EVROPA ZDAJ!
Z Jugoslavijo k Evropi__
Celje - skladišče D-Per
III 5/1989
11
9890767
COBI SS ®
»Na razširjeni seji predsedstva Občinske konference SZDL Žalec, ki so se je udeležili tudi predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL, le-ta je bila 10. novembra, kot gost pa se je je udeležil tudi sekretar republiške konference SZDL Slovenije, Dušan Semolič, smo obširno spregovorili o prenovi SZDL ter o pripravah na volitve 1990.
Na seji smo se dogovorili, da krajevne konference SZDL do 5. decembra opravijo programske seje; tam, kjer je potrebno, pa tudi programsko-volilne seje.
Pomislekov, ali naj se SZDL v
bodoče pretvori v stranko ali ne — ni. SZDL se ne bo pretvorila v stranko, ker ima svoj jasen in začrtan politični profil. Vizija je tradicionalno izročilo OF slovenskega naroda, zato bo ostala organizacija individualnih članov, kolektivnih članov in številnih združenj, ki se že sedaj povezujejo v naših vrstah.
Predvsem se moramo opredeliti do osnutka programa, ki nam ga je posredovala Republiška konferenca SZDL, ter da istočasno sprejmemo smernice delovanja krajevnih konferenc SZDL. Na programskih sejah KK SZDL je
prav, da se tudi celovito oceni delo krajevnih konferenc in celotno delo in življenje v posameznih krajevnih skupnostih.
Želimo, da v obdobju programskih sej po krajevnih konferencah SZDL bolj kot doslej namenijo več pozornosti evidentiranju kandidatov za najodgovornejše funkcije za naslednje mandatno obdobje v skupščini občine Žalec. S tem, da ponovno poudarjamo, da se moramo s predvidenim kandidatom v postopku evidentiranja pogovoriti in dobiti pristanek. Želimo, da imamo do občinske programske seje čimveč predlogov.
Osrednji dogodek tega meseca so bili 12. Gorjupovi dnevi. Več o tem na osrednjih straneh.
Večjo pozornost kot do sedaj pa je potrebno posvetiti včlanjevanju v Socialistično zvezo. Pozornost je potrebno dati novi zasnovi članske izkaznice ter pobiranju članarine. Dogovorjeno je, da
Milan Zupanc
članarina ostane krajevnim konferencam kot pomoč pri sklicevanju sej za aktivnosti, ki jih nudijo KK SZDL. Sicer pa je osrednja naloga v naslednjih mesecih prav pridobivanje članstva v SZDL.
Konferenca Občinske konference SZDL Žalec bo predvidoma 14. decembra, kjer bomo pregledali opravljeno delo, ■ ob smernicah za nadaljnje aktivnosti bomo namenili pozornost prenovi — novim pravilom ter namenu volilnega zakona. Na konferenci pa bomo pregledali tudi aktivnosti na področju preobrazbe naše družbenopolitične skupnosti,« je ob zaključku dejal Milan Zupanc, predsednik Občinske konference SZDL Žalec.
Vesoljno Slovenijo so preplavili plakati z zdaj že znanim »DOST MAM« in reklom: »Igra se končuje, na vrsti je odločilna partija.« Slogan predstavlja bistvo sedanjega dogajanja v mladinski politični organizaciji. Končuje se namreč ples, kjer moramo vedno plesati polko, četudi ansambel igra valček ali rock ’n’ roli. Končuje se tudi ideologija, da mladost pomeni norost, ki čez jarke skače.
Ko sem se pred zadnjim dnem kongresa sprehajal ob portoroški marini, so me spreletavale neštete misli, se mi prepletale v glavi, da sem se utrujen ustavil in sedel na klopco. Na njej je sedel starejši gospod, ki je ves umirjen zrl predse v razburkano morje. Nagovoril sem ga z dober dan in vljudnim vprašanjem, tako da sva se kmalu zapletla v pogovor. Ko sva ugotovila, kdo sem in kaj počenjam v Portorožu, me je vljudno, a energično vprašal: »Kdo se bo sedaj brigal za mlade ljudi, ko pa vi odhajate med strukture, ki so tem skupinam ljudi zelo zelo oddaljene?« »Poglejte,« sem rekel, »najprej me moti to, da nihče ne razume tega, da mladi ljudje niso le tisti nevedni otroci, ki se spreminjajo iz pionirjev v mladince, ki opravljajo čistilne akcije, ki so tiho zato, ker so premladi, da bi vedeli, kaj je prav in kaj ni!! Mladi ljudje: to so predvsem mladi delavci, ki so zaposleni v SIPu, TOMOSu in podobnih težko dihajočih podjetjih, to so mladi strokovnjaki, inženirji, magistri, ekonomisti, pravniki in nešteti drugi, ki živijo za sedanjost in prihodnost. In ali ni skrb za mlade narediti pogoje za ta boljši jutri res takšne, da bo ta jutri res boljši. Predvsem ga bodo morali doživljati oni. Skrajni čas je ze, da se mladost loti politike in da se zrušijo zlagane norme in predsodki, da so izkušnje splet poznavanja razmer in prakse. Res se vsako inteligentno bitje že prvič nauči, da speče, če deneš roko v ogenj. Problem je najbrž v tem, da obstajajo izkušnje, ki omogočajo večjo in novo kvaliteto in izkušnje, ki nič ne povedo. Tudi interpretacija izkušenj je različna. Mladi sodimo, da se od pretekle prakse nismo naučili drugega kot predvsem biti potrpežljiv in vzdržljiv. Namesto, da bi se naučiR biti eksplozivni in dosledni, zahtevati konkretne uresničitve ne meglenih obljub, smo vsi skupaj trapali v teh ali onih vodah izgubljanja časa v neproduktivnem politiziranju.«
»No, no,« me je prekinil gospod in dejal, »kako lahko dajete v nič kri in življenja, ki smo jih dali za to Slovenijo in Jugoslavijo primorski ljudje in vsi ostali borci moje generacije ...« Gospod je bil prizadet in resnično je imel razloge za to prizadetost. Kot mi je pozneje povedal, mu je vojna vzela dva brata in sestro, očeta in strica. Vojna je prav go-
tovo spomin, ki se kot mora vleče v tvojem nikoli izbrisanem zaporedju bolečih in velikokrat grozodejnih prizorov, ki si jih doživel. »Ne,« sem dejal, »to vse počenjamo ravno zato, ker hočemo osmisliti tiste kakovosti v družbi, za katere so ljudje umrli. Hočemo, da ljudje lepo živijo. Hočemo, da živimo v miru, v človeka dostojnem življenju. Ne belimo pa si glave s tem, ali se bo družba, ki bo po meri našin hotenj, imenovala socializem ali kaj drugega. Samo družba bogatih posameznikov (kulturno in materialno) je bogata družba. Ne predstavljamo si bogatega življenja, življenja v velikih vilah in črnih limuzinah. Čeprav si ne delam utvar, da so tudi med nami takšni, ki si boj za oblast tako predstavljajo. Ravno zato se borimo za tehnično tako organiziran političen sistem, ki bo onemogočal korupcijo te vrste ali pa nedemokratično ustoličenje za vse večne čase. Poglejte, gospod, celo partija je spoznala, da mora priznati svoje napake in da mora vladati zgolj po volji ljudstva in ne zgolj v njegovem imenu. Svet postaja danes res svet. Informacija povezuje vse rase in narode v ljudstvo sveta, človeštvo. Vsi rastemo s tem svetom, vsi čutimo z njim. Vsi postajamo civilizirani in razmišljamo in sočustvujemo z lačnimi v Etiopiji, s temi ali onimi političnimi begunci. Podobno razmišljajo Nemci, Francozi, Islandci in Američani, ko ob večerih ob televizorjih izvedo o zaprtih Albancih ali celo ubitih. Zakaj zahtevamo demilitarizirano Slovenijo? Vsepovsod razorožitveni procesi, le pri nas iščemo nove in nove sovražnike. Danes razvite dežele ne potrebujejo orožja, da bi osvojile , svet. Eksploatacija manj razvitih poteka preko trga kapitala.-ln zakaj se več ne bojim eksploatacije kot besednega pojma? Zato, ker eksploatirani delavci na zahodu živijo človeka dostojno življenje. Ohranimo torej tiste prvine iz naše preteklosti, ki so dale človeku neko človečnost in dostojnost (to so določene pravice), izgrajujmo kulturo naših prednikov, toda ne mečimo si peska v oči takrat, ko moramo imeti oci odprte, in ne čakajmo, da se bo Evropa po-jugoslovenila, temveč postanimo in bodimo mi Evropa.« Gospod je zmajeval z glavo. Najbrž si je mislil: lačna usta in velike oči. Toda tudi on je imel nekoč velike oči in opojno moč. Tudi on je bil nekoč to, kar sem jaz danes. Sva človeka vsak s svojim zgodovinskim spominom, svojo moralo in etičnim odnosom do sveta. Tako različna, a vendar oba pošteno misliva: kako ljudem omogočiti, da bodo v tej družbi dostojno živeli. »Gospod, no povejte: Ali mi verjamete, da mislim dobro??« Starejši gospod je vstal, me nekaj minut nepremično gledal, nato me je vljudno pozdravil in odšel. Zrl sem za njim. Zdelo se mi je, kot bi opravljal starodaven obred spoštovanja starešine v magičnem svetu polpreteklosti.
Nato sem vstal tudi sam, odločen, da se igra ne končuje. Na vrsti so ljudje.	V. G.
Fotografije strani: L. Korber
Mi ne prisluškujemo, mi prisluhnemo
13. kongres ZSMS v Portorožu
complete
tourist
service
POJDITE Z NAMI:
FANTOM OPERE — Dunaj, 16. december 1989 UGODNO: PARIZ - ČAROBNA AŽURNA OBALA SILVESTROVANJE: v Jugoslaviji, na Cipru, Rimini, Amsterdam
Telefon: (063) 714-1!
Zaupanje v ZK se povečuje
Na programsko volilni seji so se sestali člani občinske organizacije Zveze komunistov. Izvršni sekretar Viktor Furman je najprej ocenil programsko volilne seje osnovnih organizacij, razmere v občinski organizaciji pa sekretar predsedstva Božo Andoljšek.
»Omajano zaupanje zaradi očitkov, da je ZK kriva za razmere v družbi, niso utemeljene, to vsak dan bolj dokazujemo. Bitka za demokratične procese v duhu političnega pluralizma, svobodne volitve, ustavne spremembe, preusmerjanje gospodarstva, varstva okolja in še bi lahko naštevali, že dajejo konkretne rezultate s pozitivnim predznakom. Prav to pa ponovno povečuje ugled organizacije. Uspešnost osnovnih organizacij pa je odvisna od tega, kako se lotevajo teh in še drugih za življenje pomembnih vprašanj in sposobnosti vodstva osnovne organizacije. Ko smo ocenjevali izstopanje članstva, v dobrem letu dni je izstopilo namreč kar 128 članov, so bili razlogi predvsem v
Programske usmeritve SZDL Slovenije, sprejete na programski seji v decembru 1987, nas zavezujejo, da si v obdobju 1987—91 prizadevamo, da se bo SZDL hitreje »prenovila v sodobnejšo in učinkovitejšo organizacijo delovnih ljudi in občanov in njihovih socialističnih sil.«
Hitra demokratizacija in skokovit razvoj političnega pluralizma sta prve rezultate že prinesla s spremembami ustave SR Slovenije in množico alternativnih gibanj, zvez oz. če hočete, strank. Bodoči zakon o političnem združevanju bo tudi formalno potrdil to, da imamo pri nas več strank, kar pomeni na političnem prizorišču manj prostora za vse. Prostor, kjer so delovale dosedanje družbenopolitične organizacije (ZK, SZDL, ZSS, ZSMS, ZZB), bo (je že) naenkrat izpolnjen z množico tistih strank, gibanj, ki bi si želele izbojevati svoj delež v oblasti. Oblasti v smislu pridobitve čim-večjega števila mest v parlamentu (skupščini), predvsem pa v družbenopolitičnem zboru.
V boju za ta delež oz. njegovo velikost tudi Socialistična zveza ne stoji križem rok. Zavedamo se, da takšna, kot je bila doslej, (ob vsem spoštovanju njene dolgoletne zgdovine) ne bo več nikdar. Zato so strokovne službe RK SZDL že pripravile osnutek programa in izhodišča za spremem-
neučinkovitosti organizacije pa tudi v članarini. Prav na slednje pa občinska organizacija nima odločujočega vpliva. Sicer pa občinska organizacija trenutno šteje 1346 članov in skrb za članstvo bo v prihodnjosti pomembna naloga,« je med drugim dejal Božo Andoljšek.
Na seji je bilo slišati zanimive razprave. Tone Leskovec je opozoril na grozljivi socialni položaj otrok v osnovni šoli, saj mnogi nimajo niti najnujnejše prehrane. »In če ni denarja za obnovo šolskih objektov in sodobno učno tehnologijo, potem je vprašljivo dajanje sredstev za nerazvite, če smo že sami nerazviti. Iz vrst zveze komunistov izstopajo mnogi, ki ne želijo biti več člani ZKJ, ostajajo pa oni, ki želijo biti člani le ZK Slovenije. Ali je po tem še naše mesto v ZKJ, oziroma ali je še mesto ZK Srbije v jugoslovanski organizaciji, ko pa nam je jasno, kaj se dogaja na Kosovem. Hvala za tak socializem,« je dejal Tone Leskovec.
bo statuta, ki predvideva naslednje spremembe:
•	V pogojih hitro se spreminjajočega političnega prostora v Sloveniji tudi SZDL ne more biti več organizacija VSEH delovnih ljudi in občanov in VSEH organiziranih socialističnih sil. Postala bo samostojna družbenopolitična organizacija s svojim programom, v katerem bo opredeljena demokratična in socialistična vizija razvoja družbe. Člani — posamični in kolektivni — bodo torej tisti, ki bodo tak program sprejemali. Poleg posamičnih in kolektivnih članov pa bomo ostali odprti tudi za posameznike in organizacije ter stranke, ki se bodo želele vključiti le pri obravnavi posameznih vprašanj.
•	Osnovna celica delovanja bo še vedno krajevna organizacija, ki bo tudi mesto za včlanjanje posameznikov v SZDL. Tukaj se bo tudi pobirala članarina, ki bo simbolična in bo v celoti ostala krajevni organizaciji SZDL. Ker odslej ne bo več vsak krajan član SZDL, čaka krajevne organizacije na terenu predvsem veliko dela pri pridobivanju članov. Tako se bo v veliki meri dosedanje delovanje SZDL zrcalilo v številu članstva v prihodnje.
•	V organih in oblikah organiziranosti bodo seveda sodelovali predstavniki vseh tistih, ki se bodo odločili za delovanje znotraj
»Izobrazbena struktura zaposlenih v občini je slaba, izobrazba nima prave vrednote, brez znanja pa ne bo napredka. Tehnološki presežki bodo zahtevali prekvalifikacijo, pri tem pa lahko pomembno nalogo opravi prav Delavska univerza,« je dejal Andrej Sotošek. Vojko Kropivšek se je zavzel za ohranitev osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah, Niko Rak pa je opozoril na težavne razmere v Sipu. Člani občinske organizacije so menili, da je temu kolektivu treba pomagati, delavcem pa zagotoviti socialno varnost.
Poleg članov komiteja so na volilni seji ponovno izvolili Viktorja Furmana za izvršnega sekretarja, Boža Andoljška za sekretarja predsedstva, novi predsednik pa je Franc Tratar. Žalske komuniste bodo na republiškem kongresu zastopali Anka Krčmar, Tone Leskovec in Janko Kos, na zveznem pa Božo Andoljšek.
jk
SZDL. Ob tem bomo zagotavljali, da bo večina delegatov v organih izhajala iz krajevnih organizacij, manj pa iz kolektivnih članov. S tem želimo zagotoviti ukvarjanje organov predvsem s tistimi problemi, ki jih bodo zaznali člani na terenu.
• Omeniti velja tudi predlog, naj se SZDL preimenuje v SOCIALISTIČNO ZVEZO SLOVENIJE. V želji, da bi oblikovali krajše ime, ki so ga bo laže zapomniti, ki bi hkrati odražalo ustrezno vsebino, smo se odločili predlagati naziv, ki je v splošni rabi že sedaj.
S tem člankom sem le na kratko želel prikazati, kaj in kako bomo delali v Socialistični zvezi (SZDL) v prihodnje. Podrobneje o tem, kaj govori tudi osnutek programa delovanja v letu 1990, ki je v javni razpravi v krajevnih organizacijah, objavljen pa je tudi v tej številki Savinjskega občana.
Osnutek programa je le nadgradnja osnutka dela Republiške konference SZDL oz. določneje: prenešene naloge le-tega na občinski nivo.
Če imate kakršnokoli pripombo na program, predlog za izboljšanje ali dopolnitev, ga posredujte svoji krajevni organizaciji SZDL ali neposredno občinski konferenci SZDL Žalec.
Kristjan Markovič
Zakaj moram biti član ZKJ?
V Zvezo komunistov sem vstopil pred dvajsetimi leti. Vseskozi sem skušal biti aktiven član, predvsem pa sem si prizadeval za napredek in boljše življenje. Tako kot mnogi sem verjel, da smo napredna in avantgardna organizacija, sedaj pa vse bolj spoznavam, da ni tako. Nisem se še odločil za izstop, kar so mnogi že storili. Vsi niso karieristi, kot je to mnogokrat slišati. Za tistimi, ki pa so, nam ni treba biti žal. Prav ti pa danes najbolj kritizirajo Zvezo komunistov in se posmehujejo tistim, ki v tej organizaciji še vztrajajo. Mnogi so izstopili tudi zaradi članarine. Mene pa bolj kot članarina moti, da se nesmotrno trošita čas in denar za neplodne seje, še zlasti na zvezni ravni. Zato predlagam občinskemu komiteju, naj sproži pobudo za spremembo statuta, ki bo omogočala tudi drugačno možnost plačevanja članarine, torej naj bi članarina omogočila delovanja občinske in republiške organizacije. Potrebno je tudi razmisliti, ali potrebujemo medobčinske svete, z njihovo ukinitvijo bi tudi lahko zmanjšali članarino. Prevetriti pa je treba stroške na vseh ravneh, potem najbrž na članarino ne bi bilo več pripomb. Skratka za organe ZK, ki delujejo v nasprotju z interesi članstva, nisem pripravljen plačevati članarine, pri tem mislim še zlasti na zvezne organe, ker pa nam jemljejo osnovne človekove pravice, pa še toliko manj.
kj
Pripombe na
sindikalne
dokumente
V	prostorih skupščinske dvorane so se v začetku novembra sestali člani konference občinskega sindikalnega sveta in obravnavali program »neodvisni sindikat«, predlog sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije-
Oba dokumenta so sicer sprejeli, v razpravi pa opozorili na vrsto pomanjkljivosti. Ugotavljali so, da je program »Neodvisni sindikat« preobširen in premalo konkreten. Zavzeli so se za stalno prilagajanje delovanja sindikata družbenim razmeram in iskanje takšnih rešitev, ki bodo v prid delavcu.
Y	sindikatu je potrebna enotnost, učinkovitost, sicer bodo delavci še bolj nezaupljivi do te organizacije. Tudi položaj sindikata v kolektivni pogodbi ni dovolj jasen, so med drugim zapisali v stališčih konference. Precej pripomb so člani konference imeli tudi na statut Zveze sindikatov Slovenije, še zlasti na bodočo organiziranost in povezovanje od osnovne organizacije do Zveze sindikatov Slovenije. Članstvo naj se organizira po delovno-proiz-vodnem načelu, so med drugim zapisali v stališčih.
ik
Tokrat je bila konferenca sklepčna
( Tudi SZDL se prenavlja
V kakšen svet stopamo?
24. oktober — dan Združenih narodov je praznik vseh ljudi sveta, še posebej dan nas, ki delujemo v vzgoji za mir in razumevanje v svetu, v duhu internacionalizma in prijateljstva. Svoj dan smo klu-bovci OZN in naše mentorice preživeli v prijetnem snidenju na OŠ Peter Sprajc-Jur, kjer nismo le praznovali, ampak je naše srečanje potekalo v delovnem vzdušju. V ekološki delavnici nas je pozdravila Tea Finžgar Plavčak, strokovna sodelavka OK ZSMS Žalec, in predstavila ekološki program ZSMS, predstavnica sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo SO Žalec Breda Klemenčič nam je zanimivo prikazala skrb za zdravo okolje skozi zgodovinska obdobja in kakšna sta stanje ter pravna
ureditev varstva okolja.
V pogovoru se je nato oblikovala naslednja poslanica: »Mi, mladi, trdno verjamemo v svojo moč, da bomo ustvarili boljši jutri. Obvarovati moramo sedanje in bodoče rodove pred strahotami vojne, ustvariti torej prihodnost brez nasilja, znova potrjujemo vero v temeljne človekove pravice. Ustvariti moramo pogoje, v katerih bosta obveljali pravičnost in spoštovanje. Doseči želimo večje razumevanje in občutek dolžnosti do življenja na zemlji, kar se kaže tudi v naši skrbi za zdravo okolje.
Zato, ljudje, prenehajmo z nasiljem nad naravo! Človeštvo mora postati sestavni del narave, kr bo skrbel za ta planet in ohranjal življenje in naravo.
Mladi zaskrbljeno spremljamo
zastrašujoča dejstva, kot so: vedno manj plodne zemlje, pitne vode, manj surovin, umiranje gozdov, onesnažen zrak, izumiranje rastlinstva in živalstva, luknja v ozonu, ogroženo zdravje ljudi...
Kakšen svet nam boste zapustili? In kakšnega bomo svojim otrokom zapustili mi?
Ljudje so predolgo od narave le jemali, namesto da bi živeli z njo v sožitju. Zato kličemo in pozivamo vse, ki vam je vsaj malo mar, kakšna bo naša prihodnost — storite vse, da ohranimo^ kar se ohraniti da, in hkrati izboljšamo, kar se izboljšati da. Živimo bolj polno, bolj skladno z naravo.
Začnimo skupaj, brez izjeme, z majhnimi koraki, ki bodo prav tako našli smer.
Vsi skupaj stopimo zavestno
na pot v lepši jutri in ga s skupnimi močmi, z odrekanjem lagodnosti, s skrbnim ravnanjem. s surovinami, z iskanjem ustvarjalnih rešitev, uporabo alternativnih virov energije, z načrtnim zelenim gospodarstvom tudi dosezimo. Zaščitimo zadnje nedotaknjene dele narave, strožje kaznujmo onesnaževalce, zatecimo se k biološkemu poljedeljstvu in če ne gre drugače, opustimo proizvodnjo, ki škoduje okolju.
Naloga vseh nas je, da vsak v svojem okolju uveljavljamo te rešitve, pa tudi, da odkrivamo vedno nove, če stare ne zadoščajo več.
ZAPUSTITE NAM SVET, KI BO NAŠ PRIJATELJ, STORITE TO ZA SREČO ČLOVEKA, DRUŽINSKO SREČO IN SREČO ČLOVEŠTVA.
Vsem delovnim ljudem in občanom
čestitamo
za dan republike - 29. november
Skupščina občine Izvršni svet
Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS Samoupravne interesne skupnosti Savinjski občan
Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje
Nekaj izhodišč iz programa republiške konference SZDL, ki se navezujejo na drugi del programa, ki bi naj konkretneje opredelil določena izhodišča občinskega programa SZDL.
Teze naj služijo za izdelavo programov krajevnih konferenc SZDL.
I.	STORIMO VSE ZA MATERIALNO IN DUHOVNO BOGATEJŠE ŽIVLJENJE
—	Skrb za družino in otroka mora priti v pristojnost samostojnih upravnih organov. V okviru občine je potrebno zagotoviti materialne možnosti, da bodo mlade družine lahko v prihodnje smelo načrtovale družine.
—	Animirati bolj kot do sedaj komisije za socialno varstvo v občini in krajevnih skupnostih. Organizacija Rdečega križa v občini in po krajevnih skupnostih pa mora dosledno evidentirati socialno ogrožene občane na območju občine ter ažurno obveščati socialne delavce Centra za socialno delo Žalec.
—	V primeru, da se v kakšni organizaciji pripravlja stečajni postopek, ali da se občutno zmanjša standard delavcem, je potrebno zahtevati od socialnih delavcev v občini, da se takoj povežejo s kadrovsko službo DO za predhodne priprave — spiske socialno ogroženih delavcev. Predvsem bo potrebno večjo pozornost posvetiti številnejšim družinam.
—	Preko sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja doseči spremembo zakona, da bi delavec, ki se upokoji s polnimi pogoji, prejel nad 60 % tekočega osebnega dohodka (sedaj je to 30—40 %).
—	Izenačitev pogojev gospodarjenja v družbenem in zadružnem ter zasebnem sektorju.
—	Ohranitev kompleksov zemljišča za proizvodnjo.
—	Varovanje kmetijskih zemljišč in usposabljanje novih kmetijskih površin.
—	Osveščenost kmetov in drugih občanov, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, za pravilno in točno uporabo pesticidov in nevarnih gnojil (ekološki problem).
—	Skrb za socialno varnost kmetov (pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje). Večja skrb občine kot do sedaj. Vztrajati, da se spremeni zakonodaja.
. — Športu in rekreaciji dati mesto, ki mu pripada v razvoju otrok, tekmovalni šport in rekreacija pa naj bosta odvisna tudi od sponzorstva in samoprispevka rekreativcev.
II.	NAŠ CILJ JE VISOKA RAVEN ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN:
—	v javni razpravi o ustavi in zakonih zahtevajmo takšen pravni red, ki ne bo le omogočal uveljavitev človekovih pravic, ampak bo tudi preprečeval zlorabo,
—	zagotovimo, da Savinjski občan postane do konca odprt za različne pobude in poglede ter v njem predstavljajmo svoje programske zahteve in argumente ter programe in zahteve, ki se bodo vključili v SZDL, in tudi vseh ostalih političnih subjektov,
—	zahtevamo od vseh organov, ki se ukvarjajo s prometno preventivo, učinkovitejše delo in večji nadzor skupščine nad delovanjem vseh sestavin SLO iz pristojnosti občine in porabe finančnih sredstev v te namene.
III.	POSTANIMO PRAVNA DRŽAVA:
—	ob večanju pristojnosti izvršnih svetov in upravnih organov zagotoviti, da bodo imeli na pripravo skupščinskih odločitev vpliv tudi strokovni organi in organizacije ter posamezniki. Hkrati zaostriti tudi odgovornost izvršnih svetov za predlagane odločitve,
—	v kandidacijskih postopkih zagotoviti enake možnosti vsem kandidatom in predstavitev njihovih programov,
—	na neposrednih in tajnih volitvah mora volilna zakonodaja omogočiti kandidiranje sposobnih in uveljavljenih posameznikov in mladih strokovnjakov, ne glede na pripadnost političnim in strokovnim organizacijam,
—	zagotoviti predstavitev programa Socialistične zveze široki javnosti in javno delovanje vodilnih funkcionarjev; kandidatom, ki bodo sprejemali program SZDL, nuditi vsestransko pomoč v predvolilnih fazah,
—	zahtevamo, da se uredi sistemsko finansiranje krajevnih skupnosti, kar bo omogočilo njihovo učinkovitejše delo. V delu KS naj bo več svobode, svoje mesto v njej pa naj najdejo vsi interesi, ki jih ljudje v posamezni KS prepoznajo za svoje,
—	prizadevajmo si za to, da postanemo »eksperimentalna občina« in na osnovi naših ter tudi drugih izkušenj oblikujmo takšno obliko samouprave v skupščini, ki bo strokovna, učinkovita in racionalna,
—	ostajamo še naprej odprti za vse družbene organizacije in društva, ki želijo delati v našem okviru.
IV.	JUGOSLAVIJA MORA POSTATI DRŽAVA MIRU IN NAPREDKA:
—	mednacionalne odnose razvijamo v duhu dobrega sodelovanja in upoštevanja ter spoštovanja različnosti in pravice do drugačnega mišljenja,
—	ne sprejemamo tez o bolj ali manj zaslužnih narodih in odločanja o življenjskih interesih Jugoslavije brez konsenza,
—	ustava SFRJ naj bo akt, v katerem si bomo urejali le-to, kar se bomo skupaj dogovorili vsi narodi in narodnosti.
V.	VSTOPIMO V ZDRUŽENO EVROPO:
—	sodelovanje s Slovenci, ki živijo v okviru skupnega slovenskega kulturnega prostora, bomo v okviru možnosti razvijali naprej (Bil-čovs, Šmihel),
—	kot pokrovitelji Slovenskega kulturno-športnega društva Oton Župančič iz Salzburga bomo še naprej sodelovali z njimi in od izvršnega sveta zahtevali, da za to zagotovi ustrezne pogoje. Za to sodelovanje bi morali skupaj dogovoriti kriterije financiranja v okviru proračuna SR Slovenije.
Prihodnost je v rokah mladih
ZSMS v žalski občini ve, kaj hoče
Na ravnokar minulem kongresu ZSMS v Portorožu se je končala nedoletnost slovenske mladine. Obči slovenski javnosti so pokazali, da morejo z njimi v bodoče resno računati, saj so se odločili, da bodo vzeli glavne niti političnega delovanja v svoje roke. V to, da bodo na pomladanskih volitvah zmagali, med njimi nihče ne dvomi. Kako pa razmišljajo v Žalcu, smo se pogovarjali s predsednikom občinske konference ZSMS Vojkom Zupancem.
Vojko Zupanc, kongres je končan. Kaj to pomeni za občinsko organizacijo?
»Popolnoma jasno je, da se je ZSMS na ravni republike odločila, da bo, ko bo sprejet zakon o političnem združevanju, vsebinsko delovala kot politična stranka. Precej manj je jasno, kako se bomo organizirali na občinski ravni. Pravila igre, ki so nam prepuščena, bomo uskladili tako, da bomo s programom pritegnili k sodelovanju čimveč ljudi. Dejstvo je, da odhajajo mnoge avtomatsko in umetno narejene celice bivših DPO (predvsem po podjetjih) na smetišče zgodovine, kajti na silo ohranjati nekaj pri življenju je nesmiselno in neracionalno. To pa pomeni, da bodo lahko dobili v bodoče možnost delovanja v občinski organizaciji ZSMS vsi, ki jih bodo s svojim programom pritegnili k sodelovanju. Tako se bomo tudi na občinski ravni s programom, v katerem bomo na splošno in konkretno opredelili, kakšna naj bi bila naša občina z okolico, borili za boljši jutri občine in ljudi, ki živijo v njej, in s tem za glasove v občinskem parlamentu. Osebno verjamem, da prenovljena ZSMS v občinskem prostoru že predstavlja realno politično silo.«
V mladinski organizaciji ste dali možnost, da pod vašim okriljem delujejo različne neformalne družbene skupine (ekologi, mladi kmetje ...). Delovali ste kot »to-
Vojko Zupanc
pilni lonec« vse alternative. Kako naprej?
»To je bila le trenutna rešitev, saj drugače le-ti ne bi imeli možnosti artikulirati svojih interesov. Večje vprašanje je, ali bo lahko posameznik v bodoče v dveh strankah hkrati. Verjamem, da se bo v najkrajšem času pokazalo, da se na dveh stolih naenkrat ne da sedeti. Prej ko slej bo moral vsak pokazati svojo barvo in se odločiti za svojo stran. Sedanje stanje je podobno, kot če bi bil Bush v demokratski stranki in re-ublikanski stranki hkrati. V tej zadevi se ne strinjam z Jožetom Školčem, zato smo to vprašanje zaostrili tudi na minulem kongresu. Vendar je zaenkrat obveljal predlog, da je dvojnost članstva osebna opredelitev vsakega posameznika posebej. Dejstvo je, da dvojnemu članstvu bije zadnja ura.«
Trenutno ste brez članstva?
»To skoraj drži. Zaenkrat nas je podpisalo pristopno izjavo le nekaj deset, od tega trenutka naprej pa si prizadevamo dobiti v našo strukturo vse in še posebej tiste, ki v žalski občini kaj pomenijo. Za člane se, od tega trenutka, moramo boriti vsak trenutek, ker je avtomatizem, ko smo s trinajstimi leti vsi postali člani, hvala bogu, pokopan «
V Velenju ste ustanovili t. i.
iniciativni odbor združene opozicije. Kakšno je vaše stališče do nje?
»Na kongresu v Portorožu smo se z njihovimi stališči soočili, vendar smo jih v demokratičnem dialogu zavrnili. Vedeti moramo, da so drugače misleči vedno dobrodošli in ne delujejo dezorgani-zacijsko in pomenijo bogatenje organizacije.«
Kaj lahko ponudite prebivalcem občine Žalec kot politični akter v tej občini?
»Program republiške ZSMS je za naše delovanje premalo lokalne narave, zato bomo vanj poleg nekaterih splošnih načel zapisali tudi konkretne naloge krajevnega značaja. Tako bomo v naš program, v katerem se zavzemamo za parlamentarno demokracijo, znotraj katere je socializem samo ena izmed možnih opcij razvoja (za razliko od ZK in SZDL), za pravno državo ter tržno in ekološko družbo, v kateri hočemo živeti, zapisali tudi konkretne naloge, katerih uresničitev je potrebna za razvoj občine. Zato bomo jasno povedali, kako si zamišljamo urbanistični, ekonomski, turistični, kulturni in kmetijski razvoj naše občine, v skupščini občine Žalec in drugih poljih odločanja se bomo zavzemali tudi za »malenkosti«, ki imajo za mnoge marginalni pomen.«
Bližajo se pomladanske volitve. Kaj pričakujete?
»Prepričan sem, da bomo ob dobrem programu uspeli dobiti dosti glasov, pa čeprav so nekateri naši nasprotniki začeli obiskovati svoje volilce kar na domovih. Tega jim seveda nihče ne zameri, ker je tudi to del volilne strategije. Zakaj sem tako optimističen? Zato, ker se pred ljudmi v nasprotju z drugimi, še nikoli nismo diskreditirali, ker smo bili odprti za mnoge že takrat, ko so bile drugje zanje vrata zaprta, in ker bomo imeli dober program. Udeležbo na volitvah nam lahko prepreči le to, da demokratičnih volitev ne bo. V tem primeru pa nas bo tako in tako vzel vrag.«
Branko Lobnikar
Da bomo preživeli
Ekologija in naš vsakdanjik
Živimo v okolju, ki je vsak dan bolj in bolj zasvinjano. Tu črna odlagališča smeti, tam od industrije zastrupljen zrak pa pomori rib ... Vse to, pa čeprav imamo pravico živeti v zdravem, če uporabim znano reklo, človeka vrednem okolju. Ta človečanska pravica pa nam ni kar tako dana. Vsak dan nam je vse bolj jasno, da se moramo zanjo boriti. Vsak po svojih močeh. Eni tistih, ki se borijo vsak dan in vedno bolj zagrizeno, so Zeleni Slovenije. V tej politični stranki z vso močjo deluje tudi Andrej Klemenc, član izvršnega odbora, zadolžen za mednarodno dejavnost, sicer asistent na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, h kateremu smo se pova-
bili na kratek pogovor.
Andrej Klemenc, nam lahko opišete, kaj so to Zeleni Slovenije, kako delujejo in po čem se ločijo od ostalih deklariranih ekoloških skupin?
»Pojem »zelenega« v Sloveniji je zelo širok. Že na začetku morem poudariti, da si Zeleni Slovenije ne jemljemo pravice do edine pravoverne ekološke organizacije in ne poskušamo nikogar izriniti iz zelenega dela političnega prostora. Koliko so »težki« različni zeleni, pa se bo pokazalo na pomladanskih volitvah — seveda, če bodo zagotovljeni vsaj minimalni pogoji enakopravnosti. Kdo vse se v Sloveniji ukvarja z ekološkimi vprašanji? Sem spadajo Zveza društev za varstvo okolja, mladinske ekološke skupine pri ZSMS, posamezna društva za varstvo okolja in Meščanski zeleni Slovenije alias Ekološki zbor alias Društvo za zdravo življenje. Vsem tem smo Zeleni Slovenije ponudili sodelovanje, vendar ne mislimo klečeplaziti, da bi ustvarili neko fiktivno enotnost ekološkega gibanja v Sloveniji. Res pa je, da se danes že Vsi predstavljajo kot zeleni, zato je potrebna medijska ofenziva oz. predstavitev. Zeleni Slovenije sodimo kot svoj uspeh, da so danes že vsi prevzeli »zelene parole in »zeleni« besednjak. Kdo pa je v resnici, ekološko osveščen, pa se bo videlo potem, ko se bo to operacionaliziralo v jeziku političnih strank. Predvsem pa je važno, kaj od tega izrečenega bodo le-te sposobne realizirati. Opazno je, da imajo mnogi ekološko vprašanje za nujno komponento, omejitveni faktor pri pisanju svojih programov, medtem pa je v naši poli-
tični stranki ekološko vprašanje temeljnega pomena in izhodiščno vprašanje za delovanje. Zeleni Slovenije že od vsega začetka poudarjamo, da smo politična stranka in da nam ne gre za to, da si izborimo mesto v parlamentu, kjer bi predstavljali druge skupine, ki delujejo na ekološkem področju zunaj naših vrst. Namen našega delovanja je v samem političnem sistemu institucionalizirati možnost, da družbena gibanja, ki ne morejo biti formalni subjekti, lahko neposredno nastopajo v političnem sistemu.
Kako delujete Zeleni Slovenije?
Zeleni Slovenije delujemo na amaterski bazi. Edina profesionalna funkcija je sekretar, ki ga seveda sami plačujemo. Financiramo se izključno iz članarine, kjer pa nastajata dva problema. Najprej ta, da je polovica članstva oproščena članarine. To so predvsem dijaki, študenti, upokojenci ipd.. Druga težava pa je v tem, da pri nas ni politične kulture samostojnega vstopa v politične organizacije in individualnega odločanja, da boš plačeval članarino, zato mnogi le-to »pozabijo« plačati. Vendar nam je kljub vsemu uspelo ustanoviti Zelene Slovenije po regijah, tako da že delujejo Zeleni Šaleške doline, Ljubljane, Gorenjske (del okoli Kranja in Škofje Loke), Zeleni Maribora in Goriške. Tako je skupno včlanjenih okoli 600 individualnih članov, če pa upoštevamo še kolektivne pristope, pa je v Zelene Slovenije včlanjeno cca 3600 članov. Povedati pa seveda moram, da obstajamo šele pet mesecev.
Delujete v okviru RK ZSMS. Kako se boste ravnali
sedaj, ko se je ZSMS oklicala za stranko?
Obstajata dva razloga, zakaj so Zeleni Slovenije pri RK ZSMS. Najprej zato, ker smo v veliki meri zrasli iz ekoloških pobud ZSMS. Vendar pa smo uvideli, da se moramo, če se hočemo razvijati in resnično ekološko delovati, osamosvojiti in delovati zunaj formalnih okvirov ZSMS, ki je v svoji politiki preveč podvržena nihanju v družbi oz. dogajanju na tem, kar imenujemo politični trg. Druga težava pa je, da še ni zakona o političnem združevanju, ki bi nam dal legalno možnost samostojnega političnega nastopa. Sicer pa nimamo tudi finančnih predpogojev, da bi lahko tako delovali. Zato so nam pri RK ZSMS odstopili eno pisalno mizo, telefon in plačilo ostalih poštnih uslug ter dvorano za sestanke. Sicer pa se zavzemamo za to, da bi bila ZSMS sila, ki bi trenutno lahko integrirala »alternativno koalicijo«, kar pa je odvisno od tega, kakšno vizijo politike in kakšne organizacijske oblike bo izoblikovala nova ZSMS. Če se bo usmerila izključno v boj za Oblast, potem o alternativni koaliciji kot nečem alternativnem ne mora biti govora. To je lahko le kratkoročna volilna koalicija, dolgoročno pa bo moral nekdo drug prevzeti nalogo integriranja »alternative«. To bomo verjetno Zeleni, ker je Zveza slovenske kmečke mladine, s katero smo si najbližji, kljub vsemu pol stanovska in pol politična organizacija.
Andrej Klemenc, kako pa komentirate to, da so bile ekološke skupine v Srbiji v učbenikih organov za notranje zadeve označene kot subverzivne skupine? Učbenik so umaknili iz prodaje.
To je izraz širše politične kulture v dotični republiki. Vemo pa, da je »dogajanje naroda« dvorezen meč. Tako se je na primer v Zaječarju in v drugih mestih že ustanovila neodvisna ekološka javnost. Da pa se lahko ekologija uporabi tudi v nacionalistične namene, pa nam dokazuje intervju v Startu z Mihajlom Markovičem.
Branko Lobnikar
ALENKA BONAJO
Anketa
BORISLAV TOMAS
ROMAN KOSTANJŠEK
Pluralizem - kaj je to?
V času, ko nastajajo nova družbena gibanja, zveze, ki bodo morda že jutri prerasle v politične stranke 'in stopile v boj za oblast, v času, ko nas tare visoka inflacija, ko izgubljamo vero in upanje v boljše življenje, v času, ko smo priče močnim in globokim razprtijam med severom in jugom, ko pokopavamo moralne vrednote in pozabljamo na pridobitve revolucije, postaja beseda pluralizem, še zlasti pa politični pluralizem, tema našega vsakdana. Kako pluralizem tolmačijo naši občani, ali ga odobravajo, kaj od njega in volitev pričakujejo, pa smo hoteli izvedeti v tej anketi.
Naključje je hotelo, da smo naleteli najprej na sogovornico, ki nam je o tem naredila kar majhno' predavanje, zato ji odmerjamo tudi več prostora, saj je odgovorila na vse tisto, kar smo želeli izvedeti.
ALENKA BONAJO diplomirani ekonomist: »Po stroki in tudi političnem prepričanju se že vrsto let ukvarjam s tem vprašanjem. Pluralizem je zmeraj različnost stvari, v tem konkretnem primeru je to različnost mnenj o isti stvari, to se pravi o socializmu danes in v bodoče. Pluralizem je nuja, ker ljudje nismo narejeni po istem kopitu, in prav je tako, saj bi bilo drugače življenje dolgočasno. Sedaj je nastopil čas, da smo o pluralizmu začeli razmišljati konstruktivno, torej ne samo čustveno, ampak tudi razumsko. Ta tendenca je danes toliko bolj potrebna, ker se tudi Evropa zaveda, in ne samo zahodna, ampak tudi vzhodna, da je različnost in sožitje v različnosti nujnost našega časa in sveta, saj planet postaja ena sama dežela. Pluralizem sem že v davnih sedemdesetih letih oznanjala kot nujo, da vsak pove svoje mnenje. Naloga politikov — profesionalcev pa je, da to mnenje sintetizirajo v skupno javno politično voljo, s katero potem nastopajo za ljudstvo in v imenu ljudstva. Politika torej ni sama sebi namen in predmet politične oligarhije, ampak je politika nuja, ki pa mora spoštovati javno mnenje svojega ljudstva in javno mnenje ostalega sveta, v katerem živimo. Ne zagovarjam pluralizma mnenj v eni stranki, ker je tu pač potrebno doreči skupno stališče. Sodim, da je pluralizem današnjega socializma v Sloveniji možen v različnih strankah, od katerih pa bo zmeraj ena vodilna, tista, ki bo dala ljudstvu tisto, kar v danem trenutku potrebuje in želi. Če bo to Zveza komunistov, hvala bogu, naj bo, ali pa mladina, ki ima po raziskavi javnega mnenja precej podpore. Vsekakor pa sem za tistega, ki mi lahko ponudi največ. Glede volitev pa sem trdno na
strani tistih, ki se zavzemajo za njihovo neposrednost, tajnost, kar je tudi osnova vsake demokracije ...«
BORISLAV TOMAS, gradbeni delovodja: »Pluralizem razumem kot različnost mnenj, zato ga tudi odobravam. Je pomemben korak k demokraciji in pomeni osvobajanje človeka. Sem član Zveze komunistov, organizacije, v katero sem stopil zaradi svojega svetovnonazorskega prepričanja. Ne glede na prefeklé napake, za katere pa ni kriva partija, ampak ljudje, ki so se skrivali za njenim hrbtom, sem še vedno prepričan, da v danih razmerah nastopamo preudarno in na liniji socializma po meri človeka. Konkurenca je zdrava, vendar do neke mere, in tako je tudi v politiki. Različne zveze ponujajo različne programe, vendar pa s programi še ne bo moč spremeniti stanja, v katerem se sedaj nahajamo. Besede so eno, dejanja pa nekaj povsem drugega. Glede volitev pa sem za odprte, javne in z več kandidati. Zmagajo pa naj tisti, ki si to zaslužijo in ki bodo resnično lahko dali nove vrednote našemu življenju ...«
ROMAN KOSTANJŠEK, elektrikar: »Ne vem, kaj naj rečem. Veliko se govori o tem po radiu, televiziji, v časopisju, vendar pa me vse skupaj ne obremenjuje preveč. Mislim pa, da je to nekaj, kar naj bi ne nazadnje tudi vodilo v Evropo, kjer že obstaja večstrankarski sistem. Če je ta tisti, ki nas vodi v boljše življenje, potem sem zanj. Sicer pa mislim, da je vse skupaj močno nejasno in nerazumljivo in da veliko ljudi bolj malo ve o tem tako imenovanem pluralizmu. Želim si, da bi volitve prinesle še kaj drugega kot zgolj politike z novimi obrazi...«
JOŽICA OCVIRK, uslužbenka: »Odkrito povem, da od tega pluralizma ne pričakujem ničesar drugega kot izraz večje demokratičnosti. Pri vsem tem pa me moti zlasti to, da v novo nastalih zvezah ali strankah nastopajo ljudje, ki so izstopili iz partije, kjer tudi
niso nič pokazali. Težko si predstavljam, da bodo sedaj lahko kaj drugačni, boljši, ustvarjalnejši. Leporečje je eno, dejanja pa nekaj drugega in čas bo pokazal, kdo in kaj so. To je moje mišljenje in sem glede pluralizma in demokracije skeptična. Bila sem član partije in čeprav sem izstopila, sem po prepričanju še vedno na njeni strani in za njen program, za katerega mislim, da daje in lahko da največ. Da sem zapustila vrste Zveze komunistov ni kriva partija ali njen program, ampak ljudje, ki so nas vodili. Ko bodo volitve, sem isključno za program ZK ali kako se bo pač imenovala ...«
DANIJEL PREVORŠEK, delavec: »Veliko je govora o tem pluralizmu in človek že ne ve več, kaj vse se bo iz njega izcimilo. Vsi smo več ali manj razočarani nad življenjem, ki ga sedaj živimo. Smo v nenehni skrbi za preživetje in nas politika ne zanima, zlasti pa ne ta, ki se nanaša na rivalstvo med zvezami. Mislim, da gre pri tem za boj za oblast, kdo bo koga premagal na volitvah, ne pa za uresničitev obljub in boljšega življenja. Kako bo v resnici, se bo kmalu izkazalo, do takrat pa lahko le beremo njihove programe, poslušamo razlago po radiu in televiziji in si mislimo svoje. Želim si, da bi volitve prinesle kakšne spremembe na boljše, saj nam ta kriza kmalu ne bo več dala niti dihati .. .«
ZLATKO KOSTANJŠEK,
strugar: »Pluralizem je zame nekaj, kar mi ni povsem jasno. Vem, da obstaja v Sloveniji več zvez, ki se borijo za oblast in napovedujejo svojo zmago na volitvah. Odkrito povem, da me politika, takšna ali drugačna, ne zanima. Ne glede na to pa sem za to, da na volitvah zmaga tista zveza ali stranka, ki ji ljudje najbolj zaupajo in ki bo sposobna ta voz krize, draginje in nakopičenih problemov obrniti v drugo smer. Sem mladinec in zato simpatiziram z mladino in njenimi cilji, čeprav jih ne poznam dovolj. Upam pa, da jih bom lahko še dobro spoznal in se potem tudi odločal, kot se mi bo zdelo prav ...«
In kaj naj rečemo na vse to, kar je povedanega in zapisanega? Gre za različnost mnenj in stališč do uvodoma zastavljenih vprašanj in to je nič manj in nič več kot PLURALIZEM.
D. Naraglav
JOŽICA OCVIRK
DANIEL PREVORŠEK
ZLATKO KOSTANJŠEK
Poslovno stanovanjski objekt v Žalcu
Idejne zasnove razstavljene v občinski matični knjižnici
Poslovni prostori Ljubljanske banke, pošte, zavarovalnice in še nekaterih drugih za krajane pomembnih dejavnosti že dolgo ne ustrezajo več potrebam. Že leta
1982 so v Žalcu v zazidalnem načrtu predvideli izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta med Namo, avtobusno postajo in vrt-
cem in skladno s tem je pripravljena idejna zasnova, s katero se bodo krajani v naslednjih dneh lahko seznanili v občinski matični •knjižnici. Imenovan je že tudi konzorcij za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta, predvidena pa je gradnja za trg. Poslovno stanovanjski objekt v velikosti 3500 kvadratnih metrov bo pome-
nil pomembno pridobitev za mesto, hkrati pa dajal ceiovito podobo centra mesta, za to ni odveč poziv krajanom, da se podrobneje seznanijo z idejno zasnovo. Pripombe bodo načrtovalcem dobrodošle, strokovna komisija pa jih bo pretehtala, še predno bo izdelan končni načrt.
jk
Pripravljajo se »kolektivne pogodbe«, ki naj bi urejale pravice in dolžnosti delavcev v podjetjih. Mogoče ne bo odveč, da pogledamo, kako so bile te stvari urejene pred vojno. Ohranjena je delovna pogodba rudarskih delavcev iz I. 1938.
Če polistamo po njej, vidimo, da so y njej navedene plače in razmerja med med plačami posameznih vrst del. Pojdimo po vrsti:
—	na podlagi zakona o zaščiti delavcev iz I. 1922 se določa v razdobju 24 ur osemurni dnevni delovni čas oziroma 48 ur na teden.
—	Omenili smo že, da so plače točno določene. Ob tem le to: če rudar zaradi bolezni ni mogel delati v jami, je delal na zunanjem obratu in prejemal plačo in vse dodatke, kot da bi delal v jami.
—	Individualne pogodbe za posamezne rudnike se izdelajo skupaj z delavskimi zaupniki.
—	Starejši delavci so prejemali letne premije, ki so točno določene.
—	Režijske dnine so se plačale, če se je delavec oženil (ako je bil oviran priti na delo zaradi svo: je poroke, piše v pogodbi), če je delavcu umrl sorodnik itd.
—	Zanimivo je tretje poglavje, recimo:
»Uprava podjetja daje delavcem, ki so zaposleni na državnih rud. podjetjih stanovanje v naravi, ako razpolaga s praznimi stanovanji, v prvi vrsti se pa dajajo stanovanja produktivnim delavcem ..« (!) Ali: »vsem poročenim delavcem, ki so zaposleni pri drž.
premogovnikih, pripada deputat za lastno potrebo količina 6 ton srednjega rjavega premoga ali lignita.«
— Dopusti: od končanega pe-leta
tega do končanega 10. leta neprekinjenega dela je delavcu pripadalo šest dni dopusta, do končanega 15-letnega neprekinjenega dela deset dni dopusta itd.
— Delo delavskih zaupnikov je bilo urejeno z zakonom ,o zaščiti delavcev iz I. 1922.
Skratka pravice delavcev, rudarjev so bile točno določene in ob zaključku tega pregleda zapišimo še, da je v pogodbi tudi določilo:
»Če so onemogli delavci pred upokojitvijo začasno zaposleni na lažjem zunanjem delu, ne more imeti ta okolnost za posledico prehoda v nižjo kategorijo bratovske skladnice.« To pomeni, da če ima delavec pred upokojitvijo nižjo plačo, za to ne sme imeti nižje pokojnine. Ali: »Pri redukcijah bodo uprave podjetij odpuščale najprej po zaposlenosti najmlajše delavce ...» Ali: »Delavcev z več kot 10 let službe na drž. rudarskih podjetjih se ne sme odpustiti brez predhodnega odobrenja Centralne direkcije državnih rudarskih podjetij...« Ali drugače:
I.	1938 je starejši delavec užival vso zaščito! Pogodbo so podpisali predstavniki Centralne direkcije državnih rudarskih podjetij in predstavniki posameznih rudarskih zvez — n. pr. Savez rudarskih radnika ali Hrvatski radnički savez itd. Pogodbo je podpisal tudi rudarski glavar in odobrilo
ministrstvo za gozdove in rudnike.
V pogodbi se omenja delavski zaupnik. Rudarska zadruga Trbovlje je I. 1936 izdala knjigo Delavski zaupnik, v kateri je objavljen material za »zaupniške tečaje«, na katerih so ste delavski zaupniki izobraževali iri se poučili o svojih pravicah in dolžnostih. Najbolje je, da prepišemo obseg in vsebino del delavskega zaupnika:
»Delavskim zaupnikom, ki so voljeni po zakonu o zaščiti delavstva, se v njihov delokrog predpisuje sledeče:
1.	Delajo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov delavstva, zaposlenega v podjetjih.
2.	vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in delodajalci
3.	Sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci.
4.	Skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže vseh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb.
5.	Posredujejo med delavci in delodajalcih v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa v onih, ki se tičejo plač ...
6.	Posredujejo pri določanju akordnih tarif...
7.	Stremijo za tem, da se stro-
go uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisuje zakonodajna in administrativna oblast za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja .....«
Iz obširnega teksta navedimo še samo to, da je poudarjeno, da je osnovna naloga delavskega zaupnika, da skrbi za to, da delavec prejme za svoje delo toliko, da je zagotovljena njegova eksistenca. Pred očmi mora imeti delavčeve potrebe po hrani, obleki in stanovanju. Delavski zaupnik mora voditi takšno mezdno politiko, ki bo omogočala eksistenco delavstva. Stremeti moramo za tem, da bo delavec zaslužil toliko, kot je vredno njegovo delo in kolikor potrebuje za hrano, obleko in stanovanje. Skratka delavski zaupnik mora doseči- to, da delavec prejme toliko, kolikor potrebuje za svoj obstoj in obstoj svoje družine.
Velika vloga je bila dana delavskemu zaupniku na področju sociale. Delavski zaupnik mora skrbeti: »da je delavec zavarovan za bolezen, da se mu nudi predpisana zdravniška pomoč za časa trajanja bolezni, da prejema predpisano hranarino, kadar boluje, da se preživlja in da preživlja svojo družino ..« je zapisano med nalogami delavskega zaupnika.
Skrbeti mora, da se v podjetju upoštevajo vsi zdravstveni predpisi, da so varnostne naprave v red.u itd.
Že ti izvlečki povedo, da je bilo delo delavskega zaupnika zelo obsežno in odgovorno. Teh nalog je še veliko, recimo njegova naloga je bila, da je moral med delavci gojiti delavsko kulturo. Vendar že ti izvlečki povedo, da je imel delavec nekoč močnega zaščitnika, ki ga je ščitil in da je ta opravljal funkcije, ki jih bo moral v današnjem času prevzemati sindikat oziroma sindikalni poverjenik. Naloge so obsežne. Sežejo na gospodarsko, socialno in kulturno področje. In če se ustavimo pri zadnjem: je danes sindikat zmožen graditi delavsko kulturo?
Neodvisni sindikati
V sindikalnih vrstah je v razpravi dokument Neodvisni sindikat Slovenije, ki predvideva reorganizacijo sindikatov. Predvsem naj bi se okrepila osnovna vloga sindikatov: zaščita delavcev. Mirno lahko zapišemo, da je bil delavec danes nezaščiten. Za to niti ni bilo potrebe: delavcev ni bilo mogoče odpustiti. Ko pa se je bilo potrebno v posameznih sredinah boriti za pravice delavcev, ko je bilo potrebno braniti pravice do zaslužka, ko se je bilo potrebno boriti proti nesposobnemu vodstvu podjetja, je dosedanji sindikat odpovedal, delavci pa so si večinoma mimo sindikata izvolili stavkovne odbore.
Sedaj postaja osrednji problem:
kako se organizirati ob tem, da se položaj spreminja. Na eni strani je delojemalec, ki teži po večanju življenjske ravni, ki zahteva, da bi bil v starosti zaščiten in ki zahteva, da bi bil zaščiten pred brezposelnostjo. Na drugi strani trg zahteva razvoj tehno-
logije itd. In tu je osnovna naloga sindikata, da se bori za to, da bi bilo delo čim bolje plačano, da bi dobilo realno ceno. Kako se bo delila akumulacija, postaja osnovno vprašanje, ki se postavlja pred sindikat in o tem je kaj malo zapisanega v dokumentu Neodvisni sindikat Slovenije.
Seveda lahko sindikat v imenu članstva začasno omili zahteve do delodajalca, da delodajalcu omogoči izpolnitev načrtov, ki bodo obrodili sadove. Pomaga reševati poslovne težave.
Sindikat mora biti ločen od strukture oblasti, osnovna naloga je, da ureja razmerja med lastniki in delavstvom.
Samoupravljanje se pojavlja kot participacija delavstva pri vodenju podjetja. Delavstvo mora poznati in vplivati na odločitve, na načrte za razvoj prihodnosti, saj to usodno vpliva na delovna mesta. Delavstvo mora biti soudeleženo v izpolnjevanju okvirov in predpogo-
jev, na osnovi katerih se sklepajo kolektivne pogodbe. In sindikalni dokument?
V dokumentu je večkrat zapisano, da se bo sindikat zavzemal za uveljavitev sindikalne liste, ki recimo določa najnižjo ekonomsko ceno delovne sile, v kateri je postavljena zahteva po poštenem plačilu za delo. Bo sindikalna lista obvezna za delodajalca? Bo dovolj, da se bomo »zavzemali« za te in druge pravice. Če smo delavski sindikat, zakaj ne zapišemo: BORILI SE BOMO in če ne bo šlo drugače, bomo stavkali!
Ob prebiranju liste in z naštevanjem različnih oblik sindikalne solidarnosti ugotavljamo, da so to oblike, ki jih je poznal že zgodnji kapitalizem. Pozabljamo pa na eno obliko, ki je bila pred vojno zelo razvita: na delavske konzume, delavske trgovine oziroma zadruge. Ali niso posamezne sindikalne organizacije že zdaj poskušale in poskušajo nabaviti članstvu cenejše blago? Lahko se motim, ven-
dar nisem nikjer zasledil, da bi se sindikat boril na strani delavstva pri kreiranju delavskih kolektivnih pogodb? Govori se samo, da se bo zavzemal (ne boril!) za izpolnitev le-teh! Zakaj sindikat stopa v parlament, zakaj še vedno ostaja družbenopolitična organizacija? del oblasti, zakaj ne postaja revolucionarna stanovska organizacija? In ob tem drobno vprašanje: če bo sindikat politična organizacija, bodo člani sindikata lahko še člani drugih političnih organizacij? Konkretno: koga na volitvah voliti, če si član sindikata in recimo ZKJ. Vsaka organizacija ima svoj program in ni nujno, da je enak?
Postavlja se tudi vprašanje, če ne bo uvedena funkcija »delavskega zaupnika«, kdo bo oz. ali bo sindikalni poverjenik prevzel to funkcijo? Iz zgodovine delavskega gibanja je znano, da so delavski zaupniki zelo uspešno zastopali interese delavstva.
In ob zaključku tega razmišljanja vprašanje: zakaj je pri nalogah sindikata v podjetju samo naloga: »spremljanje in nadziranje kolektivnih pogodb ...«. Kaj pa sprejem, mar tu sindikat ni udeležen?
Franc Jezovnik
Žalec nekdaj
Ob prejemu priznanja za najlepše urejeno prehodno mesto smo naprosili za pogovor dva starejša pristna Žalčana. Našemu vabilu sta se prijazno odzvala Milica Jošt, upokojena bančna uslužbenka, in upokojeni direktor Juteksa Jože Senica, dipl. oec.
Pogovarjali smo se o nekdanjem življenju v Žalcu, o gospodarstvu, o videzu kraja, seveda pa je tekla beseda tudi o tem, kaj bi bilo potrebno še dodati, da bi Žalec imel zopet nekdanji videz. Povedala pa sta tudi svoje mnenie o priznanju, ki ga je dobil Žalec za svoj izgled.
Prva sogovornica Milica Jošt nam je povedala, da je bil Žalec nekoč mnogo manjši in vsi tržani so se med sabo dobro poznali. Danes je Žalec veliko večji in lju-
dje se med seboj niti ne poznajo, kljub temu pa moramo priznati, da je Žalec napravil velik korak naprej. Lepo je pa tudi, da se mu
vrača nekdanji videz starega mestnega jedra, treba pa tudi nekaj ukreniti, da se bo obnovila najstarejša Flajsova hiša, ki ji grozi nevarnost, da se bo sama porušila. V tako obnovljenih hišah bi se lahko še naprej odpirale razne majhne trgovinice in lokali, kot so bili nekoč. Zelo ji je žal za nekaterimi hišami, ki so se podrle, kot na pr. Trnavarjeva hiša z mogočno lipo, danes pa je tam neurejeno parkirišče.
Tudi življenje je bilo nekoč v Žalcu bolj razgibano. Ljudje se zapirajo vsak zase, zato mu manjka nekdanja družabnost. Pred vsako trško hišo je bila nekoč klopca, kjer so po večerih posedali in se srečevali. Danes je seveda to nemogoče že zaradi prometa, zato naj bi se vsaj ob sobotah in nedeljah zaprl avtomobilski promet skozi stari del, odprte pa naj bi bile gostilne, kot je to bilo nekoč. Včasih je v Žalcu bilo mnogo več gostiln in vse so ne-
kako shajale, danes pa ob sobotah in nedeljah Žalec skoraj izumre.
Vesela pa je, da je Žalec dobil to laskavo priznanje, saj si ga po njenem Žalec že zato zasluzi, ker je bil tudi vseskozi simbol slovenstva v svoji zgodovini.
Jože Senica je poudaril, da [e Žalec še vedno simbol in središče slovenskega hmeljarstva. Takšen pa je tudi bil zadnjih sto let tudi njegov razvoj. Ker je hmeljarstvo zahtevalo mnogo ročnega dela, je bilo to tudi ovira za razvoj industrije. Šele zadnje čase je mehanizacija nadomestila ročno delo in to tudi vpliva na industrializacijo kraja. Že pred šestinpetdesetimi leti je hotej njegov oče ustanoviti tovarno v Žalcu, vendar je imel premalo sredstev, tisti pa, ki so imeli denar, ga niso hoteli
vlagati v industrijo, da so tako ohranili dovolj delovne sile za ije. Tudi ko se je na me-
Tako je Žalec izgledal pred več kot petdesetimi leti.
I. J.
stu propadle pivovarne ustanovila delniška družba Juteks, je bil kar precejšen problem delovna sila.
Tudi nezaposlene rudarske žene niso bile pripravljene iti na delo, saj je bil drugačen način življenja. Tiste čase ljudje celo niso bili zato, da bi bili pokojninsko zavarovani, kot je to danes. Res je, da je v bivši Jugoslaviji dinar pridobival na vrednosti in za inflacijo sploh niso vedeli, zato pa je bilo zelo razvito varčevanje. Obrt in industrija sta včasih tudi stagnirala, ker niso imeli razvite razvojne politike. Razcvet industrije in obrti je nastal šele v povojnem obdobju. Tiste čase pa je cvetela trgovina s hmeljem, ker je bilo vmes manj posrednikov in je bila stimulacija proizvajalcev veliko boljša. V Žalcu je bilo tiste čase mnogo gostiln, kjer so se ustavljali kmetje, ko so sem dovažali hmelj, ki ga je odkupovala Hmeljarna. Ta je bila sprva organizirana kot zadruga, toda ko so bili na oblasti klerikalci, jim ta oblika ni bila po godu, zato so se prelevili v delniško
družbo. Njen direktor se je tudi tedaj potrjeval vsakoletno, zaposlenih pa je bilo v njej zelo malo ljudi.
O vračanju zunanjega videza mestu je zadovoljen, samo vprašljivo je, kdaj in koliko je to gospodarsko upravičeno. Mnoge obstoječe hiše bi bilo pametneje porušiti in postaviti nove v enakem stilu. Vsaka adaptacija je zelo draga in negospodarska. Stare trške niše so nekdaj gradili italijanski izvajalci, ki so raje posegali po mehkem lapornem kamenju, ki pa veže nase vlago, hiše so vlažne in obnova neupravičena. V Žalcu je v trgu opuščeno kmetijstvo, zato pa gospodarske zgradbe postajajo nepotrebne, če niso adaptirane in ne služijo drugemu namenu. Potrebno jih bo odstraniti, sicer se bodo same zrušile. Sicer pa je zelo umestno, da se staro mestno jedro tako obnavlja in dobiva svoj nekdanji videz.
Ko je bil trg še manjši, je bilo tudi družabno življenje bolj razgibano. Uprizarjale so se razne igre, veselice, maškarade in celo operete. Imeli smo srečo, da je tod okoli služboval Radovan Gobec, ki je svoje stvaritve rad postavil na oder. Delalo se je vse amatersko in društva so se s tako pridobljenimi sredstvi vzdrževala. Danes to skoraj ni mogoče. Z razvojem tehnike se ljudje vse bolj zapirajo v svoj brlog. Starejši še vedno pogrešamo nekdanjo družabnost, vendar včasih tudi zato, ker smo bili tedaj še mladi in je to tudi del nostalgije. Tudi tedaj ni bilo vse tako lepo in gladko. verjetno pa smo bili tedaj manj zahtevni kot danes. Lahko pa trdim, da smo radi pozabili na tisto, ko nam je bilo hudo, spominjamo pa se samo lepih stvari. Meni, da bi na preteklost morali gledati tako.
Vesel in ponosen pa je, da je Žalec dobil priznanje, saj je to priznanje tudi prebivalcem in ni neskromno, če smo na to ponosni.
	
	"À :
	■
Ob predstavitvi različnih naravnih spomenikov Spodnje Savinjske doline ne moremo mimo jame Pekel. To še tembolj, ker letos poteka 20 let, od kar so se začele ponovne raziskave v jami in 15 let, od kar je Ivan Kuhar, predsednik Turističnega društva, podrobno opisal jamo v Savinjskem zborniku. Zato naj bo ta sestavek posvečen jamarjem, ki so začeli z raziskavami, in članom Turističnega društva Šempeter, ki so pred 20-imi leti pod vodstvom danes že pokojnega Iva Kuharja pričeli z deli v jami. Zato ni naključje, da se obletnica JK Črni galeb ujema z obletnico ponovne raziskave Pekla, saj so bili med prvimi, ki so odkrivali podzemlje Ponikvanskega krasa, zelo veliko pa so v jami napravili tudi Ljubljančani in letos je tudi dvajset let, od kar se je v jami ponesrečil njihov član Anton Suwa.
Jama je bila raziskana, vsaj delno, že leta 1866, prvič opisana leta 1868, istega leta je žalski zdravnik dr. Tarbauer poskrbel za dostope v jamo, vendar je po letu 1900 vedno bolj tonila v pozabo, dokler leta 1969 ni ponovno zaživela in sedaj se njen obisk iz leta v leto povečuje. Pred desetimi leti jo je obiskalo 24.739 obiskovalcev, leta 1985 je bil obisk rekorden, saj si jo je ogledalo 27.924 obiskovalcev, leta 1987 pa celo 28.056 obiskovalcev, naslednje leto je obisk upadel na 24.599 obiskovalcev. Prizadevni delavci TD Šempeter, so zdaj pod vodstvom tov. Štormana začeli uresničevati zamisel Iva Kuharja, da se mora vsakih nekaj let v jami nekaj na novo napraviti. Tako so sedaj opremili dodatno pot v jamo in je atraktivna tudi za tiste, ki so si jamo že ogledali.
Zakaj je jama Pekel naravni spomenik? Je namreč geomorfo-loška podzemska in hidrološka naravna dediščina, spomenik izjemnega pomena za državo. Zato je izdelan predlog, naj se jama zaradi enkratnosti in redkosti na področju, kjer so podzemne jame takšnih dimenzij redkost, zavaruje zaradi redkosti, izjemnosti in privlačnosti odstopa od okolice. Zato se mora ohraniti v avtentičnem stanju. So pa v njej dopustni ogledi, obiski, seveda brez poseganja v njeno bistvo. Je primerna za obisk javnosti, seveda če s tem niso povzročeni negativni vplivi. V njej je možno urediti steze, ograje itd.
