PRIR X POST. nova RSKI DNEVNIK PoStrnna plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 293 (6271) TRST, petek 10. decembra 1965 ZAKLJUČENO ZASEDANJE^ VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR Nikolaj Podgorni novi predsednik prezidija Gromiko o aktualnih mednarodnih vprašanjih Med drugim je Gromiko opozoril na nevaren razvoj militarističnih tendenc v Zahodni Nemčiji in obsodil ameriško popuščanje Bonnu Na seji so sprejeli izjavo o Vietnamu, ki obsoja ameriški napad MOSKVA, 9. — Pred zaključkom zasedanja vrhovnega sovjeta SZ je predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Anastas Mi-kojan sporočil svojo ostavko. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen Nikolaj Viktorovič Podgorni. Poleg tega je bil na predlog Kosigina podpredsednik vlade Aleksander želje-pin razrešen, da bo mogel odslej opravljati delo v notranjo sti centralnega komiteja Pavel Kovanov pa je bil na predlog Kosigina imenovan za predsednika «odbora za ljudsko nadzorstvo«, ki je bil ustanovljen namesto odbora stranke in države za nadzorstvo. Mikojan je sporočil za svojo o-stavko z naslednjimi besedami: «Pred enim mesecem sem dopolnil 70. leto; tega morda ne veste. Pred tremi leti sem bil operiran. Bil sem bolan in se ne morem več utrujevati. Zaradi tega sem zaprosil centralni komite stranke, da me razreši funkcij predsednika prezidija vrhovnega sovjeta«. Leonid Brežnjev je v kratkih besedah pohvalil vse dosedanje delo Mikojana in izrekel hvaležnost sovjetskega ljudstva za to delo. Sporočil je nato, da je bila Mikojano-va ostavka sprejeta in da bo Mikojan ostal član prezidija vrhovnega sovjeta. Podgorni je bil izvoljen soglasno za novega predsednika in se je zahvalil za izkazano zaupanje. S tem je bilo zaključeno zasedanje vrhovnega sovjeta, še pred zaključkom pa so odobrili posebno izjavo o Vietnamu. Na današnjem zasedanju je govoril tudi zunanji mimster Gromiko, ki je odgovoril na tri vprašanja, in sicer: 1. Delo glavne skupščine OZN in reakcija na sovjetski predlog za pogodbo proti širjenju Jedrskega orožja ter za izjavo o nedopustnosti vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. 2. Razvoj nevarnih militarističnih tendenc Zahodne Nemčije in stališče Moskve do programske izjave nove Erhardove vlade. Pripravljanje druge afriškoazij-ske konference in stališče držav članic konference glede udeležbe sovjetske delegacije na konferenci. Gromiko je izjavil, da je na o-zračje dela na 20. zasedanju glavne skupščine OZN resno vplivalo poslabšanje mednarodnega položaja zaradi ameriškega napada na Vietnam. Dodal je, da ameriško dejavnost v jugovzhodni Aziji obsoja ogromna večina držav Evrope, A-zije, Afrike in Latinske Amerike. ((Dopustiti, da se napad v Vietnamu nadaljuje nekaznovano, Je dejal minister, bi pomenilo pooblastiti napadalce, da nastopajo proti drugim narodom, ki se borijo za neodvisnost ali za obrambo neodvisnosti. Sovjetska zveza je potrdila svoj sklep, da bo pomagala vietnamski demokratični republiki ter podpirala program za rešitev spora, ki ga je bila predložila hanoj-ska vlada v obliki štirih točk Fam Van Donga. To naše stališče smo obrazložili predstavnikom ameriške vlade, s katerimi smo imeli v New Vorku številne stike.« Glede sovjetskih predlogov proti širjenju atomskega orožja in proti vmešavanju v notranje zadeve drugih držav je Gromiko izjavil, da je 20. zasedanje glavne skupščine OZN sprejela te predloge z veliko pozornostjo. fllj ■ DANES Vse kaže, da je med vlado in sindikalnimi organizacijami železničarjev prišlo do sporazuma in da bo napovedana stavka preklicana. Minister za promet je v zadnjem razgovoru s sindikalnimi predstavniki zagotovil, da bo vlada do 31. januarja prihodnjega leta predložila parlamentu zakonski načrt o reorganizaciji železnic in celoten zakon o drugih prometnih vprašanjih. Poslanska zbornica je začela razpravo o zakonu, ki ustanavlja državne otroške vrtce, glede česar se je že vnela ostra razprava, ker za-kon predvideva znatno podporo zasebnim in torej predvsem katoliškim otroškim vrtcem. V Moskvi se je včeraj zaključilo zasedanje vrhovnega sovjeta, na katerem je predsednik prezidija Mikojan sporočil svojo ostavko iz zdravstvenih razlogov in na njegovo mesto je bil izvoljen Nikolaj * "dgomi. Pred zaključkom je go-y°ril zunanji minister Gromiko, ki je predvsem opozoril na nevarnost krepitve militarizma v Zahodni Nemčiji in obsodil ameriško podporo temu militarizmu in zlasti "emški zahtevi po jedrskem orož. jU- Gromiko je ugotovil, da je poslabšanje mednarodnega položaja zaradi ameriškega napada na Vietnam škodljivo vplivalo na zasedanje glavne skupščine OZN. Kar se "če načrtov proti širjenju jedrskega orožja, pa je Gromiko obtožil da so glede tega neiskrene, "gotovil je tudi skupna ali zelo Podobna stališča s socialističnimi 'n nevezanimi državami, kar se tiče borbe proti kolonializmu. V zvezi š predsedniškimi volitvami v Franciji je kandidat centra Lecanuet priporočal svojim voliv-čem, naj se osebno odločijo, za koka voliti. Napovedal pa je ustanovitev nove stranke in pozval svoje volivce, naj se vanjo vključijo. .. V Vietnamu se nadaljujejo srdi-" boji, ki so se začeli predvče-vaj-njim v bližini Dananga. Arne-Jaški državni tajnik Dean Itusk je Jzjavil, da bi se ZDA udeležile že-lovske konferenc« o Vietnamu, če “1 se glede nje sporazumeli sopred-zednici. t. j. SZ in Velika Britanija. Kar se tiče prvega problema je Gromiko dejal: «Z zadoščenjem lahko sprejmemo na znanje, da je bila sovjetska pobuda plodna: o- gromna večina držav nas podpira.« Ko je omenil, da je ameriški predstavnik glasoval za resolucijo o tem, Je Gromiko dejal: «Na žalost, so njihova dejanja za sedaj zelo daleč od tega, kar resolucija zahteva.« Kar se tiče predloga glede nedopustnosti vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, je Gromiko izjavil: ((Sovjetska zveza ni skrbela sama zase, ko je postavila ta predlog. Sposobni smo sami misliti na naše zadeve. Toda nemalo držav na svetu je, katerim je treba dati dejansko mednarodno jamstvo proti zunanjemu vmešavanju.« Gromiko je dodal, da so med diskusijo o vprašanjih, ki so povezana z borbo proti kolonializmu in s številnimi drugimi vprašanji 20. zasedanja OZN, socialistične in nevezane države na splošno nastopale s skupnega ali zelo podobnega stališča. ((Sovjetska vlada, je pripomnil, se zahvaljuje vladam vseh držav, ki so pokazale razumevanje za smotre miroljubne politike Sovjetske zveze in ki korakajo s Sovjetsko zvezo v istih vrstah v borbi za mir.« V Odgovoru na vprašanje o sklicanju druge afriškoazijske konference je Gromiko poudaril, da se je v Alžiru na sestanku zunanjih ministrov pozitivno rešilo vprašanje sovjetske udeležbe na konferenci. Glede odložitve konference pa je izjavil, da sovjetska vlada razume to odložitev, ker je mnenja, da mora o datumu konference odločati večina afriškoazijskih držav ob upoštevanju specifičnih pogojev. Zatem je Gromiko izjavil, da bo na prvi konferenci solidarnosti držav Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki bo januarja v Havani, navzoče široko predstavništvo proti-kolonialistične in protiimperiali-stične fronte. Sovjetska zveza bo kot udeleženka te konference storila, kar bo mogla, da se ustvari fronta bitke za mir in narodno osvoboditev. Nato je Gromiko odgovarjal na vprašanje v zvezi z Zahodno Nemčijo in njeno politiko. Izjavil je med drugim: ((Programska izjava Erhardove vlade, ki jo je prebral 10. novembra v Bundestagu, je tako odkrit koncentrat militarističnih in revanšlstičnih idej, da je bilo težko slišati podobne. Bonska vlada praktično trdi: Nemška zvezna republika Je dovolj močna, da lahko zahteva in da ne prosi več. Toda ne pritiče zvezni Nemčiji postavljati zahteve drugim državam. Nemška zvezna republika nima še mirovne pogodbe, še vedno ima dolg do narodov in predvsem do narodov Sovjetske zveze, žrtve nemškega napada imajo pravico predložiti račun za vse, kar jim je prinesla vojna. Tega računa ne mo. rejo črtati samo naši narodi. Ce bo zaradi nebrzdane politike tistih, ki sedaj vodijo Zahodno Nem. čijo, potrebno, bo naše ljudstvo predložilo račun.« Glede zahodnonemškega namena, da se menjajo sedanje meje v Evropi, je Gromiko dejal: ((Sovjetska vlada je prisiljena še enkrat poudariti: če bo nemška zvezna republika skušala kršiti meje Nemške demokratične republike, Poljske, CSSR ali katere koli druge socialistične države, bo Sovjetska zveza videla v tem napad na lastne meje z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo.« Glede jedrskih zahtev Zahodne Nemčije je Gromiko izjavil, da Er-hardov govor ni vseboval samo zahteve po enakosti pri jedrski oborožitvi, temveč celo zahtevo po prevladujočem položaju Nemške republike v Zahodni Evropi, in ta zahteva temelji na podpori neevropskih sil. Gromiko je omenil, da so v ZDA krogi, ki so pripravljeni postopoma dovoliti vse, kar Zahodna Nemčija zahteva. «ZDA, Je nadaljeval minister, morajo jasno odgovoriti, kam hočejo priti, ker so smotri pogodbe proti širjenju jedrskega orožja neskladni s sprejemom Bundeswehra v jedrski arzenal. Sovjetska vlada upa, da bo vlada ZDA zavzela bolj realistično stališče in bo konec koncev sprejela naš predlog za mednarodno pogod. bo proti širjenju Jedrskega orožja. Sovjetska vlada ima za potrebno izjaviti, da, če bodo nekatere države članice NATO začele zadovoljevati v kakršni koli obliki jedrske želje Nemške zvezne republike, bo-Sovjetska zveza prisiljena skupno s svojimi zavezniki in prijatelji sprejeti potrebne ukrepe, da se zajamči mir v Evropi.« Proti koncu je Gromiko govoril o zahodnonemški izzivalni dejavnosti v zahodnem Berlinu. Opozoril je, da bo vsak poskus vključitve tega mesta v Nemško zvezno republiko naletel takoj na primeren odgovor. Kar se tiče izjave zahodnonem-ške vlade, da bi bila pripravljena dati jamstva za varnost Sovjetske zveze v primeru nemške združitve, je Gromiko izjavil: ((Sovjetska država ne potrebuje nobenega jamstva od nikogar in še posebno ne od Nemške zvezne republike.