[N.jY.Sji w Zdru VeUazarse Za pol leta Za New Yoc ^zr a •lorouki dnevnik Združenih državah leto - • • $6.00 leta . • . . • $3.00 York celo leto • $7.00 leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian D, the United State«. List slovenskih delavcev v AmerikL Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHeLsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 144. — Stev. 144. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 20, 1936 —SOBOTA, 20. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV« A. EDEN Z A ODPRAVO SANKCIJ, KI JIH JE PRIPOROČAL Sramota! Odstopi naj!"—je kričal Lloyd George FRANCOSKA VLADA BO SLEDILA ANGLEŠKI TER BO PRIPOROČALA ODPRAVO SANKCIJ PROTI ITALIJI Vnanji minister Eden je priznal, da Liga ni uspeha. Opozicija je ostro napadla vlado in Edena. — "Petdeset narodov, ki so nam zaupali, nam ne bo več zaupalo," je rekel Lloyd George. — Kdaj bo Francija odpravila sankcije, ni znano. LONDON, Anglija, 1 9. junija. — Vnanji minister Anthony Eden je v poslanski zbornici naznanil, da bo angleška vlada v Ženevi delovala na to, da so proti Italiji preklicane sankcije, katere je Ede-pred devetimi meseci med vsemi najbolj zagovar- jal. ,.......... Sredi klicev "Sramota** in "Odstopi!" s strani o-pozicije, je Eden rekel, da bo šel proti koncu juni ja v Ženevo, kjer bo predlagal, da so sankcije proti Italiji takoj preklicane. Kot je rekel Eden, je treba sankcije opustiti, ker bi drugače prišlo do evropske vojne. Rekel pa je, da bo Anglija v Sredozemskem morju še vedno imela močno mornarico, zlasti v bližini Sueškega kanala. Eden je izgledal zelo nervozen, toda je prenesel vse napade opozicije. Glede Abesinije je rekel Eden, da bi mogla le vojna postaviti Haile Selassiea zopet na abesinski prestol. Po svojem govoru je Eden izmučen sedel. Njegovi ministrski tovariši so ga trepljali po ramah Toda najnesrecnejši Edenov trenutek je še imel priti Vstal je sivolasi bivši ministrski predsednik David Lloyd George ter ostro napadal vlado in rekel, da so prej miljoni verovali in zaupali Edenu, da pa ga bodo sedaj pazili, ko bo šel v Ženevo. "V tej zbornici sem že skoro pol stoletja," je rekel Lloyd George, "in ne morem se spomniti enega slučaju, kot je ta. Nikdar poprej še nisem videl angleškega ministra, ki bi govoril za vlado in ki je prvi za ministrskim predsednikom, da bi prišel pred poslansko zbornico in bi rekel, da je Anglija premagana — Anglija in njeno cesarstvo premagano — m da moramo opustiti podjetje, ki smo ga enkrat vzeli v roke. To ni cesarstvo, ki bi po mojem mnenju moglo po šestih mesecih reči: "Premagani smo; ne moremo več naprej P To je prav poseben slučaj in naj bi Bog tega njkdar več ne ponovil v tem cesarstvu. \ 'Zakc^ »i je vlada izbrala ravno ta trenutek, da je zbežala? Pravi vzrok tiči v tem, da vlada sankcij ni nikdar mislila resno. "Petdeset narodov je zaupalo nam; sedaj nam ne bodo več zaupali, ako angleški imperij reče, da ne more dalje." Eden je bil jezen in bled, ko je rekel Lloyd George: "Edenov prednik (Hoare), ko je bila zavržena njegova politika, je imel toliko olike, da je odstopil." Opozicija je nato divje kričala. Nato je Lloyd George pokazal s prstom na vsakega ministra, ki je jeseni z vso odločnostjo podpiral sankcije. Nato pa je svoj govor končal z besedami, ki so udarile kot bič: "Tam-le sedijo — bojazljivci!" PARIZ, Francija, 1 9. junija. — Nova socijalisti-čna vlada Francije je danes sledila vzgledu Anglije ter se je pridružila gibanju za opravo sankcij proti Italiji. Uradno poročilo pravi, da je ministrski svet sklenil "dovoliti" odpravo sankcij. Nadalje je rečeno: VEČ OSEB JE POSTALO ŽRTEV NEURJA V vzhodnih državah je bfl dež farmer jem dobrodošel. — Huda vročina na jugu. — Kobilice na osrednjem zapa-du. Včrajšnji dan je prinesel hladne vetrove, po nekaterih krajih dež, po drugih hude nevihte z bliskom in grmenjem V Newark, X. J., je strela ubila dve osebi, v Bronxu pa eno, v Erie jezeru pa sta ob nevihti utonili dve osebi. Farmer j i na vzhodu in zapadu so se odda }iliili, ko jim je dež namočil presušeno zemljo, na jugu pa še vedno vladia huda vročina, ki povzroča na poljih veliko škodo. Skoro po vseh Združenih dr zavali se je ozračje nekoliko o hladilo, medtem ko je v sredo na mnogih krajih vlada rekordna vročina. Nenavadna vročina je prišla nad Alasko in v Fairbanksu kaže toplomer 86 stopinj. Po drugih krajih pa dež gasi gozdne požare. Na osrednjem zapadu farme rji še vedno čakajo na dez in jim poleg tega še kobiliee delajo velike skrbi. Države ob Rocky Mountains pokrajina ob pacifiški obali in kraji, kjer so lansko leto vetrovi odnašali zemljo, so imeli zadnje tedne mnogo dežja in farmarjem se obeta primeroma dobra letina. Na jugu pa se šuša še krčevi to drži; pol jedel j ski department ceni samo v državi Ten-nesie škodo, ki jo je povzročila suša, na $50,000,000. Po nekaterih krajih države Kentucky je bilo nekaj neviht z nalivi, v splošnem pa suša še ni prenehala. V West Virgin! ji žito mnogo trpi vsled hude suše. V Idaho je bilo mnogo dežja in tamošnji fannerji pričakujejo letos boljšo letino, kakor-šne že niso imeli mnogo le C. Poljedeljski j>oložaj v severnem delu države Utah in v vzhodnem delu države Wash -ington je zelo dober. V državah Minnesota, Wisconsin, Nebraska, Iowa in v obeh Dakotah pričakujejo dobro letino, četudi je v nekaterih posameznih krajih bilo le malo dežja. Več dni trajajoči dež v Penn- FRANCOSKI FAŠISTI SO RAZPUSČENl Nove odredbe poostrile francoski položaj. — Senat glasoval za Blu-move reforme. PARIZ, Francija, 19. junija. — Po odredbi, katero je podpisal predsednik Albert Loj Brun, je bila razpuščena fašistična, napol vojaška oriraniza cija Croix de Feu. Ministrski predsednik Blum je voditelju francoskih fašistov polkovniku Francois de la Roeque na njegovo pre tujo, da lx> njegova organizacija pričela "politično akcijo", od govoril s tem, da se je poslu-žil postave, ki je bila sprejeta v januarju, ter je zadal smrtni udarec fašistom. Medtem pa je stavkarski val zajel tudi ameriški zavod in je prisilil njegov časopis, da je dal svojim uslužbencem koncesije. (>() pomožnih zdravnikov, perice in več drugih u-službencev ameriške bolnišnice v Neullv-sur-Seine je pustilo delo Vsi pa so ostali v bolnišnici, dokler jim vodstvo ni zvišalo plač. Uprava bolnišnice je bila prisiljena vstreči zahtevam svojih uslužbencev, ker je mi-nistrki predsednik Blum odklonil prošnjo ameriškega poslanika Jesse Isidor Straussa, da bi s silo pregnal stavka rje iz bolnišnice, dokler se uprava ne prične ž njimi pogajati. Na politični fronti Blumova. vlada ni samo šla proti oboroženi organizaciji stranke desnice, temveč tudi proti njeni trdnjavi. Francoski banki. Kabinet je potrdil postavni načrt, po katerem bodo v ravnateljstvu banke zastopani tudi za stopniki splošne delavske federacije. Senat je sprejel vse Bluino-ve reforme, katere je že prejšnji teden sprejela i>oslanska zbornica. BELGIJI PRETI SPLOŠEN STRAJK Vlada je ugodila štirim poglavitnim zahtevam stavkarjev. — Delavska federacija poživlja delavce na splošno stavko. VLADA SE BAVI S STAVKO V ARKANSASU sylvaniji je popolnoma pregnal sušo. Skoro vse vzhodne države so imele zadnji teti en obilo dežja. O kobilicah poročajo iz države Oklahoma, Kansas, Missouri, Iowa, Nebraska, Monta na, Colorado, Wisconsin in Illinois. Vendar pa pravijo, da letos kobilic ni v tako velikem številu kot leta 1934. — Ker je francoska vlada za vsako skupno delovanje, bo odobrila vsak sklep Lige narodov. Ce bodo sankcije proti Italiji takoj odpravljene ali ne, ni bilo povedano. Zadnjo besedo bo izpre-govorila seveda Liga narodov, toda kolikor pride Francija vpoštev, so sankcije že odpravljene. RIM, Italija, I 9. junija. — Znani italijanski časnikar Virginio Gay da pravi o Edenu: — Njegovo priznanje je hvaleverdno, toda ni popolno. Eden je pozabil dostaviti, da je bila Liga narodov v zmoti, ko je označila Italijo kot napadalko Abesinije. BRUSELJ, Belgija, 18. junija. — Takoj, ko je belgijska vlada vstregla štirim poglavitnim zahtevani stavkujočili delavcev, je bruseljska delavska feedracija izdala na vse delavstvo v glavnem mestu poziv, da se pridruži splošni, stavki po celi deželi. Zastopniki delodajalcev in delavcev pod predsedstvom ministrskega predsednika Paula van Zeelanda so dosegli spo razum glede plač, plačilne lestvice, priznanja unije in 40 -urnega dela na teden v rudarski, kemični, pomorski in drugih nevarnih industrijah. Navzlic vladnemu zatrdilu, da bo smo poslali v domovino 53. pošiljatev, (ki je obenem tudi zadnja. Tvorijo jo sledeči prispevki. Anton Borstnar. Box 131, Frontier, Wyo.....$ 1.00 S. Ba no vet z, 329 E. Sheridan Rd., Ely, Minn. .50 Marko Rupnik. Box 205, Coverdale. Pa........50 Frank Siuko. Box 27, Arago, Oregon.........75 Slovenska naselbina, Litife Fall-, N. Y.......$235.82 $238.57 Nakaznica za Din. 11,000.— je bila poslana našemu za stopniku in odborniku Doma slepih, Mr. Jožetu Remsu, z naročilom, naj jo odda na pristojnem mestu. S to pošiljatvijo je "Glas Naroda" zaključil nabiranje za Dom slepili. V zvezi s tem se nam zdi potrebno še nekaj pripomniti. Leta 1925 -o nabrali Slovenci v Little Falls, N. Y., za Dom slepih $155.20. Denar so obrestonosno naložili in čakali, če se bo ideja vdejstvila ali pa splavala po vodi kot jih je že nešteto, ki so se jih lotili ameriški Slovenci. Za stvarjo je bil pa "Glas Naroda", 'ki je še vselej uspel, kadar se je kakšne stvari samostojno lotil. Lani je odpotoval v domovino iz Little Fallsa rojak Ivan Purnat ter se na lastne oči prepričal o delovanju Slepskega doma. O svojih vtisih je ]H>ročal rojakom v Little Falls. Poročilo je moralo biti ugodno, kajti tamkajšnji rojaki so nam poslali $238.57. Toliko znese skupna vsota z obrestmi vred Imena darovalcev -mo priobčili že leta 1925. Ostane torej še v ta namen nabrana svota slovenske na-celbine v Barbertonu, Iti je znašala leta 1926 $271.75. Tudi tamkajšnji rojaki so bili sklenili, naj se denar hrani, dokler se ideja ne uresniči. Kje in kako je denar naložen, naj nam ro jaki iz Barltertona o priliki sporoče. Slovenski slejn-i imajo torej svoj dom, h čemer je nemalo pripomogla požrtvovalnost ameriških rojakov. Ob zaključku naše kampanje se v imenu slepcev ponovno in iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem. Warren, O. Po dolgem času se oglašam, da mi ne bodo prijateljice rekle, da ne znam več pisati. 7 let poteče te dni, ko sem prišla za možem iz kraja. Se danes vidim polno hišo sorodnikov in prijateljic, ko smo jemale slovo. Mislila sem si, kot so tudi druge dejale: Saj tri leta niso tako dolga, pa se zopet vidimo. Ko pa pride žena k svojemu možu in je družina skupaj, človek ne sme misliti na dom, posebno v teh časih ne. Veliko se je prigodilo v teh letih tudi doma. Ravno danes smo dobili žalostno vest, da je za vedno zatisnil oči brat mojega moža, Jakob Šajn, podo-mače Matuc. star 71 let. Umrl je 20. maja, i>okopali so ga 22. Pred 7 leti je pa umrl njegov sin Jakob, oženj en, star 26 let. Mož ni mogel preboleti žalosti po sinu Naj v miru po čiva. Ravno sedaj je 2 leti, ko je meni umrl v kraju brat Edvard C'esnik, neoženjen. Vsi ti so bili v vasi Knežak na Notranjskem. Zdaj pa nekaj veselega. Naša prejšnja soseda in dobra prijatelja. Štefan in Antonija Dolgan, stanujoča v bližini Gar retsville, sta pretekli teden praznovala 30 letnico poroke. Mi prijatelji iz mesta AVarren >mo jo pa kar udarili proti njih domu v 8 karali, misleč, saj Ste fan ima prostora na farmi za vse nas. Kar začudeno nas so gledali, posebno ona.Kot dobri ljudje so nas sprejeli in pustili v hišo. V-i obrazi so bili videti zadovoljni. Kako pa ne, saj je bila miza obložena zj jestvinami in s pijačo. Nazadnje bi kmalu rekli mački botra. Vsi mi jima želimo, da hi zopet prišli olj 50 letnici. Bo« ju živi. Kaj pa z delom tu? Kot povsod ; mlade moči delajo po šo-pali, bolj priletni ljudje pa morajo vsi čakat teto prosperite-to, kdaj izza vogla jwkuka. Zdaj pa vsem mojim sorodnikom, obilnim prijateljem želim dela in zaslužka ter vse rojake in rojakinje širom Amerike pozdravljam. Ivana Sajn. obenem tudi Petra Zgaga tudi sem povabim, ker ima tudi tukaj veliko prijateljev in prijateljic. Torej Zgaga, le pokoraj-ži se, pa pridi v Chicago. Rada bi mak) poročala, kako smo v Chicagu praznovali 14. junija. Dan zastave ali Flag Day. V Lincoln Parku je pod pokroviteljstvom Order of Elks in American Legion prisostvovalo okoli 75 tisoč oseb. Govorili so razni govorniki o pomenu tega dne in o ameriški zastavi. Za nas »Jugoslovane je bil pomemben dogodek, ko je commander pozval našega Ju go slo van a, seržanta 1. postaje American - Jugoslav Legion, Aleksa Mandušicha, ki je edini v Chicagi, ki je prejel največ odlikovanj v svetovni vojni za hrabrost. Pozvan je bil na oder, da je govoril za Jugoslav - American Legion, kamor tudi moj soprog spada. Cela slovesnost je zelo lepo izpadla, samo škoda, da se je naših ljudi tako malo udeležilo te slovesnosti. Delavske razmere so se malo izboljšale ali s tem ne vabim nobenega sem, kajti je še zmiraj tukaj veliko ljudi bre~ dela. Vreme je tudi od muh. En dan je vroče, drugi dan 'pa mrzlo tako, da ni brez suknje nikamor za hoditi. Ob koncu dopisa pozdravim mojo dobro prijateljico Antonijo Jevnik v Clevelandu, O., ki si je zopet naročila Glas Naroda, ker j-j eden najboljši listov v Ameriki. Pozdrav vsem čitateljem. Frances Lukanich. Iz Slovenije* KRVAVA FANTOVSKA BITKA Chicago, HI. Ne vem, kaj je vzrok, da ni nič. dopisov iz Chicage. Gotovo vsak rajši čita kot piše. Precej naročnikov me je že Duhovski iu Vukovski fantje v Slovenskih goricah so si že vrsto let v sovraštvu. To sovraštvo je prišlo končno do izraza ob velikem spopadu, ki je zahteval tudi nekaj žrtev. Vukovski fantje so bili namreč zbrani pri nekean posestniku v Vukovju ,kjer so obhajali godo-vanje. Precej dobre volje so se na to vračali domov. Med potjo pa so srečali skupino du-hovskih fantov. Nekaj opazk, malo prepira, in že so sledili zamahi z nožem, palicami in plankami. Na bojišču so ranjeni obležali Ivan Ž vaj kar, Franc Zelenko in Franc Žvajkar. Ranjencem je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Sollag od prosilo, naj kaj poročam in »Sv. Lenarta v Slov. goricah. OSL MILIJON JE POZABIL. Praški odvetnik dr. Jožef Svoboda je imel sodnijsko obravnavo pred sodiščem v Mladi Boleslari. Da bi prišel bolj hitro, je v Pragi Hajel avtomobil ter se naglo odpeljal. Ko je v Mladi Boleslavi izstopil iz avtomobila, je naglo pohitel proti sodniji. Med potjo pa se je spomnil, da je v avtomobilu pozabil torbo, v kateri je imel 500 tisoč čeških kron denarja, ker je skoro en milijon dinarjev. Mož je naglo tekel na policijo, kjer je povedal, da je v avtomobila pozabil tako veliko i _—._ denarja in da se je šofer s tem denarjem odpeljal proti Pragi. Toda na policiji so mu povedali, da je bil njegov šofer že tam ter jim izročil ves denar, ker ni vedel, kam je šel tisti gospod, katerega je vozil. Tako je pozabi j i vi odvetnik dobil svoj denar nazaj, vendar ne vsega, ker je policija odtegnila od 500,000 'kron 5 odst. najdeni ne za poštenega šoferja. Tako je odvetnika njegova pozabljivost vendarle veljala 25 tisoč kron ali nekako 50,000 dinarjev. ^. . _»_ DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. * jugoslavijo Ka f 1.75_________________Din. 1M f e.:s ................. Din. Z99 « MS....................Din. m •11.18................ Din. tM tS3.M_________Din. 1M« §47.19 _________________ Mb. S999 ▼ italijo Za S 9.15.................. Ur IM 9 18.W ___________________ Ur 9 44.99_____________ Ur »99 9 S7J9 _________________ Ur 1999 9174.99______________ IJr 9299.99___________________ Lir KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Sa tiplatilo Teč Jih cnesko? rot agoraj navedeno, bodla! v dinarjih aH Urah dovoljujemo fte bolje nocoj«. uplaColi v ambriSkib dolarju h hfbfll« 9 9.— MTBi« poslati....... 9 » — •M— 919— 949-•M,— 9 9.79 919.99 $11— 8*1— 941*99 991-99 Prejemnik dobi "v starem kraju Izplačili v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 81— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gl» i Narod*" 819 WBtt 19th STREET NEW YORK, N. I. MAČEHO JE UBIL Matuševi v Adrijancili pri Murski Soboti so razmemo trdni kmetje in ne poznajo pomanjkanja. Po smrti gospodarja, ki je pred leti umrl, sta živela na posestvu pokojnikova druga žena Ana in sin iz drugega zakona s svojo družinico. Pokojnikova volja je bila, d;i preide posestvo v njih last, če sr nt* vrne iz tujino najstarejši sin Lajoš, otrok iz prvega zakona, ki že petnajst let ni več pisal domov. Lajoš Matuš pa si jo medtem v Ameriki prihranil lopo imetje. Imel je hišo in v banki naloženega precej denarja. Na vrnitev ni več mislil. Pa so ga slabi časi uničili in zraven toga si jo nakopal hudo bolezen, da so nm ohromelo nogo. Tako so jo zgodilo, da so jo spet spomnil domačega kraja in se pred tremi leti vrnil domov ves bolan in siromašen. Polbrat ga jo vzol pod streho, s čimer pa Lajoševa mačeha Ana ni bila zadovoljna. Kakor ljudje pripovedujejo. je mačeha svojega pastorka sililo sovražila. Polbrat in njegova žena sta morala večkrat skrivaj dajati Lajošn jesti. Sovraštvo se je stopnjevalo in je bilo ozadje tragičnega dogodka, ki so j«* zgodil v ju trnih urah. zdrobljena. Očitno je, da so od samega padca tako hudo poškodbo nemogoče. Preiskava se nadaljuje. VASOVALEC — VLOMILEC V Vačah, pri kmet ju Hribarju imajo lepo hčerko Mioi-ko, ki je močno všeč vsem fantom. Ponoči se je v okrilju lune in prijetne junijske noči napotil Lavrinčev Janez na vasovanje. Priplazil se je pod okno Hribarjeve Micike in ubral svojo trabadursko pesem. Toda Micika so ni dala omehčati in jo tiščala glavico pod blazino. Janez so je naveličal vabljenja in jo je odkuril od hiše. Kmalu pa jo začula Micika, da pleza nekdo v sobo na nasprotni strani hišo. kjer je spala ta oas njena gluhonenna sestrična. Micika jo korajžno prisluhnila in opazila, kako so je vrnil Janez po lestvi iz sobe in je tiščal v roki starinsko torbico, v kateri so hranili Hribarjevi razne važno spise in od rezko od položnic. Micika je dobro videla v luninem svitu, kako je Janez v trenutku. ko so jo spustil z lestve, pričel brskati po torbici. Videč pa, da ni v torbici nikakih dragocenosti, je jezno zarobantil, nato pa se je kakor sproten maček povrnil v sobico nazaj. Tam Po pripovedovanju ohromele-] z*uV1 P(mov,1° h«'^ati in ^ti- ga Lajošn so je zgodilo takole: Ko so vsi domači šli zjutraj na polje, je ostal Lajoš z mačeho sam v sobi. Začela sta se prepirati. Med prepirom jo stopila mačeha k njemu, ki jo sedel za mizo, ga prijela za rokav in ga začela vleči iz sobo, češ da ga bo zajuJa v drvarnico. Vzela mu jo tudi palico, brez katero so no »moro premikati. Da se ubrani starko, jo je z vso močjo sunil od sobo. Žena je padla na hišni prag, udarila z glavo na cementna tla in negibna obležala. Ko je Lajoš to videl, so je splazil ua dvorišče in začel klicati sosede, naj gredo po domače na polje, ker je mati mrtva. Pi vi so jo vrnil domov sin, ki je našel poleg mrtvo matere zlomljeno in okrvavljeno palico. Javil je zločin oblast-vom, in k Mat use vim je prispela sodna komisija. Ta pa je dognala, da so je dogodek izvršil drugače, kakor je izpovedal sam ubijalec. Raztelesenjo jo pokazalo, da jo pokojna Ana Matuševa imela na glavi kar pot velikih ran. Zadnja polovica levo temenice jo bila čisto kati po omarah. Micikina arlu-honema sestrična jo mirno spala. Micika pa jo skozi duri dobro čula, kako Janez odpira in zapira omare in skrinje. Tedaj pa je šinila dekletu rešilna misel v glavo. Sobo jo tiho zaklenila, stekla iz hiše pod sost-rično okno, izpodnesla lestev in ko jo bila prepričana, da no moro tatinski vasovalec iz hiše, je stekla zbudit domačo. V hipu jo bila vsa hiša na nogah. Pod okno so jo postavila straža, ostali pa so stopili pred vrata in planili v sobo. Tam so našli tnirno spavajočo gluhonemo deklico, pod posteljo jo pa ležal skrit Lavrinčev Janez. Polog njega pa so našli za več stotakov različnih drobnarij in dragocenosti, ki si jih jo bil nabral v sobi. Hribarjevi so vlomilca prijeli ter so g;\ ovadili oblasti, ki bo zdaj razpravljala o zanimivi pomladanski stori j i vasovalca-vlomilca. Naročite se va "Glas Naroda" največji slovenslci dnevnik v Združenih dr za van. za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da je poufen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne sknftnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam. da boste poceni In udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. ČAROVNIK Prodno govorim o učencu, ki je mojstra prekosil, naj bo o mojstru par besed. Nekaj podatkov mi jo dal vedno veseli Ljubljančan Mr. Ivan Breskvar, ki ima s svojim družabnikom Mr. Hafnerjem urad na St. Clair Avenue v Clevelandu. — O profesorju Zimi bi rad kaj zvedel - — jo povzel besedo Breskvar. — J o j, škoda, da te ni bilo tiste čase v Clevelandu. Takrat jo bilo tukaj res veselje. Kaj jo danes? Nič. Dolgočasni obrazi, to je vse. Toda pred leti . . . Dvajset, trideset let nazaj... Ja. za Zimo -i me vprašal. Kaj naj rečem T K undo je bil, iblanska srajca, v pravem pomenu besede. Navsezadnje pa le ni bil navaden človek. Če ti rečeni, da je za stavo v polni vojaški opremi šel po rokah z dvorišča stare ljubljanske kasarno v gornje nadstrope, že veš, da ni bil navaden človek. V rokah je imel hudiča, v glavi pa hudiča iu pol. V Ljubljani je delal v tobačni tovarni. Precej let in je dobro zaslužil. Pravzaprav ni kaj prida delal, pač pa danien-eigarete lifral po vsej Kranjski deželi. Avstrijska tobačna režija je prodajala damen-ci-garete ]>o krajcer iu pol, Zima pa po krajcerju. Ko je Avstrija sprevidela, da ne more konkurirati ž njim. je Zima neke lepe noči odpotoval v Ameriko. — Kje so jo copernije naučil, sam ne vehi. Vse karte so mu bile pokorne. Kar na komando je vlekel ase in desetke iz dečka. No samo štiri ase in štiri desetke. pač pa po pet, po deset, kot se mu je pač zljubi-lo. — Ko je hodil kvartat v maj-nerske naselbine, jo imel vedno partnerja, nekega Hrvata. Prodno so sedli k mizi, je dal partnerju listnico in deset dolarjev. Do polnoči ali še prej sta vso obrala. Na poti proti domu sta si razdelila " zaslužek". Prodno sta pa prišla domov. jo Hrvatu izginila listnica z desetrfkom in drugim denarjem vred. Tako je bilo večer za večerom, dokler se ni partner prepričal, da se ne iz plača imeti pri kartah profesorja Zimo za kompanjona. — Pozneje je kazal profesor Zima na odru svoje kunšti. Vedno je bil oblečen v frak, nosil jo dolgo, španjolsko brado in niefistično zavihane brke. Žena. ki ji je rekel '4major", mu je stregla. Na deset korakov je uganil vsako narobe obrnjeno karto. Iz žepa je potegnil začudenemu gledalcu zajca, ko koš ali petelina. Žena mu je plavala po zraku, končno ji je pa odsekal glavo. Tako odsekal, da se je prav kri pocedila in držeč njeno jjlavo v rokah, 'stopil pred glddalce, katerim jo kar sapo jemalo. Pa je bila vse skupaj le copernija. Naslednjega jutra mu je žena že kuhala kavo za zajtrk. — Ja, ta^k je bil profesor Zima. In ko mu je žena umrla— zares umrla — se je tudi profesor Zima peljal za njenim pogrebom. Ko je dospel sprevod do velike hiše v Collin-woodu. je skočil Zima iz kočije in z grmečim glasom za ukazal : — Holt! Planil je v hišo, po stopnicah v prvo nadstropje naravnost v urad zavarovalninske družbp. Pomolil je uradniku polico pod nos in ukrazal: — Izplačajte! ! — Kje je zdravniški certifi-| kat, da je umrla, — je hotel vedeti uradnik. — Spodaj v trugi leži, — je rekel proFesor Zima in kolek-tal zavarovalnino, še predno so mu "majorja" pokopali. O njegovem učencu bom pa skušal v ponedeljek nekaj povedati. i OL A 8 v ...... NARODA New York, Saturday, June 20, 1936 v THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3 TRAGEDIJA V POLARNIH KRAJIH Pred vrhovnim sodiščem v j V zalivu Globokaja blizu! pot ob obali severnega ledene-Moskvi se je odigralo te dni arktistega pristanišča Dikcson i ga morja. Pot ju je vodila pre-zadnje dejanje tragedije na ' je našel mornar Nikifor Begi-! ko Port Dikcsona na bližnji rtič Wilde. In tam so našli prvo sled, prazno pločevinasto konzervno kolonije Semenčuk. kraj njih pa v zmrznjenem pe- škatlico s koščkom papirja, na katerem je bila zapisano:4'Dva člana ekspedicije ladje Maud sta prisnela sem 10. novembra 1910. Tu sva našla skladišče živil, kruh je bil vlažen in prepojen s slano vodo. Utaborila sva se malo dalje in vzela s seboj živila. Počutiva se dobro in nadaljujeva pot. 1T>. novembra 1910. Peter Tessen, Pavel Knudsen." Našli so tudi ostanke taborišča in sežganega človeškega telesa, nikjer pa ni bilo nobenih sledov, ki bi pričali, kdo je bi! nesrečnež. Šele nove najdbe so omogočile dognati to. Precej daleč odtod je ležal na strmi skali okostnjak, Wrangelovem otoku. Življenje j «"ev s štirimi člani svoje ekspe-ljudi v polarnih krajih je za-Jdicije ostanke ognjišča, lovski strup!jal s svojim terorizmomJ nož in nekaj praznih nabojev, upravi t Eskimi na otoku so gladovali,' pelu nekaj obžganih človeških čeprav so bila skladišča sta- j kosti. To je bil prvi uspeh Be-nice pod Seinenčukovo upravo I gičeve (Ekspedicije, ki jo je popolna. Semenčuk je celo pre-j.-lain norveška vlada iskat že povedal Eskimom hoditi na lov 17 let pogrešana polarna razna mrože. Kmalu je nastal iskovalca, Amundsenova tova-konflikt med pjim in zdravili- risa. kom Wull'sonom, ki je prvi o-j Ko je v jeseni leta 1919 Roald čital Senienčiiku nečloveško: Amundsen plnl okrog polotoka ravnanje z Eskimi in ga ob-1 Ta jmir, je poslal dva moža svo-dolžil, da je zakrivil nered v, je posadke, Petra Tessena in Pavla Knud-ena v zaliv Dickson, da bi od tam brzojavila v norveško prestolnico, kakšno jo stanje ekspedicije. Od trenutka. ko sta dobro založena z jestvinami in pijačami krenila na smučeh na pot, je izginila za njima vsaka sled. Vse polarne slanice in patrulje so j»i zaman iskale več let. končno so pa zapustili iskanje. Samo Xi-kifor Begi če v, ki je bil z njima na Amundsenovi ladji Mami, ju je kot navaden mornar pridno iskal. S Štirimi tovariši je kr«*-spomladi na dolgo koloniji. Nekega dne je Semenčuk od-, redil, naj za preže jo pse v sani in poslal je zdravnika k bolne-' mu Eskimu. Kajur Starcev, ki je zdravnika spremljal, se je vrnil sam. Druge sani z zdravnikom s(> se baje izgubile v snežnem metežu. Sc]e čez! nekaj «lni je poslal Semenčuk na zahtevo WuH'sonove žene rešilno eksj>edicijo. Mrtvega i zdravnika je našel biolog Vakil-1 lenko. Imet je prebito lobanjo.' Kmalu se je pa Vakulenko u-j . trelil in zapustil pismo v ka-l,nI U'U)< tereni pravi, naj nikogar ne ob-j_ dolže njegove -miti. Potem sej je hotel Semenčuk odkrižalij tudi zdravnice Feldmanove, ki jo je poslal na zapuščeni pomol otoka, čeprav je bila bolna.! Priča Klečkiu je -izpovedal, da ni hotel odpeljati Feldmanove tja, ker je vedel, da pomeni to neizogibno smrt. Zato jo je dal Semenčuk zapreti. Na Wrangelov otok so končno priletela letala - Šmidtove ga rtiču in i/. Wellena. Wulf-sonovo truplo je biio zdravniš-ko pregledano in izkazalo se je, da je podlegel zdravnik udarcu s topim predmetom po glavi. Kdo je ubil zdravnika, ki je bil med prebivalci Wrangclova otoka splošno priljubl jen ' Starcev, ki ga je vozil na zadnjem |K>tovanju, sploh ne zna ravnali s kompasom. Državni tožilec je pripomnil, da je bil poslan samo zato, da bi zdravnik izginil in Starcev je v zadregi odgovodil: "Morda." Glavni obtoženec Semenčuk je trdovratno tajil vsako krivdo, toda priče so izpovedale obrcmcnil- vodnjaku. Pred leti je pas torka trpinčena in sestradana umrla in vsa vas se je zgražala, ko je mačeha pred pastorkino krsto zaplesala čardaš Okrutnost in zlobo svoje žene je Josip Baumholzer prenašal kolikor inogoče mirno in vsi sosedje so ga pomilovali. Pred nekaj tedni je umrla Josipova sestra, ki je.zapustila dva sina in bolnega moža. Po njeni želji je hotel Josip vzeti najstarejšega sina na svoj dom, njegova žena pa je tudi temu nasprotovala z vso zlobo in odur-nostjo. Prepiri niso prenehali, odkar je mož povedal, da bo vzel malega nečaka na svoj dom. Oni dan, ko je bil pekel končan z zlim dejanjem obupanega moža, je Margareta ves dan vpila nad svojim možem in pozno zvečer -ko sta se odpravila k počitku, je kar besnela. Obnašala se je kakor blazna, na postelji ležečega moža je praskala in grizla. Tudi v Josipu je prekipelo, zgrabil je ženo za vrat ter jo zadavil. Vsem sosedom je znano, da je Baumholzer ženi predlagal naj bi se v miru ločila. Del pre Pota Ljubezni R o m a n 65 \ ee je dospel, nisva se zmenila zanj, saj sva bi-"Muja soproga hočeš reči. Princesa ve na-jla svobodna! Ti -i bil svoboden mož in jaz svo-tančno, kaj ima pričakovati. V suhoparnih be- hodna ženska: svobodna sva jemala in spro- sedah sem jej povedal, da sem in ostanem tvoj ter da te nikoli ne ostavim." "To si jej odkrito povedal... pa je vkljub temu vztrajala' To je možno razlagati samo na en način: da te ljubi!... V tla gledaš? Molčiš/ Tvoj odgovor je jasen dovolj... Ljubi ga... Ljubi ga! Zato upa, da ga pridobi; ne da >i kratiti svojih pravic... rodi mu dediča... in jaz naj bi ostala.'! Egon, pusti me, da grem! Po mojih žilah se pretaka kozaška kri, moji predniki so bili divji jezdeci stepe z bodalom za pasom. Umorila bi jo — njo in njenega o-troka!!" 44Ti si blazna!" Mislil je, da dobro pozna njeno naravo, občudoval jo je v njenem najslajšem čaru. ukro-H jo je v urah največje nebrzdanosti z močjo svoje ljubezni, danes pa je odpovedalo Vse to. Vsa divjost njenega temperamenta je. priki- pela na dan, in nove globočine, da, brezdnč-moženja je že po poroki prepi- njenega značaja -o vzbujala v njem strnienje. "Ko bi le hotela priti k meni, veni. da bi se sal na njeno Lme in bil je pri-j pravi jen prepustiti ji poleg tega še precejšen del zemljišča Kraj njega pa ura s Tessemo- Zena je vse take ponudbe za-vim moiiogramoni. Njegove j vračala. Pred pričami je go--•muči in oi ožje je bilo najbrž| vorila: "Iz te hiše ne grem padlo v morje. Tessem je naj- drugače kakor mrtva. A zapo-brž sežgal truplo svojega tovariša, da bi ga ne raztrgale zveri. toda sam je pozneje postal njihova žrtev. Iz Jugoslavije. PRETRESLJIVA ROD-BINSKA TRAGEDIJA \ es Osi jek govori o pretresljivi tragediji stare in ugledne rodbine. junija se je javil na policiji Po letni pose je stara premožna rodbina polagala preveliko važnost na premoženje. Bil je zaljuben, a njegova mati ni dovolila, da bi se poročil S svojo izvoljenko, ker je bila siromašna. Pred 10 se je Josip po volji svoje \ileti Josip Baumholzer iz Ketfale ter; matere porodil z Margareto da je zadavil svojo že-jTanseh, hčerko razpraskan,: k povedal, svojem dejanju in njegovih motivih je le malo govoril. ►■.L-,, i . . , t I'll I m j I I i t «< V ■ ■«i III |/i V r>VMlI pa so vedeli }>o\*edat i Bauu.hol-I.haM»m še hujše pa je bilo p< zerjev, sosedje, ki so sami |.n-[zll(lj(1( ko ,f()si svojo noz. ha,a . na policjo. da opišejo; konsk(> he razširil. Rod-ke sreče pa mož ni bil dele- tega izdatka ga je skopa in prepirljiva žena neprestano tone/a-ue matere vzel za svojo. Mačeha je pastorki na najokrutnejše načine grenila življenje. Znašala se je tudi nad drugim, ki so se zavzemali za otroka. V hiši je bil tak iiekel, da se je Josipov oče, ki ga ni mogel več prenašati, v obupu vzel življenje. Utopil se je v globokem mnite si, da bom prej kako naredila." Sosedje so domnevali, da bo Margareta v navalu besnosti svojega moža prej ali slej ubila. Usoda pa ie ukrenila drugače. 1 STUDENT Z LETALOM UGRABIL DEKLETA Veliko neobičajno senzacijo je vzbudila v Pragi vest, ki jo objavljajo vsi češkoslovaški listi, da je namreč 21-letni jugo-slovenski slušatelj nemške tehnike ugrabil hčerko neke ugledne brnske rodbine. Gregor i«* se je v Brnu seznanil s 16-leino hčerko bogatega židovskega trgovca. lepo Elizabctho. ki je študirala na nemški trgovski a-kademiji. Sestajala sta se vsak dan in govorila sta že o ženit vi, pa je nastopil dekličin oče odločno proti temu, da bi se poročila, češ, da ne da svoje hčerke kristjanu. Prepovedal je hčerki sestajati se z mladini Jugoslovenom. Zaljubljenca sta se pa kljub temu sestajala. Hotela sta se na vsak način poročiti in zasnovala sta načrt takoj pomirila." "Pusti me, pusti me!" Hodila je z dolgimi, trdimi koraki- po sob], •rlična leviniji, -— lepa. ponosna, divja in o-k rut no prežeča na plen. — Ljubi ga, je zaječalo v njej*— vzame mi ga — meni, ki sem dala zanj več nego življenje. O, ta ženska, kako jo sovražim! Ko bi stala sedajle pred njo z bodalom v roki. da obračunam ž njo — najprej ona, potem jaz.. . kolika slast! — "Vera! Kdor bi mi reke! pred nekaj dnevi, da liočeš bežati od mene in mi vzkratiti -voje ustnice — ne maral bi bil doživeti te ure." To so bile pni ve besede. S krikom se je vrgla na njegove prsi, pozabivša v stari blaženosti za hip vse drugo. "Tako. tako, sladke srce moje... vračaš se jemala. Zdaj stopava polagoma navzdol v do-iino — luč višav izginja bolj iti bolj... že naju obdajajo globoke sence — najtemnejša stoji med tabo in mano — in glasovi sveta prihajajo bliže in bliže. Spodaj sva. Ti nisi več oni svobodni mož, jaz nič več ona svobodna ženska — nič več ne smeva dajati in sprejemati. Na najini višavi .je plamenel plemenit ogenj, xi je najino ljubezen, naju oba oplenienjeval. Na zemlji gori gnusno plapolajoč plamen: sramota. ki rodi smrtni greh — zgoraj je bilo življenje — spodaj je smrt! in izvoliti si rno->am smrt, če greš od mene—". "Pa pojdi, če moreš!" "Xe govori tako ne glej me tako v tej poslednji nri! Ali nimaš usmiljenja, da me razumeš.'" In roteče je iztegnila roke k njemu. On pa jo je trdo prijel za zape-t ter je vzkliknil : "('e bi govorila z angelskimi jeziki, in če bi i i moja vest tudi stokrat pritrjevala, ne pu--tim te vendarle ne! Jaz -em mož, ne angel, in brez tebe ne morem živeti. Zato o-taneš, -pokoriš se moji volji, zakaj jaz -eni tvoj gospod!" Z bolestnim krikom se je zgrudila na stol. Takoj je obžaloval. Proseč, roteč je padel k njenim nogam. "Odpusti, odpusti! Iz obupa postajam sirov, blazen! Saj ne vem, kaj počnem! Angel moj. sreča moja, daj. da ti poljubljam roke!" "Vse ti odpuščam, ljubček moj, saj vem, da vihali v tebi kakor v meni in saj -i v i-tini moj gospod, do poslednjega diha — gotovo! Toda Egon, bodi mi inilostiv gospod — Egon, daj mi !e par kapljic iz one stekleuke, ki -mo ti jo * zeli — in vse potihne.. . vseh bojev bo konce — a -e umirajo te hočem zato blagoslavljati —!" "Moj Boti", moj Bog, zakaj -em knez' Zvezan —- zvezan — zakaj me je -melo ono mrzlo »pet k meni... hvala ti! Sedaj me boš že mo- i dekle prikleniti zaradi ene -aim be le! Za- gia poslušati' Glej. med nama se ni nič izpre-menilo in -e nič ne izpremeni. Jasno leži bodočnost pred menoj. Ti živiš v Wintersteinu.. . Vera, ne odtezaj -c mi zopet — čvrsto te držim. — čuj, čuj I — žri ve Jake osamljenosti boš morala prenašati, ubogo dete moje! Toda vse sjoriva, da ublaživa to osamljenost. Povabi k sebi svoje drage iz Rusije! Jaz pa bom prihajal k tebi v-ako svobodno uro. Vera. Kaj pomeni čakati dan dolgo, če čaka v« srečo! Najhitrejši konji me bodo prinašali k tebi. Med iobo. ki jo bom moral v svoji novi prest olici prebiti, le nekaj mesecev, pa že najdeva izhod, da se bova mogla videti. Cesto pojdem na potovanja — iz zdravstvenih razlogov — vse va bila uedavuo v koraj prav dobri — RAZSTAVA V TEXASU Pogled na Državno Avenue na razstavi v Dallas, Texas, ki si jo je ogledal tudi predsednik Roosevelt, Iko je potoval po Jugu. Razstava je bila prirejena ob priliki stoletnice države Texas ter je veljala 25 m ilijonov dolarjev. f Jrugo pa se najde. Zunaj v svetu bova prav ta- pobega z letalom. Res sta jo. feo sre(;na kakor sva i(i]a nedavno v Parizu. ubrala z letalom proti Zagre-! . .. .. . . , .... * . i - , !No, govori, ljubica moja! bu. Dekličin oce |e brz alar- m .. v*' miral policijo, toda bilo je že| "Tvoj. načrti, Egon. so -prepozno. Zaljubljenca sta sel h' nekaj si pozabil: ime. ki bi ga nosila potem iz Zagreba v J po zasluženju!" "Ali, Vera! še doslej si nisi brigala za jezike... kaj bi se 4potemv.'" "Ti še dvomiš? Ah, da bi mogla zbrati svo V letošnjem Koledarju ) i( ni}rav(' hesede. pa povedati ti, je par lepih kratkih po- ba je odpeljala Beograd. 1 kaj Občutim! Poskusiti hočem. Glej, stala sva I drug ob drugem na višini, obsevana od solnca, '/esti, ki bodo zanimale * ]mM| najiuimi nogami pa je ležal malenkosten 'jubitelje leposlovit. svet. Le redkokdaj je prodrl do naju glas, a kaj ne smem tu - svojo ljubico umreti! — Bog, reši njen duh pred večno nočjo! — Vera, pomiri se. Vera. izraz tvojih oči mi zbuja strah." "Ne, ne, čisto vedrega dulia -em — niti milosti duševne teme ne smem biti deležna. "Ne misli na nič druzega kot name. Vera! Ostani pri meni. dete! — Saj moreš dihati samo na mojem -rcu, samo pri meni moreš biti -rečna. — Nihče ne zahteva, da In -e ločila. Ne beži od sladke sreče!" Notranji glas jej je dejal: "Ostani!" Tiho jej je šepetal drugi: "Pojdi!" Z licem ob li«*e, roko ob roki, s -rcem na srcu so minevale minute. Potem so begali njeni prestrašeni pogledi mehanično preko njegove glave v daljavo. Kje je izhod iz labirinta duše.' Kje žari luč, ki bi jej razsvetila pravo pot \'a neki točki se je u.-tavilo njeno široko odprto, veliko oko z t»rozo in trepetom. Kaj se ne giblje oni križ tam v kotu.' Ali nI mramorjevo telo tiospodovo mahoma oživelo.' Ni li slišati glasu: "Magdalena, pokori se! Magdalena, čuj moj glas, dvigni svoj križ in pojdi za menoj. Magdalena!" In zlate črke pod križem, ali se niso izpremenile v luč, kažočo jej ozko stezo-' "Christe eleison!" Mehanično, nevede so ponavljale njene ustnice: "Christe eleison"! DALJE PRIDE V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" » Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. i,., IU omi, ITI t ^ rsrn ii^i iTITI v ~ i/^yHBI/lnAj^l W^BSm KNJIGARNA "GLAS NARODA* Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK BLZB VATLU VI* New York, Saturday, June 20, 1936 THE L'ATtOEBT SLOVENE DULY IN UJ93. Srčna stiska I 30 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. HISA NA VELBLODOVEM HRBTU "To ti pa mudi; najprej me poljubi, ti, ti porednež! Sicer pa moram tudi pregnati izpred oči Katarinin mrtvaški obraz, kako se je držala, kot bi ji kdo grižljaj potegnil iz ust, in kako je zijala vate!" Grenek občutek ga obide. Mogel bi se na njo hudovati, ko tako zaničljivo govori o Katarini. In vendar je bila tako zapeljiva v svoji porednosti. "Gerta, ali nisi slišala, ne več dolgo, in tvoj bratranec bo tukaj!" pravi resno. "Naj pride! Ali si nanj ljubosumen?" "Jaz? Ne! Saj me ljubiš! Toda navzlic temu mi ne more b iti prijetno, ako moram gledati, da se kdo trudi za moje dekle!" "Toda, dragi moj, ravno to bo zanimivo! Nikar se tako ne cmeri, če se enkrat šalim," poljubi ga in steče naglo v hišo. "Tukaj sem zopet, mama, popolnoma zdrava in brez vsa ke poškodbe; tvoja bojazen je bila odveč," se smeje Gerta. "Poglejte, gospod oskrbnik, pa grem vendarle hitrejše kot vi. Zaradi mene se vam ni bilo treba toliko brigati." • * • Bilo je koncem septembra, čudovito lepo pozno poletje, vsak dan poln solnca in z jasnim nebom brez oblakov. Že tri dni je bil baron Helmut Brul gost na Breznu. Njegova navzočnost je prekinila mirni, enolični potek v hiši barona Wlirklerja. Vsako uro je bilo kaj drugega, bil je, kot Gerta, vesel in poln življenja. Gerta je bila v resnici vesela, da je prišel, kajti zopet ji je postalo malo dolgočasno. Kraft je ni iskal, kot je dobro opazila, in če ga je mogla nekaj minut pridržati, je vedno govoril o bratrančevem prihodu in iz njegovih ust je slišala ne-zaupnost in ljubosumnost in vprašanje, kaj pa sedaj? Ko sta bila Kraft in Helmut predstavljena, ju je Gerta opazovala. Kraft je z ostrim pogledom motril prosta, katerega je bilo navzlic civilni obleki mogoče spoznati za častnika Helmut je bil manj lep, toda je imel elegantno, zastavno postavo in je bil v občevanju zelo živahen in zanimiv. Že dolgo se niso toliko smejali, kot prvi večer njegovega prihoda. Gerta je Šla poiy" na železniško postajo. "Dober dan, sestrična, kako kaj? Dobro? Vidim, da si se dobro popravila," jo pozdravi. Njenega očeta je takoj razveselil, ko je pohvalil njegove konje. Mladi častnik je imel svež, odkrit obraz s temnimi, živahnimi očmi in majhnimi, temnimi brčjpami. Njegovo obnašanje je bilo neprisiljeno in naravno. Zvečej-, ko se je Kraft uljudno odstranil, da ne bi motil, pravi Helmut, gledajoč za njim: "Ne vem, tvoj oskrbnik me tako živo spominja na nekoga --" Baronica prestrašena pogleda ter zvedavo pogleda Hel muta. "Mogoče na kakega tovariša pri polku! Saj ima Kraft nekaj častniškega na sebi," pravi baron in pihne dim svoje cigare. "Ne, ne," zmaje Helmut z glavo, "ne, ali se ne bom spomnil? Ta obraz sem vendar moral že enkrat videti. " "Mogoče na manevru, kajti Kraft je bil tudi pri vojakih." "Toda Helmut, nikar si ne beli glave zaradi našega oskrbnika," se s silo smehlja baronica. "Moram iznajti, saj imam vendar dpber spomin," govori Helmut. "Oakaj, ga že imam. Spominja me na princa Magnusa Z." Do smrti prestrašena zatisne baronica oči in vsa barva ji izgine iz obraza, katerega pokrije zelena bledo-ba. Tukaj je zopet b ilo strašilo, ki ji je pretilo kaliti mir! 'V maminem salonu visi velika njegova oljnata slika," nadaljuje Helmut, "katero ji je posvetil v spomin, kar je mogel v njeni gostoljubni hiši preživeti toliko užitka polnih ur, kot ji je takrat pisal. Mama mi je pogosto in mnogo o njem pripovedovala. P ri nas je bil kot doma. Papa se je ž njim zelo dobro razumel. Lep, očarljiv je bil ta princ Magnus, h kateremu so ženska srca kar letela — sicer pa tudi nevaren Don Juan — toda. kaj tukaj pripovedujem, saj ga moraš boljše poznati, teta," se obrne naravnost na baronico. "Saj si bila dvorna dama na Z-ovem dvoru isti čas, ko je bil moj papa adjutant vojvode," toda naenkrat umolkne, ko na ba-roničnem popolnoma izpreanenjenem obrazu opazi bolesten iz-#iaz. Tako potrtega in zlomljenega še nikogar ni videl. "Kaj pa je to!" mu šine s kozi misli. "Ali je — saj mi je mama pripovedovala, da — o, to moram izvedeti." "In kakemu princu je oskrbnik Kraft podoben?" vpraša Gerta, ki se ni zmenila za svojo mater, temveč je pozorno poslušala bratranca. "Pravemu princu? To je zelo zanimivo! Sedaj pa si ga moram enkrat pošteno ogledati!" "Nikar, sestrična," jo draži Helmut, "drugače ti more postati še nevaren —" "E, kaj boš," odvrne Gerta, "meni nikdo ni nevaren; saj vendar veš." "Da, seveda, četudi je tvoje srce ostalo celo, pa si jih že mnogo zlomila.." ''Zakaj pa nisi prinesel kosov s seboj?" ga vpraša malo zaničljivo. "Gospodje so si pač že sami pomagali! Rajši mi povej šc kaj več o zanimivem princu! Torej Don Juan moral je biti zelo nevaren! Koliko pa je sedaj star?" "Gerta, saj ne poprašuj po stvareh, ki ie ne morejo prav nič zanimati," pravi baronica s hripavim glasom. "Pa me zanimajo, pa še zelo zanimajo!" vstraja Gerta. "Naj bo, pa za tebe to ni!" Gerta namrdne ustnice. "S tem sem vedno odpravljena, kadar ne smem kaj vedeti. Kaj pa je tedfy dobro za mene? Saj vendar nisem več otrok!" Helmut pa obrne pogovor na kaj drugega, ker je videl koliko baronica trpi. "Kaj pa bomo napravili jutri, ko je nedelja?" vpraša Gerta. "Nedelja na deželi je dolgočanejša kot pa delavniki." __ (Dalje prihodnjič«! Na mongolskih kirgiških in tibetskih visokih planotah ter puščavnih ozemljih se oblasti trudijo čedalje bolj, da bi pu-tojoče nomadske rodove pripravile do stalnega življenja. Priteklo bo seveda še dokaj let in morda desetletij, preden se bo dalo to doseči, kajti nomadi se bavijo večji del z rejo konj in velblodov, pa potrebujejo za ! svoje živali mnogo paše, ki je ne morejo dobiti brez nadaljnjega, če se ustalijo na nekem določenem mestu. Nadaljnja težava je v tem, da ne sovražijo ti rodovi ničesar bolj nego trdne liiše. Mislijo, da bi se morali v masivnih kamenitih zgradbah zadušiti že prvo noč. Tako se dogaja, da naletimo v sedežih bogatih mongolskih knezov velike kamenite hiše, ki jih pa uporabljajo samo podnevi in za re-prezentacijske namene. Noč pa prebijejo ti knezi sami v šotorih, v katerih so se rodili in ki so zgrajeni po načelih, ki veljajo že stoletja. ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. Ti šotori, ki zaslužijo samo v najširšem pomenu besede svoje ime, se delijo v tako zva-ne kirgiške jurte in v mongolske gere. Obema tipoma je skupno to, da sta zgrajena v krožni obliki in imata tudi valja s to streho. Ves gradbeni material za takšen šotor vodijo na nomadških poteh na hrbtih velblodov s seboj. Če si nekje izberejo prostor za taboren je, tedaj pripade ženskam naloga, da postavijo šotore, moški jih pri tem delu rajši o-pazujejo. Notranjost šotora in njegova oprema je pri najbolj revnih nomadih zelo preprosta, bogataši pa si jih znajo opremiti zelo razkošno. Tu ne naletiš samo na izrezljana vrata, ki so obložena z zlatom, temveč tudi prave lesene opaže, ki spremene bivališče v pravo hišo čeprav je le šotor. DEKLICA V GOREČEM OGLJU Te dni se je pripetila v Selnici ob Dravi strašna nesreča. V gozdu se je igrala 7-letna oglarjeva hčerka Tilka Gradišnikova, ki jc po nesreči spolzela po bregu in padla v ogljeno kopo. Deklica je zadobila po vsem telesu hude opekline in le takojšnji očetovi pomoči se ima zahvaliti za rešitev. KJE JE ABESINSKA PRESTO-LICA? ANDERSOXOYE PRIPOVEDKE 111 stran L Cena ........ ................ .35 ANDREJ HOFER .................................................... 50c BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c RELGRA.ISKI BISER .......................................— 35« BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................20c CVETINA BOROG RAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRAN BARON TRENK ............................................33c FRA DIAVOLO ........................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- Činski. vesel« »in odre humoreski', 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (crtiee o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRAIjJEVIČ IN BERAČ .......................................30c KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30c MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON. krščanski deček iz Libanona ................25c MLSOLINO. ropar Kalabrije ................................40c MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 2oe NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spiral Jos. Spillman. Cena ........ .30 PRISEGA Hl"BONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30 PABERKI IZ ROŽA ...............................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35c POŽIGALEC ............................................................25e PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ....................... 30c PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. l._ PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- "..................... 40c II. xv.................40e PRAVLJICA. Spisal H. Mujar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Itoman za mladino. Cena ............................. PRAŠKI JCDEK ......................................................25c PATRI A (povest iz irske zgodovine) ............ 30c POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c RDFČA IN BELA VRTNICA .................................30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ...........30c ROBINZON KOŠUTNIK .............................. .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... jjq SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s .potovanja dveh mornarjev. Cena .............................go SUEŠKI INVALID ....................................................35e SISTO IN SIESTO (povest oz Abrurev) ............30c SVETA NOTBURGA ............................................ 35e STEZOSLEDEC .........................................................30c SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30c TRI INDIJANSKE POVESTI ..................... 30e TURKI PRED DUNAJEM ....................................30e TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov ............................ JSO VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; g slikami) ......................................................$|.oo Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po' ....................................................... ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA Z " 60e ZLATOKdPl (povest iz Alaske) .............................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I- del ............ 40c II. del ______________40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl). v 1 zvezka...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gmigl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zt.j. «angl .............. .50 POČASTITEV MARSELJEZE Te dni se bodo Francozi spominjali skladatelja svoje himen Rou get a ile lMsle ob stolet-l niči njegove smrti. Spominske svečanosti bodo v Parizu v Lions-la-Saonier, kjer .je bil skladatelj marseljeze rojen, in v Choisv-le-Roi, kjer je umrl. V tem mestu je bival v aprilu 1732 mladi in navdrJ'eni vojak Rou get de 1'Isle kot gost strasbourškega župana Dietri-, cha. Založil, napisal in prvič je zapel "Vojno pesem rheinske armade." Tako se je prvotno imenovala marseljeza. Šele ko >0 čete iz Barbaroux ( korakale iz Marseilla v Pariz je ljudstvo prekrstilo njihovo vojno pesem v "Pohod Marseil-lanov*' in tako je nastala iz Rougetove pesmi marseljeza. ki je še sedaj revolucionarna pesem Francije. Odbor, ki pripravlja proslavo te pesmi, je mnenja, da bo Francija najlcj>-se počastila spomin njenega skladatelja s tem, da bo v vseli francoskih mestih, v vseli de-partmanih in v vseh kolonijah istočasno zadonela marseljeza. Mladi vojak Ron get de PIsle gotovo še pomislil ni, ko je prvič z drhtečim glasom zapel marseljezo, da bodo >to let po njegovi smrti stali tosoči Fran-cozev v Evropi, Afriki in Aziji okrog godb, ter z navdušenjem poslušali to himno vseli himen. LOČITEV V McDONALDOVI HIŠI. Žena najstarejšega sina bivšega angleškega premiera Mc-Donalda, arhitekta Alistaira McDonalda, je vložila tožbo za ločitev zakona. Arhitekt McDonald je znan posebno kot grad i tel j k i nema t ogra f o v. Italijanski listi poročajo, tla Addis A baba najbrž ne bo ostala prestolica abesinskegta cesarstva, temveč <><> tujcev. V Aksumii in dni-irili abfsinskih mestih obuja prebivalstvo že zdaj stare pravljice 1» kraljici Sabi. Ko se je tej mogočni kraljici po njeni ljubavni pustolovščini rodilo dete. prvi kralj kraljev Abesi-nije, je izgovorila kraljica preroške besede: "Dokler bodo moji potomci vladali tej deželi, si je ne bo podvrgel noben tujec." Leta 191(1 je častihlepni ras Fafari strmoglavil s prestola dinastijo Menelikov, neposrednih potomcev prvega kralja kraljev ter sprejel ime neguša Haile iSelassiea. Dočim je bil pravi vladar obsojen na težko življenje v ječi, se je uzupator oženil < hčerko Mcne-lika IT., ki je bila nezakonski otrok in ni imela nobenih vezi z starodavno dinastijo. Stari Abe^inci pripisujejo zdaj negu-šev padec prorokovanju kraljice Sabo, ki ji je treba priznati, da je imdla toliko proroške modrosti, kakor njen kraljevski in nezvestni l.jubček. Končno besedo o koncu Abesinije je imel č i ta tel j angleškega li