovolile ozemljem, ki jim gospodujejo«. Očitno se to nanaša na Vel. Britanijo odn. na Commomvealth. Komentator »Dai-ly Workerja» se torej ni zmotil. Tudi londonski finančni krogi pričakujejo, da bo konferenca v najboljšem primeru sklenila le splošen dogovor med člani britanske zajednice, da za krajšo dobo omejijo uvoze plačljive v dolarjih. Notranji položaj v ZDA kljub optimističnim napovedim, ki jih je izrekel Truman y včeraj predloženem poročilu o gospodarskem položaju v prvi polovici letošnjega leta np kaže znakov izboljšanja. Po najnovejših napovedih bo doseglo število brezposelnih v letošnji jeseni vsaj 6 milijonov, Institut za javno mnenje pa računa da se bo to število dvignilo v 1950 preko 8 milijonov. Ameriški izvoz je v maju zopet nazadoval, povečal pa se je uvoz, tako da je pre-višek trgovinske bilance padel od 614,3 milijone dolarjev v letošnjem aprilu na 537,8 milijonov y maju. Tudi prodaje na notranjem trgu so v poslednjem tednu nazadovale po podatkih Federal Reserve Bo-ard-a Za 11 odst. nasproti istemu tednu lani, na področju New Yorka pa celo za 15 odst. Za težave in krizo v Ameriki dolžijo komentarji današnjih ameriških listov - Anglijo in Evropo, češ da od tod prihajajo vse neprijetnosti! Zdi se, da se ameriški krogi resno boje Panike, ki bi jo utegnilo povzročiti slabo psihološko razpoloženje Američanov. Poročajo, da je Cripps na današnji seji omenil možnost povečanja zmenjav med državami vzhodne Evrope, zlasti s SZ in Jugoslavijo. Dejal je, da bodo izmenjave med Veliko Britanijo in vzhodno Evropo v okviru veljavnih pogodb >n pogodb, ki bodo v kratkem podpisane, v bodočih 12 mesecih dosegle vrednost 220 milijonov funtov šter-lingov. jih je prav posebno želel Goering, pa je dejal, da je s to zadevo uredil Goering sam. Branilec Floriot je dejal, da j.e glede Abetza Laval pred smrtjo v svojih spominih napisal: «Bor je ključ«, ki bo omogočil odpreti vrata nemškim koncesijam«. Proces se bo v petek nadalje val. Papežev hujskač je moral zapustiti ČSR PRAG, 13. — Organ češkoslovaške KP «Rude pravo« napada praškega nadškofa Berana, ki ga obtožuje, da je izzval nerede na koncu junija na Slovaškem. List obtožuje tudi škofa iz Banske Bistrice in Spisa, da razvijata dejavnost proti državi po načelih slovaške Hlinko-ve nacistične stranke. »Zadnji dve pastirski pismi«, nadaljuje članek, sta bili spodbujanje k uporu. Beran je pričel igrati vlogo mučenika, čeprav mu nihče ni skrivil lasu. Toda to je služilo kot znak napada predvsem na Slovaškem, kjer so duhovniki, redovnice, študentje in znani reakcionarji širili zlobno propagando. Ta propaganda je doživela svoj višek z obiskom monsignora VeTolina in z njegovim posebnim zanimanjem za naravne krasote gorovja Tatre, ki je bilo sicer tudi glavni štab zloglasne Hlinkove stranke«. List zatrjuje nadalje, da je vse protidržavno delovanje na Slovaškem inspirirano po škofih tudi tedaj, ko bi se zdelo, da so ga pričeli zločinci. Med vojno so ti škofje sodelovali z lutkarsko vlado monsignora Tisa in z Nemci. Skof iz Banske Bistrice je opravil «Tedeum» v čast SS generala Hoefleja, ko je ta zatrl upor na Slovaškem 1. 1944. S posredovanjem pravosodnega ministra Cepičke je škof iz Litome-ric obiskal praškega nadškofa Berana. Kaj sta se pri tem obisku cerkvena dostojanstvenika pogovarjala, ni znano. Monsignor Verolino, ki je nadomeščal papeškega nuncija v Pragi, mora do današnjega večera zapustiti Prago. Njegov naslednik monsignor Bartoli še ni prispel v Prago. Čeprav se je z odhodom Ve-rolina računalo že pred meseci, je vendar izključeno, da ne bi njegov odhod v tem trenutku bil v zvezi z nedavnimi dogodki v CSR. Po poznejših poročilih je Verolino že zapustil Prago. Včeraj smo zabeležili glas o ukinitvi kominformističnega glasila in navedli razloge, zaradi katerih ukinitev 7ii samo verjetna, ampak ic le vprašanje časa, kdaj se bo to tudi dejansko zgodilo. Zadeli smo v polno. «11 Lavorutu rev se ie v odgovoru razpisal o vseh mogočih in nemogočih stvareh, ki nnivijo s predmetom nobene zveze, izpustil pa je točen in jasen odgovor na vse trditve, ki smo jih v našem članku navedli. Pekli smo. da se «11 Lavoratoren nahaja v težki finančni krizi in da ne more plačati svojih dolgov. Kaj so odgovorili na to? Nič! Rekli smo, da KP1 ni pripravljena dati na razpolago potrebnih milijonov. Kaj so odgovorili na to? Nič! Rekli smo, da bo «11 Lavoratore« nadomestila milanska izdaja «Um-!a» s tržaško stranjo. Kaj so odgovorili na to? Nič! Rekli smo, da oni dejansko kradejo, ker ne plačujejo stroškov, ki jih ima tiskarna s tiskanjem njihovega lista. Kaj so odgovorili na to? Nič! Rekli smo, da plačilo njihouili do!-gov zahteva sodni varuh, ki je bil postavljen od sodišča na njihovo izrecno zahtevo. Kaj so odgovorili na to? Nič! Za vse to (in za marsikaj druge ga) oni nimajo odgovora. Namesto tega pa javkajo, da sq osi acoiifro q uesto povero foglio di ca rta* («po- SKOZI SITO IN REŠETO vero« je res, a ne za to, ker je na tesnem z denarjem. Tudi ufoglio di carta» je posrečen izraz; tudi s tem se strinjamo: dosti več «11 Lavora-tore» res ni, kvečjemu še «stam-pato»). Kar se tiče trditve, da «tulti ne vogliono la morte», nam je znano samo to, da Založništvo zahteva le denar za stroške, ki jih ima s tiskanjem njihovega lista. Plačajo naj in zadeva je rešena. Vsa j za nas. Glede samohvale pa, kako da je «11 Lavoratorcn edini glas v obrambo interesov delavskega razreda, itd. itd., pa imamo lep slovenski pregovor, ki ga tudi pri njih dobro poznajo. Tako je njihov odgovor dejansko potrdilo, da gre res za ukinitev lista. Naših trditev se niso dotaknili, glasu o ukinitvi niso zanikali. Sicer pa glas o ukinitvi ni nastal v Trstu, ampak je prišel iz Milana, iz krogov, namreč; kjer je odnosno mnenje odločilnejše od onega, ki ga v zadevi more imeli Vtdali. Jaksetich bis Isto metodo zavijanja uporablja «11 Lavoratoren tudi v odgovoru glede JaksetichaNa naša vprašanja ne odgovarja, besediči pa o vsem mogočem. Pri tem prihaja, na dan s zelo zanimivo «revolucionarno» teorijo, na podlagi katere bi visoka borbenost delavskega razreda bila v njegovo dejansko škodo. Delavstvo, pravi, se za aretacijo Jakseticha ne zmeni, ker ga ljubi in spoštuje. Ce bi se zanj zavzelo, bi ga sodišča znalo obsoditi. Zato je pametneje o zadevi molčati, v upanju, da bo sodišče milostno. Mi pa vemo, da oni molče, ker so patentirani oportunisti. Oni nočejo izkazati svoje solidarnosti z Jaksetichem samo zato, ker je on na črni listi italijanske reakcije, ki ne more pozabiti, da je Jaksetich tesno povezan z narodno-osvobodil-no borbo slovenskega naroda. Odkrita solidarnost z Jaksetichem bi znala povzročiti novo kampanjo italijanske reakcije, in te se Vidali boj i kakor hudič križa. Poleg tega je Jaksetich major jugoslovanske armade. Tudi to je za Ti dalija velik madež v Jaksetichevi preteklosti in nepravilno bi bilo zavzeti se zanj danes, ko Vidaliju še ni jasno, kaj je Jakseticha privedlo do tega, da ni hotel deliti istočasno usode Jurage, Semillija, Ukmarja, Laurentija, Stoke in Sor- te, in zakaj se je javil policiji šele sedaj, potem, ko se je za celo leto umaknil iz aktivnega političnega življenja. Vse to kaže, da so v ozadju personalizmi in intrige in da na zadržanje Usta «11 Lavoratoren — danes Vidalijevega glasila — vpliva sodba, ki jo je Jaksetich izrekel, Čim je Vidali priromal v Trst: «Addio unitG!» Kaj bodo čitali tržaški delavci Milanska izdaja Usta «Unitd», ki bo naslednica lista ii, da je Tito potrdil pogajanja z imperialisti; da je odklonil vsako pomoč držav ljud. ske demokracije; da sploh ni go- voril o petletnem planu; da je Tito izdal giško demokratično gibanje in podobne nesmiselnosti, ki sc morejo poroditi samo v skisanih komin-formističnih možganih. Ascoltate Radio Mosca! Kot opravičilo za Uikc svoje metode pa navaja, da je maršal Tito vse lo izjavil s tem, da tega ni rekel! Milanska «Dnifd» piše, dg je de-mokristjanska vlada oškodovala italijanske ribiče z znano pogodbo o ribolovu v jugoslovanskih vodah samo zato, da bi si pridobila naklonjenost maršala Tita. Pred nedavnim je radio Moskva o isti pogodbi dejal, da je ta pogodba nov dokaz, kako Tito sklepa sporazume z De Gasparijem na škodo interesov jugoslovanskih narodov. Tako je sedaj zadeva popolnoma jasna in nujen zaključek: če hočete izvedeti resnico o Jugoslaviji, poslušajte radio Moskva in čitajte «Unita»! Diego de Castro Včerajšnji «Giornale di Trieste» je priobčil uvodnik izpod peresa Diega de Castra, ki je prava sen- zacija. Senzacija je članek, še večja senzacija pa je pisec sam, ki je vedno dosti več, kot to, kar napiše. Argument je seveda Tito in taktika, ki jo morajo do njega ubrati Amerikanci, če bodo za to dovolj-.. inteligentni (z de Castrom se, seveda, ne morejo kosati!). Spričo tega se vprašujemo, kake je mogoče, da ga Truman še ni pozval k sebi, da bi mu poveril funkcijo, ki mu pritiče po božjih in človeških pravicah: funkcijo politič-nega svetovalca za italijansko - tr. žašl;0 - titovsko - antikominformi-stična vprašanja. Lestvica skrbi Ameriški pedagogi so izdelali «lestvico skrbi» v raznih dobah življenja. Po tej lestvici je človek a-meriških psihologov takle: Od 18. do 20, leta ga «skrbi» idea. ližem in telesni razvoj; od 20. do 23., telesna zunanjost; od 23 do 20 seksualna morala; od 26. do 30.. dober utis na okolico; od 30. do 3 plača in življenjski izdatki; od 31. do 33., poslovni uspeh; od 33. do 38., stalnost zaposlitve; od 38. do 41., zdravje; od 41. do 42., zakonske težave; od 42. do 45., opustitev vsake častihlepnosti; po 45 letih pa je njegova glavna skrb zopet zdravje. Ce se pri tem ne smejete, mm ne moremo pomagatiI 'r-i-ko ste« so objavili kratek članek ((Problemi della scuola«. «Povodn za članek je dala sprememba v šolski upravi, kjer je v najvišjem prosvetnem uradu zamenjal zavezniškega častnika, polkovnika Marshalla, civilist pmofesor Andri. «Giornale» si obeta od te izpremem. be, da se bo «popravilo» vprašanje slovenskega šolstva, ki je bilo po njegovem od vsega početka slabo postavljeno. Razumemo ta jezik: «Giornale» si obeta, da bo profesor Andri še bolj pritisnil na slaven^ sko šolo. Ostanimo pri tej ugotovitvi, da se v drugem članku povrnemo na temeljitejši odgovor na vse netočnosti in laži vsebovane v citiranem članku. Danes, ko ugotavljamo pričetek nove ofenzive na slovensko šolstvo, moramo ugotoviti le eno: četudi je slovenska šola naša osnovna, človečanska pravica (glej, celo jezuitski «Giornale» nam je ne odreka!), za katere zmago smo sami prelivali kri in žrtvovali dovolj naših dragocenih življenj, smo se morali od 1345 naprej zopet boriti za vsako šolo posebej, za vsakega učitelja posebej. Ce je naša borba doslej bila uspešna, je bila le zato, ker se je slovensko ljudstvo na Tržaškem borilo enotno za te svoje pravice in je bilo v tej borbi podprto tudi od mogočnega demokratičnega gibanja vsega tržaškega delovnega ljudstva. Danes, ko se zopet zaganja v naše šolstvo iredentistični, šovinistični bes, je nujna potreba, da se slovensko ljudstvo postavi enotno v bran, da kot en mož brani vsako našo šolo, vsakega našega učenca in dijaka, vsakega našega učitelja in profesorja. V borbi za naše osnovne pravice pa nam morajo biti načela in cilj borbe popolnoma jasni. Tu pač ne moremo dopustiti nikakega slepomišenja, klečeplazenja in zavijanja. Mi smo že nekoč pisali, da ne čutimo kot ljudje okoli SDZ nobene hvaležnosti do okupacijske vojne uprave, ker nam je šole «da la«. Ne, šol nismo prejeli v dar od nikogar! Te šole so naša pravica in se nimamo nikomur zali-valjevati zanjef Nasprotno, odločno moramo terjati še ono, kar nam je potrebno, pa nam ovirajo, da bi se ustanovilo in razvilo. Z ljudmi, ki pišejo v ((Demokraciji», da smo tu na «e.dinem še svobodnem koščku Slovenije» prav v času, ko tuji okupatorji izročajo vrhovno vodstvo slovenskega šolstva v roke ljudem, od katerih pač ne moremo pričakovati razcvita našega šolstva že glede na omenjeno de-mokristjansko hujskanje, pač naše ljudstvo ne bo šlo v borbo za, svoje najdražje svetinje, ker bi pomenilo iti v izgubljeno bitko ob strani ali celo pod podstvom narodnih izdajalcev, ki vrhu vsega v svoji omejenosti in v sovraštvu do svojega matičnega naroda napišejo tako neumnost, da bi se ji vsak otrok smejal. A problem slovenskega šolstva postavljamo kot problem enakopravnega naroda , na tem ozemlju: zato odklanjamo tudi vsa tueisov-ska zavijanja v potrebi po enotnem vodstvu šolstva, ki si ga mi pač tudi predstavljamo, toda ne takega kot razni šolniki najrazličnejših barv od prof. Sciolisa in An-drija, preko prof. Cossute do profesorjev Ferlana in Weissa. Volk in ovca pač ne spadata v isto stajo. Ze eno leto smo priča, kako socialpatriotski vidalijevski rinter-nacionalizem» polaga kukavičja jajca v naša prosvetna gnezda. Žalostno in vsem znano je poglavje vidalijevskih «zaščitnikov» slovenske kulture. Manj pa je široki javnosti znano, da je ta zlagani socialpatriotski intemacionalizem, proti kateremu je nekoč nastopil tudi Ivan Cankar, posegel tudi v šolstvo, ker misli Vidali, da bo pot Trsta v Italijo bolj uglajena, če se kolikor mogoče demontira slovensko šolstvo. Ne bomo sprejemali miloščine, ne bomo barantali za «trentinske avtonomije»; terjamo le to, kar je naša pravica. In z nami bodo šli vsi zavedni Slovenci, ki so ostali zvesti načelom narodnoosvobodil. ne borbe, ki nas je prekalila. Mac Arthurjev policijski režim na Japonskem VVASHINTON, 13. — Na seji med-zavezniške komisije za Daljni vzhod v Washingtonu je sovjetski ambasador v ZDA Panjuškin