« Na koncu je Gromiko dejal, da Sovjetska zveza nima Zahodne Nemčije za državo zunaj zakona: «Naša dežela ni nikoli mislila in ne misli, da v Zahodni Nemčiji prebivajo samo ekstremisti, militaristi in revanšisti « Izjava vrhovnega sovjeta o Vietnamu se obrača na parlamente in vlade vsega sveta, naj prispevajo, da dosežejo konec ameriškega napada v Vietnamu. Izjava obsoja surova in napadalna dejanja ZDA in poudarja, da dvesto tisoč ameriških vojakov nadaljuje vojaški napad na mimo ljudstvo v Vietnamu, bombardira in obstreljuje mesta, vasi, šole in bolnišnice ter pobija prebivalstvo. Vrhovni sovjet je odobril zakon o gospodarskem razvoju za prihod, nje leto in gospodarski načrt ter proračun. Pred glasovanjem sta de- bato zaključila predsednik «gospla-na« ter podpredsednik vlade Baj-bakov. Poleg tega je vrhovni sovjet odobril zakon, ki ustanavlja ljudski nadzorstveni odbor, sklenili so preurediti ustroj ministrskega sveta v zvezi z novimi zakoni, ki jih je sprejel vrhovni sovjet. Ob zaključku debate o gospodarskem načrtu za prihodnje leto je Bajbakov izjavil, da bodo skrbno proučili vse predloge za zvišanje investicij za iskanje novih virov, ki naj se določijo za povečanje proizvodnje. V načrt bo vključen tudi predlog, naj se zviša prodaja potrošnega blaga za skupno 271 mi. lijonov 400 tisoč rubljev. Pri pripravi petletnega načrta 1966-70 pa bodo upoštevali predlog za povečanje proizvodnje kmetijskih strojev in umetnih gnojil. Zakon o gospodarskem razvoju predvideva zvišanje proizvodnje za 6,7 odstotka v primerjavi z letošnjo proizvodnjo. Narodni dohodek se bo zvišal za 6,4 odstotka. Zaključni govor o proračunu je imel finančni minister Garbuzov. Proračun določa 105 milijard 535 milijonov 158 tisoč rubljev dohodkov in ima aktiven saldo 131 mili. jonov 397 tisoč rubljev. Za obrambo je bilo določenih 13.430 milijonov rubljev. Za neproduktivne izdatke (šolstvo, socialno skrbstvo itd.) je določenih 40 milijard 378 milijonov 846 tisoč rubljev. VČERAJ V BEOGRADU XII. zasedanje mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta l.m. 0d zasedanja se pričakujejo konkretne pobude za uresničenje vsebine skupnega sporočila o razgovorih Moro-Stambolič in za izpolnitev Morove obljube o posebnih zakonih za izvajanje določil posebnega statuta londonskega memoranduma BEOGRAD, 9. — V Beogradu se je danes začelo XII. redno zasedanje mešanega jugoslo-vansko-italijanskega odbora za izvajanje posebnega statuta Spomenice o soglasju, podpisane v Londonu 5. oktobra leta 1954. Po poročilu Tanjuga bo mešani odbor na tem zasedanju proučil aktualna vprašanja s področja zaščite etničnih skupin in organizacije manjšinskega šolstva na področju, na katero se nanaša posebni statut. Jugoslovansko delegacijo vodi opolnomočeni minister Mitja Vošnjak, italijansko pa o-polnomočeni minister Giulio Pascucci Righi. iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PO RAZGOVORU^ SINDIKALISTOV^ Z MINISTROM^ ZA PROMET Verjetno preklic stavke železničarjev Razprava o državnih otroških vrtcih Izvršni odbor PSI imenoval načelnike sektorjev tudi iz vrst levice stranke Sodelovanje CGIL in francoske sindikalne organizacije CGT RIM, 9. — Minister za promet Jervolino je sprejel predstav, nike sindikalnih organizacij železničarjev in kaže, da so bili zaključki razgovora zadovoljivi in da ne bo prišlo do stavke Minister se je še danes sestal s predsednikom vlade Morom in bo jutri dal sindikalistom dokončen odgovor glede njih za htev za temeljito reorganizacijo celotnega prometnega sistema. Sindikalne organizacije železničarjev CGIL, CISL in UIL so namreč včeraj poslale ministru vlogo, v kateri obrazložujejo razloge za napovedano stavko. V vlogi je rečeno, da ministrski svet, ni odobril zakonskega načrta o reorganizaciji državnih železnic, zaradi česar ni bil ta načrt predložen parlamentu. Na tej osnovi se lahko ugotovi, da vlada ni storila nobenega konkretnega koraka za koordinacijo prometnih zvez, kar govori o njeni očitni slabi volji, saj prihaja istočasno do vladnih zakonskih načrtov, s katerimi se delno urejajo posamezna vprašanja. Zato sindikati zahtevajo kot pogoj za preklicanje stavke konkretne korake, da bo reforma železnic odobrena do 31. decembra 1966, in istočasno, da se objavijo tarife o cestnih prevozih, pregledajo koncesije, nadzoruje teža cestnih prevozov in da se ugotovijo splošni stroški teh prevozov, ld bremenijo celotno skupnost. Poslanska zbornica Je na tajnem glasovanju odobrila z 220 glasovi, proti 26 in 112 vzdržanimi zakon o predpisih za imenovanje prizivnih sodišč, o katerem so skušali glasovati- že v sredo, niso pa ga mogli odobriti, ker ni bilo navzočih dovolj poslancev. Nato je zbornica začela razpravo o zakonu, ki ustanavlja državne Otroške vrtce ter o zakonu o otroških vrtcih za gluhoneme. Zakonski osnutek predvideva ustanovitev državnih otroških vrtcev, ki naj ((vzgajajo in skrbijo za otroke od 3. do 6. leta in dopolnijo delo družine«. Ti otroški vrtci bodo brezplačni in otroci bodo v njih po 7 ur na dan. Istočasno pa zakon predvideva, da se bodo še nadalje razvijale zasebne vzgojne predšolske ustanove. O zakonu sta bili podani poročili poročevalcev večine in manjšine. V poročilu manjšine komunistični poslanec Scionti ugotavlja, da se z zakonom ustvarja neskladnost med izdatki, namenjenimi za državne in za zasebne šole in da bodo dobili levji delež zasebni katoliški zavodi, kar je tudi bistvo tega zakonskega načrta. S tem se vztraja na ideološko in razredno usmerjenih vzgojnih zavodih, kar prihaja tudi do izraza pri določbah o ustanovitvi zavodov: ustanovili naj bi državne šole samo v tistih krajih, kjer še ni občinskih ali zasebnih šol. iiiiimi ■<■ imiiimii.Hill.Min...................... Lecaunet je napovedal ustanovitev nove stranke Svoje volivce je pozval, naj se odločijo «v skladu z živ. Ijenjskim smotrom, ki ga ima evropska enotnost* PARIZ, 9. — Kandidat centra za predsedniške volitve Jean Lecanuet je napovedal danes ustanovitev nove stranke Volivcem, ki so glasovali zanj, pa je priporočal, naj se «osebno odločijo v skladu z življenjskim smotrom, ki ga ima evropska e notnost«. To previdno stališče je zavzel spričo dejstva, da so med njegovimi volivci ljudje najrazličnejše usmeritve. Lecanuet je pozval 3.777.000 vo llvcev, ki so bili glasovali zanj, naj skupno z njim ustanovijo novo politično ((demokratično, socialno in evropsko« formacijo. Dejal je, da se borba nadaljuje in da je izvolitev predsednika priložnost za politično obnovo. Lecanuet je dejal, da je nastalo novo veliko politično gibanje in da bo ta stnija jutri o-življala veliko silo vlade, ki jo bo Francija potrebovala zato da bo republika živela v politični stabilnosti in socialni pravičnosti«. Glede zunanje politike je Lecanuet izjavil, da bi »enotna Evropa bila v atlantskem zavezništvu vir moči neodvisnosti in miru. Graditev Evrope je odločilna za prihodnost naše dežele in vsak zastoj na poti k enotni Evropi je lahko usoden«, že v prihodnjih dneh bo novo gibanje začelo zbirati pristaše. Za sedaj bodo novi člani lahko še dalje ostali člani v starih političnih strankah, toda predvideva se, da bodo te formacije spomladi dokončno izginile. (Predvsem MRP in narodni center neodvisnih). Lecanuet je na vprašanje nekega časnikarja izjavil, da bi želel tudi on predvsem pojasniti sedanje stanje: «Sedaj, je dodal, sem pred nejasnostjo: na eni strani je kandidat, ki se izreka za atlantsko zavezništvo in evropsko enotnost, ki pa ga podpira komunistična stranka. Na drugi strani je kandidat, ki se v notranjosti sicer bori proti komunistom, toda vodi zunanjo politiko, ki jo komunistična stranka pogostoma ima za pozitivno.« Lecanuet poziva Mitterran-da in de Gaulla, naj pojasnita svoje stališče, šele tedaj se bo lahko izrekel za enega ali za drugega. Skoraj gotovo je, da niti de Gaul- Posebna komisija poslanske zbornice, ki se ukvarja s stanovanjskimi najemninami, je danes na zakonodajnem zasedanju odobrila za. konska odloka o blokiranju stanovanjskih najemnin do 30. junija 1966 Za podaljšanje sedanjega sistema blokiranih najemnin so glasovale vse skupine z izjemo liberalcev, ki so glasovali proti. Po odobritvi je podtajnik Miasi izjavil, da gre za ukrep, ki naj omogoči poglobljeno razpravo in organsko rešitev celotnega vprašanja. Sestal se Je izvršni odbor PSI, ki je določil načelnike posameznih delovnih skupin. Razne zadolžitve so sprejeli tudi predstavniki manjšine v vodstvu stranke, kot je bilo to tudi pred zadnjim kongresom, ko so izjavili, da s tem ne spreminjajo svojega načelnega stališča. Podpredsednik vlade Nennl Je sprejel danes v palači Chigi avstrijskega zunanjega ministra Krey-skega, katerega je že prej sprejel minister za finance Tremelloni. Predsednik vlade Moro je ob zaključku današnje prve seje mednarodnega kongresa demokristjan-skih strank, ki se je začel v Taor-mini, pozdravil ta kongres. Danes so objavili zaključno besedilo skupne izjave o zaščiti interesov delavcev evropskih držav, ki sta jo sprejeli sindikalni organizaciji CGIL in francoska CGT na razgovorih, ki so bili v Rimu 25. in 28. novembra. Po obširnem uvo. du o razmerah trga za delovno si-lo in o socialnih pogojih delavcev se izraža želja za ustanovitev skupne delavske fronte v Evropi in zlasti v državah evropskega skupnega tržišča. V tej zvezi sindikalni organizaciji zahtevata pravico, da bosta zastopani v vseh organizmih evropske skupnosti, da bosta lahko v «okviru rimskih sporazumov in pristojnosti, ki jih sporazum predvideva za sindikate, ščitili interese delavcev«. Danes se Je začela stavka uslužbencev ministrstva za javna dela, ki zahtevajo povečanje organikov in ki nikakor ne sprejemajo predlogov ministra za upravno reformo, s katerimi ni mogoče rešiti perečih vprašanj tega ministrstva. Stavka je enotna in bo trajala še jutri in v soboto. mravljično kislino ter Jih nato u-porabljajo kot hrano. Mravlje pošiljajo s kamioni. Spra. vijo jih v sode, ki imajo na zgornjem delu odprtino, pokrito z mrežico, da lahko dobivajo zrak. Ko jih pripeljejo na določen kraj, jih izpustijo. V nedeljo izstrelitev «Gemini 6» Zamenjava mravelj med Italijo in Nemčijo PAVIA, 9. — V Nemčijo so poslali sto sodov, vsakega po sto litrov, v katerih je skupno deset mi. lijonov mravelj vrste «Lugubris», v Italijo pa Je prišel enak tovor mravelj vrste »Polictena«. Ta pobuda ima namen rešiti v eni in drugi državi gozdove, ki jih žuželke počasi uničujejo. Proti temu ni nobenih pripomočkov. Potrebne so samo mravlje delavke. Zaradi tega so izvršili izmenjavo mravelj na pobudo delovne skupine ((mednarodne organizacije za biološko borbo«, pri kateri sodelujejo gozdarji in entomologi petnajstih držav Evrope in Azije. V Italiji Je moč dobiti veliko število mravelj »Lugu-bris«, v Nemčiji pa živi veliko število mravelj «Polictena». Te mravlje so dolge sedem do osem milimetrov in so temne barve. So tako imenovane «rdeče mravlje«, ki so zelo napadalne in ki imajo v gozdu zelo važno funkcijo: uničevanje škodljivih žuželk. Ubijajo jih z le niti Mitterrand ne bosta odgovorila na Lecanuetovo zahtevo, tako da bodo Lecanuetovi volivci o-stali do 19. decembra brez jasnih navodil in se bo vsakdo odločil po svojem osebnem prepričanju, številne osebnosti, ki so pri prvih volitvah podpirale Lecanueta, so se že izrekle za Mitterranda. Med temi je n. pr. radikalec Maurice Faure, ki je predstavljal levico Lecanuetove-ga ((možganskega trusta«. Kar se tiče desnice, sta dva glavna pristaša Tijder-Vignancoura že izjavila, da bosta glasovala za Mitterranda. Kar se tiče množice volivcev, pa bo odvisno od tega, kaj bo 19. decembra imelo nanje večji vpliv: antikomunizem ali antigolizem. De Gaullova osebnost in neposredne volitve predsednika republike sta zmešali pojme in v veliki meri izpraznili pojme o desnici, centru in levici. Za sedaj so napovedi ugodne de Gaullu, toda Mitterrand bi utegnil s spretno volilno kampanjo precej pridobiti. Tega se zaveda in včeraj je na skupnem sestanku z deželnimi delegati odbora, ki podpira njegovo kandidaturo, izjavil: «Bil sem kandidat levice; sedaj postajam kandidat republikancev.« flll•ll■l■lllllll IIIH MIHI IIIH Ulili III llflll ..IIIIIIIIII11II Ml Milili l| | IIIIII mili Hilli II lil lil Hill Illlllllllllllllllllllllllllltrilllllll.MIHU Dve hudi nesreči: 130 mrtvih CAPE KENNEDV, 9. — NASA je sporočila da bodo «Gemin- 6* izstrelili v nedeljo ob 16. uri po srednjeevropskem času. V kabini bosta kozmonavta Walter Schirra in Thomas Stafford. Sestati se bosta morala v vesolju s kabino »Gemini 7». V ta namen sta Frank Borman in James Lovell, ki že pet dni krožita v vesolju s kabi no »Gemini 7», uspešno spremenila tir iz eliptičnega v krožnega Od XII. zasedanja mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora se pričakujejo konkretni rezultati v korist slovenska manjšine v Italiji spričo vsebine skupnega poročila o nedavnih razgovorih med predsednikoma vlad Italije in Jugoslavije Morom in Stamboličem v Beogradu. To poročilo vsebuje namreč tudi naslednji odstavek: ((Izmenjani so bili tudi pogledi o ravnanju s slovensko in italijansko etnično skupino v okviru obstoječih obveznosti Obe strani sta poudarili, kaj je bilo storjenega za uveljav ljanje teh obveznosti in izrazili hkrati željo, da bi na tem področju dosegli nadaljnji napredek z namenom da se o-menjenim skupinam zagotovi ravnanje, ki ustreza ne sam', črki, temveč tudi duhu obojestranskih dogovorov. Obe strani sta izrazili prepričanje, da morajo biti te skupine element razumevanja in zbliževanja med obema narodoma.« Sam predsednik italijanske vlade Aldo Moro pa je v odgovoru na vprašanje našega — podpisanega — dop.snika na tiskovni konferenci 9 novembra 1965 v Beogradu izjavil med drugim, da je poležal manjši ne urejen s spomenico o soglasju. da so na poti zagotovitve zajamčenia pravic manj šinam rešena že mnoga vprašanja ter priznal, da so ostala nerešena še nekatera vprašanja s tega področja in dejal: «Mi izražamo svoio pripravljenost prispevati, da se spomenica o soglasju čimbolj izvaja. Treba pa je pripomniti da spomenica ni bila ratificirana in da zato nima zakonske moči. Zato bo potrebno s posebnimi zakoni zagotoviti izvajanje njenih preostalih določil.« Moro je pozneje v svoiem poročilu pred senatom, o obisku v Jugoslaviji, ponovno govoril o posebnem statutu londonskega sporazuma 18. novembra letos in izjavil: «V okviru londonskega sporazuma se je razpravljalo o vprašanjih, ki se nanašajo na obe etnični skupini. Razpravljalo se Je o tem, kaj se lahko naredi za izvajanje ne samo črke, temveč tudi duha spomenice o soglasju glede ravnanja z obema etničnima skupinama, medtem ko Je položaj tistih. ki ne spadajo v okvir spomenice o soglasju, avtonomno zajamčen z ustavnimi zakonskimi normami.« Nerešenih vprašanj, ki Jih Je omenil Moro je precej. Našteta so bila zlasti v pismu Slovenske kulturno-gosnodarske zveze ob lanski desetletnici podpisa londonskega sporazuma, pismu, ki je bilo naslovljeno osebno na predsednika Mora. Pred Morovim obiskom pa so bila ta vprašanja vsebovana v ponovnem pismu SKGZ Aldu Moru, v pismu društva »Pravnik« in v poslanici Slovenske skupnosti. Med glavnimi nerešenimi vprašanji so: raba slovenščine na sodišču (ki se celo kaznuje v smislu fašističnega zakona o kazenskem postopku), v javnih uradih, javni napisi v slovenščini, pravična zaposlitev Slovencev, kaznovanje hujskanja na narodnostno mržnjo, podpora slovenskim ustanovam in organizacijam, nerešena tekoča šolska vprašanja, raba slovenskih krstnih imen. zaščita slovenskega etničnega ozemlja itd. Po Morovem obisku v Beogradu pa sta Slovenska kulturno gospodarska zveza in Slovenska skupnost rezultat obiska ugodno ocenili. V pismu, naslovljenem predsedniku Aldu Moru je SKGZ izrazila »svoje globoko prepričanje, da se bodo v sporočilu izražene želje in Vaša zagotovila začela kmalu uresničevati na vseh področjih, kjer so vprašania še nerešena...« In dalje: «Zaradi nujnosti, da bi zakoni v korist slovenske narodnostne skupnosti zadovoljili njeno pričakovanje, izražamo utemeljeno željo, da bi k pripravam o-men (enih ukrepov bili povabi ienl zastopniki mantšinskih organizacij.« Slovenska skupnost pa v svoji izjavi «opozarja na potrebo, da vlada čim prej s posebno zaščitno zakonodajo uredi celotni položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji«. ker je «v tem jedro vse slovenske manjšinske problematike«. Ista izjava omenja nato dejstvo, da je rimska vlada doslej vedno izrind^Meia veliavnost vseh zagonov, ki jih ie sprejel deželni svet Furlaniie-JuJliske kraiine. kolikor so vsebovali kakšno določilo v korist slovenske etnične skupnosti, češ da to ne spada v pristojnost deže’e.» Dolžnost vlade je — se poudarja v izjavi — da odpravi pravno negotovost in neiasnost v tem oo»ledu, ki povzročata tudi pobtično negotovost in utesnjujeta v statutu že (niriZonn priskutnost dežele glede narodnih manjšin. ... Nujno potrebno je. da vlada pred uresničeniem svoiih eventualnih pobud zasliši mnenje kvalificiranih predstavnikov slovenske et» nične skupine, t. j. njenih političnih strank in predstavniških organi zoot i » Spričo vsega tega se od 12. zasedanja pričakujejo konkretne pobude za i-vajanie vsebine sk"-'"e-ga sporočila o beom-airkih r' ' -o-vorih in Morovih obljub na c -e. njeni tiskovni kort“renci, a v smislu zohtev in želia. navedenih v pismih in poslanicah ter iziavah slovenskih manjšinskih organizacij. B B. """""""...Hlini............................ Srdita bitka blizu Dananga se je včeraj ves dan nadaljevala Rusk hoče potegniti še druge države v vietnamsko vojno SAJGON, 9. — Od včeraj zjutraj so v pokrajini Kuang Tin 30 kilometrov južno od velikega ameriškega oporišča Danang v teku veliki boji med sajgonskimi in osvobodilnimi četami. To področje je že dolgo časa pod nadzorstvom o-svobodilne vojske in sajgonske čete ga skušajo skupno z ameriškimi četami zaman zavzeti. Včeraj se je vnela srdita bitka, med katero so osvobodilne sile uničile bataljon saj-gonskih vojakov. Letalstvo ni moglo nastopiti, ker sta si nasprotnika stala zelo blizu. Boji so trajali do poznega večera in deloma tudi ponoči ter so se z večjo silovitostjo vneli davi. Ameriške čete niso do sedaj posegle v boje, temveč nastopajo samo z oboroženimi helikopterji in z letali. Sajgonska vlada je začela pošiljati na to področje ojačenja. Osvobodilna vojska je napadla tudi dve vladni postojanki blizu Sajgona in jim zadala občutne izgube. Ob ustju reke Mekong so ameriške ladje obstreljevale čolne osvobodilne vojske. Ameriško letalstvo Je začelo svojo najmočnejšo letalsko ofenzivo proti Severnemu Vietnamu. Ameriški vojaški predstavnik je povedal, da so včeraj izvedli 40 napadov ob sodelovanju 140 lovskih bombnikov, ki so bili opremljeni z bombami od 500 do 3000 funtov. V Južnem Vietnamu so lovski bombniki z letalonosilke »Enterprise« izvršili v e-nem tednu 911 bombnih napadov. Vsak dan je povprečno odletelo 130 letal. Severnovietnamski predsednik Ho-šiminh Je v razgovoru z britanskim časnikarjem Greenom izjavil, da Severni Vietnam ne bo nikoli sprejel Johnsonovih predlogov o pogajanjih »brez pogojev«. Dejal je, da Johnson pravzaprav noče miru RANGUN, 9. — Preteklo noč sta se 250 kilometrov severno od Ran-guna trčila potniški in tovorni vlak, pri čemer je zgubilo življenje 76 potnikov, 96 potnikov pa je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ker je semafor kazal prosto pot potniškemu vlaku, ki je vozil z veliko hitrostjo. Aretirali so pet železniških uradnikov. NAJROBI, 9. — V bližini kraja Koru se je zgodila prometna ne- sreča, pri kateri je zgubilo življenje 34 oseb. Avtobus, poln potnikov, se je prevrnil v reko ob cesti. Pri nesreči Je bilo tudi 22 ranjenih, ki so jih odpeljali v bolnišnico. in tudi ne mirovnih pogajanj. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da bi bile ZDA pripravljene delovati za mirno rešitev v jugovzhodni Aziji, če bi se sopredsednika ženevskih sporazumov (SZ in Velika Britanija) sporazumela o sklicanju ženevske konference, kakršna je bila leta 1954 ali 196« Rusk je trdil, da zavzema Severni Vietnam nepopustljivo stališče, in da ZDA ne morejo sprejeti njegovih pogojev za začetek pogajanj. Rusk je dodal, da vietnamskega problema niso prepustili vojakom in da se nadaljuje diplomatska akcija *kljub nespodbudni reakciji Hanoja, ki še dalje vztraja na svojih štirih točkah*. Rusk je nato izjavil, da bi u stavitev ognja mogla biti prva točka dnevnega reda morebitne konference, in je dejal, da je tre- ba predvsem »vojaško ločiti oba Vietnama*. Na vprašanje o ameriških okrepitvah v Južnem Vietnamu ja Rusk odgovoril, da bodo ZDA šs dalje izpolnjevale podpisane obveznosti ter je izrazil željo, naj bi »večje število držav prišlo na pomoč Južnemu Vietnamu*. Povedal je tudi, da se nadaljujejo ii-vidniški poleti nad Laosom. Glede ponudbe osvobodilne fronte za 12-urno premirje za božič je Rusk izjavil, da pripada odločitev ameriškim vojaškim oblastem v Južnem Vietnamu in krajevnim oblastem. Rusk je tudi izjavil, da ZDA nimajo nič proti temu, da bi o Vietnamu razpravljali v OZN, pripomnil pa je, da se Hanoj in Peking temu upirata in da so »e U Tantove pobude iznazale za neuspešne. Postojanka ameriških minometov na področja Vreme včeraj: najviija temperatura 8.4, najnižja 5.6, ob 19. uri 6.6; vlaga 76 odst., zračni tlak 1017,2 pada, veter 4 km vzhodnik, nebo 7 desetin pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 12.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 10. decembra Smiljan Sonce vzide ob 7,35 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 17,57 in zatone ob 9,33 Jutri, SOBOTA, 11 Daniel decembra V ZNAK SOLIDARNOSTI Z DELAVCI SV. MARKA Protestna stavka delavcev vseh ladjedelskih obratov Stavka se prične ob 9.30 in bo trajala do jutri ljutraj - Pohod delavcev po mestu in enotno zborovanje na Trgu Sv. Antona Oba sindikata kovinarjev sta sklenila, da bodo danes stavkali vsi tržaški kovinarji ladjedelske stroke v obrambo ladjedelnice Sv. Marka. Delavci Sv. Marka, ladjedelnice Felszegy v Miljah ter podjetja Offi-cina navale bodo zapustili delo ob 9.30 uri; delavci Tovarne strojev, Tržaškega arzenala, osrednjega sedeža GRDA, ladjedelnice Giuliano ter vseh drugih delavnic, ki se ukvarjajo s popravljanjem in vzdr ževanjem ladij, bodo odšli z dela pa ob 10. uri. Stavka bo trajala do 6. ure jutri. Delavci popoldanske in nočne izmene ter delavci Sv. Marka, ki so zaposleni v Tržiču, pa bodo stavkali jutri. Stavke se bodo udeležili tudi delavci vseh zunanjih podjetij, ki delajo v ladjedelnici, vštevši uslužbenci Dispra-la, ki skrbi za delavsko menzo. Po odhodu z dela pojdejo delavci v povorki od ladjedelnice Sv. Marka po Sprehajališču Sv. Andreja, kjer se bodo združili z delavci iz Tržaškega arzenala in Tovarne strojev. Od tam pojdejo združeni po obrežju na Trg Unitži, nato na Borzni trg, po Korzu na Goldonijev trg, na Trg Stare mitnice ter po ulicah Carducci in XXX. Otto-bre na Trg sv. Antona. Okrog poldne bosta govorila tu delavcem tajnika obeh sindikatov kovinarjev Burlo in Fabricci. Pričakuje se tudi, da bo Fabricci poročal o razgovorih, ki so bili včeraj v Rimu med predstavniki vlade, delodajalcev in delavcev in na katerih so razpravljali o ladjedelstvu sploh in o usodi Sv.. Marka še posebej. Po zadnjih vesteh iz Rima niso na teh razgovorih ničesar sklenili. Zvedelo se je le, da je Evropska gospodarska skupnost pristala na to, da lahko italijanska vlada odloži predložitev svojega načrta o prenovitvi ladjedelnic do konca prihodnjega leta. Ta odložitev pa bo le pustila delavce leto dni dalj v negotovosti glede usode ladjedelnic. Vsekakor so v Rimu sklenili, da se bodo ponovno sestali prihodnji četrtek. To bo po zadnjih dveh stavkah v ladjedelnici Sv. Marka v krajšem času že tretja stavka, seveda bolj zaostrena, ker se je udeležuje vos ladjedelski sektor, če to še ne bo dovolj, bodo ponovili splošno stavko, tako da bo vsa dejavnost v mestu izumrla kakor se je že zgodilo februarja meseca. Niti delavci niti gospodarski krogi v Trstu ne bodo pristali, da bi ladjedelnico u-kinili ali preuretjjjj v druge namene. To bi bil za Trst nepopravljiv udarec. RavnO' zato uživajo delavci tudi v današnji stavki popolno solidarnost vsega mesta. Zato bodo morali v Rimu dobro premisliti, preden bi napravili kak usoden korak. Nov izvršni svet tržaške federacije PSIUP Na nedeljskem prvem kongresu tržaške federacije PSIUP so po končani razpravi izvolili nov izvršni svet, ki ga sestavljajo: Al-zetta, Balbi, . Chersovani, Coen, Enzmann, Franco, Gašperini, Gold-schmied, Guagnini, Ierina, Jercog, Laurenti, Liberio, Luches, Mortone, Monfalcon, Montecalvo, Pen-tieh, Pincherle, Punter, Rutigliano, Seccia in Vanon. Za delegata na vsedržavnerfl kongresu stranke, ki se bo začel v Rimu 16. tm., sta bila izvoljena Ezio Martcme in Bruno Pincherle. Tržaška KPI o ostavki pokrajinskega odbora Vodilni odbor tržaške federacije KPI je na svoji zadnji seji razpravljal o položaju v tržaški pokrajinski upravi po ostavki pokrajinskega odbora in po imenovanju prefektumega komisarja za potrditev obračuna za leto 1965. Na sestanku So poudarili pravilnost zadržanja skupine komunističnih svetovalcev, ki so že od vsega začetka — pravi v tej zvezi poročilo KPI — opozorili na nezmožnost koalicije levega centra, da bi lahko uspešno upravljala pokrajino. Koalicija je rajši priklicala komisarja — nadaljuje poročilo — ka- IIIIIIIIIIIIIMUHIIIIIIIIlilHIIKHIIIIIIIIMIinilllllllllltllllllllllHIIItUlllllllllllllllllllllillllltiiifiiiiiiiiiiiiiiiiifiii SESTANEK VODILNEGA ODBORA FEDERACIJE PSI Tržaški socialisti zahtevajo takojšnje in stvarne ukrepe Odbor PSI izreka svojo solidarnost s tržaškimi delavci in njihovimi sindikati v borbi za preporod mestnega gospodarstva kor da bi pristala na diskusijo in primerjavo različnih stališč, predlogov in programov. Prav tej ne-popustljivosti je namreč treba pripisati, zaključuje poročilo, da sedi danes na pokrajini komisar imenovan «ad hoc». Nastop komisarja sovpada s posebno težkim položajem v tržaškem gospodarskem življenju, ko so resno ogrožene njegove tradicije industrijskega središča in mednarodnega pristanišča. Glede na to, zaključuje poročilo KPI, bi imelo vsako podaljšanje komisarske uprave za posledico neizbežno poslabšanje že itak težkega položaja. In predlaga za čim prej razpis novih volitev, kakor je že zahtevala s predložitvijo posebnega dnevnega reda v tem smislu. kongres stranke in izvolili nova vodstva prizadetih zvez. Kongres tržaške zveze se bo pričel ob 17. uri v Miljah, v nedeljo zjutraj se bo pričel kongres v Tržiču, za videmsko zvezo pa je bil določen datum 18. t. m. Na vseh kongresih bodo prisotni strankini parlamentarci iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine, tako podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve Cecche. rini, A. Zanier, L. Zucalli, podpredsednik deželne vlade prof. G. Dulci, deželni tajnik G. Cesare, politični tajnik tržaške zveze Pieran-drei, videmske Ponselč in goriške zveze Candussi. Na vseh krajevnih zborovanjih je prišla na dan enotnost gledišč strankinih predstavnikov glede nazorov levega centrizma in do stališč, ki jih zagovarja državni tajnik Tanassi. Vse tri zveze PSDI v deželi bodo predložile na vsedržavnem kongresu stranke v tem pogledu enotno resolucijo. Glede vprašanja deželne preosno-ve vlada v prizadetih krogih veliko pričakovanje za izjave, ki jih bo na kongresih dal deželni tajnik stranke G. Cesare. Jiifri sp začne v Miljah pokrajinski kongres PSDI Jutri se v naši deželi pričnejo pokrajinski kongresi socialdemokratske stranke, na katerih bodo imenovali poslance za vsedržavni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||mi||||||,ni| Drevi seja tržaškega občinskega sveta Drevi ob 18.30 bo prva seja občinskega sveta rednega jesenskega zasedanja. Dosedanjim točkam dnevnega reda izrednega zasedanja je odbor dodal še nekaj u-pravnih točk, med katerimi je tudi predlog sklepa o najetju 491 milijonov 932.000 lir posojila za obnovitev kanalizacije v ulicah Pascoli, Rossetti in Raffineria ter v Hipodromskem in D’Annunzio-vem drevoredu. Nova pomorska proga Jadran-Črno morje Jugoslovansko plovno podjetje • Slobodna plovidba. iz Šibenika bo po vsej verjetnosti v doglednem času odprla novo redno progo Jadransko — Črno morje, s postankom v Trstu, Benetkah, na Reki ter v vseh važnejših bolgarskih, romunskih, sovjetskih in turških lukah. Sibeniško podjetje namerava postaviti na to progo štiri ali pet manjših tovornih ladij, ki bodo vzdrževala na omenjeni relaciji novo trgovinsko progo. S Jutri zvečer ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Rodol-! fo Morandi na Trgu Sv. Ivana 1 (I. nadstropje) kritik Orlo Caldi-ron, ki sodeluje z revijo «Cinema Nuovon in ki je pred kratkim objavil antologijo revije «Cinema», predaval o temi ((Italijanska kinematografija za časa fašizma«. PO POROČILU MESTNIH REDARJEV V novembru so se povišale cene potrošnega blaga Najbolj so narasle cene teletine, sira, vina in premoga - Znižale pa so se cene govedine in perutnine Iz poročila mestnih redarjev o cenah v mesecu novembru v nadrobni trgovini je razvidno, da so se cene blaga široke potrošnje povišale v primerjavi s cenami v mesecu oktobru. Med drugimi so Se povišale predvsem cene jajc, teletine, vseh vrst sira, nekaterih maščob, vina in oglja. Ta povišanja je nekoliko omililo znižanje cen govejega mesa i.n perutnine. Po mnenju mestnih redarjev je povišanje cen v novembru povzročilo, da so šli v preteklem mesecu mnogi potrošniki kupovat zlasti živila onstran meje, drugi pa so nakupili več blaga v velebla-gaynieiih, ki so obdržale -maje ce* ne vPoUtikp. konk^. renčmh cen. V veleblagovnicah so začeli dajati potrošnikom razna darila, ki jih prej niso dajali Po drugi strani pa nudijo veleblagovnice potrošnikom raznovrstno blago ter nekatera že pripravljena jedila, kot na primer piščance na ražnju in podobno. Kot smo že poročali, je pokrajinski odbor za cene v preteklem mesecu določil znižanje cen govejega mesa in zvišanje cen teletine. Kljub temu pa se mesarji še naprej pritožujejo, da hodi mnogo Tržačanov kupovat meso onstran meje in da zato prodajo vedno manj mesa. Zaradi tega so neikateri lastniki mesnic zaprosili pristojne oblasti za dovoljenje, da bi lahko prodajali poleg svežega mesa še razne salame in prekajeno meso. Kot smo že omenili, so se znižale cene perutnine, zlasti v velikih samopostrežnih trgovinah. Dobro je šla v prodajo večja količina uvoženih puranov iz Amerike. V preteklem mesecu se je tudi povečalo povpraševanje po prašičjem mesu. V novembru se cene olja in masla niso Dovišale, medtem ko je zabeležila manjše povišanje slanina. Cene jajc so se povišale zaradi sezonskega pomanjkanja, cene raznih vrst sira pa zaradi povišanja cen na debelo v preteklih mesecih. Najbolj so se povišale cene parmezana Občutno povišanje so redarji zabeležili pri raznih vrstah vina, ki so ga določili gostinci zaradi vedno višjih režijskih stroškov. V preteklem mesecu je bilo na ribjem trgu mnogo plavih rib, zlasti ulovljenih v Tržaškem zalivu in uvoženih iz Jugoslavije. Cene so bile sorazmerno sprejemljive, medtem ko so se cene boljših vrst rib znatno povišale. Na ribji tržnici je bilo tudi mnogo zmrznje nih rib iz Španije in severnih držav, ki so se prodajale po precej nizkih cenah. Tudi v zelenjadni Vodilni odbor tržaške federacije Italijanske socialistične stranke je posvetil sinočnjo sejo temeljiti proučitvi najnovejšega razvoja v tržaškem gospodarskem življenju ter je ugotovil, da je treba iskati razloge za sedanjo krizo predvsem v tem, da še vedno ni bilo rešeno vprašanje pristaniške ustanove, k čemur pa je treba dodati tudi splošno brezbrižnost osrednje vlade do tržaške problematike, kar je prišlo do izraza tudi pri poraz delitvi 75 milijard lir za moder nizecijo pristaniških naprav. Upoštevajoč omenjena dejstva, je vodilni odbor stranke naložil pokrajinskemu tajništvu nalogo, da brez odlašanja in z vso odločnostjo nastopi z naslednjima zahtevama: 1. sestavi naj se jasen gospodarski načrt, ki naj obveže vse stranke levega centra na vseh nivojih, političnih in zakonodajnih, in ki naj postavi na dnevni red ponovno in pravičnejšo opredelitev Trsta v splošnem načrtu za razvoj državnega gospodarstva. 2 intervenirati je *reba pri o-srednjem vodstvu stranke in pri socialističnem zastopstvu v vladi, naj se zavzameta za konkretizacijo organične in širokopotezne politike v korist tržaškega gospodarstva Na koncu je odbor izrazil svojo polilo solidarnost s tržaškimi de' lavci in njihovimi sindikalnimi organizacijami, ki se z enotnim in odločnim nastopom borijo za reši-ter in preporod mestnega gospodarstva. tržnici je bilo na razpolago dovolj povrtnin in sadja ir se cene v povprečju niso spremenile v primerjavi s cenami v mesecu oktobru. Cene raznih vrst kuriva so ostale na oktobrski ravni, razen premoga, ki je v nekaterih primerih dosegel ceno 10.000 lir za stot. V preteklem mesecu so mestni redarji napravili 73 prijav in izstavili 72 opominov raznim trgovcem zaradi kršitve zakonskih predpisov in občinskih pravilnikov. Poleg tega so redarji v novembru opravili 2450 pregledov v raznih trgovskih obratih, od katerih 1700 v trgovinah z živili. i on« rtra;iu________ la itpartiv Dolinski /lipan in podžupan pri komisarju Mazzi Tržaški prefekt dr. Mazza je vče. raj dopoldne sprejel dolinskega župana D. Lovriho in podžupana M. Bandija, ki ju Je spremljal deželni svetovalec Italijanske socialistične stranke A. Pittoni. Na sestanku so vzeli v pretres vrsto vprašanj prvenstvene važnosti za dolinsko občino, tako vprašanje vodovoda, vprašanje šolskih gradenj, in vprašanje razlaščevanja za naftovod Trst - Bavarska. Dr. Mazza je pokazal živo zanimanje za predložene probleme ter Je zagotovil, da se bo izrecno pozanimal za najprimernejšo rešitev nakazanih problemov. Minister Piccioni bo predsedoval sestanku o tržaškem pristanišču Minister Piccioni je sporočil tržaškemu demokrščanskemu poslan, cu Belciju, da bo sam predsedoval skorajšnjemu medministrskemu sestanku o tržaškem pristanišču, in sicer po naročilu predsednika vlade Mora, ki se je v tem pogledu posvetoval tudi z ministrom Co-lombom. Sestanka se bo udeležil tudi minister za trgovinsko mornarico Spagnolli, po vsej verjetnosti pa bodo v razpravo posegli tudi predstavniki drugih prizadetih ministrstev. Moro je povabil ministrstva, naj pismeno predložijo svoje pripombe in pojasnijo svoja gledišča do vprašanj, ki zadevajo tržaško pristanišče. Na rimskem se. Stanku bo govora o najbolj perečih zadevah, ki so že delj časa na dnevnem redu na Tržaškem, in sicer predvsem o vprašanju primanjkljaja v Javnih skladiščih itd. nega odstotka. Predlog vladnega komisariata, da bi spremenili brezplačno dajanje obrokov bivšim tuberkuloznim bolnikom s podporo v denarju, ne more nadomestiti menze in hkrati tudi ne daje jamstva, da bo ta podpora še dolgo trajala. Zato svetovalec prosi občinskega odbornika, naj posreduje Pri vladnem komisariatu za nadaljnji obstoj te menze. Gregorčičev večer v dijaškem domu V soboto dne 11. decčmbra tl. priredijo gojenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu večer v čast slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču. Na sporedu bodo govor, recitacije, zborovska recitacija in klavirske skladbe Večer se začne točno ob 20. uri. Vabimo nanj vse bivše gojence in gojenke kakor tudi prijatelje dijaškega doma. — Ravnateljstvo. SEJA DEŽELNEGA SVETA Prvi dan razprave o proračunu je spregovorilo sedem svetovalcev Bacicchi (KPI) jc odločno kritiziral politiko večine, Stopper (KD) pa je zahteval, naj dežela posveti veliko pažnjo reševanju tržaških vprašanj Včeraj se je pričela v deželnem svetu razprava o proračunu za leto 1966. K njej se je priglasilo 45 svetovalcev, to je tri četrtine vsega sveta, kar kaže, da bo zelo dolgo trajala, če se ne bo medtem kdo premislil. Včeraj je spregovorilo sedem svetovalcev, in sicer Wondrich (MSI), Bertoli (PSDI), Stopper (KD), Bacicchi (KPI), De Biasio (KD), Coghetto (KPI) in Varisco (KD). Poročilo o proračunu je pripravil demokristjan Metus, ki ga včeraj ni prebral, ker so ga že prej razdelili svetovalcem. V njem najprej ugotavlja, da je to že tretji proračun, oziroma drugi, ker je bil prvi proračun za drugo polovico leta 1964 predložen letos in je bil zato dejansko le obračun. Proračun za leto 1965 je v glavnem služil za to, da je nakazal splošne smernice izdatkov in šele proračun za 1966 je popolnoma reden, saj so bili ietos sprejeti mnogi zakoni, na katerih podlagi so določili proračunske postavke za njihovo kritje. Od skoraj 30 milijard proračuna je namreč 22 namenjenih za izvajanje že sprejetih zakonov. Ti zakoni pa bodo močno zaorali v socialno in gospodarsko stvarnost naše dežele ter prispevali k izboljšanju življenjske ravni prebivalstva. Ti ukrepi pa bodo tudi podlaga za deželno načrtovanje. Zatem je Metus orisal gospodarski in socialni položaj v deželi ter njeno teritorialno ureditev. V zadnjih letih so se močno skrčile razne naložbe, kar je skrčilo zlasti in, dustrijsko dejavnost. Kljub temu pa ni brezposelnost naraščala. To pa je treba predvsem pripisati izseljevanju. Nato je Metus omenil pojav množičnega izseljevanja iz gorskih in gričevnatih področij. Zato je važno, da poseže vmes dežela. Proračun predvideva nad dve tretjini izdatkov, to je skoraj 22 milijard lir za gospodarski razvoj. Od tega bodo porabili kakih 14 milijard v neposredne ali posredne proizvodne namene, nad 7 milijonov pa v socialne namene. K temu bo treba dodati državni prispevek na podlagi člena 50 statuta, ki ga dežela upravičeno zahteva. V zvezi s tem je poročevalec poudaril važnost javnih del za poživitev deželnega gospodarstva. Metus je nato dejal, da po njegovem mnenju Izdatki za osebje niso pretirani, saj znašajo samo 10,16 odst. proračuna, to je nekaj nad trj milijarde lir. Splošni izdatki (za razne nakupe, najemnine, dobave, vzdrževanje poslopij, material itd.) znašajo 4 milijarde in 429 milijonov ali 14,34 odstotka. Zatem je Metus odgovoril v poročilu na razne pripombe in zahteve svetovalcev v prvi komisiji, v kateri so najprej razpravljali o proračunu. V splošno razpravo Je prvi posegel misovec Wondrich, ki je kritiziral proračun; rekel je, da bo treba paziti, da se ne povečajo izdatki za osebje in materialni izdatki, ki so že previsoki, naprtil krivdo za gospodarski zastoj levemu centru In podržavljenju električne industrije ter dejal, da se bo položaj še bolj poslabšal, ko pridejo socialisti tudi v deželni odbor. Socialdemokrat Bertoli, ki je spregovoril za Wondrichem, je najprej dejal, da bo treba bolj podpreti malo in srednjo industrijo, nato pa govoril o športnih vprašanjih. V zvezi s športom je predložil tudi resolucijo, v kateri se zahteva zvišanje prispevka za športne dejavnosti. Demokristjan Stopper je poudaril važnost trgovine in je rekel, da bo postavka 250 milijonov lir prispevka za pospeševanje trgovine pravično priznanje tej stroki. V zvezi z našim področjem je Stopper dejal, da je dal Trst, ki so ga izbrali za glavno mesto dežele, deželi na razpolago vse svoje storitvene ustanove, svoje velike izkušnje, mednarodni ugled in bogata kulturna izročila. Zato mora tudi dežela z druge strani delovati v korist Trstu, da se okrepi njegov ustroj zlasti na gospodarskem in kulturnem torišču. Naše prebivalstvo bo sodilo deželo tudi potem, koliko bo znala napraviti v korist njenega glavnega mesta. Resna vprašanja za Trst so pristaniška ustanova, pospešitev prometa, zagotovitev obstoja in obnovitev ladjedelnice Sv. Marka, obnovitev pristaniških naprav, za kar očitno nakazanih 2.500 milijonov ne zadostuje. Na koncu je Stopper poudaril važnost deželne finančne družbe, ki jo bodo ustanovili k letu in za kar so nakazali prvi znesek 3 milijard in 200 milijonov lir. Stopper je tudi dejal, da je zadovoljen, da stopijo socialisti v odbor. Odločen kritičen govor je imel vodja komunistične svetovalske skupine Bacicchi. V začetku je rekel, da je dal odbor dokaz svoje doslednosti, saj je sedanji proračun popolnoma v skladu s proračunom iz leta 1964. Toda ta doslednost je v škodo reševanju stvarnih deželnih potreb in vprašanj. Le 7 milijard je namenjenih za nove pobude, medtem ko bodo 21 milijard porabili za delovanje dežele in za finansiranje dosedanjih zakonov. Zato preti nevarnost, da bo s časom dežela obstajala le za finansiranje že sprejetih pobud. Ta linija pa ne ustreza dejanskim potrebam prebivalstva ter gospodarskemu in socialnemu ustroju dežele. V Ber-zantijevem poročilu ni prave povezave med dejanskim stanjem in perspektivami, ki jih predvideva dežela. Komunistični govornik je nato dejal, da deželni odbor ne brani dovolj odločno deželne avtonomije, saj se opaža težnja, da bi spremenili deželni svet v upravno-birokrat-ski organ, ki bi upravljal deželo namesto države. To kaže tudi dej- Najdeni predmeti Na občinskem ekonomatu v Trstu, občinska palača, 3. nadstropje, soba št 128, so na razpolago lastnikom sledeči najdeni predmeti: naprava za merjenje krvi, italijanska in tuja valuta, vrč za mleko, rokavice, zaponke, ure, verižica, denarnice, aktovka, otroška postelja, ovratnik iz krzna in dežniki. Otroka je podrl Včeraj ob 16.50 so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 3-letnega Franca Rioso iz Ul. Aldegardi 12. Malčka je z av tom «ford anglia* povozil 32-letni Marino Balanza iz Ul. Flavia 22, ko se je peljal po Ul. Aldegardi Do nesreče je pričio v bližini poslopja št. 12, kjer je mali Franco nenadoma steke! čez cesto. Avtomobilist je malčka sam pripeljal v splošno bolnišnico Zdravniki so ugotovili na Francu lažje poškodbe na glavi ter delno izgubo spomina. Ozdravel bo v 10 dneh. Bodo ukinili menzo za bivše bolnike tbc? Občinski svetovalec dr Pincher-le (PSIUP) je poslal odborniku za socialno skrbstvo vprašanje, v katerem ga opozarja na sklep vladnega komisariata, da se zapre menza za bivše tuberkulozne bolnike, ki je bila ustanovljena že za časa zavezniške vojaške uprave in jo je nadalje vzdrževala italijanska uprava. Ta menza, ki jo je upravljala podporna ustanova ECA s podporo vladnega komisariata, je bila svoj čas premeščena iz bivše restavracije «Milano* v Ul. Giulia v neko skladišče v Ul. Conti. Kljub temu je menza še naprej nudila obroke bivšim revnim tuberkuloznim bolnikom in je hkrati predstavljala zelo pomembno socialno pobudo v našem mestu, ki ima še vedno visok odstotek tuberkuloznih bolnikov, povprečno znatno višji od vsedržav- tmiiimiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiuiiiiiiiiiiitnifMiiiiiiiiHiiiiiiii ZANIMIVA RAZSODBA PRIZIVNIH SODNIKOV Potrjena obsodba lastnika knjigarne ki ni spoštoval «polkratkega tedna Sodniki so ugotovili, da je zadevni prefekturni odlok pravno veljaven Zelo zanimiv primer prekrška u-pravnih predpisov, ki zadevajo tako imenovani «polkratki teden«, so v teh dneh obravnavali na tržaškem kazenskem sodišču, ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča. Na zatožni klopi se je znašel trgovec Paolo Marussi, ki je lastnik knjigarne v Ul. Timeus 11. V tem primeru ne gre za pravcato knjigarno, ker se v njej prodajajo tudi že rabljene knjige ter bi torej šlo za neko vrsto starinarnice. Kot je znano, je svoj čas pre-fekturna oblast sklenila po posvetovanjih s prizadetimi kategorijami in občinskimi oblastmi, da se uvede skrajšan delovni urnik v vseh vejah trgovinske dejavnosti. Pred dvema letoma so sklenili, da bodo vse knjigarne zaprte vsako soboto popoldne. Tega predpisa se ni držal že omenjeni Marussi, katerega so mestni redarji zasačili dvakrat, in sicer 1. in 29. avgusta 1964, da je imel odprto trgovino v prepovedanem dnevnem času. Kot predvideva zakon, je tržaški sodnik izdal ustrezna kazenska odloka ter naložil kršitelju 5.000 Ur denarne kazni za vsak prekršek. Proti odloku se je Marussi pritožil na sodišče, trdeč, da v njegovem primeru ne gre za knjigar-niško dejavnost, temveč za trgovino, kjer se prodajajo stare knjige. Tedaj pa je sodnik zasUšal tudi ne. kega redarja, ki je izjavil, da je skrbno pregledal Marussijevo licenco ter je ugotovil, da prizadeti lahko prodaja tudi povsem nove knjige. Spričo teh ugotovitev je sodnik spoznal Marussija za krivega ter ga obsodil na plačilo 7.000 Ur denarne kazni. Marussi pa se ni sprijaznil z raz. sodbo ter se je pritožil na kazensko sodišče. V pojasnilo tega zapletenega primera je treba spregovoriti nekaj besed o sedanji zakonodaji glede delovnega urnika v trgovinah. Poslanska zbornica je sicer sprejela nekatera priporočila za izvajanje tako imenovanega ((polkratkega tedna«, toda njeni sklepi niso bili končnoveljavni. šlo je torej za uposkus«, ki so ga priporočale prizadete trgovske katego. rije, sindikati in občine. Spričo tega niso zakonodajni organi niti sklepali glede kazni, ki bi jih morali naložiti kršiteljem. Na tej podlagi je obtoženčev zagovornik utemeljil svoj priziv. Odvetnik je trdil, da sodnik ni upošteval pri svoji odločitvi temeljnega zakona iz leta 1932 (ki zadeva tedenski počitek delavcev), temveč je hotel s tem izgovorom uveljaviti «polkratki teden«, ki pa do sedaj še ni zakonsko predpisan, ker gre pač le za «poskus». Zagovornikovi argumenti pa kazenskih sodnikov niso prepričali. Menih so namreč, da je Marussi prekršil upravne sklepe tržaške prefekture, ki so pravno vel javni ter so zato potrdili razsodbo prvotnega sodnika in ga obsodili na plačilo sodnih stroškov drugostopnega postopka. Mario Primi danes ponovno pred sodniki Danes ob 9,30 se bo začela na prizivnem porotnem sodišču ponovna razprava proti znanemu Mariu Primiju, ki je obtožen, da je umoril svojo sestrično Ado Spadaro. Dogodek, ki se je pred leti odigral nad Ricmanji, je dobro znan našim čitateljem. Porotno sodišče prve stopnje je letos v februarju spoznalo Primija za krivega uboja (priznalo mu je le olajševalno okoliščino, da Se je prostovoljno izročil v roke policijskih organov) ter ga obsodilo na 26 let zapora. Smrtni epilog prometne nesreče Na prvem kirurškem oddelku tržaške bolnišnice je sinoči ob 20.30 umrl 7l-letni upokojenec-Bor-tolo Maraspin, ki ga je predsinoč-njim avtomobilist zbil na tla, ko je izven zebrastega prehoda za pešce prečkal cestišče v Ul. I. Svevo v bližini svojega doma. ponesrečenca je pripeljal v bolnišnico sam šofer avtomobila, 44-let-ni Claudio Savi, ki je razložil, kako je prišlo do nesreče. Zdravniki so ugotovili, da je Maraspin resno poškodovan v trebuhu, na glavi in na nogah, zato so ga pridržali s prognozo 40-50 dni. Sinoči pa se je stanje nesrečnega Ma-raspina nenadno poslabšalo, zato so ga nemudoma prepeljali na I. kirurški oddelek, toda vsa prizadevanja zdravnikov so bila žal brezuspešna in starček je malo zatem izdihnil. Skuterist v žensko avtomobilist v pešca Precej resna prometna nesreča, ki na srečo ni imela hujših posle- dic, se je pripetila včeraj zjutraj nekaj po 11. uri v Ul. Molino a vento blizu poslopja št 80. Prav tedaj se je po ulici navzdol pe ljal s svojim skuterjem 22-letni Fabio Trevisan iz Barkovelj. Nenadoma je pred nji.n prečkala cesto Maria Arellaro por. Gobbo iz Izole. Mladenič je skušal sicer zavreti svoje vozilo, toda to se mu ni posrečilo ter je trčil v žensko. Z rešilnim avtom RK so Arel-laTovo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo 7 dni zdravljenja. Pri padcu se je ženska pobila po levem sencu, ranila po desni nogi tei dobila podplutbe na levi nogi. Poleg tega je tudi začasno izgubila spomin. Na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice so včeraj sprejeli tudi 62-letnega Carla Boniventa iz Ul. della Valle 6, katerega je ob 9.30 podrl na tla avtomobilist Silvano Trasi iz Seregna Bonivento je ravno prečkal Trg Pitteri v smeri proti občini, ko se je iz Ul. dell’Orologio pripeljal s svojim fiatom lloo omenjeni Trasi. Avtomobilistu se ni posrečilo ustaviti vozila ter je pešca podrl na tla. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so ugotovili, da se je Bonivento pobil po glavi, obrazu, desnem kolenu ter levem zapestju. V bolnišnici se bo moral zdraviti teden dni. Za 60 dni v bolnišnico ker ga je povozil avto Včeraj ob 13.40 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 46-letnega delavca Luigija De Vecchia iz Belluna, ki ga je v Ul. Commerciale podrl neki avtomobilist. Nesreča se je pripetila, ko je De Vecchia prečkal cesto z leve proti desni strani v smeri vožnje avtomobila fiat 1500 TS 76461, katerega je v smeri proti mestu u-pravlja) 24-letni Mauro Godignani iz Ul. Ovidio, ki je šofer po poklicu. Godiignaniju se ni posrečilo, da bi pravočasno zavrl svoje vozilo ter je podrl pešca na tla. Ponesrečenega De Vecchia so pre peljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so ugotovili na poškodovancu zlom na desni stegnenici ter lažje poškodbe na levem sencu. Ce bo šlo vse po sreči, bo De Vecchia ozdravel v 60 dneh. stvo, da je odbor ubogal vladno smernico, da je treba čimbolj skrčiti izdatke v socialne namene. Kar se tiče načrtovanja, je Bacicchi dejal, da bi po 18 mesecih lahko kaj več pričakovali. Lani so dejali, da ho treba v petih letih ustvariti 35.000 novih delovnih mest v sami industriji. Toda v Trstu se je v enem samem letu število delovnih mest skrčilo za 3.868. Iz pordenonskega okrožja pa je kar 50.000 delavcev v tujini. Kar se tiče uveljavitve člena 50 o izrednem državnem prispevku za razna javna dela, je Bacicchi dejal, da zahtevajo komunisti že dolgo časa, da se uveljavi. Sedaj pa kaže, da zahteva odbor prispevke za to, da bi opravili dela, ki so dolžnost države. Dežela mora v teh dejavnostih dopolnjevati državo, ne pa je nadomeščati. Na koncu je Bacicchi še polemiziral s socialisti, ki se pripravljajo stopiti v odbor, čeprav se ni po njegovem mnenju od lani nič spremenilo. Za Bacicchijem so spregovorili še De Biasio (KD), Coghetto (KPI) in Varisco (KD), ki so obravnavali v glavnem furlanska vprašanja. De Biasio je predvsem govoril o kmetijskih in živinorejskih vprašanjih, Coghetto pa predvsem o problemih pordenonskega okrožja, pri čemer je močno kritiziral KD, ki jih ni reševala. Velik uspeh SG s «Hlupei» v Piranu Sinoči je Slovensko gledališče iz Trsta z velikim uspehom gostovalo v Piranu s Cankarjevimi • Hlapci.. Dvorana gledališča .Tartini. je bila do kraja zasedena, oddana so bila vsa stojišča, mnogo ljudi pa niti ni moglo v dvorano. Gledalci so uprizoritev izredno lepo in navdušeno sprejeli, predstavniki krajevnih oblasti in kulturnih organizacij pa so našim gledališčnikom za njihovo 20-letni-Co iskreno čestitali ter jim podarili mnogo cvetja in daril. Danes bo SG dvakrat nastopilo v koprskem gledališču, prav tako s .Hlapci., v nedeljo pa bo gostovalo v goriškem Katoliškem domu z otroško igro «Janko in Metka.. Lepo sprejeta «Judita» Livia Luzzatta Včeraj zvečer je bila v našem gledališču «Verdi» prvič v Italiji izvajana opera «Judita» Tržačana Livia Luzzatta. Iz tega bi se moglo sklepati, da gre za kako čisto novo delo. V resnici pa ima delo že več kot trideset let. Ko smo včeraj slišali Luzzattovo opero, smo se lahko po pravici čudili, zakaj ni prišla že prej na oder. Predvsem delo priča, da je avtor delal svojo opero z resnostjo. Da se pri tem ni naslanjal na tega sli onega vzornika, mu je samo v prid. Lahko bi rekli, da se glasba sklada z biblično vsebino ter pri tem spominja na nekakšno liturgijo. Njen razpon gre od prekipevajoče sile do miline oddaljenih spevov. Poleg orkestra ima veliko vlogo zbor, dostikrat neviden. In takoj je treba poudariti zavzetost, s katero sta že po tej plati pripravila novo delo tako dirigent Nino Verchi kakor zborovanja Giorgio Kirschner. Od solistov imata večji vlogi Judita in Holofernes. Simona Dal-VArgine je v vlogi protagonistke svojo nalogo odlično opravila. Vloga ni lahka in ne daje prilik za trenutne efekte. Pevka ima dovolj močan glas, ki pa ohrani ves čas plemenit zvok. Tudi Aldo Bertocci kot Holofernes je ugajal. Ostali pevci so pa imeli večinoma po več vlog, tako n. pr. Bruna Ronchini, Laura Cavalieri, Ottavio Taddei. Giuseppe Botta, Rinaldo Pelizzoni in Enzo Viaro. Nastopili pa so še: Vito Susca, Nevio Capoz-zari, Bruno Ferlatti, Tullio Tomasi. Roberto Fontanot. Režiral je Carlo Piccinato. (Lahko bi omenili, da je Luzzatto sam sedaj že dvanajst let glavni stalni režiser v gledališču S. Carlo v Neaplju.) Sodeč po sprejemu, ki ga je opera včeraj doživela v Trstu, lahko rečemo, da si je zagotovila uspeh tudi za druge odre. MLADINSKI KROŽEK OPČINE priredi danes, 10. decembra ob 20.45 v prosvetnem domu na Opčinah predavanje s skiop-tičnimi slikami Gradovi na Slovenskem Dvorana bo zakurjena. Vabljeni vsi! 12. dec. v Kulturnem domu Občni zbor Sindikata slov. šole V nedeljo, 12. dec., ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Na dnevnem redu: Otvoritev, izvolitev predsedstva, branje zapisnika lanskega občnega zbora, poročila tajništva, referentov, nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razreš-nica, volitve novega odbora, predlogi, razno. Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predlože odboru Sindikata slovenske šole, Ul. Fabio Filzi 8/1. do 10 dec. Vabljeni tudi nečlani. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se začenja prodaja vstopnic za drugo predstavo Luzzattove opere «Judith», ki bo v nedeljo ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih in z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Nazionale 16.00 idpcress« Technico-lor. Michael Caine, Guy Dobman. Arcobaleno 16.00 «Perchč uccidi an-cora» Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 ((La decima vlttima« Technicolor, Marcello Mastroiannl, Uršula Andress. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 »Operazione Crossbovv* Metrocolor. Sophia Loren, George Peppard, John Mills. Grattaclelo 15.00 18.30 21.45 «My fair lady» — Technicolor. Panavi-sion. 70 mm, Audrey Hepburn, Rex Harrlscn. Alabarda 16.00 «7 uomlm d’oro» Technicolor. Rossana Podesti, Phi-lippe Leroy FHodrammatico 16.00 «Una pištola per Ringo«. Colorscope. Montgomery Wood. Zadnji dan. Aurora 16.00 «CasteMl dl sabbla*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Prima vittoria« John Wayne, Kirk Douglas. Garibaldi 16.00 «1 figli del leopardo« T^hnicolor. Franco Franchi, Cic-clo Ingrassia. Capitol 16.00 «Uno stranlero a Sacra-mento« Technicolor. Michael Har-gitay. Impero 16.00 «Le bambole« Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «11 colonneilo von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra, Trevor Hovvard. Moderno Danes počitek. Jutri ob 21.IS Beniamino Maggio, Lola Cray in Alfredo Rizzo v reviji «11 vestlto di Eva«. Astra 16.30 «Ven to caldo di batta-glia«. Astoria 16.30 ((Tentativo sentimentalen Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazta 16.00 «Taggart 5000 dollarl vivo o morto« Technicolor. Dan Diureya. Ideale 15.30 «La storia del dotitor VVassell« Gary Cooper. Technicolor. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. ln 9. decembra 1965 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa j« 17 oseb. UMRLI SO: 68-letnl Fablano Co-solinl, 4 dni stari Renato Russo. 66-letna Solema Calvagnl por Duše. 68 letna Gabriella Ponton por. Berti, 79-letna Valeria Šircelj. 77-letn! Giuseppe Bralni, 85-letni Edoardo Čara-man. 71-letna Maria Vukicevlc vd. Schiavon, 74-letna Leopolda Rescic vd. Locatello, 77-letni Umberto Bas-sanese, 74-letnt Fellce Bossi. 67-letna Anna Mosenghinl vd. Noveill, 80-let-na Maria Mecchia vd. Furlan, 80-let-ni Giuseppe Debarba, 64-letna Maria Cerviatti vd. Zanellato, 69-letni Umberto Cassano, 7, Au-drey Hepburn in Rex Harrison; ameriški film v barvah. VERDI. 17.00: «Giulietta degli spi-riti», G. Mašina in S. Millo. Italijanski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.30: «Ipcress», Mihael Caine, Higel Green in Guy Doleman; angleški barvni kine-maskopski film. VITTORIA. 17.00: »Da OSS a 077 — Spionaggio a Tokio», R. Wag-ner in J. 0’Brien. Ameriški barvni kinemaskope. CENTRALE. 17.00: «Berlino appun-tamento per le spie», D. Andrews in A. Pierangeli; italijanski film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-Tišjo dnevno temperaturo 10,1 stopinje ob 13.30 in najnižjo 3,8 stopinje nad ničlo ob 3.30. Povprečna vlaga 65 od sto. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali Banca Cattolica del Veneto v Gorici 10.000 lir ter uradniki go-riške livarne Safog v počastitev spomina dr. Vincenza Spančja 14.100 lir. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 12. decembra 1965 ob 16. uri in v nedeljo, 19. decembra 1965 ob 16. uri V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Saša Škufca (Po Grimmu) JANKO in METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Prodaja vstopnic v kavami Bratuž v Gorici ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma. modernizira in ponovno odpre tovarno v Ronkah, v kateri je bilo v zadnjem času zaposlenih nad 400 delavk in delavcev. C Občinska uprava v Sovodnjah sporoča, da zapade danes, 10. dec. rok za prijavo vina. Prijave sprejema trošarinski urad v Sovodnjah od 10. do 12. ure. Danes od 10. do 12. ure bodo na občini v Sovodnjah pobirali decembrski obrok neposrednih davkov. VESTI IZ TRŽIČA Garibaldinska proslava 20-letnice odporništva Krajevni odbor garibaldincev v Tržiču organizira v nedeljo 12. t.m. v kino dvorani »Nazionale« s sodelovanjem KPI proslavo 20. obletnice odporniškega gibanja. Ob tej pri. ložnosti bodo izročili družinam padlih partizanov in sodelavcem v odporniškem gibanju diplome in spominske kolajne udarnih brigad «Ga. ribaldU. Na proslavi bo govoril poslanec Lizzero o prispevku garibaldinskih brigad v osvobodilni borbi. Nesreča v tovarni v Sovodnjah Včeraj zjutraj nekaj po 6. uri se Je ranil pri upravljanju stroja v tekstilni tovarni v Sovodnjah 41-letni Gino Toros iz Krmina. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v štirih dneh zaradi udarca na desnem zapestju. DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Predloženih je 13 interpelacij o najrazličnejših problemih Urediti je treba odtok potokov v Podgori Goriški župan Martina je za danes zvečer ob 21. uri sklical sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je kar 13 interpelacij, ki so jih svetovalci raznih strank predložili v zadnjem času o najrazličnejših problemih. Med njimi je tudi predlog, naj bi občinska uprava čim-prej poskrbela za ureditev odtoka vode s Kalvarija v Sočo, ki sedaj povzroča veliko škodo v Podgori. Razpravljali bodo tudi o najetju posojila 140 milijonov lir za kritje občinskega primanjkljaja iz leta 1964, dalje o občinskem proračunu za 1965 ter raznih drugih ukrepih upravnega značaja in o prispevkih . n n ..........m,mm, IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V GORICI Pri zasliševanju prič postaja ozračje vedno bolj napeto Nasprotujoče si izjave Munarinovega brivskega pomočnika - Zadeva o Dornijevih brkih in bradi še nepojasnjena in vse priče dajejo le nedoločne izjave o njih Cim dalj trajajo zasliševanja prič pred porotnim sodiščem v zadevi ropa v banki v Romansu, tembolj postaja napeto ozračje. To se je opazilo še posebno včeraj, ko so zaslišali kar 12 prič, med katerimi so bile povečini take, ki naj bi dale primeren alibi obtožencem za tisti usodni popoldan 4. januarja 1965. Zato je tudi obramba pritiskala na nekatere priče s svojimi vprašanji, ki so se zdela javnemu tožilcu včasih preveč vsiljiva. Vendar pa so bile vse priče zelo nejasne prav za tisti dan v svojih navedbah in tako ni prišlo po njihovih izjavah do nikakega razči-ščenja obstoječih dvomov. Prvi Je prišel na vrsto Sergio Olivo, ki je Domijev prijatelj ter Je zaposlen v podjetju Artesac v Gorici Ta je rekel tisti dan, ko je izšel v časopisih «identikit» enega domnevnih roparjev, v baru Picciu-lin Dorniju, da je slika zelo podobna njemu. Včeraj je izjavil da je to rekel le za šalo. Tako pri njem, kot pri številnih drugih pričah se je govorilo o tem, ali je imel takrat Domi brado in brke ali ne. Večina je izjavila, da je imel zanemerjeno brado ker se ni bril več dni, niso pa opazili brk. Brado naj bi si pustil rasti ker je imel namen nastopiti pri božični igri v UGG kot pastir odnosno eden od treh kraljev. Za Olivom je predsednik zaslišal Maria Pintarja, ki je družinski prijatelj pri Dornijevih, ki je med drugin. povedal, da Carlo Domi ni nastopil pri igri, ker so jo odložili. Sledilo je zaslišanje družine Picciulin, ki ima bar v Ul Torria-nl, v bližini kjer so doma obtoženci in njihovi prijatelji. Mati Branka, gospodnr bara Aldo in hčerki Laura in Snnia, nobeden ni mogel z gotovostjo potrdili, da bi bil popoldne 4 Januarja Dorni v njihovem lokalu. Pač pa so izjavili, da Je zahajal vanj vsak .lan in tudi po večkrat dnevno. Tudi za brke ni nihče od štirih povedal nič točnega. V tem oziru Je Silvano Olivi, ki je sam brivec ter Domijev sosed, izjavil, da je imel Dorni 10 in 12 dni staro brado in da se je spomni do začetka januarja. Jestvinski trgovec Antonio Aguz-zoni, pri katerem je bil Domi usluž-ben do pomladi leta 1964 je dejal, da je bil dober uslužbenec. Gual-tiero Birsa, ki je sodeloval pri i-gralskl skupini »Piccolo teatrov, kakor tudi Giovannl Huala sta povedala nekaj podrobnosti s tem v zvezi. Režiser te igralske skupine Francesco Macedonio je povedal, da je igral tudi Munarin ter da so za nekatere vloge uporabljali lasulje, odnosno umetne brade. Najbolj pa se je zavleklo zasliševanje zadnje priče Maria Zanghi-relle, ki je bil štiri leta kot vajenec in nato pomočnik v Munarino-vi brivnici ter je tudi sam zapleten v zadevo ukradenega avtomobila in zlatenine. Ker je v tistem času služil vojaški rok v Turinu, ga je Munarin prosil, naj posreduje za prodajo ukradenega blaga pri nekem Ronchettiju v Turinu, kar je tudi storil. Prav tako je vmes samokres, katerega naj bi on prinesel v Munarinovo brivnico in pravi sedaj, da ga je že pred leti našel med kamenjem v Ste-verjanu ter ga potem vrgel v Sočo. Državni tožilec Je s tem v zve- zi povedal, da je tudi Zanghirella v kazenski preiskavi in da naj pri oceni njegovih izjav porotniki to upoštevajo. Predlagal je tudi, naj bi ga na današnji razpravi soočili z karabinjerskim brigadirjem Ce-sco, ki ga je zasliševal. Po tem zaslišanju in ko je branilec Antonini predlagal še nove priče obrambe, se je včerajšnja razprava zaključila ob 13.30. Nadaljuje se danes ob 10. uri z zaslišanjem devetih prič, med katerimi je gotovo najvažnejša Licio Colaut iz Verse, ki je bil v začetku član klape in bi se moral udeležiti tudi ropa v Romansu, pa so ga potem izključili ker je znan domačinom. Vsaj tako so pri karabinjerjih izjavili obtoženci. Ta priča naj bi bila za obtožence najbolj obtežllna. Zaslišali bodo tudi vrsto karabinjerskih častnikov in podčastnikov, ki so izvedli prva zasliševanja obtožencev. •iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiHHimiiiiitiiiiniftiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuHiMimnu OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Ker ni prijavila ubežnikov je bila žena obsojena Globa avtomobilistu, ker ni dal prednosti - Izstavil je ček brez kritja Pred okrajnim sodiščem v Gorici se je morala zagovarjati včeraj •Sffietna Pierina Obljubek poro ena Brajda iz Ločnika, Ul. Chiese Anti-che 13, pod obtožbo, da ni prijavila na uradu za tujce pri gori.',ki kvesturi 18-letnega Alojzija Obljub-ka s Huma v Brdih in 18-letnega Vojka Bizjaka z Vrhovelj. Zadeva je prišla pred rodnika na osnovi prijave kvesture iz Vercel-lija ki je dne 20 julija letos ustavila zvečer ob 20.30 oba mladeniča. Ta dva sta povedala, da sta prišla skrivaj čez državno mejo in da sta prenočila 19. julija pri Fierini Obljubek v Ločniku. Sodnik Je obtoženko spoznal za krivo in jo obsodil na 5 dni pripora, pogojno in brez .piša v kazenski list. Dne 14. marca letos je mestni Prispevajte ;ia DIJAŠKO MATiCO I stražnik na križišču pred pošto ustavil 41-letnega Riccarda Can-zuttija iz Ul. Montesanto, ki Je s svojim avtom prihajal iz Ul. Boc-caccio ter ni dal prednosti vozilom ki so šla po Korzu Verdi. Ob tej priliki Je ugotovil, da ni peljal avta na predpisan pregled. Okrajni sodnik ga je dne 13. avgusta obsodil na plačilo globe 14 tisoč lir. Na njegovo pritožbo je bila včeraj ponovna razprava, pri kateri je sodnik potrdil prvotno razsodbo ter dodal še povečane stroške. Pri tretji razpravi se je moral zagovarjati 36-letnl Nicola Bernardi iz Čedada, ker Je 14. Julija letos izdal ček za 610 tisoč lir, za katerega pa ni imel kritja pri mestni hranilnici v Gorici. Izgovoril se je; da mu Je neki klient zagotovil vplačilo potrebne vsote in da Je izstavil ček v dobri veri. To pa mu ni zadostovalo in sodnik ga je obsodil na plačilo 80 tisoč lir globe in stroške. Branil ga je odv. Got-tardis. Sodnik dr. Bassl. organizacijam in ustanovam, ki zanje zaprosile. Globe mestnih stražnikov V preteklem mesecu novembru so mestni stražniki v Gorici naložili 423 glob za razne prekrške. Od teh jih je bilo največ za prekrške proti cestnemu pravilniku in sicer 413, za prekrške proti mestnemu pravilniku 7. proti gradbenemu pravilniku 2 in predpisom za reklamo enega. V istem mesecu je konjederec polovil 25 psov, ki so se klatili brez gospodarja. Trčenje petih avtomobilov na srečo brez ranjenih Včeraj ob 12.10 sta se pred se-maforom v Ul. D’Aosta ustavila fiat 500 24-letnega Giovannija Bordona iz Moše ter fiat 600 38-letnega Livia Vemija iz Ul. Brigata Pavia 20. ko sta čakala na zeleno luč je privozil za njima z giulietto 1300 31-letni Giorgio Marassi iz Isole Morosini ter trčil od zadaj v fiat 500 ta pa v fiat 600 pred seboj. Pri nesreči ni bilo ranjenih, pač pa škoda na vozilih, zlasti pri giu-lietti. Ob 17.50 je bila druga nesreča v bližini kavarne «Posta» ob začetku Ul. Santa Chiara. Takrat je 34-letni Gino Bregant iz Pevme Bella-veduta 9 zavozil ritenski z avtom fiat 1100 s parkirnega prostora pri kavami na cesto. V tistem trenutku je privozil po Korzu Verdi v smeri proti središču mesta 26-letni Marko Brajnik iz Standreža, Ul. Trivigliano 15, avto giulietto TI ter zadel v fiat 1100. Pri trčenju sta bili poškodovani obe vozili, vendar ni bil nihče ranjen. Povozil jo je ko je stopila iz avtobusa Avtomobilist Je povozil v bližini Doma onemoglih v Ul. Romana 67-letno upokojenko Luigio Berchek. Nesreča se je pripetila včeraj okrog 10. ure, ko je žena stopila iz avtobusa ter prečkala cesto v trenutku, ko je privozil po cesti z avtom 48-letni Guerrino Tersi iz Ul. Fontana 17 v Tržiču, ki ni utegnil pravočasno ustaviti vozila. V bolnišnici so jo pridržali za 40 dni na zdravljenju, ker si je zlomila desno stegnjenico. Najboljši Avstrijci Francozi in Švicarji Italijani v smuku na tretjem mestu ŽENEVA, 8. — Mednarodna smučarska zveza je objavila lestvice najboljših smučarjev (50), ki bodo služile pri razporeditvi tekmovalcev na največjih smučarskih prireditvah sezone 1965—66. Avstrijci, Francozi in Švicarji so najbolje uvrščeni v vseh panogah alpskega smučanja. Italija je v smu- ku z 8 predstavniki na tretjem mestu, Avstrija je z 12 smučarji prva, Švica pa z 10 druga. Lestvice so naslednje: SMUK 1. Ludwig Leitner (Nemčija), Joos Minsch (Švica), Karl Schranz (Avstrija) in Stefan Sodat (Avstrija) 0 točk 5. Heini Messner (Av.) 0,91 6. Jean-Claude Killy (Fr.) 1,83 10. Gerhard Mussner (It.) 4,12 15. Ivo Mahlknecht (It.) 5,75 VELESLALOM 1. Edmund Bruggmann (Švica), Jean-Claude Killy (Francija) in Leo Lacroix (Francija) 0 točk 4. Francois Bonlieu (Fr.) 1,32 5. Willi Favre (Sv.) 2,58 6. VVilliam Kidd (ZPA) 5,00 8. Ivo Mahlknecht (It.) 5,49 10. Gerhard Mussner (It.) 6,05 SLALOM 1. Michel Arpin (Francija), Francois Bonlieu (Francija), Jean-Claude Killy (Francija) in Hugo Nindl (Avstrija) 0 točk 5. Karl Schranz (Av.) 0,26 6. Franz Digruber (Av.) 0,63 18. Felice De Nicolb (It.) 9,50 tOKS Nesreča žene iz Jamelj Včeraj Je padla na svojem domu v Jamljah štev. 25 32-letna Emilija Pahor ter si pri tem zlomila desno nogo. V bolnišnici v Tržiču so jo pridržali za mesec dni na zdravljenju. iiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiMiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MEDNARODNI NOGOMET TOKIO, 9. — Japonec Hiroyuki Ebihara in Argentinec Horacio Ac-cavallo se bosta 1. februarja prihodnjega leta spoprijela v Tokiu za naslov svetovnega prvaka muš-je kategorije. Kot je znano sta WBA in WBC odvzela ta naslov Italijanu Salvatoreju Burruniju, ki vztraja pri trditvi, da je še vedno prvak. Ti dve zvezi sta Burruniju odvzeli naslov novembra, ker Italijan ni pravočasno podpisal pogodbe za dvoboj za naslov z Ebi-haro, ki je bil izzivač št. 1. BUKAREŠTA, 9. — Na ledeni plošči parka «23. avgust« v Bukarešti se bodo od jutri do nedelje zvrstile tekme 11. izločilne skupine za nastop na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu. V tej skupini so Italija, Francija in Romunija. .Razpored kvalifikacijskega turnirja je naslednji: petek 10. Romunija . Francija sobota li. Italija - Francija nedelja 12. Italija - Romunija. Tekme bosta sodila Švicarja Oli-vieri in Braun. MILAN, 9. — Tretja tekma za uvrstitev v osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest Milan - CUE Setubal bo 6. jan. 1966. leta v San Siru. Datum so sporazumno določili voditelji obeh klubov. * * * ZUERICH, 9. — Danes so v prisotnosti predsednika FIAFA Stan-lcya Rousa izžrebali tekmece osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest. Ti so: Hearts Midlothian (Škotska) -Saragozza (Sp.) Servette Ginevra (Sv.) - Muen-chen 1860 (Z. Nem.) Zmagovalec v tekmi Milan (It.) -CUF Setubal (Port.) proti Chelsea (Angl.) Hannover (Z. Nem.) - Barcelona (Sp.) Spartak Brno (CSSR) . Dunferm-line (Škotska) Leeds United (Angl.) - Valenza (Sp.) Koeln (Z. Nem.) - Ujpest (Madž.) Zmagovalec v tekmi Espanol (Sp.)-Sporting Lizbona (Port.) proti Steagul Rošu Brasov (Rom.). Tekme osmine finala bodo morali odigrati do 16. februarja, četrtfinala do 16. marca, polfinala do 13. aprila, finale pa do 18. maja. * * • LIMA, 9. — Izbrano moštvo, ki so ga sestavljali igralci univerzitet. ne enajsterice in Aleanze je igralo pred 20.000 gledalci neodločeno 2:2 (0:0) tekmo z madžarsko reprezentanco. Gole so dosegli v 5’ Mezsoly in v 12’ Albert za Madžarsko, v 26’ Zagarra in v 30’ Zevala za domačine. * * * SANTIAGO, 9. — Moštvo Colo Colo je premagalo 3:1 (2:1) reprezentanco Sovjetske zveze. BOČEN, 9. — Sovjetska ekipa »Sovjetska krila« je osvojila na tur. nirju v hokeju na ledu II. trofejo »Martini e Rossi«. Sovjetski hokejisti so danes premagali HC Bolzano — Božen 13:0 (5:0, 7:0, 1:0). Bocensko moštvo, ki je premagalo dunajske tekmece, se je uvrstilo na drugo mesto. iiihiiihhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*i*ii*iiii>iiiiiiiiiiiii*i*iii,,i***iiiiii,,iiiiii,i|,,i,i,,,,,,,|U# SZ BOR obvešča, (la bo v PONEDELJEK, 20. t. m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» na Vrdcl-ski cesti 7 redni letni občni zbor Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Volitev delovnega predsedstva 3. Poročilo predsednika 4. Poročilo tajnika 5. Poročilo blagajnika 6. Diskusija 7. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru 8. Volitve 9. Razno KOŠAŠKA MOŠKA B LIGA Safog, Goriziana in Brindisi na vrhu V nedeljo zanimiv soški derbi Izkoriščajoč prosti dan vodeče in doslej še nepremagane peterke Safoga, sta Goriziana in Brindisi z zmagama v zadnjem kolu spet prišli do samega vrha lestvice. Soški atleti so hoteli pred svojo publiko pokazati, da spodrsljaj iz preteklega tedna ni pustil vidnejših posledic. Zorzijevi košarkarji so v nedeljski tekmi zaigrali mnogo bolj trez. no ter sl tako že v uvodnih potezah zagotovili uspeh nad gostujočo peterko. Ob zaključku je ekipi ločilo 26 točk, kar jasno priča o razmerju moči na polju. Brindisi je pa gostila videmski Snaidero. Seveda so bili Videmča-ni trši oreh kot Becchi, a vseeno so domačini z odločnim nastopom kmalu dali razumeti komu bo pripadla zmaga. Dokaj presenetljiv je uspeh Trie-stine nad Roburjem. Ta peterka, ki si je osem dni prej privoščila celo Zorzljeve atlete, Je v nedeljo predala orožje pred šibkejšo ekipo, ki pa je začela silovito in uspešno napadati že ob samem začetku ter si je tako priborila dve povsem nepričakovani točki. Najbolj izenačena tekma pa je bila v Anconi. Stamura in Recoa-ro sta se borili prav do zaključnega žvižga. Ekipi sta izmenoma vodili, a ob koncu so domačini le prišli do svojega prvega letošnjega uspeha. Znatno bolj zanimivo pa bo prihodnje kolo, ki bo verjetno pustilo viden znak na lestvici: med seboj se bosta namreč pomerili vodeči ekipi Safog in Goriziana. Soški derby bo brez dvoma privabil o-gromno gledalcev in prepričani smo, da bo goriška dvorana pretesna. Favorit ostane kljub vsemu Goriziana, čeprav ima tudi Safog veliko adutov za ohranitev svoje nepremagljivosti. I. PATRIZIO LESTVICA Safog Gorica 3 3 0 207 176 6 Goriziana 4 3 1 322 223 6 Brindisi 4 3 1 288 266 6 SG Triestina 3 2 1 190 225 4 Snaidero Videm 4 2 2 264 727 4 Robur Ravenna 3 1 2 201 208 2 Becchi Forll 3 1 2 195 210 2 Stamura AN 4 1 3 212 247 2 Recoaro Vicenza 4 0 4 219 269 0 S D BREG sporoča, da bo danes ob 19. uri pri šoli v Dolini redni trening nogometašev. Ob 20. uri bo istotam trening odbojkarjev. Prihodnje tekme (12. t. m.) Stamura - Brindisi; Safog - Goriziana; Becchi - Triestina; Recoa-ro . Robur. Počiva: Snaidero. ZA EVROPSKI POKAL Simmenthal 80 Hapoel 65 TEL AVIV, 9. — Simmenthal je z lahkoto odpravil danes v prvi izločilni tekmi turnirja za pokal košarkarskih prvakov Evrope izraelskega prvaka Hapoela 80:65 (41:31). Italijani so bili tehnično veliko boljši. Povratna tekma bo 16. t. m. v Milanu. NOGOMET RIO DE JANEIRO, 9. — Santos je že petič zapovrstjo osvojil z zmago z 1:0 nad enajsterico Vasco di Gama brazilski nogometni pokal. * * * ZUERICH, 9. — Odločilna tekma kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu med Belgijo in Bolgarijo bo 29. t. m. v Firencah. SNEŽNE RAZMERE NA TRIDENTINSKEM Andalo — Monte Paganella 40/100 Campitello di Fassa 35/90 Canazei alla Marmolada 35/140 Cavalese — Passo di Lavazč 15/35 Folgaria — Sommo Alto 30/50 Lavarone — Vezzana 25/40 Madonna di Camplglio 80/150 Moena 30/70 Molveno 30/60 Monte Bondone 30/80 Passo di Costalunga 60 Passo Rolle 60 Passo Sella 80 Passo Tonale — Passo Paradiso 100/170 Passo della Mendola — Monte Pe-negal 30/50 Pelo 50/70 Poza di Fassa — Monte Buffarone 30/90 Predazzo — Bellamonte 25/30 San Giacomo di Brentonico — San Valentino 20/30 San Martino di Castrozza 46/60 Serrada — Martinella 35/50 V igo di Fassa — Ciampedife 30/90 Vetriolo — Panarotta 50/70 Vsi gorski prelazi so prevozni z verigami. Piero Caleffi: /fKO j JE RECI LAKOTA... < * « Prijeli so me po pomoti,« sem kratko odvrnil. Med njimi sem opazil temnolasega mladeniča in ko so se mi oči privadile poltemi, se je izluščil iz nje njegov lepi, odkriti obraz, z močnimi ličnicami. Govoril je in se gibal s takšno brezbrižno sproščeno oblastnostjo, da so ga drugi kar nagonsko ubogali. Ukazal je 17-letnemu dečku, po imenu Gino, naj prespi tisto noč na tleh ter naj prepustil ploh novemu prišlecu: potem bi se videlo. Bil sem mu hvaležen. Skrajno sem bil utrujen in nisem si želel drugega, kot da se uležem, da zberem misli, da umirim pravi vrtinec misli v svojih možganih, ki so bili trudni od napornega dne. Po jutranji kavi nisem ničesar zaužil razen kozarca vode, ki mi ga je dovolil popiti Conter v uradu. Toda nisem čutil lakote, samo velik gnus, ki mi Je zapiral grlo v zatohlem zraku celice, v kateri nas je bilo devet. Ko sem ležal zleknjen na trebuhu na odejah in se naslanjal z glavo na komolce, je visoki in oblastni mladenič prisedel k meni. «Imenujem se Franco, Franco Ravinal,« mi Je zašepetal. «Cirillo me je obvestil o tvojem prihodu. Tu govori čim manj, sumimo namreč da so poslali med nas vohuna. Bil sem poročnik alpincev, nato partizanski poveljnik G.L. v pokrajini Cu- neo. Vem, kdo si. Sedaj počivaj, Jutri pa se bova pomenila.« Stegnil sem komolec in segel tovarišu v krepko roko. Nato sem se prepustil mislim. Imel sem srečo, res veliko srečo, da so mi pustili tisto dragoceno noč, da sem se lahko pripravil in utrdil, preden sem moral doživeti odločilna zasliševanja. Nikoli nisem hotel vedeti in nisem vedel za imena niti za skrivališča tovarišev, ki so podtalno delovali. O nekaterih sem vedel le za njih lažna imena. S kom sem bil povezan? Le z enim ali dvema, z Lucianom (to je bilo prvo lažno Galimbertijevo ime, ki pa ga je že dolgo pred tem opustil, in Galimberti je bil v Genovi, toda kdo ve kje) in z Zinom. Njuni imeni pa sta bili že dolgo in zelo znani Venezianiju in Nemcem tei sta se morala oba že dolgo skrivati. Sestajali smo se na raznih krajih v mestu, v tej ali oni kavarnici... Ne, bolje bi bilo, če bi točno navedel kraj, ki bi bil bolj verjeten. Pomislil sem na bar na Korzu Buenos Aires, kjer nismo bili nikoli. Kaj pa z orožjem? Bila je to zaloga, ki mi Jo Je zapustil prijatelj, ki je zbežal v Rim. Letaki in časopisi? Dajal mi jih je Luciano, toda jaz si jih nisem upal nikoli razdeljevati ter sem se Jih vsa-kikrat iznebil tako, da sem jih metal ponoči skozi okno iz dvanajstega nadstropja na cesto. Kaj pa tisti seznami sprejetega in oddanega denarja? Kdo mi ga je dajal in komu sem ga izročal? Kaj pa tiste obveznice posojila CLN? Dajal mi Jih je Zino, toda jaz nisem prodal nobene. Kaj pc zaplenjeni denar, tistih 38.000 lir? To pa so bili moji prihranki, ki sem jih na. meraval izročiti Mary, češ da sem mislil, da bo mesto odrezano od drugih krajev. Natanko sem premislil vsako podrobnost in vse možne ugovore. Določil sem te trdne točke in zdelo se mi je, da bom o tem lahko dovolj izčrpno govoril. Mislil sem, da se bom morda izognil mučenju, krutemu ravnanju in trpljenju, o katerih se je toliko govorilo izven ječe in ki so me hudo vznemirili. Moj Bog, moj Bog, ali bom lahko vzdržal? Malo prej so nekega mladega partizana med zasliševanjem privezali na kol. Vpraševal sem se, kako bi reagiral v takšnem primeru, ali bi se prepustil fizičnim bolečinam? Upal sem, da bom padel v nezavest. Toda govoril ne bom, govoril ne bom, to bi bilo strašno. Pod groznim vtisom take možnosti sem naglo skočil pokonci, snel sem jopič in mu razparal spodnji rob, kjer je bila skrita pilula ciankalija. Rahlo sem jo prijel in spravil v sprednji žepič hlač, ki ga ni bilo opaziti. Nato sem se pomiril in zatopil v mirno dremanje ter mislil na Mary, ki je bila morda tudi v tej ječi, in upal da jo bodo izpustili. In kako sem to upal! Vse bi storil, da bi se to uresničilo. Ničesar je niso mogli obtoževati. In prav gotovo se bo zanjo vse dobro končalo, sem si mislil. Prav to pa^je bilo važno. Manilo se je in sledila je budnica. Postavili smo se pred vrata s petimi nočnimi posodami in vrči za vodo, ki so morali zadostovati za vseh devet. Medtem ko smo stali v vrsti, je padlo nekaj drobnega na tla, in sicer iz prostora med vrati in mrežo, obrnjenimi na mostovž. «To je Cirillo,« je rekel Franco, in oči so mu zažarele. Na-glo se je sklonil, pobral mali zvitek papirja in ga skril. Rožljanje s ključi je napovedalo, da smo prišli na vrsto mi. Vrata so se na stežaj odprla in mi smo se postavili togo v pozor pred dečkom, ki je imel v licu trd in nepomemben izraz. Bil je oblečen v uniformo republikinskih straž ter se je močno postavljal. «Dober dan, gospod Mascia,« je dejal Franco z malce ironičnim naglasom. «Ali imate zame kak čik?« Stražnik je nekaj zarentačil ter nam Je pomignil, naj pohitimo. Odšli smo v gosjem redu v stranišča izpraznit nočne posode in vrče, nato pa po čisto vodo za pitje in umivanje, vsega skupaj le nekaj litrov. Nato smo se vrnili v celico. Tu me je Franco poklical na stran ter potegnil iz žepa svaljek, ki ga je bil malo prej pobral. Medtem ko Je odvijal listek, mi je dejal: »Skoraj vsako Jutro pride Cirillo k nam vzet listek, ki ga položimo v kakšno režo v vratih, ali pa vrine vanjo svoj listek.« «Kje je Cirillo,« sem ga vprašal. «V neki bližnji celici.« Listek je bil zavit okoli cigarete In je bil naslovljen name: «Vem, da si prišel Pozdravljam te Ali so te zaslišali? Ce hočeš kaj sporočiti ven, povej mi po običajni poti.« Ubogi Cirillo. Vedel sem, da je še vedno v Marassiju. Odkrili so njegovo nevarno dejavnost in vendar je bil še tam. Doletela ga še nista niti smri niti koncentracijsko taborišče. Sest mesecev od tragičnega pokola v maju niso v mestu več streljali talcev. Utegnilo bi se tudi zame dobro končati. Zal mi je bilo, da sem podlegel sumu, ki se je pred nekaj meseci razširil med nami v zvezi s Cirillov0 preteklostjo zaradi naivnih informacij, ki jih je dala prav meni sama žena tega tovariša. Kasneje smo zvedeli, kako Je opiral Cirillo ves svoj zagovor nasproti Nemcem na namišljeno dvojno igro On j* neposredno obvestil Parrija o tem, toda mi, njegovi tovariši, nismo ničesar vedeli o tem. Cigareto smo potem razdelili na tri dele. Dva smo shranili za kasneje, tretjega pa podaljšali in zavili v rob časopisa, ga prižgali z vžigalico, ki je prišla kdo ve po kateri poti v celico. Nato je romal ta čik od ust do ust, da so si vsi za kratek trenutek pričarali hipec opojnosti. «Tukaj jg prepovedano kaditi,« mi je povedal Franco. »Gorje, če nas zalotijo.« «Ob kakšni uri pa je »sprehod«?« sem ga vprašal «Iz te sekcije nas ne pošiljajo na «zrak» Ob pol enajstih nam razdelijo dva hlebčka kruha, ki tehtata 15 dkg in ki morata zadostovati za ves dan, kasneje nam dajo skledo mineštre. Je nezabeljena in neslana, toda človek se tudi temu privadi. Ko te bodo zaslišali, boš lahko zahteval zamenjavo perila od zunaj.« i Nadaljevanje slediJ UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEUUH1 8. II. TELEFON »3-8U8 Ul »4-638 - Poštni predal 55» - FOUKUZN CA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 - II. Telefon 83 82 - UPRAVA rRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna kihi tir - Vnaprej: Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo JU - din, mesečno 1.000 - m letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - za SFRJ: ADI1 DZS Ljubiiana Stan trg 3/1., telefon 22-207. tekoč.) račun pri Narodni Danki * Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm » širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške to gorl.ške pokrattoe se naročalo prt upravt - Iz vseh drugih pokrajin Italije jn »Šumet* Pubbllcit* Italiana« - Odgovorni urednik: SI AN1SI.AV RENKO — Izdaja ui tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst