SI. 24. vlorek 28. februarja. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja tli velja v MarUioru brez pomij*- uja im đon II \f.» leto 3 g. — k. „ pol lata 4 „ — „ n četrt M 9 „ 80 l*o p«, it i : la vse leto 10 | I „ pol leta .r> „ — „ . četrt „ •-> „ lil> - HI NAROD, Oznnuiln: Za navadno tristopno vr«to *>• plni-nje : 'i kr. ču se tiBka lkrat, '• n m m m 2krnt, I h m ., T.krat. reoe btamenka se pia-0 u jej o po prostoru. /a vsak tisck je, pla-"uti kolek (štempelj^ za 80 kr. Vredništvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. m _ „ 1 okraj (G4.725 duš) popolnoma slovanska, v Goriškem Zedii.jeiijc primorskih dežll. okraji (72 7,n duš) j(, u . sloveiit„.v kakor ltaHjan0Vi Že 1. 1808 je nižinsko svotovalstvo v Umagu spro- le edino v Gradiškom okraji (GG.602 pr.), v furlanski žilo misel, naj se Istra, Trst in Goriško združijo v enoj ravnini imajo svoj teritorij, na. kterem kompaktno sta deželo. Oni čas se te ideje še nikdo ni hotel prav poprijeti. Letos se je vnovič izbudila in začela se je živa agitacija za njeno uresničenju najbolj v „Cittadinu" in v „Provincii." Najbolj se poganjajo za združenje istrski Lahi, v Trstu pa se še dozdnj ni veliko navdušenja pokazalo za to idejo. Tudi Lahi sami so zaattan združenja dvojne misli: eni namroč želijo poleg vso edinosti še nekoliko n\tonomijo posameznim deželicam ohraniti, ktera jim giv po „zgodovinskeru pravu," drugi pa hočejo vso tri deželice popolnoma v eno stopiti-»Ena jo zemlja, ki se od Judrija razprostira do obno/ja Učke gore , in ene so julijske planine, ki jo obdajajo, zatorej mora ona provincija obsegati Istro, Trst in Goriško." Tako bolj navdušeno kakor resnično zavrača neki dopisnik v „Cittadinu" stranko zgodovinskega prava. Glede načina, kako začeti uresuičevanje te ideje, priporoča se osnovati v posameznih mestih odbore , ki bi pobirali podpise na prošnje v tem smislu spisano in je izročili domačim sedanjem deželnim zborom, potem da bi se nekteri možje podali v Trst in se tam najprej privatno pogovorili , kako bi postopali v dosego svojega nnnienn, — Kaj hočemo mi Slovenci k ten.u počirijanju reči? — Pred vsem moramo poudarjati, da Italijani nimajo pravice za združenje teh dežel govorili, ker niso italijanske, tedaj niso njihove. Italijanov je na Primorskem, ki ima po najnovejši štetvi 583.535 prebivalcev, še nekoliko manj kakor ena tretjina; v Istri nimajo obširnejšega teritorija, nn kterem bi kompaktno stanovali, bivajo le po mestih in nekterih trgih zapadne strani ; kar se jih pa v notranji in vzhodni strani njim prišteva, so le odpadniki slavenske ki vi. V Trstu, t. j. v mestu, ko Italijani v veliki večini, okolica pa je čisto slovenska. Na Goriškem sta Tolminski in Sežanski nujejo. Ce pa to reči tako stojijo, moramo so toliko bolj čuditi, da nikdo v nobenem italijanskem časniku pri razpravah o združenji primorskih dežel besode ne črhno o Slovencih, ampak govorijo o teh deželah, kakor da bi bile popolnoma italijansko; še kot poglavitni razlog zedinjenja omenjajo skupno italijansko narodnost teh dežel. Ali iz hudobije tako ravnajo ali pa jim v ost očita, ka nepošteno ravnajo, da si ne upajo dotakniti se kočljivega vprašanja : kaj bodo Slovenci k temu rekli? Ako nas Slovence žo mora žaliti, kako glede narodnosti raspravljaj o vprašanje o združenji, se jim bomo pa odločno uprli, nko le nekoliko pomislimo nasledke, ktere bi to združenje za nas imelo. Italijani hočejo popolnoma poitalijančiti Primorsko, to se nam Slovencem le projasno kot prnvi namen združenja pokazuje- V prvi vrsti pa bi bilo vse to proti Goriškim Slovencem nuniorjeuo ; zdaj imajo šo nekak glas v malem Goriškem zboru, v večem Primorskem zboru pa, posebno če bi število poslancev, kakor ue kteri želijo, ostalo dosedanje, ako bi tedaj sam Trst z okolico pos'al 54 zastopnikov v novi zbor, bi bil njih glas — glas vpijočega v puščavi. .V tržaškem in istrskem zboru pa žo tako Italijani zdaj popolnoma gospodujejo Koliko bi pa Slovenci v gmotnem oziru koristi imeli od italijanskega gospodarstva, kažojo najlepše žalostne razmero v Istri, po kteri so vedno Italijani imeli oblast v svojih rokah. Pozor tedaj! primorski Slovenci, Italijani Vas hočejo odtrgati Sloveniji, hočejo Vam vzeti narodnost in ž njo tudi upaujo v boljo prihodnost. Izrecite odločno, da jo združenje samo primorskih dežel krivica vsemu slovenskemu narodu, in protestujte krepko zoper take namero. Ako pa Italijani tako zelo prezirajo primorske Slovence, da se pri tako važnih razpravah za nje še zmenijo ne, naj iim bo v odgovor za to žaljivo preziranje to-le: Vi Italijani primorski nimate tu druge italijanske zemlje kakor furlansko ravnino; tje si prenesite svoja italijanska primorska mesta in tirjajto posebno upravo za to krpo; to zahtevanje bv^ .saj pravično, Če tudi o posebni politični razum-nostTfie^bi pričalo. Čopa tega nočete, pa mirno živite s slavenskimi sosedi, privoščite jim. da se bodo po tisto :i potu, kterega tudi vi (žalibog s wno le za sebe!) za najrazumnejšega spoznato, to je po potu razvijanja v narodnem duhu na višo stopinjo izobraženosti popeli; za svojo narodnost so od njih potem nimate ničesar bati. H opis i. Od spodnje Save 23. febr. [Ur, dop.] (Nov srbski 1 i s t v d u h u 1 j u h 1 j a n s k o - j u g o s 1 a-venskega programa. —) V Belgradu nekaj ži-vejso delovanje postaja. Oznanjen jo nov časopis „Jugoslavenska Zvezda", — list za politiku i uzajemue odnošaje južnih Slavena, ki so bode tiskal s cirilico in latinico (bode izhajal dvakrat na teden na veliki poli in velja za pol leta 8 gold.). Zanimljiv jo program tem bolj, ker navdušono in brez ugovornih pogojev sprejema in se celo oslanja na program jugoslavenski, kakor jo izdelan in objavljen na shodu 1. decembra 1870 v Ljubljani. To mora nas Slovence, kteri smo ono idejo enoglasno sprejeli, in kteri jo bodemo, zdi se mi še najprvi popularno v svojem narodu naredili, tem bolj veseliti, ker smo s žalostjo od kraja znana Miletičeva razlaganja in pogojevanja čuli. Srbi, in sicer Srbi onkraj Save, v srbskem Pijemo ni u, kjer se jo ustvarila slavenska država, ki se pa mora dopolniti, idejo ljubljanskega programa sprejemljejo. Iz programa tega novega lista navajamo znamenitejše : „Pol veka je nosila Ljubljana progo, da je bila ono jugoslavensko Listek« Jugoslavensk Orest. Viaoemu, kdor je imel količkaj prilike s klasičnimi študijami pečati se, znana je pripoved o grškem Orestu. Homer v svoji Odiseji pripoveduje, kako je ta sin Agamemnonov 03em let po umorstvu svojega očeta iz Aten v Mikene prišel in očetovo smrt s tem maščeval, da je ubil njegovega morilca Egista in - svojo lastno mater, ki je bila umorstva sokriva. Grški tragiki (Eschilos, Evripides, Sofokles) so to Homerjevo pripoved radi izbirali za svoje predmete in tako se je nategnila in poetičneja postala. Za njimi so hodili novejši pesniki. Celo mi Slovenci imamo v svoji ne baš prebogati literaturi ta predmet za snov poetične ideje vzet. Stritar je najprej v „ Mladik i" in potem tudi med svojimi pesiuami priobčil dramatični odlomek „Orest", monolog, ki predstavlja osrčje večo drame, ki je želeti, da jo pisatelj izpelje ter s tem da naši literaturi lep biser. Stnttr jemlje namreč Gresta čisto originalno, t. j. drugačje nego stari klasiki in oni novi, ki so isti predmet zn svoje umotvore porabljali. Njegov Orest čuti, kaj je z u mori t vi jo matere storil. „Gorja mi ! zakon veeui sem podrl, Naturi z mečem Bem srce presunil, I>a ostra Hpreleti jo bolečina." lu sestri Elektri, ktera ga je vodila, pravi tu Orest: Nazaj porast, Ne sestra ti! Ti id vodila mi Koko na ravnost materi v srce. Starim pa sta bita Elektra in Orest junaka, ki sta morala mater ubiti. In isto starogrško mišljenje: da maščevanje (osveta) premaguje, udušuje naravni čut ljubezni do matere nahajamo v sledečem istinitim dogodjaji — v Crni gori. Bilo je leta 1853. Poletnega dneva je mož v Črnigori, v „nahiji crmpičkoj", okopaval na polji koruzo. Pri samotnem delu v vročini lačeu in žejeu postane, a žene, ktera mu je imela z doma jesti in piti (ručak) prinesti, nij bilo in nij bilo. Ko naposled vendar pride, začno se nad njo srditi in togotiti. Tudi črnogorska žena ima hud jezik, in tako sta začela klepetanje in prepir, hfoiu je bilo preveč pa zamahne z motiko, da bi babo molka in mirti naučil. A ona se izmakne, in v svoji togoti kamen pobere, vrže v moža in ga po nesreči pogodi v senco (srb.: sljepo oko.) Takoj se mož zgiudi mrtev na tla. Žena se prepade. Ali mož je bil enkrat ubit. Pogleda okrog sebe, nikogar ne vidi blizu. Vzame motiko, jamo i/koplje na mestu in zakoplje moža. A videl jo je baš njen sin, ki je na brdu ovce (brave) pasel. Hitro je z gore tekel in mati je pobožala pred sinom, predno mu je otca popoluem zasula. Sin teče za njo, vpije, da jo drugi Črnogorci vjamejo in sodišču v Cetinje izročo. Sodil je knez Danilo z drugimi sodniki. Med temi je bil tudi njegov sekretar Vuk Vnovič, kteri ta slučaj pripovoduje. Glavna priča proti materi je bil omenjeni sin, star okolo 14 let. Kakor Špartanec je stal pred sodniki. „Vješto bistro, i ostro" je obtoževal svojo mater, ktera je poleg bila in poslušala, kako dete, ktero jo rodila in dojila, tirja od sodcev, da neusmiljeno kaznujejo morivko njegovega očeta. Ko ona na njegovo izpovedanjo roče, da nij istina, kar govori, obrne se k njej, oči so mu vrte in svetijo („izkovrči oči"), z roko prime za svojo malo pištolo in materi v obrnz vpije: „molči ubijavka, a mati no 1 Kako bi ne bito res" (muči krvnice, a no majko! kako nijo ?) Ko je vse povedal in so ga sodniki hoteli odpustiti, stopi inožko prednjo in tirja od kneza: da mu dopusti, da on sam svojo mater ubije, in da bi otca bolje osvetil (maščeval) — da jo ubije s puško svojega umorjenega očeta. Pokojui črnogorski kues Danilo mu rič.: (kakor poročevalec Vrčevie pravi „nl šale" (!)): »Hajd torej, da udimo ali ti bode puška ogenj dala; i ako se užge,dopustil ti bodem." Deček se obveseli, vzame očetovo puško v roke, počne z dlanjo- ob puško tolči, da bi puščani prah bolj v prasnile spravil, pritrjuje kremeo (kresilen kamen) pri puški in sproži. Puška mu se ne upali. 01 mesto, kjer so ie sešli .narodni tlačitelji." *) Stojo] čast je oprala 1. dec. 1870., ko so so sešli jugoslavenski rodoljubi in preverili one, kteri so mislili, da so nam udušili narodni duh in ponos, da : da jo jedinstvo južnih Slavenov skozi vsa stoletja živelo in se denes očituje v jedinstvu jezika... Na zapadu bode kmalu prestal boj, a na jugoiztoku so borba prične, ktera prinese blagoslovljen plod narodom, kteri da bi svoj obstanek zagotovili zedinjujejo svoje moči." Slovenski rodoljubi naj bi teran listu pridno dopisovali, in kdor more, nnj so naroči, posebno vso čitalnice. Dopisovati pak jo treba gotovo. Mi sami moramo naše brate, ki so močnejši od nas, podučevati o svojih tegobah in svojem napredku. Mi jih moramo iskati, ker oni so močnejši in m i se bomo na njih opirali. Iz Globokega 24. febr. flzv. dop.] Tukajšnje politično društvo je poslalo g. posl. Kosarju sledečo zaupnico : Vsled enoglasnega sklepa polit, katoliško slovenskega društva na Olobokem pri Brežicah dne 5. svečana t. 1. javlja podpisani odbor 8 temi kratkimi vrsticami, da smo v nasprotji z okrajnim zastopstvom Brežkim popolnoma zadovoljni z Vašim dosedanjim postopanjem v deželnem zboru, in da »aše popolno zaupanje uživate. Posobno pa še smo ponosni na to, da ste se udeleževali jugoslavenskoga shoda v Ljubljani, ter bo pridružili programu južne Slavene zediniti na književnem, gospodarskem in političnem polji. Zanašamo se pa tudi, da opazivši našo krajne potrebe v nravnem in gmotnem oziru no bodete prezerli tudi za naprej narodnih pomankljivosti, ker ravno zdaj nam je treba iskati si močnih trdnjav in misliti na sredstva, kako bi sebe in deželo, pravo vero svojih oče-oteli, da jih ne pogrezno Žrtvoželjno nemško kulturno morje, ter da rešimo čestitlji svoj jezik, svojo narodnost in svojo vero žugajočega pogina. Vse za vero, domovino in cesarjn 1 Na Globokem pri Brežicah dne 5. februarja 1871. V imenu 107 udov pol. kat. slovenskega društva : Janez Urek, 1. r. predsednik. J. Drobnič 1. r., tajnik. V Gorici, 23. februarja. [Izv. dop.] Donos je imelo tukajšno politiško društvo „Soča" pod novim odborom, ki je bil pri poslednjem občnem zboru 3. nov. 1870 izvoljen, prvi občni zbor. Jaz sicer nisem bil pričujoč, a kar sem o tem iz zanesljivega vira pozvedel, Vam hočam poročati. Zborovanje se je začelo ob 1'/» uri popoldne pod predsedništvom dr. Lavriča in vpričo vladnega komisarja gospoda barona Rcchbach-n. Na dnevnem redu je bila 1. volitev enega odbornika. Po opazki nekega društvenika, da v sedanjem odboru *) Misli se tu na glasoviti Hhod diplomatov in mogotcev 1. 1820 v Ljubljani. sedijo med 10 odborniki 4 deželni poslanci in en deželen uradnik, kar bi znalo nepristranost in bezoztrnost glede kritiko o delovanji deželnih poslancev in uradnikov kratiti, in da naj bi se torej zvolil v odbor popolnem neodvisen rodoljub, je bil izvoljen za odbornika z večino glasov gosp. dr. Jakopič ali kakor se on navadno piše Jacopig, advokatski koncipijent. Da je ta gosp. slovenskega roda, kažo sicer ime, a da bi bil prav slovensk zanesljiv rodoljub , to sem še le iz tega zvedel, da je zvoljen za odbornika. Ako se bode dobrega Slovenca sknzal, mo bode kaj veselilo, toda da bi se le „Soča" o tem no motila 1 Druga točka dnevnega reda je bil razgovor o ljubljanskem programu zastran jugoslovansko zveze. Poročal je o tem na dolgo in široko, precej razumno in temljito dr. Lavrič in predlagal, naj bi tudi „Soča" pristopila temu programu. Gosp. Dolenec, trgovski pomočnik in tajnik in denarničar „Soče" je v kratkem prav temeljito gmotno koristi dokaza!, ktere bi utegnili zadobiti Slovenci iz te ztozo , iu jo podpiral predlog predgovornika. Omeniti moram, da je temu gosp. jezik prav gladko tekel in da jo jako logično in razumno govoril, in no motim se, ako pristavim, da ima odbor „Sočo" v Dolencu svojega najboljšega praktičnega politikarja. Za njim jo govoril dož. poslanec in odbornik „Sočo" gosp. Dolijak iz Solkana. Ta gospod sicer slovenski le za silo , a prav rad govori, če tudi no zmerom dobro. Trdil je med drugimi, da se s tem podira moč države, nko se tirja združenje vseh južnih Slavenov. Za tem govori dr. Tonkli zagotovljaje, da ga ni bila volja o tem govoriti, a da je prisiljen od predgovornika. Dokazal jo sijajno, da s tem ka tirjamo zedinjenjo vseh južnih Slavenov , ne lo no podiramo ampak zidamo Avstrijo, ker s tem bi so zadovolili vsi južni Slaveni, in ker jo znano, da zadovoljni narodi so najtrdneja brambn državo. Na to je bil predlog, da pristopi tudi „Soča" ljubljanskemu programu, enoglasno in z navdušenjem sprejet. 3. točka dnevnega roda jo bil«) poročilo odborovo zastran osnove političnega tednika za primorske Slovence. Poročal jo o tem zgoraj imenovani goep. Dolenec. Iz poročila se povzema, dajo nameravala „Soča" tednik izdajati v zvezi s Slovenci v Trstu in v Istri in pa v dogovoru z vrednikom v Trstu izhajajočega „Primorca", a da so ti nočejo družiti v ta namen s Sočo. Predlagal je tedaj odbor „Sočo" takole : 1. naj se ustanovi v Gorici izhajajoč političen tednik kot organ pol. društva „Soče". 2. Naj bi sh.ijal, dokler so ne bodo penezi za kavcijo nabirali, m*d tom po dvakrat na mesec. 3. Naj so zberejo rodoljubi v ta namen, da bodo zagotovili stroške za ta časnik. 4. Da ima prvi list tega časnika zagledati beli dan najdalje do l.maja t. 1. 5. Da so imajo še nadalje nabirati denarji za kavcijo tega lista in 6. da se pripusti skrb za vredništvo in administracijo lista odboru „Soče." Ker ni nobeden izmed družnikov ugovarjal, so bili vsi predlogi sprejeti. Kot četrta in zadnja točka je bil razgovor o pismu, ktero ro razpostali italijanski dež. poslanci svojim volil-cem v opravičenjo svojega izstopa iz zadnje seje dež. zbora. Poročal jo o tem odbornik v Soči gosp. K. Klavžar, kancelist pri dež. odboru. Cudora Čuditi se je, dajo odbor Sočo ravuo temu gnsp., kteri jo kod uradnik dež. odbora odvison tudi od laških poslancev, to važno poročilo izročil. A kakor ni bilo drugače pričakovati, je on laških poslancih jako zanesljivo poročal, in v tem jo imel Vaš list pred očmi, lo škoda, da niste bili do denes celega sestavka priobčili, ker poročniku v Soči se jo ravno tam nit pretrgala, ker neha Vaš dopisnik , temu je lo še to dostavil, kar jo trdil noki dopisnik v „Novicah" o tej stvari, namreč da hočejo Lahi zdru-ženjo goriške dežele z Trstom in Istro, da bi po toni šo lažjo Slovence majorizirali in polaŠčali. Stavil je predlog, naj bi se Soča izrekla nasprotno temu združenju. Neki družbenik pa jo predlagal, naj bi se izrekla pri tej priliki zahvala slovenskim poslancem, knr pa ni obveljalo. Tretji je predlagal , naj bi odbor priobčil nasprotno izjavo (pismo) in jo razposlal laškim in slovemskim volilcem , tudi to ni obveljalo in obveljal je predlog, naj bi odbor Sočo naprosil slovenske po.slanco dež. zbora, da nasprotno pismo sestavijo in ga razpošljejo slovenskim volilcem. S tem jo bilo seja dokončana ob 3'/-! ur' popoldne. Opaziti moram še, da so Je bilo zbralo nad 40 družbenikov, in da ni nam pravega zaupanja v to, da bi sodajni odbor Soče imel zadosti rnoči in pa zaupanja mod slovenskim ljudstvom na Goriškem, da bodo politički tednik izdajal, in da so bodo ta vzdržaval, ker za tako početje bi trebalo, da bi bile vse moči goriških rodoljubov združene, ktere so žalibog še preveč razcepljene. Kako bi so to dalo poravnati in kako nnj bi se delalo , da bi so zaželena sloga dosegla, bodem morda prihodnjič izjavil. Politični razgtod. (i o s p o s k a zbornica jo novemu ministarstvu pobiranje davka dovolila tudi samo za mosec marcij in torej pristopila sklepu poslanske zbornico. Nezaupnica so ministerstvu ni naravnost izrekala, vendar se jo nn-glašalo, da „gospodje" ne morejo zaupanja imeti do rt-lT-T 1---TTf--- Od srditosti, da nij mogel zarad slabe puške sam očeta osvetiti nad materjo, ki je bila na smrt obsojena, razbijo takoj potem puško ob kamen nn drobno koso govorec: „E pusta ostala! kad 6i taka, što češ mil" Babo so potem obesili. Značajno je, kako pripovednik bivši knezov tajit i k končuje ta slučaj. Poroča namreč: „Knez in vsi. kteri so to gledali, skoro da popokajo od smeha, a „gospodar" mu (dečku) daruje dukat, da si drugo puško kupi." In baš taka prikazen nij, da bi človek „od smjeha popucao." Iz tega dečka je lehko denes vrli, krepak junak, sin nature, a gotovo ne — dobrega srca človek Crnogorcem je imponiral, kakor bi bil tudi celo najiz-obraženijim Btarim Grkom in Rimljanom. Da., ako dalje idemo: to strogo golo pravicoljuhje, to sinovo brezobzirno „glavo za glavo" — more imponirati tudi nam, ki smo z novo evropsko kulturo napojeni; tej strašni enoplatnosti čutov, kjer sinova ljubezen ali (bolje rečeno) naturna dolžnost do očeta, premaga in zaduši tudi vse, kar ga na mater veže, ako nij ta pravična — čudimo se tudi mi. Ali sočutja, srca v pravem pomenu, do tacega junaka no moremo imeti. Po naših čutilib bi so bil moral ta mladi junak — jokati da ima tako mater. On bi bil moral reči, morivka je a mati je moja. Potem bi bil poetičen. Poezija jo solza — čutečega srca. Kdor ta nasprotja razume, razume, zakaj stari poetje nijso več našega Časa poetje, pa tudi razume zakaj je Preširen neizmerno večji od — Koseškega. Kakor jo ideja krščanstva, idoja samo no enostransko ljubezni, prestvarila ves stari svet, in tako tudi poezijo, ki je s kulturo napredovala in se razvila, tako tudi Crnogorce ne bode kmalu imel tacega sina, kakor je omenjen tu, kader i za vse Slavenstvo zmaga ideja narodnosti, narodno Bvobode in za njo — kultura. J. J-č. Jdrnej. (Jezikoslovna drobtinica.) Pokojni slavenski jezikoslovec, učeni Jarnej Kopitar, piše, da ime Jarnej iz : Barlolomej utegne dobiti samo tist jezikoslovec, kteri je tako mogoč, da naredi vso iz vsega. Te besedo je za njim ponovil tudi Metelko, in potem je skrivno ostalo do denašnjega dneva, kako se je iz Bartolomeja porodil Jarnej. Tej skrivnosti sem jaz pred nekaj leti po naključji prišel na sled, in sicer tako : pokojni profesor Brčić mo jo bil pismeno poprosil, da v nečem velicem, v ljubljansko licealno knjižnico iz Cojzove ostalino dobljenem glagolskem brevirji pregledam koledar, ter ga priui'rim z dnevi in svetniki, ktere mi je bil poslal on, propisavši jih iz nečega druzegn glagolskoga brevirja. Po kratkem premišljevanji sem mu rajši prepisal ves koledar, ker je bilo treba tencega in jasnega dela, da potem primeri Brčić sam, kjer in kolikor mu koli drago. Kader mej prepisavanjem pridem v mesec veliki srpan, dohodom v njem ime svetnika J a r n e j n. Ko to ugledam, precej so se mi oči od veselja zabli-skale, ker sem bil na sledu tisti uganki, ktera je Kopitarju in Metelku tako belila glavo. Daljo čitaje samo nekoliko dnt za Jarnejein najdem ime svetega Bartolomeja, in bilo je moje veselje šo večje; kajti našel sem, da sta Bartolomej in Jarnej dva različna svetnika. Ker takrat to stvari sam, obložen z mnogovrstnimi drugimi posli, nisem utegnd daljo preiskavah, pišem Brčiću, naj mi on blagovoli razbistriti, kteri svetnik jo ta Jarnej, ker so z glagolskimi koledarji več in množe časa bavi nego jaz. Odgovori mi, da jo ta naš Jarnej stari cerkveni očak Irenaeus. Zopet sem bil torej za stopinjo daljo, ker sem videl, da Brno Slovenci očaka Ireneja ime dali apostolu Bartolomeju, čemur je v prvi vrsti bilo očevidno krivo to, ker sta se tako blizu vkupe godoviila, in sicer, kakor mi jo Brčić pisal, v nokterib koledarjih stojita oba v enem dnevi, v druzih malo dni narazno, zdaj Bartolomej pred Jarnejem, zdaj zopot Jarnej prid Bartolomejem. Daljo mi stvari niti Brčić sam ni vedel razbistriti. Vprašal sem torej učenega doktorja svetega pisma v Ljubljani, kako bi so to dalo raztolmnčiti ; a zvedel nisem druzega nego edino to, da se zdaj v katoliških koledarjih pri nas redko in ob kratkem omenja ime svetega Ireneja. — Morebiti ga je mnogo bolj spošto- koDservatini zbur hoče, avstrijska finančna poli- sedanje vlade. Torej tudi ta da se še bolj na kant spravi tika, kakor jo že do zdaj. Eno dunajskih novin vodo prav i ti, da postano cesarjev brat nadvojvoda Kari Lu dvig — ministorski predsednik. Za zdaj jo to menda samo govorica, ker je nadvojvodina soproga nevarno bolehna. Kasneje pa je to tudi mogoče, dasiravno bi bilo to nekaj v parlamentarnih državah jako nenavadnega, da bi ud vladajoče hiše postal odgovoren minister. Pri nas pa se stvari zelo sučejo absolutizmu v naročje. Ze enkrat omenjeni „Ošteti" prinaša dolg članek proti parlamentarizmu, v kterem mod drugimi pravi : „Vladar ima zmerom dolžnost vir, dati po potrebi svojih narodov, torej mora pozvedati njih potrebe. Zdaj potrebe izveda v parlamentu, kteri si ljudstvo samo voli. Za to po-zvedanjo ni nikakor nevarno, da so večino negotove, delita na tej, jutri na potrebno; imo-nujetn so Brandstetter in Seidl. Nur gemiithlich I * (Signum t eni po ris.) Kaj jo naredila dunajska „Zukunft" in njeni učeni jezikoslovci iz mariborskega tiskovnega društva, naj kažo sledeča notica, ktero beromo v 45. štev. tega lista: „Slovcnischo Volks-bibliothek. In Marhurg (Steiermark) bat sich ein kath. Biichervorein gebildet, vvoleher dio Herausgabo des „S1. Gospodar" Ubernehinen und sonstige gute slov. Biicher fiir dns Volk horausgeben will (eine Art Biblioteka lidu.) Die Statuten sind genelimigt, die Mitglieder zahlon I. wochcntlich 1 kr. ; H. 5 fl. jahrlich oder III. 50 fl. im Ganzen. Dafiir erhalton Letztero allo Biicher; dio I./um halben Preis." — Da „Zukunftini" učenjaki — slovenski no znajo, pokazali so žo pogosto; da pa tudi s škarjami no vedo šo prav manipulirati, pokazali so zdaj: iz „Siidsl. Ztg." bi ro bila gori popačena notica dala lahko izrezati in — brez blamažo. * (Novi h 1 a p o n i.) V mestu Chicago v severni Ameriki so pred kratkem poskušali novo cestno hlapone, ktere goni st.isnen (komprimiran) zrak. Zrak je stlačen v 4 bakrene posodo na vrhu voza. Vsaka posoda drži 150 kubičnih čevljev stlačenega zraka, kteri pritiska na U palec s težo, kakor 250 funtov. Tak hlapon jo prišel v 30 minutah S1/* angležko milje daleč. * (I m o n o v a n j e.) Minister nauka in prosveto je realnega učitelja v Hernalsu, g. Franca R o bič a imenoval za glavnega učitelja na c. k. učiteljskem od-gojovališči v Mariboru. Slovenci smemo s tem imenovanjem jako zadovoljni biti. * (Uradno.) Pravoaodnji minister je okrajnega sodnika g. Janeza Koširja vsled njegovo lastno prošnje v isti lastnosti prestavil iz Kočevja v Trebnje na Kranjskem. * (G. Scho n \vette rj a) zdaj žo stara dunajska „Presso" biča kot snmosilnega birokrata. Ali so tudi zdaj šo no bodo vladi oči odprlo? P. (Ujo ti h Francozov) so imeli Nemci prid k a p i t u Ta c i j o : 11.IGO oficirjev in 333.885 mož; iz Nemškega je pobegnilo 141 ujetih francoskih oficirjev in 353 mož, pomrlo 13 oficirjev in 48G0 mož. šol Dunajska borsa 27. februara. Knotni drž. dolg v bankovcih . . . .v.i II 18U0 drž. posojilo....... 04 B Akcije narod, banko..... 7 „ Kroditne akciju........ 254 „ Knotni drž. dolg v srebru .... 68 „ London........... 123 „ Srebro........... 191 „ Napol............ 0 „ 40 kr 70 „ 24 „ 85 „ 90 „ 85 „ 87 „ L. Želzer v Ljubljani |ir«-«l iiioNtiom *t. -15 ima v nvoji stticmii THtlogo iiiHNOtiii.Nkili iy —' •' _ S S -.. 5 is I] ^ c/j g c d ? t: BIJ - ~ s « jB *S '£ 3 j£ 5 _ -2 S ' !3 iS — — .t. H S ,IC H. H SJ Q X -B •=»- >=< e *> jo -° E ^ e k i> r 3„ <-. - e a /° ,£* E ■ f-v ^ -C — — P & 9 S B /o 3 Jg JJ g a _ .2- r»-i: 3 lljif sj o a Q H -£ /o ■S 2 _ J25 S <£) ■- s9< c £ S o a S 2 £-2 rt -o z3 ecg,? s It ti 5« 1 Bi .a S rt C #a g S, F » C t:' ^ «" B c3s •" o lj« P3, 5 (/) c o c ^ <5» ^ ©m s _ T:-B" E a "-fl g n.ji "o ^ S Č e a jq a o o ** H — ■ ■— t; ^ 7. „ iS*- = ^ s* ^ rs su !S ^ c g---- »sli ■e g B ca S ty g M • fiP j, = <33 ter 10— »> a E -S >S E ■ Cd 3 5 .^r « O »St«- B § 5 * is 2 c -S^ J H a 1 B v Bb B O g »«- 8 s iSj; --£'wo E ^ ■ff a te 5 ** ^5" r- t; — — u C - «n -s • 00 B 9 M »-i S« E = I ^ l'!-E - - c a c B Si 2 i 1F.8 = £ .r ^ = - 2 S:- 7 s a &» t; = _ = a 1 - — - H — _^ C S *g ^ s * S j . 'B -2 I5 .8 o ,r«°,2:£a e ^ ~ - 5 * c g, I 3» tli I*!*8*2»n"& tri /o «r g j; ^ *- rt rt S £5 ^ it "C ~* 2 ■rj ca . rs w R 2 S c-ii o t; ■ir E . te " 0 a — ^5 U — — = * S, «r •* B si .S 5 5 = c e 3" Ki mM A ga H " SIff §1 ^ >Q ,w C S o •** »B g, 12 .5 « ■° 'r— 2-'a - -e ^-91 *T ! O r«i fl cr ia =__, od t: K o- I^I^S S ^ s 5. s -2 ^ & « o ic- 3 ""i; © en = 2 0 1 « "25g H : "S o 3 : g. => ~ S : ■£ -e 5 « p/3 3 C • !'asB £ ?i i E *• ,i . i * 2 i >- 'v" _ _ j Q . J/9P fcSO a S* ■ .2 trt = C5 — ?3 C3 3 O c-i: 3 o » j K 5 „ 8ill g 3 j m * J b a* a> 0 5s ■ — e-Š «: : : = ir ti a i3i *> DtfiBS rt _ ■1 B? k 2 -r 9 = o - '£".=-0 3 Si. «j t. d g3 e Bp* Z 5 a S 3 m K - "g c ^ c ^ — C .-j si f^s 2 _^ .>j = * 2 a3 i 2 > I 9 •m i** i'. t: « «j S M 3 H 3 « S -o a ■= a C »z i .£r i: -c. ti „■ «^a3/Oi3— ^ i f- '«-33 ^ s -e * = 3 iS = aa « ^ 3 il ? š i -s S?!S 2 E " t «'A> 2 »Ž! B^g* rt *u o o g ^ §« 2 £ o Z E E Bi* a « is o lil £ "B g lil a -B2 te c 2 B i" '9 J= jO 3 = /gt»S S** § Sil S) §L 0 »m m S b 2 "c S = S * « L_» g 1*1, . 3< o j<=> jo 2? 3 S do . SI9 •e a = r B — n, tr^e "S . © S 5 £ 2 ^© jo i.. ^* 1-. 1—. Xir-o C CTi-i 5 ! *fi 3 B •—1 »j-illei o = s i S 2 3 — 3 " e „ t; ._.*-j«-3 c •o H "3-3 i •si* 3 o 3 E 2 .2- -z ^ jS g ., I J « b . g n e s-Jt0 S. *- - 2 U ?1 -b . 2 jo >o <• s 2 i; S - 2=-B T j? gl—' e 2© £k.S H .i? ■g g)----- 3 a ,S _-C-/ 1 B"t; ^ 2 2W 3 w i S cj ^ ©K. 1 &- 3 '5 m •* -B" ,_ 1T2 5J . — C c/ 5 z: r: s /5 i?. •f"^. E >E a1 5 ™ V 3 BI S g g*3 2 S E -i i ' £ § S t- 2 c c gTi 2 i—i a a o —r - + <, - ^-.2 OP 15 — ^3s^r - » /t .—, l. b - ,r* 3 C b E as w fi>stA 8 ,§5 Bj j. Z « ,£ ^ a-,S = = 5 = ^2 U t:7' ^ iS C /a* E /i "B ^ .2 -e J. os 2 -~ i» tf B --i K S a ^ 3 -c e io B —■ 2 R C 132 »ffj S E cS'^ 3 "2 g te 9 M 3 >o ^ s ^ h «j 3 a ~ ^ rr OS JZ B a. J E 3 — * «j> =3 :t-j=» 2 ^5 S 1-5 •= 'F"B - = ,ij " 2? <= H 3 _ ^ g=i c iS a B cd Sj 3 ao tn ^: —. 3 o. ^ —"" — ty čl^S . »j ^ cg 2--2 jo IS) 5l - 2'5 _ = ^ — L. u .3 ■H ». ŠTO «5aH^ 2 W#'ls« • 3 • & i_r K a /o E s 3 g o b os.* _ a n ia t, ^ ^ JB B -B •Bjo B 2?. - c -B.o 3 ,S o *" as = ? & IS H 2 ■«=■ = "ir " "5 BI* /o o CA ^ TO 2 " 2 -='9f> a — n= « «. ti 2 2 E -~ #5. "grl 3 >o .t: _ 66 E 3 — B*-r2._o— „ *r 3 5^ = ^ ^ si 2 »Jsr •jO —«. w tx,H4> as c/ '3 xj .*i «e ^ - /o — " i2 C S S M 3 «=o 2.2^3^ « 3 Bg** fl) |f (4) jo aj'S« ir; 2 5 K b- E S« ssžsj* « ■ m * - si? Skg « 9 •■c^ ii"Bjo « 2"3^s r^i >- i; 2 c [g ^ ■*> ,2- Jrfl ,3v "6 o S & o. s s ~ •« "c- — o = zr ca c c « rr 2 S— B S »35 Ji J9 -^jo^^o .2 a - ri š E = 2 H'--c g S -5*0 g -—,2,° 2 « ^ ,. ^ 135 i; . , t ■ r- 03 •a -° * -^i:®«^ 1 £ E -2F£ a a © <= ji. a M o ^ E 3 g rJ5yo *B 3 O S S 3-a 33 a*ci* Bf-|.s?ff*| .8 1 B«! E Š |fi - cj-'^'E-.* S a "3 a 2 .o 5 c ^ 3 o '•B~ B -a. !o> -S ,«Bl >B J S'^.c 2^ /o r35 2 Q §. S ^"*s 0 T H 3 3 E'tr^ 3 li !||l|.lf »i bS ti'S u S Sls* £ -r. S» o 'is) CL ?i..3 £2b I B 5 - 3 = a;jo iKB^cCtrE'3 Z M (S'g OB t B me* «48 —' W — .2 . »j en Ej 'ij g 1 S« t- a o <= B! g c a ■* c B> ^ jO l>j» 3 3 icr 23 9! <» C sv ,—,«-.&/. B! f.i »(j it o jS> 9-v l aH oj GN .5^ g* ^ o a ?2 /E/ ^ ^ c /o o — C o 3 'zr ti . 0 S S o • 1— »j " t: = &J 2 ■S c?»- jO -g B S a t.. C u _ Q 8 -tfj • — se t* c »li i 'C g jjQ Q S JI 3 10 *5 80 . 3 rc^* -e i 2. •—• a jS ^ jO C '- o O ^. "g Sj 2 (i) BO ti —, B Vv sle jO n o u. OD ii o p K C G E - 3 a •/ i— o »s s iz e< •S J B .0 w £ >B- —• -r: c Sto s t;« S .5*5 S «r,,3 C a 2c "a a !cd»t«tlj in vrednih Anton TumaU. Usstaild Or. Joi« Vovnjak Id drnacl. Tiekar: Uduard Janschltz. 685435 90 C2D BA 24 J0