izjavil, da general Mac Arthur in japonska vlada izvajajo sedaj brutalno kampanjo proti japonskim demokratom. Ameriška politika r,a Japonskem je privedla japonsko gospodarstvo do popolnega razsula. «Panjuškim je obsodil generala Mac _ Arthurja in tokijsko vlado, da sta vzpostavila na Japonskem policijski režim in pozaprla na stotine delavcev«. Francoski sindikati za ftO-urni delovni teden AIS — Francoska Splošna zbornica dela bo predložila parlamentu zakonski načrt, ki predvideva ob-novitev 40 — urnega delovnega tedna s plačo 48 ur zato, da bi se pobila nezaposlenost. (?J = 14. julija 1949 ______ W _ __ u mitih o'i gani?, arijah =j TRŽAŠKI DNEVNIK Sestaneš OF v Sv. Kri^u [ 12. f. m. ,e biE u No. Križu sestanek OF. Tot'. Stoka je v svojem poročilu prikazal politično situacijo in njen razvoj od začetka volivne kampanje do danes. Slovansko - italijanska ljudska fronta se je borila z velikimi težavami, ko so bili protj njej na-perjeni najhujU napadi vseh reakcionarnih strank, tako italijanskih kot slovenskih, ter podlo rovarjenje Vidalijevih agentov. Nesramna kampanja, napadi in grožnje Vidalijevih pretepačev, niso bili namenjeni le vidnim voditeljem in kandidatom Ljudske fronte, ampak tudi starčkom in mladini, vsem, ki niso hoteli pristati na laži klevetniike kampanje novopečenih «revolucionarjev» korn-informističnega tipa. Vsa ta nesramna početja niso v čast nikomur. To je danes vsem jasno. Vidalijevci se tega zavedajo in jim postaja vse bolj jasno, kam jih vedi Vidalijeva politika. Ze občutijo, da so s j somi s svojim delom onemogočili povratek na pravilno in častno pot. Na obrazih zapeljanih vidali-jevcev je videti zaskrbljenost. Kam sedaj, si mislijo, ko nam preti Italija, ki jo že dobro poznamo? Na Jugoslavijo so pljuvali, da jih je začelo zdaj biti sram. Sramežljivo že pozdravlyt-jo pristaše OF in bi radi pozabili »pijano dobo«, ki je dosegla svoj višek med votivno kampanjo. Naši pristali sprejemajo zaenkrat še hladno nove izraze onih, ki so še do včeraj pljuvali na nas. Toda naloga članov OF na vasi je, da se otresejo sicer upravičene užaljenosti in da stopijo v stik z ljudmi, ki so bili zapeljani, in r onimi, ki se še niso otresli kominformističnih metod in mišljenja. Vsak član OF mora začeti prepričevalno delo pri svojem sosedu, znancu in, če je treba, med člani svoje družine. Pojasniti mora vsakemu, kam pelje pot onih, ki so v enem letu svojega «vla-danjas razbijali in uničevali, novega in dobrega pa ničesar napravili. Treba je, da naši aktivisti napravijo pregled prejšnjih let, da obudijo spomine, kako se je tedaj naše ljudstvo borilo, kako je bilo aktivno na kulturnem in gospodarskem polju. Tedaj ne bo nikomur več težko razumeti, kam pelje pot novega aintemaciona-lizmas. Za izvršitev nalog, ki se postavljajo pred OF na vasi, pa je nujno, da se pristopi takoj k organiziranemu delu. Zato je bil reorganiziran krajevni odbor OF. Po obširni diskusiji so prišli navzoči do zaključka, da se organizacija OF ne sme baviti samo s suhoparnimi in abstraktnimi problemi, ampak da mora razpravljati in se podrobno zanimati za vsa življenjska, gospodarska in kulturna vprašanja, ki so bila tudi sprejeta v volivni program Ljudske fronte. Zborovanje OF v Sv. Križu je pokazalo, da ima OF velike možnosti udejstvovanja in uspehov, zato je naše geslo: »Vsi na delo, da bo v naši vasi lahko zopet svobodno zaplapolala, poleg rdeče zastave, naša narodna zastava z rdečo zvezdo». Križan sklepi, s katerimi se dajejo smernice občinskim svetnikom Ljudske fronte za bodoče delo v okviru občinskega sveta. Istočasno je bilo sklenjeno, da se organizira širši in ožji občinski odbor Ljudske fronte. Izvoljeni so bili tudi člani ožjega odbora ter določen njegov delokrog. OSIMA PREMIERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA1 upokojenci Prepoved prodajanja ledu za prehrambene potrebe Ker je občinski higienski urad zadnjem času ugotovil, da led, ki ga na Tržaškem ozemlju prodajajo v pre lirambene svrhe, ne odgovarja tukajš. njim higienskim predpisom, je tržaški župan 13. t. m. prepovedal vsakršna prodajo ledu, ki bi služil v prebtani. Prav tako prepoveduje uporabo ledu v vseh javnih lokalih, ki rabijo led za hladitev pijač in za izdelovanje dragih mrzlih slaščic in jedil. PROSEK. Jutri 15. t. m. ob 21 sestanek OF s sledečim dnevnim redom: 1.) politični pregled, 2.) politična situacija v kraju, 3.) organizacijska vprašanja, 4.) razno. BAZOVICA. Jutri 15. t. m. ob 21 seja krajevnega odbora OF v običajnih prostorih. Vabimo vse odbornike, da se seje točno udeležijo. Sestanek LF na Repentaboru V nedeljo so imeli sejo občinski svetniki Ljudske fronte, katere so se udeležili bivši kandidati Ljudske fronte in zastopniki posameznih množičnih organizacij. Po izčrpnem političnem poročilu, v katerem se je referent dotaknil splošnega političnega položaja in še joosebej položaja, ki je nastal po upravnih volitvah, so se vsi navzoči, ki so z zanimanjem sledili referatu, udeležili diskusije. Po diskusiji so bili sprejeti ES poslali pismo združenju industrijcev Takoj po uspeli protestni stavki tržaških kovinarskih delavcev je poslala Zveza Enotnih sindikatov za kovinarje združenju industrijcev protestno pismo, v katerem zahteva sklicanje sestanka, kjer bi lahko razpravljali o rešitvi najbolj perečih vprašanj te kategorije delavcev, ki so: povišanje mezd vsem kovinarskim delavcem, povišanje draginjskih doklad ter dvakratno povišanje družinskih doklad. Združenje industrijcev je do sedaj kategorično odbijalo vsakršno razpravljanje o teh problemih. katerih, kot je samo zatrjevalo. v jem trenutku ni mogoče rešiti. Izgovarjalo se je z vsemi mogočimi domislicami o »težkem gospodarskem položaju«, o »pomanjkanju dela in novih naročil« itd.. Toda zadnja protestna stavka kovinarjev Tržaškega ozemlja je morala tudi najbolj zagrizene delodajalce prepričati, da bo treba končno pristopili k razpravljanju teh vprašanj. Uradno poročilo o smrti angleškega vojaka Poveljstvo britanskih oboroženih sil v Trstu je izdalo tole poročilo: Angleški vojak, na katerega je streljala in ga ubila jugoslovanska obmejna patrola ponoči 10. julija t. 1. blizu Gropade, je bil identificiran za šoferja R. J. Routledgea od oddelka Royal Army Service Corps. Po poročilu, ki so ga izdale o incidentu jugoslovanske oblasti istega dne ob 22.40, je jugoslovanska obmejna patrola zapazila na jugoslovanskem ozemlju senco, ki se je gibala, med drevjem. Poročilo pravi dalje, da je šofer Routledge na poziv patrole skušal zbežati, nakar je patrola začela streljati. C culo Goldoni Gledališka sezona se nagiblje h koncu. Sonce se trudi, da bi raz grelo gledališke dvorane. Plohe mu nasprotujejo in hladijo ozračje. Večeri so še prijetni, skoraj pomladni, Slovensko narodno gledališče je pohitelo s pripravami za osmo zadnjo premiero sezone, ki se bo vršila v Skednju v dvorani kultur nega doma nocoj ob 20.30. vMirandolina« je med Goldonijevimi igrami biser. Prvič so jo uprizorili v beneškem gledališču Santo Angelo pred skoraj dve sto leti januarju 1753, a ni do danes prav nič zastarela, še pridobila je, kakor umetnina, ki jo čas potrjuje in ji dviga ceno. Naša doba nam je včasih kazala na odru ženovraga, usodno bitje ki zavleče več moških v svoj vrtinec in jim postane pogubna. Gol dom pa je postavil na oder dobre, ga in nagajivega ženskega vraži-ča, ki s svojo naravno živahnostjo in pretkanostjo temu in onemu Zmeša štrene, nad osornim, zadirčnim in prezirljivim vitezom Ripa-fratto pa se razposajeno maščuje, s tem da gg spreobrne iz sovražnika ženk v gorečega snubca. Pri tem je ta mlada florentinska krčmarica obdarjena z obilico zdravega človeškega razuma, vodi svoje podjetje s pametno preudarjenost-jo in se na koncu kot ženska in pod. jetnica opre na vdanega in vestnega Fab-rizia, ki postane njen mož. Dva zelo izvirna plemenitaša, markiz di Forlimpopoli in grof D’Alba-fiorita. ter dve zabavni potujoči igralki, Hortenzija in Dejanira, so srečno zapleteni v dejanje, ki vzbu-ja smeh in dobro voljo od prvega do zadnjega prizora. Značaji niso ne problematični ne globoki, a so neznansko živi, zajeti iz idiličnega florentinskega dogajanja, na kraju in v okolnostih, kjer se dotikata plemiški in meščanski svet, razvrščeni ob iskre-em se temperamentu mlade ženske, ki se slastno poigra z nekaj moškim^ kakor mačka z miškami, preden odda svojo roko tistemu, ki jn najbolj zasluži. Vse je ves čas jasno in prozorno, kakor na dlani, Goldom je pokazal vse svoje zmož. nosti dobrega odrskega oblikovalca, ki mojstrsko obvlada dejanje in pozornico in doseže popolnoma svoj glavni smoter; zabavati občin, sivo. Kdor je sledil v tej sezoni našim premieram in predstavam od visokega Shakespeara v izbrani komediji «Kar hočete», mimo klasične Gogoljeve »Ženitve«, programa, tičnih Cankarjevih «Hlapčeva pravljičnega «Dedka Mraza» Surinove, do resne Galsworthyjeve »Srebrne tobačnice«, še resnejše sodobne igre DTJsseauja in Gowa sGloboko so korenine» in do izvirne slovenske drame Mire Pucove «Ogenj in pepel«, mora priznati, da je bilo naše gledališče posebno z zadnjimi tremi igrami glede naprednosti in sodobne problematike zelo zahtevno, da je ubiralo svoje strune z velikim poudarkom na visoki dur vzgajanja do dviganja ljudskih množic in da ne bo prav nič odveč, če pri zadnji premieri ta visoka čustvena in miselna napetost malo popusti. »Z «Mirandolino» stopamo za trenutek na pot prešerne veselosti, kakor za oddih po dolgem resnem delu, da se v slapu Goldonijeve zgoverrnosti in bistro prikazane člo. večnosti presvežimo -za nove napo- re v prihodnji sezoni, da poudarimo Za tržaške Slovence potrebo zdravega kulturnega sožitja z italijanskimi sodržavljani s širjenjem dobrih italijanskih iger in da zaključimo sezono z vedrim delom priznanega italijanskega mojstra, kakor smo jo v novembru začeli z vedrim delom velikega Shakespeara. «Mirandolinon je občudoval v Rimu največji nemški pesnik Goethe. Igrali so jo v zadnjih dveh stoletjih po raznih odrih in z različni mj naslovi, V glavni vlogi so nasto. nale znamenite igralke kakor Ade-laide Ristori, Eleonora Duše, Emma Gramatica in Tatjana Pavlova. Delo je prevedeno v večino kulturnih jezikov in uživa svetovno slavo. A. B. imm Vsi občinski uradniki in drugi uslužbenci, ki s. bth sprejeti na delo pred julijem 1923 in ki so bili zaradj prekoračenja starostne dobe upokojeni pred koncem junija 1940, imajo pravico prejemati mesečno pokojnino v znesku 10.000 lir, vdove- pa 4000 lir. Preden Pa lahko dvignejo zgoraj omenjene pokojnine, morajo vložiti posebno prošnjo. Ker bo med temi upokojenci, ki imajo pravico do prejemanja pokojnine V znesku 10.000 lir oziroma 4000, tudi marsikdo, ki ne bo vedel, kako bi to prošnjo napisal, se lahko vsakdo obrne do Zveze ES za upokojence, kjer mu bodo prošnjo napisali. Kot smo že javili, bo dne 19- t. m. v Rimu kongres vseh upokojencev, na katerega, bo poslala tudi Zveza ES za tržaške upokojence svojega predstavnika v osebi dr. Žbogarja. Izvedeli smo, da namerava poslati na ta kongres svoje predstavnike tud; Delavska zbornica, katerih naloga pa bi bila v vsem ovirati delo kongresa ter pobijati zahteve in sklepe, ki bi jih na kongresu vsi navzoči soglasno odobrili in sprejeli. Torej nameravajo tudi tokrat igrati voditelji Delavske zbornice dvojno vlogo. Na videz prisostvovati delu kongresa ter se zavzemati za interese upokojencev, V resnici pa stremiti gamo za tem, kako hi kongresu in njegovemu delu lahko škodovali ter tako ovirali rešitev perečega vprašanja povišanja pokojnin vsem upokojencem. mmm Četrtek 14. julija Bonaventura, Svobodin Sonce vzhaj aob 4.28, zahaja ob 19.53. Dolžina dneva 15.25. Luna vzhaja ob 19.12. zahaja ob 8.33. Jutri petek 15. julija Henrik, Vladimir PRIZOR Z GENERALKE SNG, KI BO S KOMEDIJO »MIRANDOLI-NA» ZAKLJUČILO LETOŠNJO SEZONO. PRIZIV BORCA ZA SVOBODO Spoznali so, da je ia oisodia Mena V 24, i. m. ijfi j tržaških upokojencev rovanji Kot smo že pisali, je glavna skupščina tržaških upokojencev zelo dobro uspela, kar so še prav posebno dokazali številni upokojenci in aktivni delavci, ki so prihiteli z vseh strani mesta, da bi potrdili svojo odločno voljo nadaljevati z začeto borbo za svoje pravice. Na skupščini so odobrili tudi resolucijo, ki jo je Zveza ES za upokojence predložila že 11. 1. m. vojaški upravi, predsedstvu cone, finančnemu odseku vojaške uprave in zavodu za socialno skrbstvo. Predstavniki upokojencev, ki so predložili odgovornim oblastem to resolucijo, so tudi zahtevali, da bi vojaška uprava v kratkem sprejela delegacijo tržaških upokojencev, ki bi lahko pojasnili celotni položaj te kategorije delavcev. Velik uspeh, ki ga le dosegla nedeljska glavna skupščina, je bil viden tudi iz tega, Ua se je takoj ob njenem koncu na novo vpisalo v sindikalno organizacijo 156 upokojencev, ki še niso bili člani ES. Na skupščini so upokojenci prav tako sklenili, da pošljejo na kongres upokojencev v Rim, ki bo 19. t. 1., tudi svojega predstavnika V osebi dr. Žbogarja, ki je tudi tajnik Zveze ES za upokojence. Prav tako je bilo določeno, da se čim večje število upokojencev kot tudi aktivnih delavcev ter brezposelnih in seveda tudi družinskih članov udeleži javnega zborovanja, ki ga na željo svojih članov sklicujejo Enotni sindikati za nedeljo 24. t. m. Javno zborovanje b0 ob 10. dopoldne na Garibaldijevem trgu ter bo trajalo do 10.45. Takoj po končanih govorih se bo s trga razvila povorka vseh navzočih, ki bo šla po trgu ex Impe-ro, Goldonijevem trgu, Cprsu, Borznem trgu in se bo zaključila na trgu Unita. Pozivamo vse tržaške upokojence kot tudi vse ostalo delovno ljudstvo Tržaškega ozemlja, da se v čim večjem številu udeleži tega javnega zborovanja, da tako pokaže svoj protest proti stališču odgovornih oblasti do vprašanja tržaških upokojencev. 10. maja t. J., mesec dm pred upravnimi voltivami, so pred tukajšnjim okrožnim sodiščem režirali proces proti trem antifašistom zaradi tako imenovanega »f«qut-stro di persona«. Ta sekvester je obstajat v tem, da naj bi obtoženi maja 1945 aretirali nekega Bruna Salvi-ja, pripadnika črnih band, pozneje po polomu pa črnoborzijanca v ul. Sorgente. Od treh obtožencev je bil prisoten samo Viktor Lonzar, ki je bil obsojen na štiri leta ječe, čeprav je njegov zagovornik odvetnik Zennaro dokazal, da 10. maja Lonzar ni sodeloval pri aretaciji SalVija. Ostala dva obtoženca, Val-mi Perossa in Renato Luglio, sta bila tudi obsojena v odsotnosti na štiri leta ječe, čeprav sodišče ni imelo niti njunih natančnih osebnih podatkov. Jasno je, da je obram-ba takoj vložila priziv. Ta priziv je včeraj dopoldne obravnavalo sodišče. Odvetnik Zenna-ro je opozoril sodišče na krivično obsodbo brez zadostnih dokazov o obtoženčevi krivdi, če je sploh mogoče imenovati krivico, če so aretirali fašističnega elementa v tedanjem času. Poleg tega pa Lonzar sploh ni sodeloval pri stvari, saj je tedaj bil v Kopru in se je s tovornim avtomobilom narodne zaščite slučajno pripeljal v Trst. Lonzar tedaj ni bil ne član narodne zaščite niti ni bil oborožen. Dalje je odvetnik Zennaro opozoril, da je nemogoče soditi ne da bi zaslišali šoferja tovornega avtomobila, s katerim se je Lonzar pripeljal v Trst, in v katerem sta bila dva člana narodne zaščite, da bi aretirala Sal-vija. Zato je zagovornik predlagal popolno oprostitev ali pa brisanje kazni. Tudi odvetnik Nimira, zagovornik ostalih dveh obtožencev, je predlagal ukinitev sodnega postopka protj obema klientoma. Tudi državni tožilec dr. Battiggi Stabile je predlagal ukinitev sodnega postopka proti Perossi in Lugliu, ker manjkajo sploh točni podatki o teh dveh. Za Lonzarja je tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjka-nja dokazov. Sodišče je go krajšem zasedanju res sprejelo predloge tožilca. Predsednik sodišča Scomersi, tožilec Battiggi Stabile, zagovornika odvetnika Zennaro in Nimira, zapisnikar Molinari. 15 ovadb proti Fabianov! Podjetna Fabianova, ki je s svojimi nečednimi manipulacijami vzdignila toliko prahu, si je do sedaj naprtila nič manj kot 15 ovadb, od Veh sedem zaradi prevare, eno zaradj prisvojitve tujega blaga, ostalih sedem pa zaradi neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. Dodge se je zaletel v tramvaj Prav iz stare navade, da ne bi zatajil samega 'sebe, se je včeraj popoldne na trgu Dalmacija angleški tovorni avto znamke »Dodge« zaletel y tramvajski voz na progi št. 6. Omenjeni tramvaj je vozil iz ul. Ghega proti Carduccijevi ulici. K sreči ni bilo nobenih ranjencev in tudi vozili sta bili le laže poškodovani. Promet je bil prekinjen za 10 minut. Z vrelo vodo se je oparil Iz Šmarij nad Koprom so včeraj opoldne pripeljali v tukajšnjo glavno bolnišnico na dermatološki oddelek 5-letnega Alda Pukoviča. Njegov starj oče Glavina Josip, ki ga je spremljal v bolnišnico, je povedal, da se je fant v ponedeljek zvečer med tekanjem po kuhinji zaletel v lonec vrele vode, katera se mu je polila po vratu, glavi in hrbtu. Otrok se bo moral zaradi opeklin, ki jih je dobil, zdraviti v Na sedežu Enotnih sindikatov v ul. Imbriani se še vedno nadaljuje vpisovanje v sindikat za tržaške upokojence, ki šteje že ogromno število vseh delavcev v pokoju. Opozarjamo vse tržaške upokojence, ki se niso še vpisali V ES, da to store čimprej ter tako pripomorejo k čim boli uspešni borbi za rešitev problema upokojencev, brezposelnih in tudi zaposlenih delavcev. ŠPORT ALI SI ZE NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« KošBrkarji ..Tomažiča" v Juaoslavlji Pred časom je Zveza društev za telesno vzgojo prejela od Crvene zvezde iz Beograda povabilo, da bi želela igrati s košarkarskim moštvom društva «Tomažič«. V ta namen je Crvena zvezda predlagala, da bi se tekma vršila v Beogradu. Tajništvo ZDTV je o tem povabilu obvestilo odbor Športnega društva «Tomažič», ki je povabilo sprejelo. Od tu dalje pa je posegla vmes Vidalijeva roka in pričela ščuvali odbor, naj povabilo odkloni. Odbor je gostovanje v zadnjem trenutku odpovedal. Vendar košarkarji niso bili tega mnenja. Izjavili so se za gostovanje in odšli na svojo odgovornost. Kaj je skušal Vidalijev afizkul-turnik» Valdisteno doseči s prepovedjo gostovanja SD uTomažič» v Jugoslaviji? Predvsem to, da športniki ne bi videli dejanskega stanja v Jugoslaviji. Po njegovem bi morali še nadalje verjeti lažem, ki jih tržaški kominformisti sipajo med neobjektivno obveščeno javnost. V interesu utrditve in razširitve množičnega športa pri nas pa je gostovanje { v Jugoslaviji j v Italiji. Samo kdor ljubi razvoj množičnega in naprednega športa, je lahko teh misli. V obratnem primeru bo šel po poti lista «11 Lavora-tore«, ki je predvčerajšnjim napi. sal, da je Tržaška šahovska zveza, ki je članica ZDTV, igrala s ša-histi iz krožka ENAL, v katerem reakcionarno-šovinistično razpolože. uje pač ne moremo dvomiti. «11 Lavoratore» in Valdisteno, kar tako naprejI Športniki vama ne bodo sledili! Pred domom je padla Včeraj ob četrt na devet zjutraj i so sprejeli v bolnišnico 42-letno uradnico Vilhemino Marconovo z Lonjerske ceste 72. Omenjena ima zlomljeno desno nogo, odrgnjeno kožo ter potolčene reke, Marcono-va je padla prav pred domom in bo treba 30 do 40 dni, da bo popolnoma ozdravela. SPOMINSKI DNEVI 1789 francoska revolucija je kronana z uspelim napadom na Ba-stilo. Revolucionarji porušijo trdnjavo kot simbol nasilja. Ta dan štejemo za začetek meščanskih demokratičnih revolucij v Evropi. Francozi slave ta (jan kot svoj narodni praznik. 1795 umrl ANTON LINHART, (rojen 11. decembra 1756 v Radovljici) eden najodličnejših demokratičnih in prosvetljenih mož tedanje Zoisove in Vodnikove dobe. Linhart je prvi pisec prve zgodovine Slovencev (1788 do 1791). Bil je prvi slovenski dramatik. «Veseli dan ali Matiček se ženi« in njegova ((Zupanova Micka«, ki sta še danes polna svežine, sta postali temelj slovenski dramatiki in gledališču. Duhovni voditelj tedanjih naših kulturnikov baron Zi ga Zois je bil začetnik našega narodnega preroda in Linhart je bil med njegovimi glavnimi sotrudniki. * * * 1905 umrl Janez Trdina v Novem mestu. 1946 dan tiska v coni B: »Slovenski protifašistični časopis v vsako zavedno slovensko hišo!« 81. II t f! rti S K ii M/i !UJ il Ul (I HI.HH/il.lŠČH PRESKRBA Dvig odrezkov. V teku današnjega dne naj vsi trgovci na drobno dvignejo na prehranjevalnem uradu odrezke za belo moko. Isto naj store vodje podeželskih uradov pri Se-pralu. DAROVI IN PRISPEVKI za Tm/aško nz.uiulji: Danes 14. julija ob 20.30 v dvorani kina v Skednju premiera Goldonijeve komedije v treh dejanjih Mirando lina (La locandiera) REPRIZA jutri 15. julija 20.30 v dvorani kina na OPČINAH ob Osebe: Plemeniti vitez Ripafratta: Stane Raztresen - Markiz Forlimpopoli: Modest Sancin - Grol Albafiorita: Silvij Kobal - Krčmarica Mirandolina: Ema Starčeva - Hortenzija: Vera Remče-va - Dejanira: Tea Starčeva -Fabrizio, strežnik v gostilni: Belizar Sancin - Vitezov sluga: Božo Podkrajšek - Grofov sluga: Julij Guštin. Režiser: Jože Babič. In5cenator: Jože Cesar. S premiero v Skednju in z reprizo na Opčinah bo Slovensko narodno gledališče zaključilo svojo letošnjo sezono. Zato Vas opozarjamo na naši zadnji letošnji predstavi. Prodaja vstopnic za premiero pri blagajni kina v Skednju danes od 9. do 13. ter eno uro pred predstavo. Prodaja vstopnic za reprizo bo v pekarni Cok na Opčinah ter eno uro pred predstavo pri blagajni kina. Za počitniške kolonije so darovali: Brus Marija 1000, Cok Dora 200, Žnidarčič 200, Danev Zora 2200, Martelanc Apolonija 200, Jagodič Ernesta 200, Godnič Danica in tiskar 50, Pertot Leopolda 50, Cre-sich Ivan 100, Pertot Franc 100, Škerl Marija 100, Svagelj 500, Grum Jurkica 150, Tassi Zalar 130, Rivolti Guerrina 190, Rosar Mar-cella 50, Sgarbossa Federika 200, Križman Angela 50, Juriševič Ana Marija 350, Mahnič Marija 500, Gorjan Marija 1000, Palčič Marija 500, Tomažič Ema 1000, Colja Tončka 1000, Colja Zdenko 500, Colja Vekoslav 500, Ostrovska M. 400, Cok 500, Versi Guido 500, Colja Emilija 600, Počkaj Anita 1000, Pertot Elza 10.000, Mezgec Ana 50, Pauletič Karolina 50, Sedmak Franko 100. Iziet v Portorož k otvoritvi kopališča Potovalni urad «Adria-Express» priredi v nedeljo 17. t. m. izlet v Portorož k otvoritvi kopališča, kjer bo tudi od 14 do 17 pevski koncert. Odhod iz Trsta zjutraj, povratek zvečer. Hrana preskrbljena v prvovrstnem hotelu po ugodnih cenah. Prijave sprejema »Adria - Ex-press« ul. F. Severo 5-b, tel. 29-243 do vključno sobote 16- t. m. od 15. julija do 15. septembra Dijaška matica bo tudi med letošnjimi počitnicami priredila za dijake s popravljalnimi izpiti počitniške tečaje, ki bodo trajali od 15. julija do 15. septembra. Prijave sprejema uprava Dijaškega doma, ul. Buonarroti 31. Tam dobe dijaki tudi vse potrebne informacije. u ................................................................................................................................................................................................................................................................... FRANCIMEK S. FINŽGAR I BAMBIČ ILUSTRIRA V začetku romana opisuje pisatelj, kako Iztok, sin starešine Spa-runa, sprejema vojščake Slovenov, ki se zbirajo v gradišču. Ko so bili zbrani vsi vojščaki, sta Iztok in njegova sestra Ljubimca prižgaja ogenj na žrtveniku, kjer je Svarun opravil žrtveniške obrede. Sloveni so se pripravljali na vojno proti Bizantincem, ki jih je vodil tribun Ililbudij. Svoj tabor je imel ob Donavi in je s svojimi četami napadal Slovenc, jih ropal, ubijal in zasužnjeval. V Hilbudijev tabor je prinesel sel Azbad iz Bizanca pismo cesarja Justinijana za Hilbu-di ja. * * * Hilbudij je takoj odprl cesarjev list in stopil prav pod leščerbo, da je videl brati. Njegov obraz se ni za pičico izpremenil. Azbadu se je zdelo neizmerno razzaijenje, da je poveljnik s takim hladom in mirom čital vrste iz cesarjeve pisarne. Ko je tribun pergament prebral, ga je položil na mizo in mirno sedel. Azbad ni bil radoveden, ker mu Je bilo znano, kaj želi cesar. Ali jezilo ga je, da Hilbudij ni črhnil besede. »Kdaj se vrneš?n »Jutri. Mudi se mi«. »Se nocoj dobiš odgovor«. Hilbudij ga Je premotrii z živimi očmi, kakor bi mu hotel reči: »Ne mudi se ti od tod! Ali slama in volovska koža ti ne prija. Ustaviš se rajši onkraj Hema, kjer lahko mogočno poveseljačiš v varnih mestih; doma pa poveš dvorjanom v cesarjevi palači, kako si stradal po barbarskih deželah«. »Ne zameri, tribun, tako stanovanje Je za poveljnika vendar pre-beraško — recimo prebarbarskohi »Aleksander je bil mogočen vojskovodja, pa je spal na golih tleh. Zame, ki me je poslal Bizanc, da kot pokoren hlapec pometem barbarske smeti z naše zemlje, Je tako stanovanje še predobro. Zal mi Je le, da ne morem tebi postreči z damaščanskimi preprogami in s perzijskimi dišavami. Sicer pa ve- 1 V di, da je v ostrogu Hilbudiju veliko bolj všeč duh po česnu in čebuli, kakor pa smrad po iztočnih dišavah!« Stotnik se je vgriznil v ustnico. »Razumem te; človek se navadi na to divje življenje. Kdor pa pride iz božanske carjeve palače, mu ni zameriti, če se ob prvem pogledu zavzame!« Hilbudijev oproda je prinesel večerjo. Azbad se je lotil dehteče pečenke in jo pridno zalival z vinom, ki je stalo v vrču pred njim. Med večerjo je napisal Hilbudij cesarju en sam stavek: »Gospod in cesar, dobiš, kar zahtevaš, če ne padem v boju«. Pergament je zvii, ga zapečatil s težkim bronastim prstanom, na katerem je bil vrezan velik križ s sulico, ter izročil pismo Azbadu. Poslanca je silno jezilo, ker ni zvedel niti črke od Hilbudija. Ali poveljnik se ni menil za njegove vedečne poglede. Voščil mu je lahko noč in mu prepustil svoj šotor za stanovanje. Sam pa je odgrnil ponjavo v šotoru najbližjega častnika, legel k njemu in trdno zaspal. Ko se je zgrnilo platno za Hilbu-(lijem, se je Azbad zaničljivo nasmehnil. ((Bedak! Res te občuduje Bizanc, res te je imenoval cesar zadnjič steber cesarstva na severu, ali kljub temu si bedak. Ce si vrl vojak, prav. Udari, zmagaj, potem pa pridi vendar v blesteči Bizanc, se pozabavaj, napij in naužij in se zavleci nato zopet v ta pasji brlog. Ali tako — bedak! Niti žene nima s seboj in v vsem ostrogu nobenega dekleta. Bedak, hahaha ...» Drugo jutro je Azbad ročno odjezdil, noseč drobno pismo s seboj. Hilbudij je takoj po poslančevem odhodu ukazal vojakom, naj poostre skrhane meče, napolnijo za tri tedne malhe z žitom in vzamejo s seboj ves svinčeni želod za prače; brzostrelci naj si napolnijo tule s puščicami. Na večer jim je ukazal pripeti plavajoči most preko Donave, preiskati in popraviti most nice, zabiti nove zagozde na oplene, kjer so sc zrahljali, in biti nared — opolnoči. Nihče ni zinil, nihče premišljeval. Vse se je zganilo, kakor bi iz Hil-budijevega srca tekla ista kri v vse roke, ista misel v vsako glavo. Nihče ni radovedno izpregovoril in povprašal z besedico. Pogledali so na dvignjeno glavo poveljnika, na vzbokle prsi pod oklepom, na trdo zapeti Jermen krog njegovega pasu — in vsak je vedel, da jih čaka hudo delo. TRETJE POGLAVJE Tisti dan po daritvi je Svarun ukazal, naj počivajo vsi bojevniki. Zaklati je velel pitanih volov in celo čredo ovac, da so se gostili in praznovali. Iz gradišča je privedla Ljubinica veselih deklet, ki so vojščakom stregle, jim točile medu v roženice in kozarce ter prepevale in plesale ves ljubi dan v velikem veselju. (Nadaljev. sledi) V nedeijo 17. t. hi. lilsninci na i;ie!! Planinsko društvo v Trstu vabi vse planince, mlade in stare na zanimiv iziet v Beneško Slovenijo na Mužce. Prijave sprejema čevljarna Gec v Rojanu, trg Tra i Rivi 2 do sobote 16. t. m. Planinska letale PDI na Bledu Tudi letošnje poletje vse do 15. septembra prireja Planinsko društvo v Trstu letovanje na Bledu v Sloveniji za člane. Prospekti, informacije in vpisovanje v trgovini Marčel Nadlišek, ul. Giuliani št. 13. Izpiti za imenovanja v trgovski mornarici Pomorska direkcija javlja, da bo-bo 18. avgusta izpiti za imenovanja v trgovski mornarici. Prošnje spi-sane na kolkovanem papirju (24 lir) in opremljene z vsemi predpisanimi dokumenti morajo predložiti kandidati do 10. avgusta. Nočna služba lekarn Cassa Provinciale di Malaltia viale XX Settembre 4; Godina, trg Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Venezia 2; Zanetti, ul. Commereiale 28; Ha-rabaglia v Barkovljali in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo !! RADIO IM JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 O ali 1250 kc) Četrtek 14. julija 1949. 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 7.00: Poročila v slovenščini in objava sporeda. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Pester, spored solistične glasbe. 12.30: Uvertura. 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 13.00: Poročila v sloveni ščini in objava sporeda. 13.15: Pionirski zbor iz Buj. 13.50: Našim ženam (v italijanščini). 14.00: Lahka glasba. 14.30: Pregled tiska in poročila v italijanščini. 14.45: Pregled tiska in poročila v slovenščini-17.45: Plesna glasba. 18.00: Poročila v hrvaščini. 18.15: Samospevi za glas in klavir. 18.45: Glas mladtf> (v slovenščini). 19.00: Glasbena medigra. 19.13: Poročila v italMa«-ščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Melodije ua harmoniki. 20.00: Lahka glasba. 20.30: Igra (v slovenščini), nato lahka glasba. 21.30: Fantje s Krasa. 22.00: Iz življenja jugoslovanskih narodov (v italijanščini). 22.20: Večerni koncert. 22.40: Plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti v italijanščini in v slovenščini. 23.10: Objava sporeda za naslednji dan v italijanščini in slovenščini. 23.15: Večerne melodije. TRST II. Četrtek 14. julija 1949. 7.15: Napoved časa in poročila« 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba: 8.15: Napoved časa in poročila: 11.30: Za vsakega nekaj. 12.00: Ntr1 vi svet. 12.10: Melodije slovanskih narodov. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Orkester Paul WhiteJ man. 13.40: Razni solisti. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Popoldanski koncert. 14.43: Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glasbeno predavanje. 18.30: Sloven; «■ ska folklorna glasba. 18.45: Valčki. 19.00: Slovenščina za Slovence: ' 19.20: Pestra glasba. 19.45: Napo- -ved časa in poročila. 20.00: Lahka S glasba. 20.30: Človek in priroda: | 20.45: Glasbena medigra. 21.00: Ra- r dijaki oder: Ivan Bokay: «2ena» -drama v 3 dejanjih. 22.30: Plesn8 glasba. 23.00: Uspavanke. 23.15: Na- < poved časa in poročila. 23.30: Kaj -vam nudi jutrišnji spored? 23.35: J Polnočna glasba. KINO TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8000, papirnati šter-ling 1750, telegrafski dolar 626, dolar 620, švicarski frank 157, 100 francoskih frankov 180, avstrijski šiling 25.50, zlato 1050. POROČILO METEREOLOSKEGA ZAVODA Dne 13. t. m. barometrsk! pritisk 760.2, maksimalna temperatura 28.8, minimalna 22.8. Brezvetrje. Nebo jasno, morje mimo. Vidnost 15.000 m, tempartura morja 25.5 (ob 19). ROSSETTI. 15.30: »Podoba Dorian* Gra.ya», G. Sandcrs, H. Haffield. EXCELSIOR. 16.30: »Prva noč v treh«* Red Skelton, Conrad Veicft. FENICE. 16.30: ((Lepotica iz Jukona«« R. Scott, G. Rose Lee. FILODRAMMATICO. 16: ((Pustolov- ščina na Havani«, R. Taylor, N-Shearer. ITALIA. 16: «Angeli brez raja«* Marta Eggertli, Hans Jarany, ALABARDA. 16: ((Prihaja John DoeJi Frank Capra, Gary Cooper. IMPERC. 16: ((Poziv King-Konga n* dvoboj«. VIALE. 16: »Iskalci zlata«, Marlen« Dletrich, R. Scott, J. Wayne. GARIBALDI. 16. na prostem ob 21.30: »Ciganska karavana«, Charles B«* yer, Loretta Young. MASSIMO. 16: «Dnma na Jezeru«, R« Montgomery, A. Tottcr. ARMONIA. 13.15: «Knez Azini«, Sabč* NOVO CINE. 16: ((Maskota izobčencev«, Virginija Fruce. SAVONA. 16: »Dvoboj v Sv. Antonu** Errol Flynn, A. Smith. ODEON. 15.30: ((Zbogom, Broadvvay»* Aliče Favc, John Payne. IDEALE. 16: «Mnogo sanj«, Ana M®: gnani. »Tvoja za vedno«, Dean Durbin. KINO OR MORJU. 16: «Vsl poznaj« Suzano«. Eddie Cantor. ADUA. 15.30: »Tarzan in žena leopaf dinja«, J. VVeissmueller. RADIO. 16: «Lo!ita», Imperio Argem tina. V1TTORIA. 16, na proslein ob ‘J0.9® »Iskre med dvema srcema«, R. V«" ung, L. Day. BELVEDEHE. Zaprt. VENEZIA. »Sin Montekrlsta«. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.4»! »V Imenu postave«, Jone Solin**« Massimo Glrottl. SKOLJET - na prostem ob 21: hun iz Damaska«, Georg Sanders. AUSONIA - teresa pri morju. -**' «Junakl notto. z otokov«, Giannt in pl- GORIŠKI ONE V N PODRUŽNICA UREDNIŠTVA SN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA v GORICI - SVSTOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74* Na gimnaziji v Novi Gorici je preko tisoč di j a umu«J3E«ai*yv-1- • Uspehi v preteklem letu - Težave s stanovanji za dijake Dne 25. junija je s Kratko toda lePo in uspelo prireditvijo zaklju-C1'a gimnazija v Šempetru pri Gotici svoje drugo šoisko leto v novi ugos.avijj. v teh dveh letih svojega obstoja v novi domovini je nr#!t gimnazija naPravda leP na-Predek in učni uspehi njenih dija- Oh' Se .*z ^ela v 3e'° izboljšujejo. zaključku lanskega šolskega leta Je znašal učni uspeh samo 56%, do-nim i® to povprečje skočilo letos 3 Dar,i je bil na goriški girn-aZiJi samo eden odličnjak, letos a jih je 6, Pet njih in sicer Vid 0 ir.a, Ivan Birsa, Radoslav Jan, m °h .1 'n Silvester Černe, ki so in naiboljšimi po učr.ih uspehih , ?° sv°jein ideološko-političnero udejstvovanju v mladinski organi-■loiJi, so bili v znak priznanja za ,ie. de'° Povabljeni na svečan -Prejem, k; ga je priredilo ministr-o za prosveto v Ljubljani za naj-o?Jse Prosvetne delavce in dijake Slovenije. Tudi ideološko - politična vzgoja e mladino, ki jo vodijo mladin-s a organizacija in agilneiši člani Profesorskega zbora, je dosegla le- int Zr,:den napredek. Uspeh tega enzivnejšega dela na ideološkem ddročju med mladino goriške gim-2lie se je pokazal ob koncu šol-n ,6ga *eta, ko se je prijavilo 170 adink in mladincev za delo v gg°s^°jjni mladinski delovni bri-£ '• Ta organizacija bi lahko do-£ a*e rPPPSo boljše uspehe, če bi o . bllo težav, ki njeno delo močno Naivečja med njimi je prav Vo> da velika večina dijakov stanuje daleč od gimnazije ir. se morajo voziti z vlakom ali drugim prometnim sredstvom od doma v šolo in obratno. Zato jih mladinska organizacija le težko zbere po končanem pouku za organizacijsko delo ali za sestanek. Med šolskim letom so mladinci ir. mladinke priredili celo vrsto notranjih šolskih proslav, ki so prav dobro uspele, čeprav so v širši javnost; ostale neopažene, ker so se pač omejile samo na šolsko publiko. Dobro bi bilo, če bi v prihodnjem letu organiziral) podobne prireditve tudi za zunanje občinstvo, da bi tako tudi starši in prijatelji naše učeče se mladine dobili boljši vpogled v njeno življenje in delovanje. Mladina se je prav tako udeležila več prostovoljnih delovnih akcij ter je bila med drugim trikrat r.a udarniškem delu v Novi Gorici in pri lesnem podjetju v Krombergu. Pri vpisu za novo šolsko leto 1949-50, ki je bil dne 28. in 29. junija. se je vpisalo v gimnazijo 805 dijakov, za prvi letnik učiteljišča pa se je vpisalo 28 dijakov. K tem je treba prišteti še 172 dijakov, ki bodo opravili v jeseni popravne izpite. Skupaj s temi bo znašalo število dijakov v r.ovem šolskem letu na goriški gimnaziji in prvem letniku učiteljišča 1005 učencev. Pa tudi to število še ni dokončno, ker še vedno prihajajo prijave za vpis zamudnikov. Kot vidimo, se število obiskovalcev gimnazije v Novi Go- V^rnste zaradi odpusta deteti ro?elavs*a zbornica v Gorici spo- šk' aStl° da delodajalci na Gon-em še vedno upajo nadaljevati s _ ično prevaro na temelju neke-«a obrabljenega nacionalizma, ki iz heva v dan vedno bolj izgublja voje pisano perje. K temu se pri-uži še stara fašistična pesem o arltikomunizmu, pri kateri jih z vse-*bi močmi podpirajo stari in novi Vodje sindikalnega razbijaš.tva. S Pomočjo teh dveh faktorjev postopajo delodajalci z delavci kot s Črr.ei. Industrijec Montilio iz Marjana je bietekli torek vrgel na cesto 20 delavcev, med katerimi sta dva člana JJ^amiškega odbora in je s tem 'kršil medfederalni sporazum, ki K-e. odpuste. ie vzrok tem odpustom? Zo-, ni^pihajajo na dan z neutemelje-čejo ja mastnih dobičkov niso M0n(a.tnteresirani za delo. Toda g. breg,,1’10 'ma še drugo stvar za Zen sm' Negova domovinska Ijube-tava 6 £amveč kaže tako, da name-tianu . ‘biti sv°3® podjetje v Ma- Dela« , Pleseliti v prt,.. ,ska zbornica Argentino, zbornica je takoj po-Pa je naletela na trdovra-3anja n gospodarja in tudi poga- 'en vala na —j« »*■------------” his° j- sedežu Zveze ir.dustrijcev v pomj. boljšega uspeha. Za.to so Rrav lu ob 12 proglasili stavko. ialcj bodo običajni potvar- J*Vih posebno poročilo, v tiicj : k°do očitali Delavski zbor- *tavire 2recnr> politični značaj te irske lete v Sortirali t 'Orodni balincarski krožek stiln|suie za nedeljo 17. t. m. v go-part c°tič v Sovodnjah tekmo na Vj|ni.v balincanju po goriškem pranem 3e ° 14 z največjo zamudo po! 5e bodo vršile istočasno na 25itr,šcih- pje agUvalci bodo prejeli nasled-800q nakrade: l) gnjat v vrednosti lir- ,!Ir; 2) snjat v vrednosti 5000 Včeraj so se vmešali v zadeve tudi tako imenovani svobodni sindikati, ki so poskušali na svoj način posredovati pri MontigMu in poravnati spor, da bi tako napravili malo reklame zase. Bilo bi mnogo bolje, če bj pripravili Vatikan do tega, da bi izobčil ljudi, ki povzročajo bedo med reveži ali pri De Gasperiju, da bi uvedel primerne reforme ali pri Scelbi, bi naj bi ne pretepal in aretiral več delavcev, ki branijo svoj zaslužek, ampak naj bi nastopil proti tistim, ki jim ga jemljejo zaradi svojih sebičnih interesov. NE DiSI MU ZAKONSKI STAN. Vignulga Marija, starega 30 let, ki je kljub svoj najboljši življenjski dobi že bavj z beraštvom ’ in potepuštvom, so prav zaradi beračenja in ker je iz osebne izkaznice zbrisal oznako «poročen», preskrbeli s šestimi meseci zapora, kjer bo imel prav gotovo čas premisliti, če je samski stan boljši od zakonskega. Ker sta se letošnjega aprila na ulici spoprijeli 27-letna Kofol Olga in 51-letna Misich Amalija, obe iz ul. Rabatta, ter se ob tej priliki na javnem prostoru nespodobno izražali ena proti drugi, so ju o-rožniki najprej pomirili in nato prijavili sodnim oblastem. Kaznovani sta bili vsaka na 1000 lir globg in skupno bosta morali poravnati sodne stroške. KOLO SO NAŠLI Na sedežu mestnih stražnikov v ul. Mazzini št. 7 imajo shranjeno kolo, ki so ga našli predvčerajšnjim brez gospodarja. Kdor lahko dokaže, da je kolo njegova Jast, naj se zglasi tam in ga dvigne. rici veča vsako leto in oblasti so začele misliti, kako bi čim bolje spravili pod streho te številne dijake in jim s primernimi prostori ter boljšimi učilnicami dali možnost za uspešnejše delo in za boljši kulturni razvoj. Ta dotok nam pa tudi pokaže, kako hrepeni goriška mladina za znanjem ir, prihaja iz vseh krajev Primorske že po stari tradiciji najraje na srednjo šolo v Gorici •liESKHBA Odrezki za dvig testenin Po nekaterih vesteh so nekateri peki odvzeli potrošnikom poleg odrezkov za kruh tudi tiste, ki so določeni za dvig testenin. Potrošniki, ki se jim je to pripetilo, naj se obrnejo do svojega peka, da jim vrne odrezke za testenine, katere je pek dolžan vrniti, posebno še, ker ne bodo veljavni za odpis moke. NISO MU MOGLI DOKAZATI Pod obtožbo, da je lanskega maja posekal v gozdu Simšič Marije v Grojni šest stotov akacijevih drv, je prišel pred sodne oblasti 44-letni Dornik Anten iz Grojne. Toda na razpravi ni nihče bil v stanu dokazati njegove krivde in s0 ga zato cprostilj zaradi pomanjkanja dokazov. 1/ nedeljo 17. t. m. so bo zbrala v Sovod-njah slovenska mladina iz Goriške in Slovensko Benečijo, da bo na svalem fiakuliaraern slavju pokazala svoj napredek in voljo do življenja. Nastopili bodo mladinci, mladinke in najmlajši z obširnim sporedom. Pridite jih pogledat! IZPRED SODISCA H policije ie presedlal k laiovoin Na gorišk) sodniji je bilo včeraj kljub neznosni vročini v zaprti sodni dvorani mnogo razprav. Po večini so bili na vrsti razni dol-gorokci. Med njim; pa so bili tudi nekateri prevneti prijatelji zlate kapljice in običajni prestopniki meje. Med obtožnicami tatičev z malimi zahtevami je bila tudi ona proti bivšemu organu javne varnosti, 30-letnemu Amabilu Marijanu iž Neaplja, ki se je preteklega maja polastil v hiši Gorkič, vd-Briško Jolande iz Standreža dveh srajc in ene brisače. V hišo je bivši policist vstopil pod pretvezo, da išče dela, ki naj bi mu pomagalo iz revščine ter brezposel nosti, ker so ga bili namreč ravno takrat odpustili iz policijske službe. Ker dela na kmetih zanj seveda ni milo, si je Amabile vtaknil v žep, kar mu je prišlo pod roko. Obsodili so ga na 3 mesece zapora, 3000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. POŽAR V BARAKI Sedaj, ko je zopet nastopilo suho vreme in povrhu še vročina, se kaj hitro razširi požar, zlasti če se vname lesena baraka, kakor se je to zgodilo predvčerajšnjim v uk Degli Stogli. Tam ima namreč Bpanger Evgen v neki leseni baraki svojo mehanično delavnico, kjer je iz neznanih vzrokov nastal požar. Na srečo so se takoj odzvali gasilci, ki so omejili ogenj, da se ni razširil še na dve drugi baraki, ki sta tam v bližini in v katerih stanujejo ljudje. Med gašenjem je bilo sl-šati v notranjosti goreče barake detonacije nabojev, ki so bili tam shranjeni in so v vročini eksplodirali. Škodo cenijo na okrog 50 tisoč lir. Človeških žrtev ni bilo. Dolenje S koso se je urezal SoiKansKa apnenica doljro Eiepreduie Delavci solkanske apnenice ((Rdeča zvezdan so že ianj izpolnili letni plar,- med prvimi podjetji te vrste v Sloveniji. Za letos so plan še povečali, pa so bili vseeno med prvimi ob zaključku polletja in delajo sedaj že 45 dni po načrtu za drugo polletje. Qb priliki nekega delovnega sestanka so se delavci lega podjetja obvezali, da bodo letošnji letni plan izpolnili do 29. novembra in po možnosti tudi še prej. Ob tej priliki so napovedali tekmovanje vsem delovnim kolektivom sorodne stroke v Sloveniji in sicer v naslednjih točkah: Katero podjetje bo prej izpolnilo letni plan, imelo mar. j zastankov pri delu, bo bolje uredilo finančno in materialno knjigovodstvo, bo najbolj točno odpremljalo v določenem« roku material po železnici, se bo najbolj udejstvovalo pri prostovoljnih delovnih akcijah, doseglo največje število prostovoljnih ur, bo najlepše uredilo prostore svoje sindikalne podružnice in doseglo največje število v sindikalno organizacijo vključenih delavcev. jll V bolnici pri Kdeei hiši v Gorici so obnovili odsek za zdravljenje sladkorne bolezni, kjer bodo pomagali vsem bolnikom te vrste, ki so potrebni pomoči. Kogar bodo tukaj spoznali za bolnega na sladkorni bolezni, bo imel pravico nabaviti potreben insulin po cenah ( Salo» pri bolniški lekarni od 9. do 12. ure proti predložitvi osebne izkaznice Pokrajinskega zdravstvenega urada s sedežem na prefekturi. Dispanzer proti sladkorni bolezni bo posloval ob delavnikih od 8 do 9. HSfsvelauIe hi blodne iantazlje Čeprav ima šele 12 let, je hotel prešnji dan Zaletel Ernest iz Rutarjev pri Dolenjah pokositi kos domačega travnika. Pri brušenju kose pa je napravil nepravilno kretnjo in s koso potegnil po obrazu ter se precej hudo urezal. Domačini so ga odpravili v bolnico, kjer bo moral ostati najmanj 15 dni na zdravljenju. PRESTOPNIKI MEJE Mgd prestopniki meje sla bila tokrat 24-letnj Tartiglione Aleksander iz Marcionise, ki se ie pred kratkim vrnil iz Jugoslavije s potnim listom, ki mu ga je izdalo italijansko poslaništvo v Zagrebu fn kamor je lanskega leta šel na delo brez dovoljenja. Obsodili so ga na 3 mesece in 16 dn; zapora ter 16.000 lir globe ter plačilo sodnih stroškov. Drugi je bil 24-letni Poggi Atti-lij iz Forlija, ki se je prav tako vrnil iz Jugoslavije, kamor je pred časom šel na delo. Tudi njega so kaznovali na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe, toda le pogojno. AVTOMOBILSKI ZBOR V ALFAH V soboto 16. t. m. bo po cestah v pokrajini Bclluno, Bolzano in Trento tretja etapa XVI mednarodnega avtomobilskega zbora v Alpah s tekmami. Tekme se bodo vršile^na sledeči progi: Gortina d’Amp*ezzo-prelaz Falzarego - prelaz Pordoi - Vigo di Fassa - Predazzo - prelaz Rolle - S. Martino di Castrozza - Ficra di Premiero - Feltre - Belluno - Pieve di Cadore - Auronzo - Misurina - prelaz Cima Banche - Cortina. Zaradi javne varnosti je prefektura v Bellunu, sporazumno z vlan-nim komisarjem v Trentu in podko-misarjem v Bocnu, odredila da bodo ta dan od 7 pa do zak'ju?ka te kem prekinili na tej progi normalen promet. Ob tej priliki poročajo, da bodo dovoljenja za izven-linijska potovanja veljavna sam-' pred sedmo uro in po končanih tcK.nah. Enake omejitve veViajo Itid -.a nedeljo 17. t. m., ko se ho na Idi prog; vršila tekma za tretji mednarodni avtomobilski poka! v Di, lomiti. Na ta dan bo omenjena proga zaprta za normalen promet od 8 d ) zaključka športne manifepn cije, Piev tako bodo dr.vu enja za izven-linijska potovanja veljavna samo za čas pred osmo uro ir. pa po končanih tekmah. iiiiiiišio raičtfjtjiie isuenceu MALI OGLASI VOZIČEK (briško) v dobrem stanju prodam. Na ogled vsak dan pri Kovic Marij, Peč pri Gorici št. 10. Šovinistični klopotci, kakršni so «1! Lunedi», cGiornale di Trieste», «Messaggero» in katerim se pridružujejo v njihovem zboru tudi tisti, ki so bili vedno zvesti hlapci tujega imperializma ter so ob vsaki priliki izdali ali vsaj skušali izdati svoj narod, kar naprej udrihajo po novi Jugoslaviji in si ne privoščijo nobenega oddiha v svojem klevetanju. Nekateri izmed teh listov se kar sproti izmišljajo najbolj debele go-rostastnosti, ki naj bi se dogajale po raznih krajih za mejo. Da bi prikazali te vesti za bolj verjetne, pa navajajo celo kraje, kjer naj bi se to ali ono zgodilo. Eden izmed teh lažnivcev je v eni izmed svojih številk prejšnjega tedna vedel povedati — novico je seveda pobral iz zraka — da krajevni ljudski odbori več ne zaupajo obmejnim vaškim prebivalcem in da jih zaradi tega kar množično izseljujejo v Bosno. Morda je mislil pisec pristaviti, da je bil celo sam poleg in da bi kmalu tudi njega prijeli za njegova dolga ušesa ter ga odvedli v Bosno. Skoda, ker je to izpustil, saj bi na ta način napravil «senzacijo» še večjo in pri taki obilici laži ena več ali manj... Menda ni treba še posebej poudarjati, da so te in druge podobne trditve iz trte zvite in niti najmanj ne odgovarjajo resnici. Tako se na primer prebivalcem v Kojskem, katere so omenjali ti «dobro informirani« listi, niti ne sanja, o kakšnih v Bosno ali o drugih podobnih fantazijah bolnih možganov, ki jih je morda po vrhu še zadela sončarica. S takimi klevetanji, prepletenimi z vsemi mogočimi lažmi, bi radi povzročili med Slovenci v Italiji zmedo in z'azkol ter obenem sovraštvo do njihovih rojakov onstran «železne zavese«. Tega pa seveda ne bodo mogli nikoli doseči, ker smo se goriški Slovenci v morju laži, s katerimi nas pitajo ne samo sedaj, ampak že desetletja, naučili, da verjamemo samo to, kar vidimo, ali da kmalu zavohamo tajen namen, ki se skriva za takim obrekovanjem. Dobro nam je znano, da se mora nova Jugoslavija boriti pri gradnji svoje socialistične države z velikimi težkočami, ker se mora zanašati in računati samo na svoje lastne sile. Vemo tudi, da je kljub velikim oviram s strani umazane informbirojevske politike, ki pomaga pri obrekovanju reakciji vseh vrst in tipov, Jugoslavija dobro premaguje napore petletnega plana, kar nam dokazuje tudi pravočasna izpolnitev njegove prve polovice. Zato svetujemo vsem tem laži-prerokom naj bolj štedijo s svojimi klevetami, ker je zelo verjetno, da jih bodo morali nekoč sami požirati. Našega ljudstva pa s takimi neslanostmi ne bodo niti najmanj zavedli, ker ono dobro ve, kaj se pravi delati in nekaj pozitivnega ustvarjati. Po drugi strani pa tudi dobro ve, kaj se pravi potepati se in kritizirati s polnim trebuhom v dar dane amerikanske moke. Toda tudi ta moka jih bo nekoč še drago stala, ker so minili časi, ko so lahko takšne račune naprtili našemu narodu, da jih je plačeVaf zanje. To je pa tudi glavni vzrok, zakaj se sedaj s tako srditostjo zaganjajo v Jugoslavijo. Kma VERDI. 17: «Zenska v belem«, E. Parker. CENTRALE. 17: «Krik mesta«, V. Mature. VITTORIA. 17: ((Ljubezen«, A. Ma-gnani. MODERNO. 17: «Upornik», G. Grant. EDEN. 17: ((Tajno povelje«, P. O' Brien. SKESANI TAT Njemu je sledil 19-letni Gianesi Jožef iz ul. Don Bosco št. 43, ki je letošnjega junija izmaknil Con-zuttj Mariji, pri kateri je stanoval, zlato verižico z zlatim križcem, ki jo je za trenutek pozabila na umivalniku. Gianesi je pred sodnikom svojo krivdo priznal in tudi vrnil Conzuttovi ukradene predmete. Obsodili so ga na 40 dni zapora in 4000 lir globe, zaradi svoje mladoletnosti pa le pogojno. p. » ■ -' » »IVMMVV..---- 30oj Prašičji zalilnik v vrednosti tajna*'5; poles tega je še posebna, 2qqq 'h in 4) salame v vrednosti natrada. P®iavska zbornica Podpira stavkajoče taj,--- aJHištvi o Delavske zbornice se je Že v , ......... Da pQ popoldne takoj sestalo B°sred Pa 3® že brezuspešno i„ °va‘° na Zve*1 industrijcev. sest; ietja tjavlc.e s s'ranl delavcev pod-hiH ntislio ter predočili javne- v zvez; z dogodki v Ma edovalo Westa»ku so odobrili progla- 4 St{ Mi lih jn!net^u Prolidržavne koristi,, ki tvoj * 'ovarnar Montiglio pri tem batjQ 1 namenu. Zato se sklenili, da bo riadaijevan z borbo v obrani Jeif c dela i'a'iiansltih r,c' do skrajnosti in če bo pn-3° bodo razširili na vse dc-ka lih ste Rjavcem težak prekršek odpu-re članov tovarniškega odbo-3lock drekršek sporazuma o Pn-briit, ndpustlh na splošno. Ta Urav, Jasno kaže na že prej pri :v=eV 1 el)no . .. . Taj kategorije celotne pokrajine. h , Vo Delavske zbornice spo- Co*clitM na®rt- s katerim hočejo bošč vse njihove sindikalne ?°itit)5k"10 ‘n vse demokratične pri jih za njihovo obrambo, da Včergi3^0 *a*e bolj zasužnjili. Dia,j* L aV: ,sc 3® stavka v Marjanu . e!avsi- a in zvečer je imel tajnik Skrt|^"Zbornicc Serglo Fabbro v NfereJ' ^'bodvorani sindikalno *,avsk Co’ na kateri je obravnaval 'I del |Jr°D'eme. Obenem je po-!'ij boriti ayCE ,‘n vse prebivalstvo, a *43d vr,,.ožni i'1 naj združeni po--lanju proti nepatriotičnernu 10 Var na rja MonUsua< DNEVNIK I ST PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 30l/a PRITI. - TEL. 70 Risarska okrožna razstava vajenskih šol Zanimiva risarska okrožna razstava vajeniških šol bo otvorjena 17. julija ob 9 v Kopru in bo trajala do sobote 23. julija. Razstava bo prirejena v mestnem muzeju. Za tem bo razstava v Izoli v šoli za vajence, kjer se bo pričela ob 9. uri 24. julija in bo odprta do 30. julija. Končno bo enaka razstava v Piranu v Mladinskem domu in sicer ob 9. uri 31. julija do 5. avgusta. Obrtna šola za vajence v Kopru /PUi mlklu cimi mik / je mošaoa, to je umetnostna in tehnična, in bo vsebovala slike kakor tudi načrte in geometrične risbe. Soli iz Izole in Pirana sta teh. ničnj in bosta razstavljali tehnične načrte in dela iz geometričnega risanja. Na teh razstavah bodo zastopane vse obrtne šole za vajence našega okrožja in vsaka šola bo razstavila del risb 5 tečajev in sicer; pripravljalnega, prvega, drugega, tretjega in prostovoljnega tečaja. Omenimo. da podobne razstave če nismo imeli v našem okrožju. Ta bo pokazala zopet, kako se naša ljudska oblast zanima za kulturni razvoj cone B in za izpopolnitev izobrazbe naših mladih delavcev. Ma istra x t skega ustvarjanja V nedeljo in ponedeljek bO; kot smo že poročali, zasedal istrski okrožni ljudski odbor, To je dogodek največjega pomena in važnosti za naše okrožje. Slišali bomo poročila predsednika izvršilnega odbora IOLO in poverjenikov IOLO. Debata, ki bo slcdiia. bo prav tako doprinesla k razjasnitvi posa-meznih točk poročil in jih še dopolnila s predlogi. Ljudska oblast. Kaj pomenita ti dve besedi za ljudstvo, nj potrebno poudarjati. Samo malo poglejmo, kako je bilo v Istri ob osvoboditvi. Ruševine, materialne in kulturne, revščina in zaostalost. Samo ljudska oblast je lahko pričele z obnovo, samo ljudska, oblast je lahko spregovorila besedo o bratstvu med Slovenci, Italijani in Hrvati, samo ljudska oblast je pričela z gradnjo novih šoj in jih dala na razpolago učen-cejn vseh treh jezikov. Ne samo to! Ljudska oblast je prisluhnila željam m težnjam prebivalstva najbolj oddaljene in samotne hiše v okrožju. Ne z diktiranjem, ampak z željo, da vse ljudstvo sodeluje pri utrjevanju svoje oblasti. Kako je ljud-slvo občutilo, da ie po dolgih letih suženjstva dobilo svojo oblast, naj pove samo en primer. Leta 1946 je bil pri Sv. Antonu Z e dosed.au ji letošnji športni in telovadni nastopi nam kažejo na velik razmah, ki Ud je dosegla Zveza društev za telesno vzgojo ali kakor jo na kratko imenujemo ZDI' V. Poleg velikega številčnega uspeha na vseh. prireditvah športa in telovadbe je viden tudi velik kvalitativen napredek. Kdor pozna ustroj, način in sredstva, s katerimi je mogoče v športu in fizkulturi doseči uspehe, se zaveda, da je pri oblikovanju množic težko pokazali v kratkem času nekaj pozitivnega. Prosvetni nastop z deklamacijami, recitacijami, celo i uprizoritvijo večdejanske igre je lahkota v primeru z izvezbanjem na stotine m tisoče ljudi, ki morajo pokazati popolno harmonijo gibov, eleganco izvajanja in fizično vztrajnost. Poudarek je na množini, številu telovadcev in športnikov, ki jih je treba pripravit i za dovršen nastop. V tem je ravno vsa težkoča. Naš šport in naša fizkultura pa sta prav množična. ZDTV ima trenutno včlanjenih 64 telovadnih in športnih društev in krožkov, ki gojijo najvažnejše panoge sodobnega športa. Skoro bi dejal, da je naravnost čudno, da je ZDTV pri neznatnem številu vaditeljev, pri vseh skromnih sredstvih, ko nimamo še telovadnic, letnih telovadišč in podobno, zmogla do danes že tolike zapreke in organizirala že tako popolne in obsežne nastope. Cc dodamo k vsemu še to, da je prav na ozemlju Istrskega okrožja manjkala do danes vsaka športna in telovadna tradicija-tu ni niti nekoč pod Avstrijo obstajal So-kol-potem je treba pripisati uspehom ZDTV še večji pomen. NOGOMET Tu sl je stalo nasproti kar 44 moštev, od katerih je tekmovalo 5 (Aurora, Arrigoni, Umag, Piran in Medusa) za prvenstvo STO-ja, zif prvenstvo cone B 14 Eno leto fizkultore v Islri (Brtonigla, Izola, Fiorini, Umag B, Aurora B, Medusa B, Petrovia Dekani, Buje, Bertoki, Piran B, Partizan, Rdeča zvezda in Nov: grad in za prvenstvo I. skupine 10 moštev Bužinija, Buroli, Dajla, Pomorski tehnikam, Seget, Vilani-ja, Brtonigla B, Materada, Sv. Lovrenc in Savudrija. Poleg tega so bile tekme nogometnih začetnikov in dečkov. Vseh skupaj v letih 1948-4!) do sedaj skupno 694, od teh 5 tekem z jugoslovanskimi moštvi in 1 tekma z italijanskim moštvom. S tem je nastopilo na igriščih 8151 nogometašev vseh kategorij. Zaradi povezanosti JA z našim ljudskim športom so tudi 3 moštva naše vojske odigrala 1 prijateljskih tekem z raznimi klubi v okrožju. Tudi dijak i imajo 6 mo-tev, ki so imela 10 tekem. V lestvici so dosegli p tekmah za prvenstvo STO-ja Aurora, za prvenstvo cone B Bertonigla. in za prvenstvo I. skupine Bužinija, prvo mesto. TELOVADBA Zaenkrat je bilo osredotočeno delo v telovadbi s prostimi vajami. Tu je sodelovalo nič manj kot 750 skupin, ki predstavljajo vse kraje Istrskega okrožja od Ankarana do Novega grada. Na telovadišče je spravila ZDTV 7580 telovadcev in izvedla z njimi množične nastope v prostih vajah 1. maja in 19. junija. Dne 26. junija pa je nastopila s 300 telovadci in telovadkami na fizkulturnem nastopu na Reki. LAHKA ATLETIKA Tud i tu smo dosegli znatne uspehe. Samo v času zime je organizirala ZDTV, 10 tekem čez drn in strn, katerih se je udeležilo 950 atletov 10 športnih društev in srednjih šol. V skupini na 2000 m je zmagal Zomaro, na 1500 m Pierobon in zmagal Športni krožek v Piranu, in na 800 m Calenda. Po društvih je zmagal Športni krožek v Piranu. Na tekmah za prvenstvo STO-ja v Ankaranu oktobra 1948 so atleti cone B odnesli v vseh disciplinah skoro vsa prva mesta. V raznih športnih področjih je nastopilo 250 tekmovalcev. Tekmovali so dvakrat v Italiji, dvakrat v Jugoslaviji, petkrat v Trstu in sedemkrat doma. V peteroboju je nastopilo 45 skupin s po 5 atletov. KOŠARKA V tej panogi je zbrala ZDTV že 5 ženskih in 2 moški vrsti. V tekmah za pokal «P. Gandusion je sodelovalo 450 članov ali članic. Tudi v inozemstvu sla bili 2 tekmi v košarki; 10 tekem pa je bilo odigranih z moštvi iz cone A. ODBOJKA Aktiv šteje 15 vrst, ki so imele 150 nastopov z 900 atleti. V tekmi «Za obnovo» je sodelovalo 15 vrst, ki so odigrale 14 tekem s 150 udeleženci. Sedaj je prijavljenih za tekme za pivenstvo 14 vrst. BALINCANJE Ta šport se prav tako dobro razvil. Do sedaj imamo 10 vrst, ki so sodelovale na tekmah za 1. maj. Nastopilo je 448 balincarjev, ki so tekmovali tudi z raznimi vrstami iz Trsta. Za prihodnje tekme je prijavljenih vseh 10 vrst. SAH Čeprav je šah težka igra, ki zahteča mnogo učenja, obstojijo že 3 klubi z 121 člani. Marca meseca so bile tekme zg, kvalifi- kacijo v l. in 11. skupini. Obeh tekem se je udeležilo 44 igralcev. Prva 3 mesta v I. skupini so dosegli; major Zaharija, Celhar Ciril in dr. Peterin. Organizirani so bili brzopotezni turnirji in ob proslavi 1. maja je odigral jugoslovanski velemojster Vasja Pirc simultanko s 50 šahisti, na kateri je zmagal v 47 igrah. VESLANJE IN PLAVANJE Izola in Piran imata 2 kluba z 60 člani. Zaenkrat je prva Izola. V plavanju je gojila ZDTV vse kategorije. V stilnem plavanju na 100 m je bil zmagovalec Benve-nuli iz Izole. Vsekakor bo treba prav športno panogo veslanja kolikor mogoče dvigniti, ker smo p -resnici obmorska pokrajina. KOLESARSTVO Pri tem športu smo šele v po-četkih. Obstoji šele 1 društvo. Organizirani sta bili že 2 dirki in sicer iz Kopra v Semedelo, katere sc je udeležilo 30 dirkačev in v kateri je zmagal tov. Donadel. Druga tekma je bila za pokal lista vNostra lottas,in sicer krožna dirka na 100 km. Tu je sodelovalo 25 dirkačev, od katerih je bil zmagovalec tov. Sellier Pio. Naši kolesarji so pomagali tudi pri tekmi za pokal lista vTrieste Sportn, dalje pri dirki Pulj-Beograd, kjer so celo zmagali na odseku Pulj-Ljubljana (Sellier). Ze ti podatki nam kažejo, da je razvila ZDTV ogromno aktivnost. Njeni globlji uspehi bodo vidni šele drugo, tretje leto. Trenutno je v stanju priprav, reorganizacije, zbiranja sil, vežbanja kadrov, zlasti pa formiranje vaditeljev, trenerjev in podobno. Skratka napravila je v kratkem času velik korak naprej in je v vzgojnem Pogledu izvršila neprecenljivo delo! Njej in ljudskim oblastem, ki podpirajo vselej vsako stremljenje mladine, zlasti njeno športno in telovadno udejstvovanje, gre vsa zahvala našega prebivalstva, ki bo tako imela zdrav rodi zbor volivcev. Predsednik, že starejši tovariš, je prosil ljudstvo za razrešnico. Takole je govoril; «Be med borbo ste me bili izbrali, da bi pomagal postavljati in graditi na>° oblast. Sprejel sem z veseljem, ker sem videl, da mi zaupate, da bom vsaj nekaj napravil. Takrat je bila moja pomoč tudi potrebna, ker so bili mlajši V borbi. Danes so se mladi Vrnili, zato smatram, naj to mesto prevzame mlajši in sposobnejši tovariš. Razvoj in rast tako zahtevata. Rro. sim, da ne jemljete tega z mislijo, da se izmikam delu. Nikakor ne! Nisem se izmikal takrat, ko so me fašisti mikastili, da sem bil krvav kot prašič, kadar ga zakoljejo, in nič več podoben človeku. Se naprej bom pomagal po svojih močeh.« Danes je ni vasi v okrožju, kjer bi ne bili še na zunaj vidni znaki, da ljudska oblast dela, da ni mesta ob obali, kjer bi slučajni potnik, ki pride v- našo okrožje, ne našel velike spremembe. Gradi, obnavlja in dela se povsod. To je otip. ljiva resnica. Soie, zadružni domovi, kopališča, bolnice, počitniški do. jnovi, restavracije in še polno drugega Ce se danes voziš po istrskih cestah, moraš priznati, da se popravljajo in izboljšujejo. Ce pogledaš V pristanišča, opaziš nenavadno živahen promet. Se pravi, da če blago prihaja in odhaja, da je to za ljudstvo. Potem poglej le še v Kn-per, da navedemo samo en primer, ali ni precej spremenil zunanje lice. Ni treba, da bi vpraševal, kdo je to napravil — ljudska oblast in delovno ljudstvo. Tam na Belve. deru nj več ogromne trdnjavske stavbe — koprskih zaporov. Novi ljudje, udarniki so jih porušili, da ne bodo več v napotje napredku. In prav tu bo ljudska oblast zgradila šolo za učence italijanske narodnosti. Tesaj rtllele« fizkultiire v Kop V Kopru se bo pričel osemmesečni tečaj za vzgoje fizkulturnih vaditeljev. Tečaj b0 trajal 8 mesecev in bo razdeljen v dva dela: v prvih 4 mesecih bo praktično vežbanje, na kar bo sledil 4 mesečni teoretični tečaj, pri katerem bodo uveljavljali tečajniki praktično fiz-kulturno delo v zvezi z nauki teorije in obratno. 1.) Praktično delo bo obstajalo iz gojitve naslednjih fizkulturnih disciplin: telovadbe, lahke atletike, plavanja, iger (košarke, odbojke, nogometa itd.), jadranja in veslanja. 2.) Teoretični del tečaja bo vse-hovul sledeče predmete: slovenski, italijanski in hrvalski jezik, matematiko, zgodovino fizkulture, metodiko telovadbe ter somatologijo s higieno. Po končanem tečaju bodo tečajniki morali položiti izpite in na podlagi uspeha pri izpitu bodo postali vaditelji fizkulture v fizkulturnih društvih ter na osnovnih in srednjih šolah. Plačo bodo prejemali po predpisih o javnih nameščencih. Pogoji za sprejem v ta tečaj so: a.) Višja osnovna šola (avvia-mento), b.) da je tečajnik duševno in telesno zdrav, c.) da tečajnik ni mlajši od 17 let. Kandidati za navedeni iečaj morajo vložiti za sprejem posebno prošnjo, ki je pisana lastnoročno in kateri je treba priložiti sledeče listine: 1) Zadnje šolsko spričevalo, 2.) zdravniško potrdilo, 3.) kratek življenjepis prosilca in njegove socialne ter imovinske razmere. Prošnje za pripustitev in vpis v tečaj sprejema oddelek za prosveto Okrožnega LO v Kopru d0 25.VII.1949. Po zaključka šole v Dekanih Roditeljski sestanki so stvarna potreba Zadnjega sestanka roditeljev v Dekanih so se udeležili starši polnoštevilno. Razpravljali so q uspehih svojih otrok, kar je starše zelo razveselilo, ko se zvedeli, da je 99 odstotkov otrok izdelalo razred in da bodo napredovali y višji razred. Ta izid kaže na pridnost in nadarjenost otrok, hkrati pa tudi na trud in voljo učiteljev, ki so jo zadnje leto zopet vložili v vzgojo naše kmečke mladine. Uspeh je staršem tudi v ponos in veselje, za kar se zavedajo hvaležnosti, ki jo dolgujejo domačim vzgojiteljem, za slednje pa pomeni zadoščenje, ko so mogli ugotoviti, da njihov napor ni bil zaman. Vsem trem je treba le čestitati. Na zadnjem roditeljskem sestanku je dalo učiteljstvo staršem navodila in nasvete za pravilno ravnanje iri> zaposlitev njihovih otrok ob času velikih počitnic, da ne bi preveliko brezdelje vplivalo kvarno na otroke. Razpravljali so tudi o onih otrocih kj pojdejo v jeseni v gimnazijo. Število teh otrok je razveseljivo, kar kaže na to, da se starši in učiteljstvo, ki daje vselej pobudo za nadaljevanje šolanja na srednjih šolah zavedajo, kako potrebno je našemu narodu ravno šolsko znanje. Sestanek je zopet pokazal stvarno potrebo trajnega stika starSev z učiteljstvom glede vzgoje otrok. C. M. Komemoracija Otona Župančiča v Kopru Slovensko prosvetno društvo «Oton Zupančič» je v ponedeljek zvečer priredilo v obnovljenem gledališču komemoracijo, da se oddolži spominu največjega umetnika slovenske besede. Prva točka sporeda je bila recitacija «Grobovi tulijo», katero je z občutkom podal top. Gabršček. Tovariš Marion je nato podal daljši oris pesnikovega življenja. Pevski zbor (oktet) prosvetnega društva «O. Zupančiču je zapel: Zvezde žarijo. Pionirček in pionirka sta zelo ljubko recitirala Ciciban in čebela. Temu je sledil prizor iz ječe drame «Veronika Deseniška». Za «Kovaško», ki jo je recitiral Gabršček, je komorni zbor U. Vrabca iz Trsta zapel tri Zupančičeve pesmi in nekaj narodnih. Vse točke sporeda s o bile nagrajene » ploskanjem. Ce je v poslovilnem govoru dejal tovariš Miško Kranjc: mtimm PRENOVLJENI GOSTINSKI POSLOPJI X PORTOROŽU, «Odslej se bomo srečavali samo še v spominih», so vsi navzoči na tej komemoraciji globoko občutili, da smo zgubili velikega umetnika. Gledali so ga na sliki« ki je bila v ozadju odra, poslušali so drobce iz njegova dela, ki je bilo, vse za narod. Vsak je občutil bogastvo jezika in lepoto njegove misli, ki jo je narodu podajal čisto in suetio. Simfonični koncert v Umagu Danes bo na terasi Ljudskega doma v Umagu simfonični koncert z naslednjim sporedom: 1.) Himna sv. Justa. 2.) Simfonija: Lahka konjenica. 3.) Tosca; Fantazija. 4.) Madžarski plesi. 5.) Dal-matinske pesmi. 6.) Cavalleria ru-sticana: Intermezzo. 7.) Bolero 8.) Faust; Valček. 9.) LTtaliana in Al. seri; Simfonija. Več znanja našim ženam Zaradj prevelike zaposlenosti z drobnim kuhinjskim in drugim delom se naše žene premalo izobražujejo. Iz tega izvirajo mnoge neprijetnosti bodisi v družinskem in družbenem življenju. Prav zato se bodo v bodoče vršila po naših vaseh in mestih predavanja poučnega značaja jn sicer; higieni, zdravstvu, gospodarstvu in tudi političnem položaju. Mnoge naše žene so uka željne in jim bodo ta predavanja mnogo koristila. One pa, ki se jim zdf učenje nekako odveč, bodo iz predavanj spoznale, kako potrebno je danes tudi znanje in bodo za naprej bolj upoštevale izobrazbo, ki je v današnjih časih tako nujno potrebna. e. m. 14. julija W JUGOSLOVANSKI JADRALNI LET ALKI Marii Krnjaiac in to Stoto pcsiai/ili mil rekord n leten!« z sfalačeHiin ciljem Na drugem zveznem letalskem zletu v Rumi so vzleteli prvi tekmovalni modeli. V sredo ob 12. uri so spustili model jadralnega letala «FA» kategorije Marijana Knivalda, člana, zagrebškega letalskega društva. Model je napravil nekaj krogov nad letališčem ter nato odletel proti Beogradu. Letalo ((Trojka« je poletelo takoj za modelom. Poldrugo uro kasneje se je letalo pojavilo na obzorju. Višina letanja je znašala 1800 m sporoča pilot, letanje pa eno uro in 21 sekund. Model je preletel 21 km in 500 m. S tem je bil dosežen zvezni rekord v višini. Model je pristal severovzhodno od Putincev. 10 minut kasneje je pilot druge ((Trojke« objavil, da je model jadralnega letala proste konstrukcije Milana Maringerja, člana letalskega društva iz Pršca, odnesel zvezni rekord v višini. Model je preletel 12 km 500 m v Višini 1320 m. V tekmovanju je nastopil prvič model ((Helikopterja», ki ga je izdelal Valčič, član letalskega društva v Zagrebu. «Helikopter« je postavil zvezni rekord v trajanju poleta s tem, da je ostal v zraku 1 minuto in 11 sekund. Z raketnim modelom je postavil Marijan Melič, član zagrebškega letalskega društva, čas letanja 1 minute in 6 sekund. Nekaj 100 metrov od tekmovalnega mesta je bila tekmovalna komisija jadralcev. Jadralki Marija Krnjajac in 'Ana Skender, učiteljici zračnega letalstva v Novem Sadu in Borova, sta izbrali tekmovalni polet z določenim ciljem. Jadralki sta dosegli zvezni ženski rekord z vnaprej določenim ciljem na 50 km. Vzleteli sta v Rumi in pristali na letališču v Zemunu. Jadralca Marijan Slanovec in Jože Kus. člana letalskega društva na Jesenicah, sta preletela na dvosedežnem modelu tipa «Zerjav» od Rume do Pančeva z vnaprej določenim ciljem na da- ljavo Oti km. To je eden največjih uspehov tekmovanja, ki bi pomenil z nekaj kilometrov več. nov državni rekord. Modelarji in jadralci so tekmovali tudi popoldne, ko pa so meteorologi napovedali nevihto, so po 4. uri modelarji zapustili letališče. Občni zbor ZDTV ZDTV obvešča vsa društva, da bo v ponedeljek 8. avgusta občni zbor na sedežu zveze. Začetek ob 8 v prvem ter ob 9 v drugem pozivu z dnevnim redom, kj bo pravočasno javljen pred 23. julijem. Rspis nogometnega lornn za »Gal lisla Jriesle Spori" Tržaški športni list «Trieste «Sport» je razpisal poletni izločilni nogometni turnir, ki se bo odigral na kopališču Sv. Nikolaj. Igrali bodo štiri nedelje in sicer bo vsaka tekma po pol ure. Moštvo, ki tekmo zgubi, bo izločeno od nadaljnjega tekmovanja. Prijavijo se lahko vsa društva. Za zmagovalca je pripravljen pokal, drugi bo dobil spominsko plaketo, ostali štirje pa spominske značke. Stroške prevoza in drugo za tekmovalna moštva prevzame «Trieste Sport», kjer lahko dobite tudi vsa potrebna navodila. Kdor želi .tekmovati, rjij se cbrne na uredništvo lista v ul. S. Vito št. 17, tel. 80-01 in 44-37. Tekme n košarki za pokal DŠZ V SREDO 13. t. m. Zenske. Na igrišču DSZ ob 19.30 DŠZ-Flent, ob 32.30 Skorklja-Barkovlje. Moški. Na igrišču DSZ ob 21.30 Mag-dalena-Barkovlje; na igrišču v Barkovljah ob 20 Skedenj-Toma-žič B, ob 21 ECA-Arzenal B. V PETEK 15 t. in. Zenske Na igrišču DSZ ob 20.45 Magdalena-Skorklja. Moški. Na istem igrišču ob 1S.30 Arzenal B-DSZ, cb 22 Sv. Alojz-Magdalena. !SF Sv. I van-JLovec Nedeljske kolesarske dirke s kronometrom na progi Sv. ivan-Dovec se je udeležilo 83 dirkačev. Tekmovali so y skupinah: junior-ji, seniorji, amaterji, začetniki in veterani. Pri juniorjih je prišel prvi Mi-lieri (CRDA), pri seniorjih Dreos. si, pri amaterjih Guidotti, pri začetnikih Samec in pri veteranih De Claricini. Končni rezultat došlih na cilj pa je sledeč: 1) Samec (Milje), 2) Milieri (CRDA), 3) Vidonis (Alabarda), 4) Baston (Inter), 5) Dreossi, 6) Turrilo itd. GOSPODARSTVO Na lahkoatletskem tekmovanju v Nabrežini, ki ga je organizirala ZDTV iz Trsta, so poleg domačinov nastopili tudi tržaški športniki, katerim je, kakor smo že pisali, prepovedana uporaba športnega igrišča pri Sv. Soboti. Tekmovali so v raznih disciplinah in dosegli sledeče rezultate: V teku na 3.000 m 1) Abram (Nabrežina), 2) Fuks (Nabrežina), 3) Košuta (Sv. Križ), 4) Me-neghetti, 5) Skerbec, ti) Koren, 7) Požar, 8) Korsi, 9) Maraspin, 10) Blokar itd.: tek na 800 m 1) Bcrnbi (Zol llva), 2) Abram (Nabrežina), 3) Kaučič (Dijaško FD), 4) Bazal-della, 5) Novi, 6) Košuta itd.: tek na 100 ml) Severin (Zol llva), 2) Musin (Dijaško FD), 3) Blokar, 4) Lesica, 5) Mihelič, 6) Kaučič: tek na 80 m ženske 1) Giarri (Pristaniščniki), 2) Tomažič, 3) Vertovec, 4) Rozman; skok v višine 1) Ščuka (Nabrežina), 2) Lesica, 3) Mihelič, 4) Tence, 5) Dobrila; skok v višino ženske 1) Vertovec, 2) Giarri, 3) Tomažič; met kopja 1) Zuliani (Nabreži- Jugoslovanska veslača Vlado Ristič in Marko Horvatin sta zmagala včeraj na mednarodnih veslaških tekmah v Zuerichu v tekmi parov brez krmarja. Naša veslača sta imela precel slab start, tako da ju je švicarski par kmalu prehitel. Pri 400 m so bili vsi čolni v isti vrsti. Tedaj sta jugoslovanska veslača pospešila tempo in prišla na čelo, Ristič in Horvatin sta stalno vodila, tako da sta prišla na cilj za 5 in pol dolžin pred drugimi čolni. — Tehnični rezultati: 1) Crvena zvezda 8:53,0 minut, 2) Societa Canotliera Au-dax 8:51,6 minut, 3) Roving Club 8:59,2 in 4) Societe Nautique En-couragement 9:00.1, Naši veslači bodo sodelovali v nedelje na mednarodnih veslaških tekmah v Luzernu. Dopoldne bodo veslali pari brez krmarjev proti predstavnikom Avstrije, Švice Svcloivansko pevsko društvo „S. ŠKAMPERLE" je ponesle naše pesem pe Dni m ud ji Na povratku iz Dubrovnika smo morali namreč prenočiti v Splitu, ker se tudi parnik tam ustavi preko noči in šele drugo jutro nadaljuje vožjo. »Kam sedaj?« so spraševali trije mušketirji po koncertu. Toliko /epih deklet ima Split in radi bi se naplesali. «Potrpite», jezno pravi očka Mahkota. «Nič se ne bojte, da ne pridete na svoj račun. Na Bačvice gremo«. «Kaj na Bačvice? Cernu tako daleč?« se zadere Marija. «Cemu? Cernu? Bomo videli. Oni že vedo, kam nas peljejo«. Čeprav ni bila ]e Marija, temveč tudi marsikdo drugi v tistem trenutku nejevoljen, da pojdemo na Bačvice, se je izkazalo, da se Spličani niso mogli boljšega domisliti. Na Bačvicah so nam priredili pristno tržaško zabavo in pri plesu je res prišel vsakdo na svoj račun, tudi oni, ki imajo ušesa ir. pete samo ie za valček. Lojze je potem tistim ljudem preprosto po svoje povedal 4.0, česar mu je bilo polno srce, in pil je bratovščino z dvema tovarišema, toda ne tako, kot se običajno pije pri kapljici vina. ampak tako, da veže ljudi v mislih in srcih za vse življenje. Parnik j.e odplul zjutraj navsezgodaj in Spličani so morali na delo, toda le pretežko se je bilo ločiti tisti večer. «Tov. Venturini, samo še en ples« sta prosili Alma in Jadranka. Trije mušketirji so molče pritrjevali z očmi nujni prošnji. Treba je bilo presekati in reči odločno besedo, za katero se tov. Venturini nikoli ne pomišlja, ko gre za zbor in tedaj se mu motajo brezpogojno vsi podrediti. Tudi mladina ve, da je zaman vsak ugovor in opazila sem, da ima tudi ona tisti občutek dolžnosti do zbora. V tem vrši nedvomno tudi svoje veliko vzgojno poslanstvo. Rahla megla nad morjem oznanja sončno jutro. Neprespani smo še, ali zdaj nas vožnja nič več ne skrbi. Na parniku se počutimo že kot doma in že vemo, kje bomo našli udoben kotiček da bomo lahko v presledkih kakšno urico zadremali. Morska planjava je mnogo bolj prostrana kot v severni Dalmaciji in obale r.e zapira tako tesno cel niz otokov in otočkov. Zdi sc nam bolj domača, podobna Tržaškemu zalivu in zato jo tudi še bolj uživamo. Ker so otoki redkeje posejani, se radujemo nad vsakim posebej. Očka Mahkota je znova pri poslu, ki mu je gotovo v življenju najlepše. Poučuje s to razliko, da nima pred seboj gojencev Glasbene šole, temveč delavce iz Sv. Ivana, tako rekoč njegove Svetoivančane in s tem je dovolj krepko izraženo vse, kar čuti do njih. «Ta otok pred nami je Brač. Na njem je težko za vodo, ker je skoraj ni. Po oni soteski tam na obali se izliva v morje Cetina. Tam se bo gradila velika elektrarna, mnogo večja kakor na Krki, Tisto mesto ob izlivu pa je Omiš. V njem je tvornica makaronov«. «Ali ne bomo nikjer pristali pred Dubrovnikom, tovariš Mahkota?« se zanima naš načelnik Zajc. «0,bomo vMakarski in na Korčuli. Se malo počakajte, kakšno urico pa bo Makarska«. Na vožnji po morju minevajo ure skoraj tako Hitro kot na' železnici minute. Sonce pripeka m se igra z gladino. Veterček te boža in odnaša utrujenost, ki si je bi'.- poln, ko si stopil na ladjo. Makarska je tik ob vznožju gorovja Biokova. 1700 metrov visoko je in sneg je na njem še v pozni pomladi. Po pobočju r.ad Makarsko se belita dve vasici. V njih je počila prva partizanska puška v Dalmaciji. Nemci so zadnji dan z ekrazitom dvignili obalo, a partizani z Biokova so jih potem zajeli vse. Hiše z marmornatimi pročelji se leskečejo v soncu. Na goste čakajo. Prvi so že prišli. S peščene, krasne obale obrneva njih smeh: «Tu bi takoj ostali«, sklene Aldo. «0, nimaš slabega okusa«, m; ugovarja Lina. «Jaz bi si tudi izvolila kaj takega«. Besede nič ne zaležejo. Izgovorjene so le zaradi lepšega. Sirena ie zatulila in plujemo dalje. Toda res pa je le, da se jugoslovansko ljudstvo že četrto leto opaja z lepotami Makarske. Otok Hvar samo obkrožimo. Mesto bomo videli šele ob povratku, ker je na severozapadni strani otoka Plujemo proti Stonu in Korčuli. Za ladjo se vleče široka morska cesta. Sonce jo obseva in posipa s tisočimi biseri. Ze z obale se vidi tipičnost mesta Korčule, ki se deli v staro in novo. Razkošno palmovo drevje senči zidi-ne jer jim ustvarja svojstven čar. Itfa drugi strani morja, ki tvori tu le malo širši kanal, je Orebič na polotoku Pelješcu. Tudi v Orefci-ču je bil doma partizan. Italijani so za časa svoje okupacije požgali bližnjo vas Stankovič. Od tu dalje plovemo v dubrovniške vode. Orebiški brodarji so mnogo pripomogli k slavi dubrovniškega pomorstva. Neka čudna tišina nas je prevzela. Ničesar si nimamo povedati drug drugemu. Prepolni smo pričakovanja in razgovor bi samo motil molčanja ubranost. Vse v nas je napeto kakor struna. Samo čakamo, kdaj bo počila in nam bo dobri Mahkota rekel: Zdaj bomo pa v Dubrovniku. Vsakdo izmed nas je slišal že o njem, toda videl ga ni še nihče in tudi prave predstave ni nihče imel. sicer pa bi vsako še tako lepo, resnica zasenčila. Dubrovnik so slovanske Atene. Na vsakem koraku se mu pozna, da je bil svoboden in da je imel neke vrste demokratično vladavino in od tu je njegov široki razvoj in njegova kultura. Sredi morja smo zagledali kopast otok, pokrit z gostim zelenjem drevja. «To je Lokrum«, w.w, v.v.v.v, .w.v v.v.v.v.v.nv.' ANGELO V I V A N T E J R Tudi v Italiji ima Oberdankova smrt mnogo ožji in površnejši odmev, kakor bi ga imela pred dvema ali tremi leti. Italijanska vlada z najstrožjimi ukrepi potlači vsako znamenje žalovanja ali protesta. Pravkar minula doba, ko je Cairolijeva vlada blagohotno gledala na propagando iredentistov, je videti kakor pogreznjena v davno preteklost. Iredentizem velja ponovno za gibanje, naperjeno proti savojski dinastiji, njegovi pokretniki pa za ljudi, ki tega problema sploh ne poznajo, kakor tudi ne poznajo novih činiteljev, lej ta problem vedno bolj zapletajo. Tri mesece po obešenju Viljema Oberdanka, to je v mesecu marcu 1883, pride v Montecitoriu do širokega razpravljanja o avstrijsko-italijanskih odnosih in o iredentizmu. Italijanski zunanji minister Mancini skuša na vse kriplje dokazati, da jadranski in tirolski iredentizem nasprotujeta teoriji o nacionalnem principu, ki g« je sam v svojih predavanjih kot akademski učitelj jemal in proglašal za temelj državnega sožitja. Reči je treba, da njegova dokazovanja ne odlikuje kdo ve kakšna logika. Minister Mancin, ne odreka Italijanom v Avstriji njihove idealne pravice, da bi se združili z italijansko državo, toda istočasno naglasa, da ne eksistira samo avstrijski iredentizem, ampak da eksistirajo odnosno bi lahko eksistirali še drugi, n. pr. francoski, angleški, švicarski. In tako minister živahno vpraša: »Zakaj pa terjate samo Avstrijo in zahtevate od nje Tridemt in Trst, ki ju naša država bistveno niti ne potrebuje’ Iredentizem, če le hoče biti dosleden, se mora nujno skregati s celim svetom, je torej proti spoštovanju medsebojnih pogodb in, čeprav temelji na nacionalnem principu, nasprotuje mednarodnemu pravu.« Alessandro Fortis, takrat še eden voditeljev skrajne levice, je povsem logično odgovoril Manciniju, da se nacionalni princip ne more in Belgije, popoldne pa v parih s krmarjem proti dvema predstavnikoma iz Švice in enega iz Avstrije. anjE Pii balincanju za ((Poletni pokal« so bili odigrane sledeče partije: Vespucci-Aquila 21-16; Mez-gec-Amerikana 21-5; Zol Ilva-Mezgec A 13-21; Koštalunga-Ve-spucci B 16-21; Amerikana C-Nardin 21-18; Corsi A-Sv. Alojz A 9-21; Vespucci A-Aquiia A 21-10; Acegat B-Aquila B 12-21. Zol llva A-Mezgec A 13-21; Bel-lavista-Gallinaccio A 21-4; Corsi A-Sv. Alojz A 21-12; Acegat B-Aquila B 8-21; Acegat A-Stan-dard 21-16; Koštalunga-Vespucci B 16-21; Amerikana C-Nardin 21-18; Vespucci A-Aquila A 6-21. ii m Mini na), 2) Logar, 3) Welfar, 4) Me-neghetti, 5) Burger, 6) Dobrila; met krogle 1) Bortolotti, (Nabrežina), 2) Ščuka, 3) Dobrila, 4) Welfar; met diska 1) Dobrila, 2) Zuliani, 3) \Velfar, 4) Logar; tek na ti00 m ženske 1) Vertovec, 2) Tomažič, 3) Giarri; skok v daljavo 1) Lesica, 2) Zuliani, 3) Mihelič; tek na 400 m 1) Blokar, 2) Fuks, 3) Bazdldella, 4) Abram, a) Lesica, 6) Brumat. IHiiišivoAiiroreizIloiira nogometni prvak za leto 1949 NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA KONČNA LESTVICA 1. Aurora 30 22 6 2 78 15 50 2. Skedenj 30 22 5 o 77 25 49 3. Arrigoni 30 18 5 7 61 31 41 4. Tov. str. 30 17 6 7 59 27 40 5. Milje 30 16 7 7 60 30 39 6. Sv. Ang 30 14 5 11 57 46 33 7. Umag 30 13 7 10 53 49 33 8. Piran 30 U 9 10 55 50 31 9. Koštai. 30 10 9 11 50 60 29 10. Omsa 30 12 3 15 38 49 27 11. Ponz. B 30 10 4 16 49 46 24 12. Magdalena 30 9 6 15 42 62 24 13. Pristan. 30 7 9 14 36 52 23 14. Meduza 30 6 4 20 33 76 16 15. Rojan 30 3 4 23 24 95 10 16. Dreher 30 O 5 23 16 79 9 KOŠARKA PokarZDTV • Tekme moških v košarki za «Pokal ZDTV« jo v nedeljo prinesle naslednje izide: Sv. Alojz-Skedenj 30-17; Acegat-Barkovlje 29-18; Magdalena-ECA 26-21; Ri-naldi-DSZ 34-31; Tomažič B-Ar-zenal B 67-13. Zenske tekme Pa so se končale: Flent-Barkovlje 23-10; DSZ-Tomažič 47-21; Zol Ilva-Skorklja 28-24; DSZ-Magdalena 46-13. Na lestvici vodi sedaj DSZ s 4 točkami, sledita Flent in Zol Hva z 2 dvema točkama, medtem ko ostala štiri moštva nimajo še nobene. točke. ! TRGOVINA • INDUSTRIJA ® PROMET • FINANCE Trgo in a vski odne friškim ! »si med Trstom kontinentom V prvih petih mesecih letošnjega leta so se trgovski odnosi med Trstom in afriškim kontinentom precej poživili. Pričakujejo, da bo še naraščal tranzitni promet med državami tržaškega zaledja in afriškimi deželami, ki morajo iz- važati svoje poljedelske proizvode in rudnine, da si nabavljajo industrijske izdelke kakor tudi industrijsko opremo. Statistika tega prometa (brez Egipta) kaže za mesece januar-maj sledeča (v stotih); (M |mp- / • POGLED NA MORJE Z NASE OBALE PRI SV. KRIŽU. nam je pojasnil sam kapitan ladje, ki je prišel iz svoje kajute. Na njem je najbuineiše rastlinje. ((Rastejo oranže, limone, dateljno-ve palme, pa saj boste videli«. Vsi smo na krovu. Gnetemo se ob ograji. Kovčege imamo že poleg sebe ir. samo čakamo, kdaj bomo stopili na dubrovniška tla. «Ali to ni Dobrovnik to je Gruž«, nam pravi Mahkota. «Gruž je luka Dubrovnika. Dubrovnik je preko hriba in tja se bomo peljali s tramvajem«. Na pomolu je stotine in stotine ljudi. Kdo bi jih preštel. V ospredju je šest deklet, v prekrasnih narodnih nošah, vezenih v rdečih in pisanih barvah in do peta segajočih. V razpuščenih laseh imajo cvetje in kite cvetja v rokah. Kakor gorske vile so. Pozneje smo videli, da so bile le živa slika Dubrovnika. Naši trije mušketirji niso moglj odtrgatj oči od njih. Silvana je njihova lepota tako prevzela, da se je sklonil k tov. Mahkoti in ga povprašal: »Pa bomo ostali v Dubrovniku kaj več časa?« Momentano ni imel druge skrbi. «Seveda bomo ostali danes in jutri, danes, da se odpočijemo, jutri, da se razgledamo«, ga je potolažil. Godba r.a pomolu je ves čas igrala. Tovariš Venturini je čakal trenutka, da se odpočije. Cim je ta prišel, je dal svojim pevcem znak in niso se še polegli zvoki godbe, ko je zadonela njih pesem v pozdrav Dubrovniku. Nato smo se izkrcali z ladje in z vsem cvetjem, kj smo ga prejeli in v spremstvu v?e tiste množice šli po pomolu proti obali, kjer nas je ča- kal tramvaj, ki je vozil tedaj samo nas. (Nadaljevanje sledi) AV.V.V.*.V.*.V.V.V.V»V.V.'. ustaviti niti se ni ustavil pred spoštovanjem mednarodnih pogodb. Stvar je bila namreč v te.ni, da je bilo vprašanje od vsega začetka napačno postavljeno, kat je tudi več ali manj očitno vplivalo na malone vse poznejše razprave v parlamentu. Ce bj bil Mancini hotel pooijati iredentizem v imenu nacionalnega principa, potem b; bil moral dokazati, da tega principa ni moč j uporabiti za Trst in za Julijsko krajino, ker na tepi ozemlju manjka ali pa je kakor koli pomanjkljiva etnična podlaga, na kateri ta princip sloni. Mancini pa ne samo da tega dokaže, ajnpak na tihem domneva, kakor bodo za njim domnevali tudi drugi, čeprav samo idealno pravico Italijanov Julijske krajine do osvoboditve. Vendar pa v tej diskusiji v italijanskem parlamentu iz leta 1883 prevladuje izrazita filoavstrij- ska tendenca, in sicer v najrazličnejših odsekih skupščine. Tej ten-dene; se brez pridržka pridružita tudi desničarski voditelj Minghetli in celo povratnik iz avstrijskih ječ Finzi. Finci namreč izrazi v svojem i dokai naivnem zanosu upanje, da se bodo vsa med Italijo in Avstrijo viseča vprašanja rešila na prijateljski način. Med drugim tudi slovesno izjavi, da «če hoče Italija voditj pravo politiko, mora biti v prijateljskih odnosih z Avstrijo. Le združeni z Avstrijo bomo lahko kos vsem presenečenjem v Evropi.« Ze preje sem poudaril, da je v tistem času moglo priti kakšno ; za Italijo neugodno presenečenje edinole iz Francije in da se gospo- i darski antagonizem med Italijo in Avstčijo na Balkanu še ni bil po- j rodil, Malo prej je bil izrazil Minghettijevo misel poslanec Marselli, ko je rekel; «To, kar vleče Avstrijo proti Solunu,- je sama nujnost stvari, medtem ko je prava nevarnost za Italijo v tem, da je Francija v Bizerti.« Tudj Felice Cavallotti se je bil v tistem političnem trenutku izjavil za trojno zvezo. V diskusiji v italijanskem parlamentu iz 1. 1883 pride do enega samega nesoglasja, in sicer od strani po-Janca Salvinija. Salvini namreč izjavi: «Med namj in Avstrijo obstaja neko vroče vprašanje. Modrost, previdnost, razmere in mordn celo patriotizem naju narekujejo, da to vprašanje uspavamo, toda zadušiti ga — to je nemogoče!« Ko pa Salvini opazi, da ton ni pri meren trenutku, se takole opraviči: ((Mislim, da nisem rekel nič takega. Če sem omenil, kako bi bilo za nas primerno, če bj imeli ključe lastne hiše!« Te »ključe lastne hiše«, to je zemljepisno mejo, je bil na isti seji omenil tudi Alessandro Fortis. (Nadaljevanje sledi) Z našim gledališčem po svobodni Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje je gostovalo v Tolminu, Ajdovščini in Sežani. Dne 21. junija smo se zjutraj odpeljali na gostovanje. Bil nas je poln avtobus, vsi smo bili veseli in dobre volje, saj smo se vozili proti naši osvobojeni Primorski. S slovensko pesmijo na ustih smo prešli mejo in stopili na osvdbojena tla. Ozrl sem se po svojih tovariših, vsi so bili veselih in nasmejanih obrazov. Kako tudi ne, saj smo šli obiskat naše primorske kraje, po katerih smo že večkrat gostovali in kateri so nam toliko pri srcu. Vozili smo se skozi Sežano. Nad trgovinami smo opazili mnogo novih napisnih desk, na katerih so bila označena nova mestna in državna podjetja. To je dalo marsikomu ponovno razmišljati o klevetah, katere pišejo o Jugoslaviji nekdaj napredni časopisi, ko pravijo. da v Jugoslaviji ne gradijo socializma. Ti napisi, ki so zamenjali oglasne deske raznih kapitalistov in špekulantov, govore dovolj zgovorno in pobijajo vse laži in klevete, katere neodgovorno kujejo po raznih tržaških uredništvih. Drveli smo mimo novih zgradb, mimo udarnikov, kateri so dogo-tavljali novo progo Sežana—Dutovlje, mimo novega življenja osvobojene Primorske. Skoraj v .W, v,v sleherni vasi, mimo katere smo se vozili, smo opazili nova zadružna poslopja, ki jih je zgradilo delovno primorsko ljudstvo v želji, da si ustvari novo socialistično gospodarstvo, brez izkoriščanja in tlake tuji gospodi. Avtobus nas je vozil tudi ob nastajajoči Novi Gorici. Vse to so ustvarile roke slovenske mladine. Toliko lepega in novega smo videli, da je v nas rasel ponos, ker smo del naroda, ki kljub težavam, katere mu postavljajo z vseh strani, gradi in si zida mogočno stavbo nove in lepše bodočnosti. Pot nas je vodila tudi po cesti, ki teče vzporedno ob naši prelepi Soči. Njena nedopovedljivo lepa barva nas je spremljala vse do Tolmina, kjer je bila naša končna postaja. Tam so nas prisrčno sprejeli in nam postregli z dobrim kosilom ter nas popeljali v dijaški dom, kjer so nam pripravili prenočišče. Dom leži na izredno lepem kraju, obdaja ga prijetno senčna park, mimo njega pa teče, bistra Soča. Vsi smo imeli občutek, da smo na letovišču. In res nam je bilo to gostovanje, kljub predstavam in naporom, resničen oddih. Ne bom vam govoril o vseh podrobnostih in dogodivščinah, katere smo doživeli na tem gostovanju — preveč bi bilo. Bilo je mnogo smeha in zabavnih doživetij.— Kaj pa predstave? Na gostovanje smo odšli z dramo Mire Pucove: «Ogenj in pepel« in Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Prva popelja gledalca v cas italijanske okupacije in nam kaže propadajočo slovensko tako imenovano «višjo družbo«, katera se je udinjala okupatorju, obenem pa išče zvez z Londonom, centrom vseh pobeglih ministrov, ki so hoteli lepo v zapečku in na varnem politizirati in si pripraviti bodoče stolčke. V igri nastopajo tudi pravi aktivisti in borci proti okupatorju, ki razkrinkajo ta «pepel» (kakor pisateljica simbolično imenuje to neaativno družbo), katerega bo raznesel veter. Z drugo igro — Gogoljevo Ženitvijo — smo želeli prikazati ostro karakterizirane tipe ruske meščanske družbe iz časa ruskega bidermajerja, katere slika Gogolj z blestečim humorjem in njemu svojstvenim poznavanjem vseh komediografskih prijemov. Bili smo malce razburjeni, ko smo se zvečer preoblačili in maskirali, saj je bilo že dolgo od'tega, kar smo bili v Tolminu in za vsakega igralca je nepoznano občinstvo vprašaj, ki se dotika tudi njegove stvaritve. Kako nas bodo sprejeli, ali bodo razumeli vse tiste drobne misli, katere je dramatik nanizal v igri. — No, ta bojazen je izginila že pri prvih besedah Podkoljosina. Občinstvo je našlo tisti neviden stik z odrom in na sceni smo resnično zaživeli. Po predstavi nas je občinstvo navdušeno pozdravilo. Zastopnica OF nam je izrekla pri- srčno dobrodošlico, zastopnik tamkajšnje prosvete pa nam je poklonil Sliko hribov in gora, ki se vijo nad Tolminom. Bili smo resnično ganjeni. Ob pogledu na občinstvo v dvorani nam je zaigralo pri srcu — čutili smo, da so nam tako blizu. V Tolminu smo ostali dva dni, potem pa naprej v Ajdovščino. Tu smo bili zopet deležni toplega sprejema in skrbnega gostoljubja tamkajšnjih oblasti in članov ajdovskega prosvetnega društva. Tudi občinstvo nas je navdušeno sprejelo. Prav tako je bilo v Sežani. Tam smo končali naše šestdnevno gostovanje po naši svobodni Primorski. Zopet je med nami nepravična meja, zopet vse nevšečnosti, pomanjkanje lastnega gledališča in dvoran, zopet tuji oblastniki in razni ((zaščitniki slovenske kulture«, ki ji zapirajo dvorane — zopet smo daleč od svobodne domovine. Vendar ne obupamo. Se bolj čvrsto ih še bolj trdno stojimo na naših postojankah in kličemo primorskemu ljudstvu v svobodni domovini: ((Delali bomo in še nadalje ustvarjali Slovensko gledališko kulturo na Tržaškem ozemlju — kljub vsemu, kakor si tudi vi ustvarjate novo in lepšo bodočnost — kljub vsemu«. dovoz Portugalska Vzh. Afrika 5.314 Francoska Vzh. Afrika 9.054 Angleška Vzh. Afrika 6.327 Biv. ital. Vzh. Afrika 5.003 Alžir 141.561 Španski Maroko 157.425 Francoski Maroko 66.181 Tunis 157.380 Zapadna Afrika 38.402 Južnoafriak unija 6.063 Libija —.— Anglo-egipt. Sudan 163 odvoi 291 16.753 2.161 2.13! 345 421 641 554* 29.441 27.835 Poglejmo, kaj se je odvažalo i* dovažalo: Franc. Vzd. Afrika: d«1 voz tvorijo skoraj v celoti olju® semena, iz Trsta pa so bile odposlane pošiljke češkoslovaškeq! sladkorja preko pristanišča Gibi*: ti za Abesinijo; Portug. Vzd. Afri' ka: dovažali so cink v palicah -J Beire za Avstrijo ter lešnikovo; olje, iz Trsta pa so odpremljdl\ železo in stroje proti Lorenih Margues; Biv. ital. Vzd. Afrika! izkrcavali so oljna semena, vkrcali pa sladkor v tranzitu za Abesiti ni jo; Angl. Vzd. Afrika: (MombtK sa-Zanzibar) dovoz sisala in bombaža, odvoz razno blago; Alžir® izkrcavali so železovo rudo fZ® «1LV A-o« 138.500 stotov), posušene fige in tapetniške trave, vk,m cavali pa razno blago; Španski Maroko (Melilla): dovoz železni rude za Trst in Avstrijo; Franco1 ski Maroko (Casablanca): dovf žali so fosfate za Avstrijo in CS& ječmen in posušene fige; Tunis* izkrcavali so železovo rudo :l Trst in fosfate za Avstrijo; Z* padna Afrika: dovoz palminih si-men (30.010 stotov) iz S. Tonih Luanda, Anzola itd., kave iz M<*‘ tadi (182 stotov) ter 8.208 stoto! eksotičnega lesa iz Francoski■ Afrike (Kamerun, Togo), odvol razni stroji; Južnoafriška unija* izkrcavali so barvilno lubje (3.0^1 stotov) in taninske ekstrakti (1.444 stotov), surovo volno i® kvas za Romunijo, vkrcavali P so papir in tekstilno blago; Lib*' ja: pošiljke stavbenega lesa v od-; vozu; Anglo-egiptski Sudan: iH kr cavali so pošiljke arabske lepila in apalma dum« za CSM vkrcavali Pa pošiljke avstrijski-j ga-amonijevega nitrata, češk°i slovaške gumijaste obutve 4 stroje. ERP-nabave za Trsi tvorijo skoraj samo potrošno iiiaflo Po podatkih statističnega oddelka ECA so znašala ERP-nakazM anglo-ameriškemu področju ST& ja do dne 31. maja t. 13.4OO-O00 dolarjev in sicer: 9,300.000 za M vila in poljedelske pridelkh\ 300.000 za premog in goriva, 1 m*'! lijon za surovine in polizdelkir 100.000 za razne izdelke. Med surovinami in polizdelki j1 bilo za 200.000 dolarjev neželenih kovin (baker),- za 300.000 izvodov železa in jekla, za 200.001 kemičnih izdelkov, za 100.0$' zdravil in farmacevtskih preparatov, za 100.000 lir lesa in lesnih; izdelkov, za 100.000 lir kolofoni)! S itd. Na, nakazila za plačevanje Uro-. darin (izključno v korist amer*'] ških brodarjev) odpade 2,700.000 dolarjev. Nikakršen znesek ni odobren aii porabljen za nabavi; strojev ali industrijske opremi'; ali kakršen koli uvoz pi-oizvodn^i sredstev odn. za modernizacij® j obstoječih industrijskih naprav. J TOUR l)i; FRANCE Milani šb i/minu pri/i Krožna kolesarska dirka okoli Francije se nadaljuje. TekmovaU ci se iz dneva v dan bližajo l.ra-ju, kjer je bil start, to je cilju. Vsak dan jih je nekaj, ki iz enega ali drugega vzroka odstopijo in tako dajo mesto vztrajnejšim, ki upajo, da se bodo na kolesu, čeprav med zadnjimi, vrnili v Pariz. V tej tekmi bo tudi. zadnje mesto še kolikor toliko častno, ve pomislimo, da je pot celotne dirke speljana okoli cele Francije, ki je dolga okoli 4.000 km. Današnja etapa je bila dvanajsta. Dolžina proge je znašala 134 km. Pot je vodila predvsem po nižini. Dirkači so morali premagati le dve manjši, vzpetini, to je dva hriba po 455 in 405 metrov nadmorske višine. Medtem ko so včeraj prevozili visoke pirenejske hribe in porabili za to tudi precej časa, so danes lepo zajtrkovali na postelji in tudi kosili so v miru. Start je bil šele ob 13.16. Povprečna brzina je znašala okoli 40 km na uro. Lahko bi rekli, da to ni bi* dirka, ampak samo mirno poU vanje iz Luchona v Tuluzo. Rezultati so sledeči: 1. VI Steenbergen, 2, K'nt, 3. Le Nize' hy, 4. Kublcr itd. Magni je s vedno na prvem mestu. Lep uspeli rkarjev v BEOGRAD, 13, Košarkar* ekipa dijaškega športnega Wož iz Trsta je že okolj deset dni turneji po Jugoslaviji. Med teh1 dijakj igrali več tekem z mol iz brigad na cesti Bratstva in c11 nosti. Dijašk; športni krožek zmagal proti reprezentanci St*! 9. sekcije s 45:22, proti repic**’ tanej tuzlanske brigade z 28-Proti reprezentanci maribot* brigade je zmagal s 28:21, proti 1 prezenlanci 7. sekcije s 40:19. Danes zvečer ob osmi uri igrali proti beograjskemu cu. Zmagal je Metalac s (16:10). Od Tržačanov so najlc^ igrali Volk. Zanetti, Emilli, 13 toli, Crljenko in Brus, UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI štev. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-303. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št, 29 — Telefonska številka 83-51. NAROČNINA; Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B iri FLRJ: 55, 165, 330 650 d*n' OGL4SI- od 8.30-12 tn od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančr.o-upravni 60, osmrtnice 70 lir. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska Odg urednik STAnIsLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tei. 70. Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubijani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST-