73. štev.
V Ljubljani, v torek 23. junija 1874.
Letnikll.
Inserati se sprejemajo in vel j i tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
1 o	•>
" I, II II II - >1
15 n ii ii ii 3 •» Kolek (Stempelj) znese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno r manjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16
Političen list n slovenski narofl.
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 5 „ — ,,
za Četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. St. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
k naročevanju na
T, O V E ^CA"
Za Ljubljano:
Na dom pošiljan za celo leto 9 gl.	— kr.;
„ „ „ „ pol leta 4 „	50 „
„ „ „ „ četrt leta 2 „	30 „
„ ,. „ „ en mesec	80 „
V administraciji sprejeman:
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— n „
posamezne številke . .	— „ 1 „ Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. - kr.;
„ pol leta.....5 it — »i
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— « 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Naročnina se pošilja najceneje po poštnih
nakaznicah (Postanvveisungen).
Vredništvo.
Stan naših ljudskih učiteljev.
Ko so se pripravljale nove šolske postave in se jim je po ustavovernih in tudi drugih listih že naprej pela slava, je mnogo učiteljev mislilo, da bodo za-nje res strašno dobre, in so jih komaj pričakovali, kajti mislili so, da bo njihove reve kar z enim mahom konec. Stopile so v veljavo in veliko učiteljev je bilo, ki so v prvem veselji jeli vriskati, češ, zdaj smo neodvisni, ni nam se nikogar bati, svojo plačo bomo dobivali vsak mesec in če bomo kdaj v zadregi, bomo le par dni, dalje ne.
Pa kako so se zmotili reveži! Komaj nekoliko mesecev veljajo nove šolske postave, in že prihajajo iz vseh vetrov pritožbe učiteljev, da se jim plača ne odrajtuje redno, da po več mesecev ne dobe ničesar iz c. k. okrajne bla-gajnice in trpe vsled tega veliko pomanjkanje. Take pritožbe so res strašne, kajti ako premislimo, da ima le malokteri učiteljev toliko lastnega premoženja, da bi se zamogel le par mesecev zakladati, pač lahko previdimo, v kake zadrege pridejo, ako jim plača izostane. Prisiljeni so celo brano in obleko na upanje jemati, kar je pa dandanes še takemu težko, ki kaj ima. In če se primeri — kar se je, kakor se nam poroča, že res primerilo v dveh okrajih — da namreč učitelji po tri mesece ne dobe plače, ali niso največi reveži? Ali ne pridejo v strašne stiske, tako, da še hrane nimajo? Kako bo li učitelj, ki je v takem slučaji povsod dolžan, neodvisen? Se ve da, okrajni glavarji ne morejo zapopasti, kaka je revščina pri takem učitelju; oni potegnejo svojo
plačo vsak mesec z drugimi vradniki vred in se neizrečeno malo brigajo za to, ali ostane v okrajni blagajnici kaj denarja za učitelje ali ne. Če pa denarja ni v blagajnici, ga tudi učiteljem ne morejo dati. Da bi se pa o pravem času preskrbel, to bo tudi le malokteremu okrajnemu glavarju na misel prišlo. Ako učitelj v začetku meseca ne dobi svoje plače, potem tudi lahko ve, da je ves mesec ne bo dobil, in to je jako žalostno za-nj in mu gotovo ne more delati veselja do šole, toraj tudi šola pod to nemarnostjo trpi.
Prej je bil učitelj, dasiravno ni dobival svoje plače v gotovem denarji in morda tudi toliko ne, kakor je zdaj dobiva, vendar na boljem, ker ni prišel nikdar v take zadrege, kakor zdaj. Razun bire, po kteri je dobil na enkrat velik znesek v roke, je imel še postranske dohodke pri cerkvi, tako da mu je vir dohodkov vse leto po malem kapljal. Pri vsem tem pa je marsikteri na polju, ktero mu je bilo odločeno, kaj pridelal, in tako vsaj glede brane ni bil nikdar v taki stiski, v kakoršno zamore priti zdaj po novih postavah. Marsikaj je pridelal sam, žita je nabral pri kolekturi in tako mu je bilo treba malo več reči kupovati, kakor kmetu. Znesek 400, 500 ali celo 600 gold., kteri so jim odmerjeni za letno plačo, se res nekoliko lepši vidi, kakor prejšnja bira in plača, ki jo je dobival pri cerkvi; toda če mora človek vse, kar potrebuje za življenje, kupovati in sicer dosti drago, potem se ti goldinarji pač hitro stope, da jih nikjer nič ni. Če pa še teh redno ne dobiva in mora od izposojenega denarja celo obresti plačevati, potem se pač ui čuditi, da je že marsikteri zdihoval in želel, da bi prišlo vse nazaj na staro, posebno ker vidi, da tisti, ki so ga prej hujskali, češ, da je cerkvenik in župnikov hlapec, in ga navduševali za nove postave, zdaj na njegove pritožbe ne vedo druzega odgovoriti, kakor da z ramami migajo.
Pa ne le glede svojega blagostanja so zdaj učitelji na slabšem, temuč tudi razmere med njimi in ljudstvom so dosti manj prijetne. Prej je bil učitelj splošno tudi orgauist, cerkveno petje in glasba sta ljudstvu priljubljena, toraj je bil učitelj povsod priljubljen. A zdaj, ko so nekteri v prvi omotici po novih postavah popustili orgljanje in petje, ter hočejo biti samo učitelji, jim ljudstvo to zameri, posebno če je pri mašah vse tiho. Vrh tega pa mora vsak posestnik plačevati šolnino in župan jo mora reduo iztirjati, in to je vir drugi zameri, kajti vsak ve, da mora plačevati za učitelja, kteri še orgljati noče. Kako prijetno pa je življenje učitelja, kterega občani ne marajo, to si vsak lahko misli. Vse ga po strani gleda in če se mu še primeri, da ne dobiva redno svoje plače, toraj ne more vsega plačati, Česar potrebuje ali kar je morda že dolžan, potem se ga Bog usmili!
Najbolj žalostno pri vsem tem je za učitelje pa še to, da tu ni nikakoršne pomoči. Dokler bodo vlekli svojo plačo iz c. k. okrajnih blagajnic, v kterih je zavoljo tega, ker kmet težko plačuje svoj davek, večjidel komaj toliko denarja, da se plačajo vradniki, ki so prvi, kjer se kaj vleče, tako dolgo bodo vedno zdi-hovali.
Kdo pa jih bo usllšal? Kmet gotovo ne, ker on jim po pravici lahko reče: „Saj plačujem v davkarsko kaso, kaj mi je potem mar za učitelja !•' Gosposka jih pa tudi ne bo mogla uslišati, če bi jih tudi hotela, ker iz svojega žepa c. k. okrajni glavar ne bo posojeval okrajni blagajnici, če bi bil tudi v stanu. Druzega človeka ali urada pa ni, da bi pomagal.
Po vsem tem menimo, da se bo solčna stran novih šolskih postav kmalu skrila in kazala se le senčna, in učitelji si bodo sploh stari stan nazaj želeli, kakor nekdaj Izraelci v puščavi egipčanske lonce, v kterih se je za-nje vendar-le meso kuhalo.
Palackijev
(Konec.)
zagovor.
„Lahko bi mi ugovarjal kdo ter me po-prašal: Ali je mogoče, da bi se Slovani tako prezirali v Avstriji, v Avstriji kot v stavni državi? In ker vlada vstava v Avstriji, ali nima ravno take veljave za Slovane kakor za druge narode? Saj so vendar pravice vseh narodnosti zadosti trdno zagotovljene v §. 19.! Ali niso avstrijski ministri za to odgovorni? Zakaj se ne drže tedaj vstave Slovani, zlasti Čehi? Pač lahko bi se odgovorilo na tako vgo-varjanja" piše Palacky dalje, „ako bi to, kar ime „v s t a v a" v sebi zapopade, za nas v resnici veljalo, ako bi bila pri nas vstavna opozicija mogoča in ako bi mi imeli n. pr. le govorno ali tiskovno svobodo! Toda, naj govori ali piše kdo izmed nas kaj vladi in vstavo-vernim Nemcem nevšečnega: brž je obdolžen, da kali javni mir in da hujska podložne zoper vlado; blagor mu, če se mu v tem slučaju samo govor ali spis konfiscira in ne on sam tira v zapor. Že od dalj časa sem spričujejo to tisočerni in tisočerni dogodki. In koliko slovanskih pisalcev je bilo že obsojenih v ječo zato, ker se jim je hotelo skazati, da kurijo razpor iu sovražtvo med narodnostimi, med tem ko se za nemške pisače, ki v svojih, vsakdanjih laži, obrekovanj in sirovih prislovic polnih časopisih Čehe zasramujejo — še uikdo
briga ne?" —
Te razmere še bolj na tanko razvijaje pride do mladočehov, kterim pove nektere prav gorke ter popisuje njihovo početje tako: „Če takoimenovane mlade Cehe dolžim brezvestnosti, ima to zadostni vzrok. Ti ljudje dobro vedo, da med nami takoimenovanimi staročehi, ki le imajo kako ime v deželi, ni
nobenega nasprotnika svobode in nobenega reakcionarja, bodi si, da bi tudi papeža in njemu vdane hoteli prištevati staročehom. In vendar se ustijo, s: besedo in pismeno, v govorih brez konca in kraja, kako je prostost v Avstriji sploh, in na Češkem posebej pred nami v nevarnosti, pravo gnjusobo trosijo zlasti pred avstrijsko pravno stranko, kakor bi bila krepost in zasluženje k kaki nepravni stranki spadati. Mi staročehi smo jim v resnici vsi skupaj fevdalni, klerikalni in ultra-montani, prav tako, kakor nas popisujejo njihov prijatelji in učeniki, judovski dunajski pisači, od kterih se ne damo podučiti, kakšna mora biti prostost, ki se spodobi našemu narodu. Pred vsim sva midva takoimenovana prvaka, Palacky in Ilieger, kriva vsih nadlog, ktere so češki radikalci šest in dvajset let imeli prenašati. Zato so bili že njih predniki, uporniki majnika 1849, sklenili Palacky-ja in Ilavliček-a nagloma po sili odstraniti in jih storiti neškodljiva. Zato se mora tudi zdaj pred vsim Palackv-jeva in Ilieger jeva veljava pri ljudstvu uničiti in odstraniti z vsakterimi sredstvi in po vsaki ceni, če hoče, kdaj zlato tele svobode priti na Češko, kakor si ti gospodje domišlju-jejo iu prisrčno žele. Zato se pri svojih dunajskih prijateljih in učiteljih pridno uče laži, obrekovanja in zabavljanja najinih oseb. Kjer koli ne glasujeva po njih volji, povsodi se ska-ževa sovražnika ljudstva. — Naj pojasnim to le z enim primerljejem; zakaj resnega zavračanja ni vredno. Ko v dunajskem državnem zboru 1. 1848 odpravljenja tlake nisva pripustila brez odškodovanja, ni bilo bolj preklicanih reakcijonarjev in sovražnikov naroda kakor mi dva. Ne dolgo potem pa, v Bach-ovi reakcijonski dobi, smo slišali velike posestnike se grozno pritoževati zoper nas, kot zoper edine v resnici nevarne upornike, — ker smo po izvršenem principu odškodovanja tlaki za vselej pravno konec storili. — Tako vselej sodijo ljudje, ktere vodi njih strast.
Dandanes ni nobene fevdalne stranke več na Češkem; stari oderuhi kmetov(takoimenovi Bauernschinder) so k sreči že pomrli, in mlajši zarod se je uovim razmeram in mnenjem ra-dovoljno vdal. Zlasti je naše više plemstvo, kakor pri začetku spremembe, tako tudi pozneje, pokazalo več blazega mišljenja, kakor imajo radikalci od nekdaj navado. Če se še zdaj govori o fevdalcih na Češkem, to ni nič druzega kakor psovanje radikalnega sovraštva. In če so mladočehi, kteri tudi zdaj glasno pravijo, zdaj skušajo šepetati, da Palacky in Ri-ger nameravata kmečko ljudstvo zopet spraviti pod jarem gosposk, kakor nekdaj, — tako je to le grda nesramnost, ki pri meni ne obudi druzega kakor nravno studenje.
Ultramontanci so pač pri nas, po vsih stanovih družbe, akoravno le v majhinem številu. Če pa tudi mene in moje prijatelje njim prištevajo, moram spolniti krščansko krepost in zaklicati: Gospod! odpusti ljudem, saj ne vedo, kaj govorijo. — Ako je nasproti vsak klerikalec, kteri duhovnom njih služb in opravil noče pustiti prikrajševati, potem je tudi po volji ime klerikalca, akoravno nimam vzroka, kakor je znano, duhovstvu biti posebno naklonjen.
Mladočehi trdijo dalje: Češki poslanci ne smejo, kakor do zdaj, rok križem držati, gredo naj v deželni zbor in tam naj delajo za blagor dežele. To se pravi: gredo naj v past, svojim sovražnikom naj se v resnici podvržejo ter obljubijo njihovim postavam ubogati. „Ne", pravijo mladiči, „vstopijo naj le, da z govo-rišča vsemu svetu odkrijejo krivico, ki se godi
našemu narodu, in naše nasprotke prisilijo k vrnitvi iz sramote." — Se ve da: vi bote ši tje: pokoršino obljubili in gromeli, — in Nemci bodo vam pustili grometi, dokler jih bo vaše gromenje kratkočasilo in se bodo vam mog i smejati. Ko bi pa imela resnica priti, bodo že našli pripomočkov vaše razgrajanje za vsele pomiriti. Za svojo uarodnost bodete tu ravno tako malo storili ali dosegli, kakor naši prijatelji v zadnjem moravskein deželnem zboru. Ti so si z resnobo in veljavo po moči prizadevali, da bi svojim slovanskim rojakom saj v šolskih zadevah, če ne enakih pravic, vendar več pravičnosti kakor do zdaj dobili. Kaj so dosegli? Čisto nič! Še toliko se jim ni vredno zdelo, da bi bili njih govore zavračali: bili so zadovoljni, da so jim prepovedali govoriti. In ali se bodo nemški Čehi skazali bolj pravične in Čehom prijazne, kakor nemški Monavci?
Poslednjič nam ugovarjajo da smo od 1. 18G1 že večkrat šli v deželni zbor, zakaj se zdaj upiramo? — Odgovor je na roki. Hodili smo v deželni zbor, kolikorat in dokler smo se smeli nadjati sprave in zediujenja z našimi nasprotniki o naših pravicah in o pospeševanji naših opravičenih pritožb, in mi smo izstopili, io se nam je to upanje popolnoma vzelo. Dajte pa nam zopet — pa ne samo goljufnega )lišča, in ne bomo le v deželni, tudi v državni zbor bomo zadovoljno hodili.
Konečno graja nevljudnost, osornost, po-željivost in požrešnost Nemcev, ktere so že in )odo še nemški narod tako pristudile vsem drugim narodom, da ga bo vse sovražilo in utegne nastati splošna vojska zoper nemški element.
Naj bi posebno ščuvalci velikonemški to cnjižico pazljivo prebirali in si njene nauke zapomnili, če jim je še kaj mar za Avstrijo.
Avstrijsko cesarstvo.
■z li j uhlju ■■<-. 19. junija. (Izv. dop.) ,Narod" se je malo norca podelal iz ljubljanskih ustavovercev, ker so imeli v kazini zbor, pri kterem je dr. Schaffer zvonec nosil. To je bilo, predno je bil dr. Schafferjev govor (?) v „Tagblattu" ponatisnjen. V tem govoru je dr. Schaffer omenil tudi mladoslovencev in s tem brenknil ob struno, ki „mladim" prijetno doni. Današnji „Narod" objavi dotične besede tega govora, ker hvalijo mladoslovenske poslance zarad njihovega vedenja v državnem zboru, in pristavlja zagotovilo, da med ustavoverci (pri nas nemškutarji) in „Narodovci" ni nikakoršnega bistvenega razločka glede političnih načel; vse, kar jih še loči, je le formalna stvar, namreč, kteri jezik naj bo pri Slovencih glavni .ezik, nemški ali slovenski. Ko bo ta formalnost med obema strankama vravnana, potem boste zedinjeni. „Narod" nemčurskim ustavo-vercem že kar naravnost ponuja roko za zvezo, uli pa, kar nas je pravih narodnih Slovencev, jodimo tim stanovitnejši, ker bo nemčurska stranka, kmalo podprta po „Narodovcih", močnejša nego je zdaj. Narod naš se bo od takih sleparjev, kakor so „Narodovci" in „Tagblat-tovci", menda kmalo popolnoma obrnil in jim cazal to, kar po vsem najbolj zaslužijo, namreč — zaničevanje.
Mz Krope, 20. junija. (Izv. dop.) — Težko se človeku stori, ako pomisli, da bode {malo šolsko leto končano, in pri nas, žali . og, so otroci brez poduka celo leto. Kaka aivica je to za-nje! Veči imeli so le še to eto se kaj učiti, zanaprej bodo morali dela se otiti; namesto da bi se kaj naučili, pozabili so še to, kar so znali. Ravno taka je z manj-
šimi, vidi se, kakor da bi se nikoli ne bili nič učili. Vemo se dobro spominjati, da so se učitelji od nas selili in staro šolsko vodstvo je hitro poskrbelo, da nismo bili dolgo brez njih; zdaj pa pod novo organiziranim vodstvom, kteremu smo skoraj, po domače rečeno, pod nosom, ni mar nikomur, da bi preskrbel nam učitelja ali vsaj namestnika; iz tega je razvidno, da se na papirji zelo za uk skrbi, v resnici pa malo. —
V št. 129,,Slov. Naroda" nekdo popisuje, da so živo srebro v Kropi dobili, in da so potem še kmetje več funtov čistega srebra dobili; kje li? Jama pri nas nam ni znana, saj vendar, če se kaka taka stvar dobf, je vse po koncu in radovednost pase, v Kropi pa od tega ni nič čutiti. (Mi smo o tej novici že poročali, da je „Narodova", to je prazna ali bosa. Vredn.)
% Dunaja, 21. junija. Včeraj je bilo ministersko posvetovanje, pri kterem je mini-sterski predsednik poročal o dogovorih, ki jih je dognal z Lasserjem. Ker je celo minister Ilorst, ki je zdaj na odpustu, prišel k temu posvetovanji, so morale se sklepati važne reči; najbrže so se določili deželni predsedniki. — Za kranjsko predsedništvo se imenuje nov kandidat, namreč vitez Žvegl. Nam se zdi, da bi bil ta med vsemi, ki so se do zdaj ponujali, najbolj ugoden.
O premembah, ki so se godile v vojnih frogih, se piše iz Dunaja v „Pester Lloid": ihun je avstrijsko armado po novem duhu organiziral, John pa utegne biti poklican, da o za pravo rabo taktično zmožno stori, — z drugimi bosedami: John ima nalogo, pripraviti našo armado za boj. Toraj se res vse za vojsko pripravlja.
Ik E'rtis;e, 13. junija. (Izv. dop.) Prihodnji mesec, 6. julija, so zopet po celej Češki dopolnilne volitve za deželni zbor, t. j., celi narod češki, do sedaj ne zastopan v deželnem zboru, bode volil svoje poslance. — Čestitim čitateljem „Slovenca" je že iz prejšnjih dopisov zadosti znana žalostna razprtija med poslanci češkimi, in med narodom samim, koja je že vlani nastala zarad nesložnega postopanja poslancev glede vstopa v deželni zbor, in vsled ktere so glede narodne edinosti na Češkem jako nevesele pomere in nasledki v vsakem oziru nastopili. Mladočehi hočejo v deželni zbor, kjer bi bili manjšina med manjšino — mladonemško, a staročehi se zopet po vsej pravici temu ustavljajo; kajti vstop Čehov v deželni zbor, kjer bi bili v manjšini, bil bi tudi prvi korak v — državni zbor! „Res je, a se vse postave, osnovane v dunajskem parlamentu, vpeljavajo na Češkem brez upora, saj še nikomur ne pride na misel, da bi se ustavljal. Bismarkovi pastirji, Nemci v praškem deželnem zboru, si kujejo postave, kakor se , im ljubi, uničujejo in zatirajo narodne ustave, zakladajo nove volilne okraje, germanizujejo, da je radost, a k vsemu temu pri pasivnem uporu, potrpežljivi Čeh, le molči! Pri prejšnjih volitvah povsod, v čelen kraljestvu skoro enoglasnih je navdajal duh Češki, dobri genij, zgodovina! Pozor! na pragu je Nemec!" to je ključ celej tajnosti, ktera je navdajala vsacega češkega volilca; videvši le enega protivnika, volil je narod kot en mož! Obrnimo se v minulost, odprimo letopise, te debele knjige narodnega trpljenja in muke, povsod se nam kaže klic: „na pragu je Nemec!" — Ta misel, ta taktika vojaška na volišči, ktere se je veselil vsaki narodnjak, neprijatelj pa se tresel pred njo, je Čehom tudi zdaj poroštvo, da državno - pravna opozicija pod vodstvom Pa-
(
lackega in Riegerja zopet zmaga nad nepri-atelji političnimi, ktere je skozi celih 13 let tako slavno podirala. Res je, da bode volilni boj to pot najljuteji, kajti stranka Palackega in Riegerja, najsilnejša na Češkem, ima bojevati se s tremi sovražniki, in sicer prvikrat proti vlastni krvi, proti mladočehom, kteri so se poslednje dni pod vodstvom dr. Sladkov-skega ustanovili in organizovali kot samostojna politična stranka, ter konečno vendar enkrat sami potegnili si krinko z oči in vrgli od sebe figovo perje. Njihov korak je podredjen osobni čestilakomnosti, je brez ljubezni do domovine in greh nad narodno složnostjo!
Druga dva protivnika sta ustavak in vlada. Da bosta slednja dva podpirala mladočehe, kjer sama nimata nadeje zmagati, je jasno kot beli dan. —
Svesti si, da niti Palackv niti Rieger nista razrušila složnosti v narodu, napisala sta k bodočnim volitvam na svoj prapor: ,,Edinost in složnost naroda!" A volilci, koji bodo volili pod tim geslom poslance, ne bodo slednjič niti staro- niti mladočeski, ampak: češki! Da zmaga složnost, temu je porok sam starček Palackv, ta „angelj pomirljivi"; valovi osobnih in političnih razporov so se visoko vzdigovali v domačem taboru, pa naenkrat spregovori častitljivi mož besede miru in resnice in boj utihne. Izdal je pred nekolikimi dnevi nov političen spis „Doslov", kot dodatek k prejšnjim političnim spisom minulih 50 let tako zvani „GedenkbIiitter". V omenjenem spisu, očita Palacky, kot zgodovinar, celemu ustavo-vernemu taboru in Nemcem njihovo krivičnost ter jim brez ovinkov pove historični razsodek, da je zgodovina sodržave slovansko-avstrijske že zgubila vero in zaupanje v pošteno sodelovanje naših prusakov. Nemec že tako od davnih vekov sem pri nobenem narodu evropejskem ni bil priljubljen, kar je nedavno Moltke sam v zbornici trdil, da Nemec nima prijatelja. — Od vlaških in provencalskih planin k pokraji-
v vojnem ministerstvu in če mu je prav, da je dotično pismo brez podpisa obojnega ministra, ter kaj misli storiti, da se vprihodnje enake nepristojnosti ne bodo godile? Minister-ski predsednik Bitto pravi, da zarad velikega števila enakih vprašanj bo odgovoril na to še le v prihodnji seji. — Iz tega se vidi, kako razkačeni so Ogri, ker niso bili prašaui za svet.
Vnanjc državo.
Francoska. 20. junija. V včerajšnji seji ustavne komisije so legitimisti izrekli, da ne bodo sprejeli nikakoršnega načrta, ki bi posredno ali neposredno škodoval monarhič-nim načelom. — V narodni skupščini se je prepustila še za dve leti vladi pravica, da voli župane (Maire). Minister notranjih zadev je rekel, da je ta postava za splošni in socijalni blagor potrebna.
Turška. 20. junija. Danes je izročil veliki vezir cerkev najsv. Odrešenika kupelijani-stom; pri tem je bilo nastavljene veliko policije.
Domače novice.
(Papeževa 28 letnica) se je obhajala v Ljubljani po vseh cerkvah, v stolni cerkvi so mil. g. knezoškof sami celebrirali slovesno sv. mašo. Pa tudi po vsi deželi je bila nedelja slovesen dan; po gorah je bilo videti brez števila kresov, zlasti lepo se je lesketal visoki zvonik glavne cerkve v Kranji. Od nikoder pa se ne sliši, da bi bil kdo zažgal kako grmado iz veselja do tega, ker so nove postave potrjene, dasiravno je „Narod" k takemu slavljenju spodbujal.
(V obrambo.) Ljubljanski „Tagblatt", ki je že bilanco banke „Slovenije" tako čudno po svojem sestavil in sicer iz tega namena, da bi narodno banko spravil ob zaupanje, nada-juje to grdo svoje početje. Nedavno je namreč
noči v restavraciji na ljubljanskem kolodvoru, kjer je v družbi dveh pajdašev pil. Ko gre potem domu, ga napadeta tovariša, ktera sta že pred njim šla iz gostilnice, blizo mitnice na dunajski cesti tik kolodvora, in eden ga vseka s sekiro po glavi, da je mrtev obležal. Vzrok uboja je bil boje srd, ker so pred nekoliko dnevi hoteli vsi fabriški delavci ustaviti delo, ako se jim plača ne povikša, in je Sir-nik edini bil, ki je drug dan delal za staro plačo. Tako se nam pripoveduje. Ubijalca, dva fanta iz Dravelj, so že prijeli in zaprli.
(V Ljubljanico skočil) je preteklo nedeljo iz mesarskega mosta vojak topničar, da bi ušel patroli, ktera ga je prijela zarad tega, ker je bil sumljiv tatvine. Ljudje so ga izlekli iz vode in gosp. dr. Pestotniku, ki je po na-kjučji memo šel, se je posrečilo, nezavednega zopet obuditi k zavednosti. Nesrečneža so potem prenesli v bolnišnico.
(„Beseda") na vrtu ljubljanske čitalnice je bila v nedeljo večer prav lepa in mnogo obiskana. Med posameznimi točkami, izmed kterih so morali nekterere vsled občnega za-htevanja ponavljati, omenimo posebno napit-nice iz opere „Zampa", v kteri se je gospod Nolli s svojim krepkim, donečim glasom izvan-redno odlikoval. Vojaška godba je svirala prav prijetne točke.
pripovedoval o nekem posestniku iz Gorenj-nam francosko-elsaskim in danskim se razlega skegai ki je svoja poslopja zavaroval pri „Slo-
le ena bojna pesem — proti krvoločnosti nein-škej. — V 30. ali 50. letih se bodo Nemci, ako v njih ostane še drobtina Herderja, Gotheja, Winckelmana itd., iz celega srca sramovali njihove grabljivosti, kot izvoljenci „kulture"
Tudi mladočehom v spisu nektere grenke zasoli. Sploh je v resnici Palacky, brez dvombe pravi in izvoljeni mož, ki o „kulturnem boju", kteri se vede v karanu sv. Vaclava med Nemci in Slovani, spregovoriti zamore. On je otel narod češki civilizaciji opominjevaje ga na njegovo veličastno minulost, in nič ni naravnejši, kot njegova, v visoki starosti neutrujena čilost, koja hoče narodu oteti bistrost in nepokaženo nravnost.
Konečno vam iz gotovega vira še poročam o zborovanji čeških škofov in duhovnov pod predsedništvom tukajšnjega vis. č. nadškofa in kardinala S chvvar z en berga na Ilradčanih, v kterem se je sklenilo izpraznjene službe duhovnov tudi še na dalje podelovati, ne glede na nove cerkvene postave. Kardinal Schwarzenberg niti za las ne odstopi od cerkvenih postav, ktere je v svojem času v dunajski višji zbornici zagovarjal in pozneje v listu sv. Očetu naznanil, dasiravno je ta sprava že včeraj vse ustavoverne organe jako prestrašila. A tako imamo na eni strani strastno, politično borbo, na drugi pa uarastajočo cerkveno opozicijo, ktera še manje popusti od svojega prava, nego prva.
Odrska. 20. junija. V zbornici poslancev 20. t. m. interpeliral je Tisza minister-skega predsednika, je li vedel za spremembe
veniji" za 5000 gld. in kteremu zdaj, ko je pogorel, banka noče izplačati onega zneska. To je povedal „Tagblatt", a vzrokov ni ob javil, zarad kterih se zavarovanemu oni zne sek ni hotel in ni mogel izplačati, ker mu na mreč nikakor ne gre, kajti 1. omenjeni „po-sestnik" ni posestnik in posestva, ktera je na svoje ime zavaroval, niso njegova; 2. jih je zavaroval protipravilno, in 3. za veči znesek, kakor so vredna. Pravila vsake zavarovalne družbe, po vladi potrjena, pa določujejo, daje zavarovalno pismo (polica) neveljavno, če je objekt drugačen, kakor pa ga zavarovalec popiše. Kako pa more kdo zavarovati pohištvo na svoje ime, če ni njegovo, če on sploh nobenega posestva nima! Banka „Slovenija"plačuje pošteno in naglo škode — dokaz temu mnogo zahvalnih pisem — če je vse v redu. V tem slučaju pa bi oni „posestnik" sploh od nobene zavarovalnice ne bil dobil ne vinarja odškodovanja. Poštenost je prva stvar tudi pri zavarovanji. „Tagblatt" pa si bo pridobil malo slave s tem, da odpre svoje prostore vsakemu, ki se hoče nad kako slovensko napravo znositi; še manj pa se mu bo posrečilo škodovati banki „Sloveniji" s takimi nesramnimi in nesrečnimi napadi. ,,Die schlechtesten Friichte sind es nicht, an denen die Wespen nagen" je znan nemšk pregovor, ki tudi tukaj velja. Toraj je naša misel, da so „Tagblattovi" napadi priporočila banke „Slovenije".
(Uboj.) Anton Sirnik, delavec v Činkel-novi fabriki, doma iz gorenje Šiške in oče dveh otrok, je bil preteklo soboto do treh po
Razne reči.
—	Odlikovanja.) Čč. gg. dekana: G. Tutek pri sv. Lenartu v SI. gor. in F. Ju-vančič pri Novi cerkvi imenovana sta za častna korarja labodskega korarstva.
—	V Zagrebu je umrl akademik, prej pro-esor gimnazijski na Reki, učitelj starosloven-ščine bogoslovcem pri Strosmajerju, g. Fran Kurelac, star 64let, morebiti prvi slovanski jezikoslovec na jugu. Pisal je mnogo v hrvaščini, največ na podlogi staroslovenščine, in kar je doslej bilo malo navadno, oziral se je rad na Slovence ter čislal naše slovstveno delovanje. Znameniti spisi njegovi so n. pr: Recimo koju. Fluminensia. Stope Christove. Pokorni psalmi. Runje i pahulice. Jačke ili Narodne pesme. Premnoge razprave jezikoslovne v Radu itd.
—	Očetomorstvo. VJešencah, fraj-hamske fare, je dne 8. t. m. I91etni sin („Mbg. Ztg." pa pravi, da je le 7 let star) kamen v očeta vrgel ter ga na desnem senci tako nesrečno zadel, da se pri priči mrtev zgrudi. Bila sta oba pijana. Nesrečni sin se je sam pred sodnijo postavil. Ali ga je res sin usmrtil, ali pa mrtud zadel, kakor „Marb. Ztg." trdi, pokazala bo sodnijska preiskava. Bil je — se nam dalje poroča — umrli A. Vrhovšek oženjen ter je imel 2 sina in hčer. Oča je bil najboljši mizar med Mariborom, Ptujem in Slov. Bistrico. Mizarja sta tudi oba sina, stareji, kije pri vojakih, in mlajši doma, kteremu seje velika nesreča pripetila.	„Gosp."
—	Časnik „Neuer Mainzer Anzeiger", ne katolišk list, kteremu se pa že studijo laži in zabavljanja liberalnih listov, piše: „Kaj prav za prav so nam pa storili duhovni? Čenčanje o gospodarstvu Rima, duševnem pritiskovanji, o tem, da se ljudstvo v neumnost tira, — to so fraze in ljudstvo se je že toliko spametovalo, da jih ne verjame. Kdo je prinesel omiko (kulturo) na Nemško? Duhovni. — Kdo še dandanes najbolj skrbi za šole? Duhvni. — Kdo je vstanovil šole? Duhovni. — Kdo zidal bolnišnice? Duhovni. — Kdo je napravil pri-ježališča za različne telesne in nravne bolezni? duhovni. — Kdo berači za bolnike in jim streže? Duhovni. — Kdo je skrbel za ranjence?
Duhovni. — Kdo ima dandanes še rogum, da se za svoje prepričanje in svojo vest da zapirati? Duhovni. (Za nas Slovence je tudi še vprašanje: Kdo nam je ohranil narodnost? Duhovščina.) — Kdo pa je napravil tiste postave, po kterih so nekteri tlačeni? Liberalci. — Komu se imamo zahvaliti za davek na naj-potrebniših rečeh? Liberalcem. — Kdo je kriv visokega vojaškega davka? Liberalci. — Kdo je pomnožil, kolikor se je dalo, krvavi davek? Liberalci, itd." — Mi pa vprašamo: Kdo je več hudega na svetu včinil, duhovni ali liberalci? Odgovor iz ust milijonov ljudi. Liberalci.
—	Lakota. V bivši otočanski in liški, potem v ogulinski in slujinski županiji na Hrvaškem preti prebivalstvu, ktero je bilo tri leta zaporedoma obiskovano po raznovrstnih nadlogah in slabi letini, strašna lakota. Nesrečnim naglo na pomoč priti po milodarih, se je usta novil poseben odbor, ki se obrača pismeno do posamesnih rodoljubov, pa tudi po časnikih do dobrotnikov sploh s prošnjo, naj bi vsak po svoji moči pomagal stradajočim s kakoršnim holi zneskom, kterega naj bi poslal vredništvu „Narodnih novin" v Zagreb. Naj toraj vsak, kdor more, usmili se nesrečnih bratov, ki so toliko časa bili straža na meji civilizirane Evrope ter branili jo napadov ljutih Turkov, zdaj pa so v največi nevarnosti, da poginejo glada.
—	Popravek. Neljuba pomota se je vrinila v sastavek: „Odprto pismo" v 70. šte vilki, ktera naj se blagovoljno popravi tako, da se v 5. vrsti od spodej bere: „za zidanje cerkve izdalo se je 5COO gold.", ne pa, kakor je tiskano: 560 gold.
Poslanica
Jezusovega vnebohoda, enega pa 5. nedeljo po binkoštih zasačil, ko sta poskušala krasti iz cerkvene puščice, in kar zahteva, da se mež-nijski vrt popolnoma prepusti mežnarju, kteremu je tudi prištet v prihodke; na šolskem vrtu, kjer bi imela biti drevesnica, raste le solata, fižol, krompir. Če župan in odborniki v tem podpiramo g. fajmoštra, spolnujemo le svojo dolžnost, in toraj nismo njegovi mame-luki! Mameluk pa mora biti lažnjivi dopisun, ki graja posebej in obrekuje našega župana, ki ga sploh spoštujemo. Ker ima župan živino svojo in bika, ki mu ga je naklonila družba kmetijska, na s.vojem prostoru na gornjem Bre-zovcu, pisarnico in zapornico pa v Kamniku, kako more ponočnjake v občinsko ječo zapirati k svojemu biku? Morebiti je dopisun sam vodil kdaj ponočnjake k županovemu biku? — Namesti g. učitelja je njegov sin prišel nekterikrat v šolo in pravil ondi reči, ki so jih otroci strme pripovedovali, in razdraženost je bila pri starših že tolika, da bi jo bil „šo-moštrov študent s kozjo brado", kakor so mu dejali ljudje, skupil morebiti hudo, ko bi mu naš župan ostro prepovedal ne bil v šolo. Kam jo je sin, ki se v „Narodu" ponosno imenuje stud. phil. g. V., potem pobral, ne vemo; morda študirat na visoke šole, kjer naj se pa boljšega modrijanstva nauči od tega, ki ga je potresal pri nas! Za njegovo brezversko omiko mi ne maramo. Občinstvo pa naj sodi, koliko resnice je v omenjenih dopisih v ,,Narodu" in kako prav delata naša spoštovana g. župnik in oče župan, dokler ne molčita k takemu nedostojnemu ravnanju.
V Preserji, 19. rožnika 1874.
Več fariuanov preserskili.
— vsej občini, posebno županu in župniku" — za tako in toliko potrpljenje, ki ga imajo v tej zadevi.
V Preserji, 19. rožnika 1874.
Nace Podobnik,
fajmošter.
Papežev odgovor katoliški družbi.
V nedeljo je odposlala katoliška družba iz Ljubljane v Rim vošilni telegram sv. očetu. Na to je prišel včeraj večer sledeči milostljivi odgovor:
DD. Comiti Wnrmbrand, praesidi, et Doctori Costa, vicepraesidi sodalitatis catholicae:
Summus Pontifex isti sodalitati jjratias ex corde agens apostolicam be-nedictionem peramanter impertit.
I. Card. Antoaelli.
Gg. grofu AVurmbrandu, predsedniku, in dr. Costi, podpredsedniku katoliške družbe:
Sv. oče se družbi iz srca zahvaljuje in ji preljubeznjivo podeli apostoljski jlagoslov.
I. kardinal Antoneli.
„Slov. Narodu".
Veliko smo slišali že in marsikaj brali o napačnem „Slov. Narodu" v Ljubljani; sedaj pa vemo iz lastne skušnje, kako zna grdo obrekovati. Vest nam veleva in poštenje, da pojasnimo nekoliko lažnjiva dopisa 6. in 11 jun. iz Preserjev v ljubljanski okolici.
Da bi župnik naš, g. I. Podobnik, bega slogo in prijateljstvo med ljudmi, to je laž; žalostna resnica pa je, da to počenja pri nas le preveč učitelj naš, g. J. Vranič, posebno kar je lani 6. marca zavoljo obrekovanja č g. fajmoštra in prejšnjega g. kaplana Pavliča pri sodniji na Vrhniki obsojen bil 3 dni v za por ali pa 15 gld. kazni v denarjih. Takrat se je izgovarjal, da se besedi svojih ne spominja dobro, da je bil morda pijan; pijan je bil brž ko ne tudi letos 5. junija na večer, kadar je krog farovža preklinjal župnika, župana in druge može ter glasno protil, da nas bode dejal v časnike. To je po tem takem storil, ako že ne sam, pa po svojem sinu, dozorelem osmošolcu. — Kar oskrbovanje službe božje zadene, bila sta dva izmed nas pri milostljivem g. škofu, ki so jima rekli, da zavoljo pomanjkanja duhovnov nam ne morejo dati kaplana; o dvojni biri zavolj dvojnega opravila je slišal le dopisun, mi doslej še ne. Da bi g. župnik šolo zanemarjal, ni res, in da bi pretepal nam otroke, o tem nam le-ti niso pripovedovali; pač pa so nam nekterikrat pravili, kako malo spodobno se je obnašal g. učitelj že tudi vpričo g. fajmoštra, kako je časih razsajal, otčpal, nekemu otroku ranil uho, nekemu pa izpulil čop las. Posebno se huduje g. učitelj nad našim g. župnikom, kar je prepovedal njegovim sinovom mežnariti, ker je enega lani na praznik
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pe
Častito vredništvo!
Prepustivši svojim farmanom, naj v vrlem „Slovencu" pojasnijo svetu in popravijo nekoliko, kar je v ,.S1. Narodu" št. 128 pa 132 v dopisih iz Preserjev neresničnega in lažnji-vega o naši fari in občini; naj spregovorim jaz le o tem, kar se meni posebej očita ondi o razmeri proti šoli in g. učitelju.
„Učnega reda se on kratko malo ne drži, o svojih urah uči včasi, včasi pa ne", — mi očita dopisnik najprej. Res je. da se ga časih držati ne morem; toda — je dopisniku morda neznano, da sem, kadar sem zadržan bil od ločeno uro priti v šolo, prišel pa druge dneve? Da sem o pustnih in binkoštnih počitnicah in tudi več četrtkov otroke imel v šoli in jih podučeval?" — »Učitelja za boga ne more videti; ljudstvo je lansko leto podpihoval, da bi na vsak način nagajalo učitelju itd.", — očita mi dopisnik dalje. To ni res; to pa je res, da g. učitelj mene za Boga videti ne more, dasi kako dobra spričevala sem mu dajal, dokler je bilo treba in dokler je bilo v moji moči, da sem mu naklonil kako podporo in je dosegel, česar je želel; kako sem milostnega škofa prosil, da je bil sin njegov sprejet v Alojzijevišče; da sem dolgo molčal k razvadam njegovih otrok itd.
„Ljudi hujska, da bi vzeli šoli jako potrebni vrt; tako daleč menda nij kmalu kdo pritiral sovraštva do šole, ko ta naš Nace", — očita mi naposled dopisnik. Ker dopustiti nisem mogel dalje mežnarije sinovom učiteljevim, držim se pravice, naj učitelj ima svoje, mežnar pa svoje. Da nisem sovražnik šoli, pokazal bi lahko iz dotičnih spričal svojih duhovskih in deželskih predstojnikov, celo iz vradnih listov, pa ni treba. Kdor pozna naše razmere, poreče, da res „slavo dela ta surovost — dopisnikova
Umrli so:
16.	junija. Lorenc Cotman, dninar, 59 1., za mrtvoudom. — Štefan Petjeni, gostač, 72 1., — in Marija žl. Schiwitzhofen, vdova posestnika, 96
., oba za oslabljenjem. — Urša Kregar, krama-rica, 66 1., za pljučnim oslabljenjem. — Henrik Egger, trgovčev otrok, 6 dni, za čeljustnim krčem.
—	Janez Svete, gostač, 46 1., telesno poškodovan.
—	Lenka Šuštaršič, prvorojeni dvojček kočijažev, 1 '/„ mes., za drizgo. — Marija Sedmak, mizarske vdove otrok, 3 1., za pljučnim oslabljenjem.
17.	junija. Marija Andrejevič, delavka, 23 1., za vročinsko boleznijo.
18.	junija. Ana Melk, polgruntarjeva hči, 46 1., za spridenjem jeter. — O. Alfonz Smolič, frančiškan, 60 1., za vročinsko boleznijo. — Jera Dolinar, gostačeva žena, 38 1., za jetiko.
Irlrtrallriie d»-iii»riie cene
22. junija.
Papirna renta 69.50. — Srebrna renta 74.90. — 18601etno državno posojilo 109.—. — Bankine akcije 992 — Kreditne akcije 223 50. — Londor. 111.90. — Srebro 106.15—Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.94.
Deiiarutvene cene.
20. junija. Državni fondi, avstrijska papirna renta . .
renta v srebru ......
Srečke (loži) 1854. 1......
1860. 1.. celi. . . . 1860. 1., petinke . .
Premijski listi 1864. 1.,.....
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 6%.......
Kranjske, koroške in primorske po 5
Ogerske po 6*/0.......
Hrvaške in slavonske po 5°/0 . , .
Sedmogradske po 5%.....
Delnice (akcije). Nacijonalne banke
Denar. 69 40 74.80 99.-10H.—
Blago. 69.50 74 90 99 50 108.25
110.50 1110.75 130.— 130.50
93.-86.50 74.— 75.50 71 75
987
74.50
76.25
72.26
Unionske banke........100.—
Kreditne akcije Nižoavstr. eskomptne družbe . . .
Anglo-avstr. banke......
Srečke (loži).
po 100 gld. a. v.
Kreditne Tržaške
220.— 858.— 128.75
162.75
100 ., 50 „ 40 gld, 40 „ 40
Budenske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Genois Windischgratz-ove Waldstein-ove
Srebro in zlato.
Ces. cekini ...'•• Napoleonsd'or Srebro
40 40 20 40
k. d.
tt it ti tt
989 100.50 220.25 863,— 129.—
163.25
53.50 | — .— 24.00 32.25 21.-27.50 24.— 20.— 21.76
31.75 23.50
19.—
5.34 i 5.30 8.93 8.93 '/.j 106.20 106.35