Jama leži na območju — obrobju Savinjske doline, kjer se je razvilo že več zanimivih jam-
skih sistemov. S ponikvanske planote, kjer je edini površinski potok Ponikovščica, se vode podzemsko stakajo proti jugu (v jamo Pekel, iz katere Ponikvan-ščica prihaja na površje kot Pe-klenščica), proti vzhodu v izvir iz Bezgečeve jame (sistem rovov manjših dimenzij dolžine 500 m) in proti severu v kraški izvir Spodnje Steske jame. Največja jama je Pekel v dveh nadstropjih.
Spodnja etaža je vodna in ima več pritokov. Glavni vhodni rov se po 400 metrih konča v sifonu; ima obliko ozkega in visokega rova z jezerci in slapovi z več razširitvami in prehodi v zgornjo kapniško etažo. Sifon je bil leta 1975 preplavan in se nadaljuje v odprtem rovu še 500 metrov, skoraj do ponorov površinskega potoka Poni-kvice. Zgornji, suh rov je lepo za-sigan, kar lahko obiskovalec občuduje ob obisku jame. Vhodni del jame je izropan. V jami so našli ostanke kosti človeka iz neandertalskega obdobja — starejša ledena doba, človek je živel v votlinah, jamah — izredno redke najdbe v Sloveniji.
Kot rečeno, je jama turistično adaptirana. Zgrajene so poti po prvem delu vodnega rova in v zgornji etaži. V jami opazimo več neprimernih posegov, posebno v spodnjem delu (betonske stopnice). Je najdaljša in najbolj znana turistična jama severovzhodne Slovenije. Na znamki iz leta 1974 — evropsko varstvo narave — so upodobljeni kapniki iz jame Pekel in jimski hrošč aphaenopidium treulandi, ki so ga leta 1909 odkrili v Tinetovi jami blizu Katarine na Čreti in živi jamo še v Vrački zijal-ki in Lesjakovi Štabirnici na Dobrovljah. O jami bi lahko še marsikaj zapisali, naj bo dovolj, obiščite jo sami. Mogoče boste v njej srečali jamske deklice, ne ustrašite se peklenščka, kamnite figure pri vhodu. Morda se boste potem vselej vračali vanjo, kot to počenjajo že več kot dvajset let jamarji iz Prebolda in člani TD Šempeter. Vedno nekaj snujejo, raziskujejo in odkrivajo. Na Poni-kvanskem krasu odkrivajo večinoma le vodoravne jame, le tu in tam se najde kakšno brezno, kakršno je na Gori Oljki Ravbarjevo brezno pa tudi na Dobrovljah so brezna zelo globoka.
F. Ježovnik
Viri: Ivo Kuhar — Jama Pekel, Savinjski zbornik 111/1974, sestavki v glasilu Naše jame 1976, Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Ljubljana 1988
Je prvi november še moralna obveza živih?
1. november, dan spominov in moralne obveze živih je za nami. Obveza da, toda kakšna in do katere meje in če sploh še moralna? To smo se v dneh pred prvim novembrom spraševali v KS Griže, ko smo pripravljali program za izvedbo osrednje komemoracije pri, spomeniku žrtvam fašizmu in spomeniku žrtvam eksplozije v nekdanjem rudniku Zabukovica.
Množica ljudi, ki se je prišla poklonit pred spomenik žrtvam fašizma in žrtvam eksplozije, se je upravičeno spraševala, zakaj med sodelujočimi v programu ni godbe na pihala Zabukovica, katere korenine sežejo v čas, ko je za-bukovški knap krvavo služil svoj kos kruha, pa vendar je del svojega kosa rezal tudi za to, da se je lahko ob prazniku ali tudi drugače poveselil ob glasbi knapovske godbe, godbe, ki ji danes dokaj velik finančni kos kruha daje tudi KS Griže, in ki v letu, ki prihaja, slavi visok jubilej: 110-letnico delovanja.
In kot da to še ne bi bilo dovolj, sta sodelovanje v programu odpovedala tudi oba zbora, tako moški kot ženski, ki sta sekciji DPD Svobode Griže. Godba na pihala iz Zabukovice kot sekcija DU Griže že več kot četrt stoletja noče sodelovati na komemoraciji
ob dnevu mrtvih, vzrok pa je nesoglasje vodstva godbe s takratnim vodstvom KS. Sedanje vodstvo KS Griže je letos želelo dokončno rešiti problem v zvezi s sodelovanjem godbe pri komemoraciji ob 1. novembru, pokazalo pa se je, da je vpliv posameznikov tako močan, da bi s sodelovanjem povzročili razkol znotraj godbe in morda celo ogrozili njen obstoj, česar pa si prav gotovo nihče ne želi.
Informacije, ki krožijo, da KS Griže ni mogla zbrati niti toliko denarja, da bi plačala godbo na pihala iz Liboj, da bi sodelovala pri programu, so neresnične in neutemeljene, kajti dejstvo je, da godbe iz Liboj nismo niti prosili, da bi sodelovala v našem programu, ker smo bili prepričani glede na to, da v godbi Zabukovica igra že tretja generacija godbenikov, ki s prepiri iz prèteklosti ni obremenjena, da bomo problem razumno rešili. Ker pa nam to ni uspelo, smo menili,- da ravnamo prav, če krajanom javno pokažemo, da so pri delu krajevne samouprave prisotni tudi neuspehi, v tem primeru zaradi pešč'ce posameznikov, ki so v svojem egoizmu trdno prepričani, da so nenadomestljivi.
D PO KS GRIŽE
Dani Dolar
Boris Gačnik
Mladi tudi ostajaj		0
^Kmetije na	liribovitem terenu ne bodo ostale brez gospodarja. ^	
Propadanje hribovitih kmetij je pojav, ki je bil opazen že takoj po drugi svetovni vojni in se vleče vse do današnjih dni. Težko delo, pičel zaslužek in delavnik od jutra do večera so mlade ljudi iz hribovskih kmetij pognali v dolino. Zaposlili so se v tovarnah, kmetije pa so počasi propadale. Da pa ni vse tako črno, nam zagotavljajo Dani Dolar, Boris Gradišek in Franci Otavnik iz Marija Reke.
Dani Dolar je star 23 let. Doma imajo 65 hektarjev veliko kmetijo, ki je zaenkrat še v lasti staršev. Ukvarjajo se z živinorejo, velik del dohodka pa pridobivajo tudi z gozdarstvom. Dani trenutno pita 16 goved, zaradi lažjega gospodarjenja pa je postal kooperant TZO Prebold. Pravi, da je s svojim življenjem zaenkrat še kar zadovoljen, saj je navajen trdo delati. Sicer pa bi se lahko zaposlil v tovarni, vendar ima rad delo na kmetiji pa tudi škoda bi bilo, če bi kmetija propadla. Ko sem ga vprašal, kaj pri svojem delu pogreša, je dejal: »Delo se na kmetiji prične zgcdaj zjutraj, konča pa pozno v večer. Nikoli ni prostega časa, tudi v nedeljo ne. Da pa bi
odšel za nekaj dni na dopust, je treba kar pozabiti. Le da to ni največje breme. Rad delam, vendar je tako težko narediti kaj novega, ko pa so kmetijski stroji in repro-material za pitanje govedi tako dragi. V hribih velja poseben režim gospodarjenja, tako da bi bilo prav, ko bi nam, hribovskim kmetom, nudili ugodnejše kredite, nam pomagali z nepovratnimi sredstvi in podobno. Sicer pa je delo na hribovski kmetiji težko ovrednotiti. Za veliko dela dobimo slabo plačilo.«
Boris Gačnik je star 24 let in je ostal na dvaindvajsetih hektarjih kmetije, ki je v lasti staršev. Ukvarjajo se z živinorejo in oddajo mleka. Le-tega na leto pridelajo okoli 17.000 litrov. »Živinoreja na hribovski kmetiji se močno razlikuje od tiste v dolini ali pa od življenja delavcev v tovarni. Doma sem ostal, ker je nekdo pač moral. Pa še rad imam to delo. V srednjo šolo nisem šel, tako da sedaj obiskujem razne tečaje, kjer se dodatno izobražujem, saj je znanje pri delu na kmetiji zelo pomebno. Prav zaradi tega pogrešam bolj organizirano dodatno izobraževanje za mlade kmete. To bi lahko potekalo predvsem pozimi, ko imamo več prostega časa. Drugače pa je težko
gospodariti, saj se vselej vse začne in ustavi pri cenah.«
Franci Otavnik je nekoliko starejši. 28 jih šteje in je zaposlen v rudniku lignita v Titovem Velenju. Je oče treh otrok, doma pa je iz 31 hektarjev velike kmetije. Značilno zanj je, da je storil korak, za katerega se odloči le malokdo. Doma je sezidal novo stanovanjsko hišo, naslednje leto pa namerava pustiti službo in se posvetiti kmetovanju. Hoče postati le kmet, saj je prepričan, da se s pridnim delom da živeti tudi na hribovski kmetiji. »Treba bo posodobiti proizvodnjo mleka, ki je naš glavni vir dohodka. Trenutno oddajamo približno 15.000 litrov mleka letno, vendar bi radi proizvodnjo povečali. Naslednje leto, ko bo mama odšla v pokoj, bom jaz prevzel njen del kmetije in ostal doma. Kmetijo bi rad posodobil, vendar mi to le stežka uspeva. Največja težava pa je seveda skrita v visokih cenah kmetijskih strojev.«
Za vse tri je značilno, da ne marajo kaj preveč za politiko. Vsi skupaj prisegajo le na delo. Le zakaj jih ne bi poslušali, morda se bo potem vsem skupaj bolje godilo.
Brane Lobnikar
Čreda koz na Dobrovljah
Koze na Dobrovljah
Kmetje na Dobrovljah so si s pomočjo kmetijske zadruge'Savinjska dolina uredili več hektarov pašnikov, na katerih živina najde dovolj sočne paše skozi vse leto. Del travnikov in pašnikov zaraščata grmičevje in gozd in tu ni več dobre paše za govejo živino, najde pa se dovolj paše za drobnico, za ovce in koze.
Tako se je na Dobrovljah pojavilo več čred koz, nekaj pa je tudi
ovc. Drobnica se pase oziroma najde dovolj hrane tudi na odročnih krajih, na primer na gozdnih parobkih. Nekateri kmetje imajo že manjše črede koz, kmalu pa jih bo še več. Računajo, da bi posamezne hribovske kmetije zlahka preredile tudi po sto koz.
Dohodek od prodaje mleka pa tudi sirov ni zanemarljiv. Zanimivo je, da je vse količine kozjega in ovčjega mleka pripravljena odku-
piti Mlekarna v Arji vasi in ga ponuditi potrošnikom. Kozje mleko je zelo cenjeno in ponekod ga porabljajo tudi kot zdravilo. Res pa je, da za kozjerejo in ovčerejo niso pogoji zgolj na Dobrovljah, saj imamo tudi pri nas nič koliko hribovitih krajev, ki imajo podobne pogoje za rejo ovac in koz kot na Dobrovljah.
Tk-L
Pred prazniki norma presežena
»Posebno pred 29. novembrom. Za Titovo Jugoslavijo, za boljši jutri vseh delovnih ljudi!« smo rekli in se zagnali v trdo delo z vso našo, takrat še mlado močjo, je povedal Ivan Golavšek, zdaj že nekaj let zaposlen kot poklicni šofer pri »Strojni« v Žalcu, ker je opravil vse kategorije šoferskega izpita.
»Samo izpita za motor še nimam. Smešno, kaj?«
Družino sem presenetil pri večerji. Ravnokar so se vrnili z gradbišča. Na Škafarjevem hribu si ustvarjajo nov dom. To je urejena, topla družina. Večji sin Andrej obiskuje osnovno šolo v Žalcu, mlajši Jure pa še v Gotovljah.
»Če le moreta, stikata po kakšnem stroju. Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Midva z ženo Niko delava oba pri Hmezadu, seveda vsak v svojem obratu.«
Visok, krepak, bister, zmeraj vesel, zgovoren in nasmejan 39-letni Ivan je Polzelan, doma iz prelepega kraja, o katerem je celo pesnica Meta Rainer zapisala: »Polzela, ostani zdrava! Srečen, kdor je tu doma, kjer prelepa je narava in kultura je srca!«
»Za mojega otroštva je bila Pplzela z okolico precej drugačna. Bolj starinska, zdaj je kakor nevesta. Meni pa je že kot otroku šumelo v glavi: »Tam kjer stroji ropotajo svojo pesem veno-
mer ... Kar kmalu sem se odločil, da si bom sam služil kruh. Imel sem več različnih zaposlitev. Končno se mi je posrečilo: v Montani sem se vrtel z bagrom, Strojna pa mi je zaupala, seveda po opravljenih izpitih buldožer. Precej časa star tip, nato novejši. Tako sem bil dodeljen k ustvarjalcem gozdnih poti. Skoraj ne morem povedati, kje vse sem oral. V dolini ni bilo preveč lepo. Često mi niti hvala niso rekli, če sem potegnil malo dlje kot mi je obrato-vodja naročil.«
Miza je ponujala, oba z ženo sta priganjala: »Jejte, pijte, boste turško?«
»Toda v naših zlatih hribih, tam so ljudje čisto drugačni. Veseli, sproščeni, radodarni, s pravo človeško toplino so nas sprejeli pod streho. Po izdatni večerji smo tudi zapeli, zavriskali, ob zvokih frajtonarice se tudi zavrteli. Ja, tako je bilo: ob ponedeljkih zjutraj od doma, v soboto zvečer pa čez hribe in doline domov. Velikokrat kar peš, pa z mopedom, kakim tovornjakom, bolj poredko z avtobusom.«
Živahni pripovedi, ki je napolnila vso kuhinjo, je prisluhnil tudi sosed Tone Hriberšek, izučen strojni ključavničar, v Lastovki na Polzeli je njegovo delovno mesto.
»Moje delo nikakor ni bilo brez nevarnosti. Skale, prepadi, prikrite globače. Bil sem previden in
Ivan Golavšek
odnesel sem celo kožo. Delali smo tako rekoč od jutra do noči.
Na Paškem Kozjaku, na Dobrovljah, križem kražem po pohorskih gozdovih, najlepše pa je bilo v Zgornji Savinjski dolini, v Matkovem in Robanovem kotu, kjer sem oral do najvišjega kmeta v Sloveniji — Bukovnika. Izredno sposobnega, še mladega gospodarja je prav traktor za večno pokopal,« je Ivan nekam boleče povedal. »Najprej smo orali ozke ceste, nato široke, kjer lahko celo avtobus pelje. In sedaj tudi vozijo tod najtežji tovornjaki. O, še bi se vrnil v tiste kraje, v čas, ko smo stiskali pesti in si prisegali:
»Horuk v nove čase ... Zdaj pa si potihom želim, da bi končno prišel čas, ko bomo v lastni hiši zapeli: V dolinci prijetni je ljubi moj dom, nikoli od njega podal se ne bom, pod lipo domačo najrajši sedim, v domačem veselju najslajše živim.«	,
Drago Kumer
Ekologija
Voda zaenkrat še neoporečna
V času, ko nas iz vseh koncev in krajev bombardirajo z novicami o najrazličnejših ekoloških katastrofah, v času, ko vdihavamo močno onesnažen zrak, ko umirajo gozdovi, ribe v rekah in potokih, ko je vse večja obolelost, se vse pogosteje sprašujemo, kakšno vodo pijemo?
Odgovor na to vprašanje ni preprost, vendar pa, če je izjava sanitarnega inšpektorja, ki skrbi za to področje, verodostojna, potem lahko odgovorimo z olajšanjem, da v občini pijemo in uporabljamo ta čas neoporečno
vodo. Opravljene so bile analize, ki so dale zadovoljive rezultate, to pa seveda še ne pomeni, da jutri ne more biti slabše. Problem pitne vode postaja vse bolj pereč tudi v naši občini, zato si bomo morali prizadevati, da bomo tudi v bodoče oskrbljeni s to prepotrebno tekočino. Seveda pa na podtalnico ne velja preveč računati, saj bo zaradi uporabe najrazličnejših pesticidov, herbicidov in drugih snovi, ki jih uporabljamo na kmetijskih površinah, že jutri neuporabna. Vodo bo torej nujno potrebno napeljati v dolino iz više ležečih studencev, ki se-
daj še ne poznajo teh problemov, in na ta. način zagotoviti zadostne količine zdrave in kvalitetne pitne vode. To pa je naloga nas vseh, še posebno pa Komunale, ki je nosilka vodo-oskrbe v občini.
In za konec: voda je resda neoporečna, vendar pa je različne kvalitete in ko ti iz vodovodne pipe priteče močno klorirana in motna ter kdaj pa kdaj tudi neprijetnega vonja, podvomimo v to trditev. Je že tako, da tisto, kar vidimo, okusimo ali vonjamo, tudi po svoje presojamo. Pa če imamo prav ali ne.
D. Naraglav
.	-	-	:	s
So še možnosti za SIP_______________
Gre za biti ali ne biti
Potemtakem, ko so mnogi govorili, da šempeterskemu Sipu grozK skorajšni stečajni postopek, se zdajšnje vodstvo z velikimi napori bori za normalizacijo razmer v tovarni in izboljšanje likvidnostnega stanja. Veliko je odvisno od tega, komu bo Temeljno sodišče v Kopru naprtilo dolgove Krasmetala — bivšega Sipovega tozda iz Sežane.
Sanacijski program, ki so ga začeli izvajati po odhodu bivšega direktorja Poldeta Rajha, je naravnan v več smeri. Po besedah sedanjega direktorja Rafka Končine, je bila poslovna politika Sipa v zadnjih letih zgrešena predvsem zato. ker niso uspeli pravilno oceniti, koliko njihovih izdelkov je sposoben, ob hudih težavah v kmetijstvu in zmanjšanju kupne moči kmetov, prenesti jugoslovanski trg. Proizvodnja kmetijske opreme je bila v Sipu prevelika, kopičile so se zaloge, tuj trg je bil premalo in nepravilno izkoriščen. Na položaj v Sipu so
dodatno vplivali še zunanji dejavniki in to predvsem hitrejše naraščanje reprodukcijskega materiala kot so naraščale cene kmetijski mehanizaciji. Poleg tega je jeklo, na primer, ki ga kupuje Sip, veliko dražje kot je cena te kovine na prostem svetovnem trgu, morebitni uvozniki, pa zaraedi to-
Pri izvajanju sanacijskega programa v Sipu sodeluje tudi Justin Felicijan, ki je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v Razvojnem centru že pomagai pri reševanju mnogih težavnih situacij v različnih podjetjih.
gosti državnih prepisov, do tega jekla ne morejo priti.
V tem trenutku v Sipu zmanjšujejo proizvodnjo kmetijske mehanizacije (A-program), zaradi česa je na prisilnem dopustu okoli 200
nezadovoljnih delavcev, pri tem pa posvečajo več pozornosti strojni mehanizaciji in transportni robotiki (B-program). S prodajo zalog so že izboljšali likvidnostno stanje, tako da so plače za november po dolgem času razdelili iz lastnih sredstev. V prihodnosti, če bo sedanje vodstvo s sanacijskim programom uspelo, nameravajo proizvajati le toliko, kolikor bodo uspeli prodati. S tem se bo bržkone pojavil problem tehnoloških viškov, ki ga bodo poskušali rešiti s predčasnimi upokojitvami, prerazporeditvami delavcev.
Po mnenju Vere Orešnik, ima Sip realne možnsti, da se izvleče iz tako težkega položaja, če pa se stečaju ne bi mogli izogniti, mora biti ta dobro in strokovno izpeljan. O usodi skoraj tisoč članskega kolektiva iz Šempetra, so prejšnji teden razpravljali tudi v republiškem izvršnem svetu.
VOJKO ZUPANC
Nove pašne skupnosti na Dobrovljah
Komentar:
Kmetijska zadruga Savinjska dolina, Mlekarna v Arji vasi pa tudi občina Žalec in drugi dejavniki namensko vlagajo sredstva za razvoj in urejanje pašnih skupnosti, ker se zavedajo, da je to najboljša pot do dosege večje proizvodnje tržnega mleka. V obrobnih 'krajih začenjajo tudi z ovčarstvom in kozjerejo. V zadnjem času je na Dobrovljah vzniklo sedem novih pašnih skupnosti, v katere je 32 kmetov vložilo 343 ha travniških površin.
Z urejanjem pašnih skupnosti izboljšujejo travno rušo, to pa pomeni boljšo pašo in več krme za živino. Na no-
vo usposobljenih površinah bo možno povečati število živine za 350 glav, ki bodo dajale izdatne viške mleka za trg. Pomeni, da se v novih pogojih tudi tem odmaknjenim hribovskim predelom obetajo boljši časi, večji tržni viški, to pa pomeni boljše življenje.
Poleg molznih krav in plemenske živine za razplod sta zanimivi tudi ovčereja in kozjereja. Najboljši pogoji za ovčarstvo in rejo koz so na obrobnih predelih, kjer grmičje in nizko drevje že prerašča travnike in pašnike. Za govejo živino v teh krajih ni več pogojev, dobro pa se znajde drobnica. Zanimivo je, da je Mlekarna v Arji vasi
poleg kravjega mleka pripravljena odkupiti še tako izdatne viške ovčjega in kozjega mleka, saj zlasti kozje mleko iščejo predvsem bolniki.
Mlekarna na Dobrovljah (v domu občanov) dnevno zlahka prevzame razpoložljive viške mleka, bo pa kmalu postala premajhna, kajti proizvodnja in odkup bosta še naraščala. Tako se je samo v zadnjih dveh mesecih (avgusta in septembra) dnevni odkup mleka povečal za deset odstotkov (v Sloveniji za tri odstotke).
Kot prednostno naložbo omenjajo napeljavo telefona in ureditev ceste, ki Dobrovlje povezuje z dolino. Nekaj
sredstev za ureditev Dobrovelj so poleg Kmetijske zadruge Savinjska dolina prispevali še občina Žalec, SLO in drugi dejavniki, nedvomno pa tudi posamezniki, kot sta bila sedaj že pokojna Ivo Robič in Jože Jan, pa tudi bivši predsednik občine in zdajšnji direktor SOZD Hmezad Vlado Gorišek.
Tehnologinja Meta Ženko in predsednik zadruge Vlado Kralj menita, da je na Dobrovljah v tem času zlasti pomembno urejanje hlevov za živino ter gradnja silosov in priprava silažne krme. Res pa je, da je bilo na tem že veliko narejenega, saj so kmetje na Dobrovljah in po drugih zaselkih že dolgo
opremljeni s silosi. S povečanjem krme bo možno, menijo strokovnjaki imeti na en ha pašniške površine 1,8 odrasle govedi.
Zdajšnji letni odkup mleka na Dobrovljah znaša 220.000 litrov, v novih pogojih večjega pridelovanja krme in paše pa se bo letna proizvodnja povzpela čez pol milijona litrov. Med perspektivno živino omenjajo sivorjavo in simentalsko pasmo.
V novem programu bo imela pomembno mesto tudi drobnica — ovce in koze — pač zato, ker so za te živali
tod ugodni pogoji. Začetek je že tu, saj imajo nekatere kmetije že po 50 in več koz ali ovac. Pri tem je pomembno, da je Mlekarna v Arji vasi pripravljena sproti odkupiti vse viške kozjega in ovčjega mleka.
Kozjereja in ovčereja hribovskim kmetijam nedvomno pomenita nov vir dohodkov, na trgu pa boljšo preskrbo z mlekom, siri in drugimi mlečnimi izdelki. Res pa je, da kmetje v prireji drobnice še nimajo dovolj izkušenj, zato čaka zadružne pospeševalce še veliko dela.
Lojze Trstenjak
ppSBEjgMK JHbEH
[lij Hl I Irt» j H*H iTAihI
màMmààÉÉeÈmaàmàài

mm
V Žalcu so se od 9. do 11. novembra zbrali slovenski novinarji na 12. študijskih dnevih Matije Gorjupa. Več kot štiristo novinarjev, med njimi so bili tudi stanovski kolegi sosednjih republik in pokrajin ter članic skupnosti Alpe Jadran. V četrtek dopoldan so obiskali delovne organizacije in zasebne obratovalnice, popoldan pa so govorili o novinarstvu in pluralizmu. Razgovora so se udeležili predstavniki slovenske alternative. Zvečer sta za novinarje pripravila sprejem predsednik RK SZDL Jože Smole in predsednik SOZD Hme-*ad V'edp Gorišek. Prijeten večer je popestrila delovna organizacija MIK Prebold z modno revijo. Normativne omejitve javnega komuniciranja je bila prva tema drugega dne, sledil je občni zbor Društva novinarjev Slovenije, popoldan pa je predsednik CK ZKS govoril o aktualnih političnih dogodkih. Po nogometni tekmi Zlate selekcije, ekipe ZDRAVO in novinarjev so bili udeleženci Goriupovih dni gostje Ezport-lmporta. Zadnji dan je novinarjem odgovarjal na vprašanja podpredsednik ZlS-a Živko Pregl.
Po oceni večine udeležencev Gorjupovih dni je bilo srečanje v Žalcu najuspešnejše doslej, za kar imajo veliko zaslug gostitelji, odbor pri OK SZDL, pokrovitelj SOZD Hmezad, delavci gostinske organizacije Golding, združeno delo, Radio in Novi tednik, ki sta skrbela za press center, člani Svobode, tiskarna Marginalija in še mnogi drugi.
Ali lahko pijemo cenejše mleko?
_ . _ _ _
Proizvajalci-kmetje še vedno v podrejenem položaju
V okviru 12. študijskih Gorjupovih dni so se 9. novembra zbrali za skupno mizo predstavniki sveta za kmetijstvo, Kmečke zveze, mlekarji, trgovci, predstavniki Hmezada, člani odbora za mlekarstvo, Kmetijski inštitut Slovenije, kmetje, novinarji in še nekateri drugi, da pridejo do ugotovitve, kako piti cenejše mleko.
Pogovor, ki sta ga pripravila svet za kmetijstvo in konferenca potrošnikov pri občinski konferenci Socialistične zveze v Žalcu, je posledica nezadovoljstva proizvajalcev mleka, ki kljub obljubam ob mlečnem bojkotu še vedno OSTAJAJO V PODREJENEM POLOŽAJU. Dejstvo je, da še vedno ne dobijo mleka plačanega dvakrat mesečno, cene pa ne pokrivajo stroškov proizvodnje. Bo torej potreben še en bojkot?
Ob prvem so bila zagotovila, da se bodo stvari razrešile v prid proizvajalcev, žal pa so bile to le utopične obljube brez pravih osnov. In še enkrat so se pokazala močna razhajanja med teorijo in prakso. Izvršni svet je takrat obljubil krajše plačilne roke in jih priporočil tudi trgovskim organizacijam. Žal pa ni bilo pričakovati ustreznih rezultatov, saj so priporočila, naj si člani reproverige solidarno delijo bremena inflacije, skregana z vsako tržno logiko. Priporočila so udarila ob trdno steno trgovskih organizacij in se razbila, saj ni bilo pričakovati, da se bodo odpovedali dohodku, ki ga ustvarjajo na račun daljših plačilnih rokov.
Na javni seji, kjer je debata postala že močno razgreta, so posamezni predstavniki z argumenti in proti argumenti skušali doseči svojo veljavo ali opravičilo za stanje, v kakršnega je zapeljal voz
cenovnih neskladij in hiperinflacije pa tudi medsebojnega nerazumevanja. Ob vsem tem pa kratko potegnejo še vedno kmetje, ki so za drago mleko najmanj krivi. Dveurno ping-ponganje ni prineslo nobenih bistvenih rezultatov, razen morda ugotovitve, da pijemo danes cenejše mleko, jutri pa že dražje — zaradi inflacije seveda. Resnično cenejšega pa ne bomo pili vse dotlej, dokler bodo stali proizvajalci, družbene farme
in mlekarne vsak na svojem bregu, dokler bodo imele trgovske organizacije monopol in dokler bomo živeli v utopiji, da bodo posamezni člani reproverige pristajali na solidarnost med posameznimi členi. In kje je torej rešitev? Na seji je ni bilo mogoče izkristalizirati. Morda je še najbolj opre-jemljiva v ustanovitvi potrošniških zadrug, ki naj bi postale konkurenca trgovskim monopolom. Seveda pa je to dolgoročnejša rešitev, ki ni mogoča čez noč. S seje smo odhajali nezadovoljni tako rekoč vsi. Še najbolj pa proizvajalci in potrošniki, slednji pa smo pravzaprav vsi — tudi trgovci.
D. Naraglav foto: L. Korber
Da so novinarji in gostje lahko dobili potrebne informacije, so skrbele delavke Export importa. Mira Cestnik pa je prevajala avstrijskemu novinarju pogovor s predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom.	Foto: L. Korber
Po uspešnem izteku 12. Gorjupovih dni, ki nam bodo vsem ostali v spominu po imenitnem gostoljubju Žalča-nov, se vam iskreno zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. Zahvala gre vsem vidnim in nevidnim sotrudni-kom, vodstvom skupščine občine, izvršnega sveta, SZDL, glavnemu pokrovitelju Hmezadu, pa tudi vsem tistim delovnim kolektivom, ki so nas tako zanimivo sprejeli medse in nam omogočili, da odnašamo iz Žalca ne le dobre vtise, marveč tudi koristne informacije. Tako bomo poslej bolje razumeli stike in dosežke, preteklost in prihodnost, predvsem pa hotenja tega prelepega koščka naše domovine.
Žalec se je potrdil kot kraj dobrih komunikacij, saj je na Gorjupove dni privabil celo nekaj več gostov od pričakovanj (tako so mnogi uživali tudi gostoljubnost v Preboldu iji Celju). Tranzitno obeležje Žalca pa se je v obliki prepiha različnih idej in misli odražalo tudi na Gorjupovih dnevih.
Zahvaljujemo se kolegom iz Novega tednika in Radia Celje za domiselno oskrbo prireditve. Posebno priznanje pa velja novinarskemu kolegu Janezu Krofliču, ki mu gre ob velikanskem delovnem in osebnem angažmaju tudi sploh zahvala za zamisel našega gostovanja v Žalcu.
Hvaležni sedaj želimo vsem vam in preko vas tudi občanom še novih delovnih uspehov in osebne sreče in zadovoljstva.
Društvo novinarjev Slovenije predsednik Boris Bergant
Milan Markelj, novinar Dolenjskega lista, je bil najbolj navdušen ni ‘	’ *	- • -
nostjo
nad zanimivostmi ih urejenostjo Žalca. Čudil se je, le zakaj gostišče Lunca ni dlje odprto, saj ze ima lokala vabi tudi v kasnejše ure.
Jelena Gačeša, novinarka kulturne redakcije Dela, je pohvalila delavce Petrola zaradi vljudnosti, čeprav so ji benzin ponudili po najnovejši ceni.
Gostitelji in delavci državne varnosti so bili nemalo presenečeni, ko jo je podpredsednik ZIS Živko Pregl primahal kar peš Kasneje smo zvedeli, da se je pripeljal s svojim avtomobilom in da si je med iskanjem Doma II. slovenskega tabora ogledal tudi mesto.
Tone Fomezzi-Tof je napovedal, da bo v ekipi Zlate selekcije nastopilo enajst igralcev, na večerji pa jih je bilo kar 24. Za to je ekipa oddaje Zdravo ostala brez večerje, Barbara Jerman pa je glasno bentila ob odhodu z Ex-poirt-lmporta. Verjetno je Tof ni
videl, še manj pa slišal, kajti njun razgovor bi bilo :
ansai, ^aju njun
animivo slišati.
Direktor Goldinga se je prvi večer v Hmezadovi dvorani jezil nad novinarji, da premalo pijejo, pri čemer je gotovo mislil na »šeft.« Izpad dohodka je potem kar sam nadoknadil. Škoda, da ga v naslednjih dneh ni bilo blizu, saj bi slabo mnenje o novinarjih gotovo spremenil.
Duša Damjanovič, dopisnica Politike je bua razočarana nad ponudbo in cenami v Nami. Očitno so v Nami prezrli, da se novinarji sjioznajo na kakovost in cene.
Žalec je resnično lepo mesto so trdili mnogi, pri tem pa so mislili gotovo na urejenost pročelij hiš

V okviru Gorjupovih dni so med drugim slovesno odprli tudi vrtec v Žalcu. Slovesnosti so se udeležili številni .predstavniki KS in občine ter drugi. Osrednji govor na otvoritvi je imela ravnateljica vrtca Mara Mohorko, ki je med drugim dejala: »Danes smo tukaj med tem, ko v našem mestu potekajo Gorjupovi dnevi, z željo v spominu ohraniti tudi dogodek, ko smo okolju pokazali, kaj nam je v obdobju več kot enega leta z velikimi težavami le uspelo zgraditi. Od prvotnega projekta (10
igralnic s pripadajočimi prostori in centralno kuhinjo), smo se zaradi finančne stiske odločili za 6 igralnic, v katerih bo v zaključni fazi 32 otrok, v starosti do 2 let, in 88 otrok, starih od 2 do 7 let. Gradbena dela so skoraj končana, danes pa vam predstavljamo zaključno fazo, v katerih bosta 2 skupini otrok, v starosti od 2 do 6 let, na voljo pa bodo imeli še pripadajoče garderobe in sanitarije, razdelilno kuhinjo pa bodo začasno uredili v prostorih pralnice. Decembra naj bi v objektu že bili tudi
otroci. Prostori so do danes neopremljeni, saj smo prepozno zbrali denar za Marlesovo opremo. Pričakujemo jo v prihodnjem tednu...«
Gradnjo vrtca v Žalcu financirata s sredstvi krajevnega samoprispevka KS Žalec in KS Vrbje, velik delež so prispevali delovne organizacije, obrtniki, občani in zaposleni v vrtcu. Seveda pa bo za dokončanje potrebno še kar precej denarja. Kulturni program so pripravili najmlajši.
TONE TAVČAR
CORJUPOVI
DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE
ŽALEC, 9. - 11. XL 1089
Živko Pregl z direktorji
Celostna podoba Gorjupovih dni je bila v rokah tiskarne Marginalija. Razgrabljeni plakati, posterji, beležke pa so dokaz več, da je bilo zanje veliko zanimanje.
Na Gorjupovih študijskih dneh je zadnji dan sodeloval kot gost tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Živko Pregl, ki je zbranim predstavil sedanjo gospodarsko situacijo in delo ZlS-a. Potem pa je odgovarjal na vprašanja novinarjev in drugih udeležencev srečanja. V dogovoru z občinskim IS pa je pozneje spregovoril še direktorjem kolektivov naše občine.
V posebni sobi hotela Golding so vprašanja direktorjev kar deževala, Pregl pa jih je beležil, kot se je pokazalo kasneje, ko je jasno, selektivno in argumentirano
odgovarjal nanje. Na vprašanje, kaj se obeta konvertibilnim izvoznikom, ki so zaradi nerealnega tečaja dinarja mnogo izgubili, je Živko Pregl odgovoril, da se bodo razmere popravile do konca tega meseca. Priznal je, da je bila z zadrževanjem tečaja trdnih valut storjena napaka. Do nje pa je prišlo, ker so nekateri menili, da bo tako mogoče obrzdati inflacijo. Škode, ki so jo utrpeli izvozniki, sicer ni mogoče več popraviti, dal pa je zagotovilo, da se to ne bo več zgodilo. Na vprašanje o trgu in delovni sili pa je dejal, da bo s prvim kvartalom prihodnjega leta zaživel mehanizem kolektivnih
pogodb, kar bo tudi omogočalo, da bodo zaposleni dobivali atraktivne plače in ne bo tolikšnega odliva strokovnjakov, ki na osnovi izkušenj in znanja težijo k ustanavljanju zasebnih firm, njihovi vče-rajšni kolektivi pa ostajajo osiromašeni. Kot je dejal Pregl, pa bo trg tisti, ki bo razsodnik dobrega in slabega dela.
Področje kmetijstva je tudi v tem pogovoru imelo pomembno mesto. Na zvezni ravni se zavedajo pomembnosti te panoge, je dejal Pregl, prav tako vedo, da ji odmerjajo premalo denarja, vendar pa je tega vedno premalo, še zlasti po prepočasi doteka v blagajno proračuna. Zatrdil je, da bodo z novimi ukrepi tudi kmetijci dobili več stimulacije za izvoz in se tudi tako približali tržni Evropi. Seveda pa je s tem pogojeno hi-
trejše dotekanje denarja v zvezni budžet in izplačevanje premij ter izvoznih stimulacij. Glede mono-polnosti trgovine in odnosa s proizvodnjo pa je podpredsednik ZlS-a dejal, da so bila obdobja, ko blaga ni bilo dovolj in je trgovina imela interes vplivati na proizvodnjo, danes pa je obratno, ker je blaga dovolj. Uveljavlja lahko daljše plačilne roke, veča marže in se obnaša tako, kot se. Po njegovem bo liberalizacija tovrstne dejavnosti pripeljala do drugačnega obnašanja trgovine. Vsekakor pa je problem plačilnih rokov močno povezan z inflacijo. O slednji je Živko Pregl povedal, da je to velik problem, ne pa edini. Po njegovem mnenju bo spopad z inflacijo uspešnejši, ko bodo narejene vse spremembe v ekonomskem sistemu, v ekonomski politiki in materialnih gibanjih. Dejal je tudi, da ni res, da vlada inflacije ne jemlje resno, ampak da bo pred odločilnim spopadom z njo potrebno napraviti še nekaj korenitih potez. Vrsta zakonov (o podjetjih, bankah itd.) je že bila sprejetih, potrebno pa bo liberalizirati še uvoz in domače cene, omejiti proračunsko porabo itd. Do konca leta bomo še vedno priča visoki inflaciji, po novem letu pa lahko pričakujemo bistveno znižanje, je še dejal v zvezi s tem Živko Pregl.
V pogovoru je bilo postavljenih še vrsta vprašanj, ki so se nanašala na visoke obrestne mere, na delnice, na vprašanja podjetij in zadružništva, klirinškega izvoza in mnoga druga. V enoinpolur-nem pogovoru so bile razgaljene mnoge dileme in problemi, ki tarejo naše gospodarstvo. Ob koncu pa so podpredsedniku ZIS Živku Preglu podelili simbol Savinjske doline Boljkinega Štangarja-	Foto: L. K. D. Naraglav
Slovenska alternativa in novinarka Politike Duša Damjanovič med oddajo Žarišče
selekcijo in ekipo Gorjupovih dni, je v tetra privabila rekordno spektakel se je začel šnejšemu j
ob njegovi !
dekliški nonet i rojstni dan«. V odmoru jé I Tofu sedemmetrovke
strelka najstrožje kazni je I jši s kolesom plej bike je bil novost Staneta Novaka pohvalil, tudi Zvone Zanoškar. je bila najuspešnejša, saj je prema -c rezultatom 8:1 in novinarje s 4:2.
Foto: L. Korber
Turistično priznanje mestu Žalec
9. novembra je bila v Žalcu skromna svečanost, na kateri je bilo podeljeno priznanje Turistične Zveze Slovenije mestu Žalec kot najlepše urejenemu tranzitnemu kraju. V priložnostnem pozdravnem govoru je profesor Zoran Vudler poudaril, da je kljub kriznemu obdobju v regiji mnogo storjenega na področju turizma. Tako smo pridobili nov hotel v Logarski dolini, novo avtobusno postajo in casino v Rogaški Slatini, Atomsko vas v Podčetrtku, nastaja novo termalno kopališče v Zrečah. Tudi porast 40 % več nočitev, zlasti domačih gostov, nam zgovorno govori o napredku. Imeli smo preko 400 raznih turističnih prireditev z več kot 200.000 obiskovalci. Tudi Žalec je napravil mnogo: od prenove starega mestnega jedra do najlepše urejene šole. saj se turizem in ekologija pričneta pri odraščajočih otrocih.
Slavko Sotler, predsednik TZS, pa je nato izročil predsedniku Srečku Mehu pisno priznanje.
Svečanosti se je udeležil tudi predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, ki je čestital Žalčanom na prejeto priznanje in poudaril, da mora to priznanje biti spodbuda za nadaljnje uspehe, saj je to tudi ena od stopnic na poti za vstop v Evropo 92.	I J
foto: L Korber
Milan Kučan
Foto: L. Korber
Novinarji so z zanimanjem obiskali nekatere delovne organizacije, posnetek pa je z obiska v šempeterskem Aeru.
Živko Pregl
Gledališka dogajanja
Pomen, vloga in naloga gledališkega življenja
Področno združenje gledaliških skupin celjske regije je bilo tudi letos organizator izobraževalnega seminarja za režiserje začetnike. Seminar je potekal od petka, 27. 10., do nedelje, 29. oktobra, na Šmohorju. Udeležili so se ga predstavniki žalske, laške, konjiške, velenjske in celjske zveze kulturnih organizacij oz. gledaliških skupin. Začetnikov je bilo bolj malo (dva), vsi ostali pa so že prekaljeni ljubiteljsko-gledališki mački. Pa vendar iz predloženega programa ni bilo moč ugotavljati, kako prav jim bo prišlo uvodno razmišljanje predavatelja Marjana Beline o pomenu, vlogi, nalogi gledališkega ljubiteljskega življenja. V prijetnem pogovoru in predvsem iz lastne potrebe je slušateljem nanizal vrsto primerov iz svoje dolgoletne in bogate gledališke ustvarjalnosti. Zanimivo je bilo predvsem njegovo razlaganje iz gledališke teorije o osnovni motivaciji, ki človeka pripelje do’ odločitve, da postane gledališčnik. Prav iz negativnih motivov (uveljavitev samega sebe, razkazovanje, posnemanje, želja po prestižnosti) nastaja za družbo nekaj pozitivnega, saj tudi čas, okolje, želja po ustvarjanju narekujeta to, iz česar se rojevajo usmerjeni motivi... Dovolj snovi za razmišljanje — bodisi o tem, kar so režiserji doslej že naredili, bodisi, kako bodo stvari vzeli v roko v prihodnje. Naslednji dan so na seminarju spregovorili o organiziranosti, o proslavah in recitalih, pripravili prikaz, višek pa so doživeli vsi, ki so se ta dan mudili na Šmohorju ob predstavi PRIHRANJENI DOLAR, ki sta jo izvedla igralca Krajnc in Rode iz gled. skupine Izpod kozolca.
SLOVENEC SEM... PA TJA...
gledališka predstava avtorja, režiserja, kostumografa, scenografa Bogomira Verasa je doživela krstno uprizoritev v izvedbi Gledališča VRBA Vrbje.
Premiera je bila 27. oktobra, zatem pa je bila odigrana že tudi repriza. Skupina pridno nadaljuje z gostovanji v občini (19. 11. Polzela, 24. 11. Žalec), na mizi pa je že vrsta povabil za gostovanja po Sloveniji. Glede na to, da je predstava režijsko izvedbeno na visoki umetniški ravni, ki ga ljubiteljstvo lahko doseže, je bila predstava predlagana tudi za gostovanje v Žalcu ob slovenskem kulturnem prazniku. Zagotovo pa bomo v Popotnico vrlim Vrbenčanom položili tudi iskreno željo, da bi nas prihodnje leto zastopali na področni ali celo kateri drugi reviji gledaliških skupin. V imenu strokovne komisije ZKO Žalec veljajo vsem sodelujočim pri predstavi iskrene čestitke.
BESEDA MIŠKA KRANJCA...
je bila od 13. do 16. novembra povedana in interpretirana v vseh centralnih osnovnih šolah naše občine. ZKO Žalec je štiri dni gostila gledališkega igralca Rajka Stuparja, ki je s Cankarjevim domom in znanimi slovenskimi gledališkimi strokovnjaki pripravil izbor Kranjčevih besedil in jih skozi pogovor in izzid gledališko približal učencem predmetne stopnje. Navdušenje, ki je mlado občinstvo navdajalo ob spremljanju Stuparjevega podajanja, je bi-
lo včasih celo nepričakovano. Ob ugotovitvi, da pa vendarle premalo poznamo tako Kranjca kot slovenske avtorje sploh, se pridružuje še ugotovitev, da je ta oblika predstavitve nekega literata izredno primerna in zaželena. Zato smo bili ob pogovorih z igralcem vseskozi enotni, da ga bomo vedno radi povabili v Savinjsko dolino, katere velik občudovalec je. Umetnik se je v sredo, 15. 11., predstavil tudi odraslemu in zahtevnejšemu občinstvu. Svoje izvajanje je popestril z glasbo in diapozitivi avtorja Miška Kranjca, ml. Literarni večer je bil organiziran ob zaključku Meseca knjige v Občinski matični knjižnici s sodelovanjem ZKO Žalec, Pokrajinskega in Študijske knjižnice iz Murske Sobote in tiskarne Marginalija.
VIDELI BOMO .. .
... v petek, 24. nov., v Domu II. slov. tabora Žalec gledališka predstava AG Vrba Vrbje SLOVENEC SEM ... PA TJA za JUTEKS in izven ...
VABIMO VAS ...
Vse, ki bi radi sodelovali v gledališču, pa za to še niste našli korajže, pokličite številko telefona
712-226. Starost ni pomembna... Prav tako vabimo ljubitelje petja, še predvsem pa tiste, ki bi želeli postati zborovodje, telefonirajte nam na 712-226, in vabljeni vsi ostali, ki bi želeli sodelovati v katerikoli dejavnosti Ijubitelj-sko-kulturnega ustvarjanja. Vabita vas KUD SVOBODA ŽALEC in ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ŽALEC.
Otroci imajo radi mladinske filme
V okviru Tedna domačega filma v Celju so na Polzeli pripravili 14. Teden mladinskega filma. V tednu dni so si otroci ogledali naslednje filme: Nobeno sonce, Čisto pravi gusar, Srečno Kekec, Maja in vesoljček, Coprnica Zofka, in Poletje v školjki, prvi in drugi del. Ob koncu so nam mladi obiskovalci o Tednu mladinskega filma na Polzeli takole povedali:
DENIS KOLMAN:	»Teden
mladinskega filma sem obiskoval že lansko leto. Letos so bili neka-
teri filmi isti, pa sem jih vseeno z veseljem gledal. Imel sem abonmajsko karto, ki je stala 60 tisoč dinarjev, kar za sedem predstav ni veliko.«
BRIGITA BEGIČ:	»Najbolj
všeč mi je bil film Kekec, pa tudi drugi so bili zelo dobri. Otroci z veseljem čakamo to vsakoletno prireditev, saj se redko zgodi, da bi bil na televiziji predvajan slovenski mladinski film, prav tako pa tudi v kinu.«
BORUT ZAJC: »Zamè so bili filmi, ki sem si jih v tednu dni ogledal, prijetno doživetje. V kino sva hodila z bratom, veliko pa je bilo tudi mojih sošolcev. Dvorana je bila skoraj vsak dan polna. Tudi drugo leto bom obiskovalec Tedna mladinskega filma na Polzeli.«
Prireditev na Polzeli so omogočili organizacijski odbor Tedna domačega filma v Celju, Kino Celje, Kulturna' skupnost Žalec in Tovarna nogavic Polzela.
T. TAVČAR
Plesni turnir v Žalcu
Plesno turnir za državno prvenstvo v Žalcu je bila konec oktobra še ena večja prireditev, ki je v dvorani osnovnošolskega centra privabila kakih tisoč gledalcev. Tu je bil namreč kvalifikacijski plesni turnir za državno prvenstvo, kjer je nastopilo več kot šestdeset parov iz številnih plesnih klubov in šol Jugoslavije. Največ uspeha so imeli plesni pari iz Ljubljane, T. Velenja in Splita. Turnir sta pripravili Delavska univerza in Kazina Ljubljana.
T. TAVČĆAR
Skrb za otroka in njegov
razvoj
Vabilo na koncert
Vse ljubitelje rocka in bluesa vabimo na dogodek leta v Žalcu. V petek, 24. 11. 1989, bo v dvorani Hmezad solidarnostni koncert za v nesreči prizadete ljudi občin Laško in Šentjur. Koncert se bo pričel ob 19. uri. Nastopili bodo vam dobro znani genialni in nadvse udarni BLUES CONNECTION z impozantno pleh sekcijo. Pevca ne bi hvalil, ker ga vsi dobro poznate. Z Gorenjske smo posebej za sočne okuse pripeljali softy blues akustično skupino EJGA BLUES BAND. Skupina je ravno pred izdajo svoje plošče. Iz Dolenjske, iz znanega SRAKINEGA ŽURA, prihaja prvič k nam odtrgana rock’n’roll skupina La GRANDE BRITANYA. Kdo bo vse to vzdržal? In.za konec senzualna glasba sholastične glasbene skupine PANDA iz Ljubljane.
Karte v predprodaji lahko dobite na OK ZSMS Žalec (stara šola) in v biljard klubu.
VIDIMO SE NA KONCERTU
Podaljšan rok za literarne in fotografske prispevke
Občinska zveza DPM je v teh dneh izvedla programsko volilno konferenco, katere osnovno vodilo je vsekakor skrb za otroka in njegov zdrav duševni in telesni razvoj, hkrati- pa tudi oblikovanje osebnosti, ki bo jutri pomenila temelj naše družbe. Iz te osnovne usmeritve je tudi v celoti izhajalo delo programsko volilne konference.
Pri Občinski zvezi DPM Žalec so v preteklem mandatnem obdobju delovale komisije za bralno značko, za kadre, za pionirski šah, za letovanje in svet za delo s pionirji. V vseh KS, razen v Šempetru, delujejo društva prijateljev mladine, ki svoje delo zlasti potrjujejo v času novoletne obdaritve otrok, zimskih počitnic, pustnega rajanja in aktivnosti ob tednu otroka.
Glede kadrovskih sprememb so bile predlagane nekatere spremembe, zlasti v sestavu predsedstva Zveze, ki bo v bodoče štel 11 članov in ne več 17 kot doslej. Mesto predsednice je tudi za naprej zaupano Ireni Pražnikar, podpredsednica bo Breda Verstovšek, regijski delegat in hkrati član predsedstva ZPMS bo še naprej Danica Dolinšek, profesionalno mesto sekretarke pa bo tudi v bodoče opravljala Leonida Močivnik.
In kakšne so osnovne smernice programsko-volilne konference Zveze DPM v naslednje? Vsekakor bo prednostna naloga izvedba letovanja otrok, kjer bodo težili k povečanju mest. Ohranila se bo tudi novoletna obdaritev otrok, kjer bodo ohranili starostno mejo od 2. leta do 4. razreda osnovne šole. Izvajali bodo tudi aktivnosti v času zimskih počitnic in ob tednu otroka. Še naprej bodo spremljali delo svetov in komisij v okviru Zveze DPM in vnašali novitete v svoje delo, kot tudi v delovanje društev DPM po krajevnih skupnostih. V okviru reorganizacije skupne porabe pa si bodo prizadevali zagotoviti ustrezno vsebino in sredstva za dejavnost Občinske zveze DPM.
Ob zaključku konference so nekaterim najzaslužnejšim članom Občinske zveze DPM podelili priznanja za neutrudno delo, ki so jih prejeli: Dominik Vrbič, Metka Veis, Helena Kronovšek, Danica Dolinšek, Marija Špeh in Zora Dobnik.
V julijskem Savinjskem občanu je OK ZSMS Žalec razpisala tri natečaje:
—	natečaj za najbolj udarno fotografijo
—	literarni natečaj na temo erotika
—	literarni natečaj: »Mladi pravljičar«
Rok za poslane prispevke podaljšujemo do 15. decembra, ko se bodo sestale komisije in dela
Polzelani so lahko minulo soboto prisluhnili prireditvi pod naslovom Da nam bo topleje, ki sta jo družno pripravila šolsko kulturno društvo in DPD Svoboda Polzela. Šolarji so predstavili razgibano raziskovalno delo na temo kruh in hmelj, prireditev pa je popestril tudi oktet Adoramus.
Denar od prodanih vstopnic so namenili za šolsko kotlovnico. Kotlovnica na šoli je potrebna obnove, saj sta 2 od 4 kotlov odpovedala, dotrajana pa je tudi to-
ocenile.
Fotografije in literarna dela pošljite na OK ZSMS Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, 63310 Žalec, kjer lahko izveste tudi podrobnejše informacije o razpisnih pogojih.
Najboljša dela bodo denarno nagrajena, hkrati pa jih bomo skušali čim bolje predstaviti širši javnosti.
OK ZSMS ŽALEC
plotna napeljava v starem delu šole. Denarja ni dovolj, da bi dokončali, zima pa je pred vrati, zato iščejo različne vire za pridobitev manjkajočih sredstev. Izdatno sta pomagali obe delovni organizaciji v kraju: Tovarna nogavic in Garant Polzela.
Pokrovitelj prireditve je bila DO Merx, TOZD Mlini iz Celja. Na sliki: Mladi raziskovalci OŠ Vere Šlander so si ogledali peko kruha po starem pri Mlinarjevih v Zalo-žah.
T. T.
Prireditev za šolsko kurilnico
Matični mleček ali gelee-royale
Za naziv matični mleček slišimo le tu in tam pri kakšnem čebelarju, bolj ga poznamo v lekarnah, trgovinah in drogerijah pod imenom gelée-royale, ki je lahko zmešan z medom ali sam. O rije-govi učinkovitosti na zdravstveno počutje pa skoraj nič ne vemo.
Mnogi med nami si ta artikel s tem nazivom predstavljajo bolj za reklamni uspeh prodaje čebelarskega proizvoda, kot pa to, da si z njim mnogo uspešnejše lajšamo razne zdravstvene težave.
Človek je sestavni del narave, iz katere izhaja in je z njo povezan, od katere se ne more oddaljiti, ne da se podal v nevarnost. Sožitje življenja z naravo je vir zdravega življenja in če želimo to doseči, se moramo zateči k naravnim dobrinam za zdravje; kemija in tehnika nam ne dasta zdravja. V obilici naravnih dobrin, ki jih srečujemo v naravi, imajo posebno mesto čebele, sovjetski strokovnjak prof. Jojriš jih naziva krilati farmacevti. Ponujajo nam svoje naravne dobrine ob agresiji bolezni, pri rušenju ravnotežja zdravja, da bi s terapijo njihovega produkta zopet dosegli zadovoljivo zdravstveno počutje brez stranskih učinkov škodljivosti. Matični mleček ustvarjajo mlade čebele dojilje s svojimi mlečnimi žlezami, z njimi hranijo čebeljo zalego in v matičnikih ličinko bodoče matice, medtem ko hranijo trotovsko zalego z nektarjem in cvetnim pra-
hom. Ob hranjenju z matičnim mlečkom doseže ličinka bodoče matice težo 310 mg (od 42h do 132h starosti.) predno se zabubi (dr. Karel Weisa, 1974), medtem ko čebelna ličinka doseže samo 150 mg teže. To je spodbudilo mnoge strokovnjake v svetu, da so pred 60 leti pričeli analizirati sestavino matičnega mlečka (Woyke, Weaver, Wang, Smith itd.) ter ugotovili, da je zelo bogat s proteidi, amino kislino, vitamini B. do B,!, med njimi pomembna PP in H, A, C, D, E in mineralnimi snovmi: kalij, fosfor, železo, kalcij, baker in silicij, vse te lastnosti so neobhodno potrebne za zdravstveno počutje človeka (dr. med. Yves Donadieu), še zlasti so zelo dober antibiotik proti bakterijam Proteus in Colibakteri-
je-
Te raziskave so v svetu spodbudile mnoge čebelarje, da so se pričeli ukvarjati s proizvodnjo matičnega mlečka, z vstavljenjem umetnih matičnikov, v katere so vcepili žrke do starosti cca 36h.
Matični mleček odkupujejo čebelarska podjetja in ga v svojih laboratorijih predelajo za uživanje ter ga prodajajo pod imenom gelée-royale. Na Japonskem je matični mleček pravo narodno zdravilo, 0,20 kg ga ima vsaka družina v svoji domači lekarni, uporabljajo ga proti raznim boleznim poleg zdravil. V 25 letih je na Japonskem narasla poraba matičnega mlečka od 100 kg na dosedanjih
200.000	kg na leto. Glavna dobavitelja sta LR Kitajska in Formoza 98 % (Xoshida, Matsuki). Z večanjem proizvodnje in psihičnega napora delovne storilnosti na Japonskem postajajo vse večje potrebe po tem naravnem produktu za okrepitev in osvežitev zdravja.
Na pariški kliniki so ugotovili, da je odlično sredstvo zoper Asthenie, Anorexie, telesno slabost, Seneszenz ali predčasno staranje, za alkoholike, proti arteriosklerozi, za krvni obtok, spolne organe — Asthenie impotenze in sečevod, živčne psihične motnje, grpo, astmo pa tudi zoper razvoj rakastih celic. Uravnava krvni pritisk in razkraja strdke v ožilju ter skrbi za nemoten krvni obtok z dovolj rdečimi krvnimi telesci, skratka je zoper vse pojavljajoče bolezni. Dnevna doza zaužitev matičnega mlečka naj bo 300 mg čistega ali pomešanega z medom in naj 1 kura traja dva meseca, nikdar pa manj kot mesec dni, trdi dr. med Yves Donadieu. Uživajmo ga zjutraj na tešče pred zajtrkom, lahko tudi s kuro cvetnega prahu, brez nevarnosti stranskih učinkov z zdravili, ali v vsakem letnem času, 4 krat po mesec dni na leto.
Kaj pa pri nas, v Jugoslaviji? Prav malo se zmenimo za artikle čebeljih proizvodov in nam je žal denarja zanj, žal tega raje porabimo za alkohol in cofein za lažno zdravo počutje.
Anton Rozman
Nova asfaltna prevleka
Cesto od Pariželj skozi Polzelo do Brega so minuli teden delavci Cestnega podjetja Celje na novo prevlekli s kar debelo asfaltno plastjo. Po besedah odgovornih je denar za preplastitev prispevala Skupnost za ceste SR Slovenije, dela pa so izvedli v dolžini 3 km. S tem popravilom ceste so poravnali dolg Polzeli, ko je bil zaradi popravila mostu čez Savinjo na magistralni cesti Celje—Ljubljana obvoz skozi Polzelo, zaradi česar je bila ta cesta precej uničena. Na sliki: Med asfaltiranjem.
T. T.
Sindikalni turizem za Dalmatince
Zgradili naj bi enaindvajset hišic
Čeprav je turistična sezona komaj za nami, že marsikje gledajo v naslednjo. Tudi v naši občini nismo izjema, še zlasti pa ne pri Hmezadu oz. njegovi delovni organizaciji Gostinstvo in turizem, saj so že pred časom stekli pogovori s predstavniki Brodogradilišta iz Splita za izgradnjo njihovih počitniških kapacitet v preboldskem športno-rekreacijskem gaju. Za kaj pravzaprav gre?
Delovna organizacija Brodogradilište iz Splita je v iskanju počitniških kapacitet za svoje delavce »vrgla oko« na Prebold, kjer so pred zasedenostjo hotela z Nizozemci že več let zaporedoma letovali njihovi delavci. V pogovorih s Hmezadom so dorekli pomemben investicijski zalogaj, ki zajema izgradnjo enaindvajsetih počitniških hišic v vrednosti 700
tisoč zahodnonemških mark. Hi-čice naj bi zgradili v nekadnjem vikend naselju oz. na mestu, kjer je sedaj že del pred dvema sezonama urejenega kampa za nizozemske goste. Seveda pa brez zapletov tudi tokrat ne gre, saj so se gostinci dogovarjali mimo krajevne skupnosti in ljudi, ki so nosilci krajevne politike. Na KS Prebold so na eni zadnjih sej pobudo Hmežada in Brodogradilišta podprli, seveda pa želijo, da se kamp obnovi v celoti (elektrika, vodovod, kanalizacija), kar pomeni, da je potrebno kamp obnavljati trezno, načrtno in s skupnimi močmi. Krajani Prebolda so namreč na Gaj in posege vanj zelo občutljivi, saj ima slavno in neslavno preteklost. Pred leti so rešili njegov propad z razdelitvijo hišic posameznim društvom in organiza-
cijam, ki so jih obnovila in jim služijo za več ali manj bogato društveno dejavnost. Ta problem bo mogoče rešiti z ustrezno prestavitvijo hišic, ostaja pa še vrsta nedorečenih vprašanj: da gre za krajevno infrastrukturo, za lastništvo zemljišča, ki je v lasti Turističnega društva, za vprašanja urbanistične narave itd. Vsekakor pa je zadeva privlačna, saj se nakazuje možnost nove turistične ponudbe kraja, ki je že nekoč predstavljal središče turizma naše občine. Ponujeno priložnost bi bilo škoda izpustiti iz rok, kar se dobro zavedajo tudi v kraju, vendar pa morajo vse aktivnosti v zvezi s tem potekati usklajeno in z vednostjo KS, saj izkušnje iz preteklosti na to opozarjajo.
D. Naraalav
Namesto hvale — nekaj resnice!
Ob čitanju nekaterih zadnjih številk Savinjskega občana in njegovem poročanju iz Prebolda, si ne morem kaj, da se ne oglasim. Dopisniki iz preboldskega območja, kot da bi tekmovali, kdo bo kaj in koga bolj hvalil, pa če tudi stvar ne zasluži slave. Pišemo v glavnem, kaj je bilo narejenega, zatiskamo pa si oči pred tistim, kaj ni bilo. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da je teh drugih stvari mnogo mnogo več kot prvih.
Na novo je v zadnjih petih letih trgovinica, cvetličarni in kiosk z zelenjavo. Kiosk je bil prve dni res v veliko zadovoljstvo Prebold-čanom, sedaj pa je žal s kvaliteto
na dnu, s cenami visoko nad povprečjem, prijaznost pa takšna,-ki ne sodi v to okolje. Namreč, če prineseš nazaj od 2 kg čebule 69 dag gnile, te prodajalec nadere, da nimaš pojma, kaj je četrta vrsta kvalitete in da tudi cena ni bila prvovrstna. Drugod smo vajeni ob takšnih pripetljajih dobiti vsaj opravičilo.
Gotovo bi več prijaznosti ne škodilo tudi kje drugje. Vse prevečkrat službojočim manjka prvi razred bontona, kjer se človek nauči vsaj: dober dan, nasvidenje, hvala in prosim, pri tem sploh ne omenjam kakšne prijazne besede, dekorirane z nasmeškom na obrazu, namesto tiste klasi-
Razpadajoči objekti v središču Prebolda, zapuščina kovinarskega obrata, nevarno nepregledno križišče v Dolenji vasi res niso v ponos kraju
Foto: L. Korber
V tem mesecu ali v začetku decembra bo stekla obnova vodovoda v samem Preboldu, predvidoma pa naj bi bila dela zaključena v februarju naslednjega leta. Z obnovo tega dela vodovoda se nadaljuje referendumski program krajevnega samoprispevka, ki je v Gornji vasi letos že prinesel 1100 metrov primarnega cevovoda in zagotovil vaščanom dodatne količine pitne vode.
Odsek, ki so se ga sedaj lotili, zajema traso od Prebolda do M. Reke. Skupna dolžina je 1470 metrov, na njej pa bodo postavljeni tudi štirje protipožarni hidranti. Po predračunu iz oktobra gre za vrednost 2.750.000.000 din. Investicijo pa naj bi speljali s pomočjo SKIS-a za komunalo in ceste v vrednosti 44 %, s sredstvi krajevnega samoprispevka v višini 42 %, krajani naj bi dodatno prispevali okrog 10 %, ostale 4 % pa naj bi prispevale organizacije — podjetja na območju KS. DO Komunala pa naj bi v prihodnjem letu s sredstvi amortizacije obnovila dotrajane hišne priključke.
Problem vode se v KS dosedaj uspešno rešuje, vse te investicije pa so neločljivo povezane s krajevnim samoprispevkom, ki kaže na to, da so se krajani pravilno odločHi, ko so ga izglasovali.
■ D. N.
čne, ki že od daleč izraža, kaj pa te je sploh bilo treba sem.
Pa še tisto, kar je, pa ni. Prostori prejšnje pošte — zaprto, nekdanje banke — zaprto, nekdanje krajevne skupnosti — zaprto, pa ne zato, ker ni zanimanja za te prostore, pač pa zato, ker jih ne damo. To je objekt, ki je bil zgrajen z družbenimi sredstvi, sedaj pa je z njim, kot je.
S samoprispevkom so nam obljubili ureditev križišča v Dolenji vasi. Verjetno čakamo na kakšno hujšo nezgodo, ki bo predramila odgovorne.
Se je takšnih cvetk v Preboldu, ki je lahko nekdaj bil vzor sosednjim krajem v občini. O sedanjih lepotah in urejenosti pa pričajo tudi posnetki. Žal je tega toliko, da bi to lahko bila nadaljevanka. Zato menim, da v bodoče, če že ne želimo resnice, tudi pretiravanja ni treba.
Tomaž Vozlič
Prebold
Obnova vodovoda
in z njo prehlad
Prihaja zima
Kakor hitro zunaj postane hladno, ko sonce začne prebujati meglo, ko dež in sneg orosita golo drevje, začne iz otroških noskov curljati. Pričnejo se nadležni nahodi, kašlji, bolečine v ušesih in podobno.
Kaj narediti, ko nosek noče in noče prenehati curljati, ko v pljučih našega nadebudneža slišimo cel orkester, od trobent do violin? Starši kot prvo pomoč najpogosteje uporabljajo kapljice za nos. Te sicer res lajšajo težave pri nahodu, a NE ZDRAVIJO, pri daljši uporabi lahko sluznico nosa celo okvarijo, zato svetujem kapljice domače izdelave: korenine belega sleza skuhajte, da dobite gosto sluz, ki jo nato s kapalko nakapajte otroku v nos. Dosti manj so neprijetne kot ostale (otrok se jih ne bo branil) in obložijo nosno sluznico. Tako bo otroku lažje in brez bolečin bo izpihal nosek. Večina majhnih otrok še ne zna pihati, zato jih poskusite to naučiti igraje; kot bi oponašali lokomotivo ali majhnega zmajčka. Tekmujte, kdo bo to naredil bolje. Praznjenje nosu ima velik pomen, saj se s tem prepreči vnetje obnosnih votlin, pri malčkih pa tudi vnetje ušes. Zmotno je namreč prepričanje, da se ušesa prehlade skozi ušesa. Do vnetja pride skozi nos, ki je povezan z ušesi in prav po tej povezavi nadležne bakterije iz polnega noska od-cepotajo do ubogih ušes.
Polnemu nosku pomagajo tudi inhalacije, a majhnega otroka ne moremo postaviti nad inhalator in mu ukazati, naj inhalira. Poskusite drugače. Lonec z vročo vodo-kamilicami postavite v umivalnik. Skupaj z otrokom se pokrijte z brisačo in mu poskusite pripovedovati pravljice o vesolju ali ga kako drugače zamotiti toliko časa, da bo sopara prišla v nosek in bo iz njega iztekla nadležna vsebina. Vendar pa pri tem pazite. Pod brisačo primite otroka za roke, da slučajno ne bi zašle v vrelo tekočino. S skrbjo za nosek boste z gotovostjo preprečili tudi vnetje ušes, v kar sem se kot
mati pri svojih otrocih pogosto prepričala.
Kaj pa, če do vnetja ušes kljub temu pride? Kot prvo pomoč priporočam pregrevanje ušes. Zadostoval bo že prelikan robček ali plenička. Če so bolečine prehude, dajte otroku pa-nadon, nato pa obvezno obiščite zdravnika. Ni potrebno, da mora otrok s pogostimi vnetji ušes stalno nositi pokrivalo, saj se bo pod njim preznojil in še hitreje prehladil. Vneta ušesa dovolj dobro greje že tudi smučarski trak. Predpisana zdravila pa je treba porabiti do konca. Če jih otrok jemlje le dva, tri dni, otroku res odleže, vendar se bo vnetje kaj hitro ponovilo, saj prenehanje bolečin še ne pomeni, da so ušesa zdrava, pomeni le, da so zdravila pomagala.
In kašelj? Otroku je treba pomagati, da se izkašlja. V ordinaciji starši zmotno zahtevajo sirup proti kašlju namesto sirupa za izkašljanje-sa30, kajti otrok se mora iz-kašljati, sicer sluz ostane v pljučih in lahko pride do pljučnice. Pomaga že pregrevanje prsnega koša s suho toploto (ne z oljnato krpico), trepljanje po prsnem košu in kopanje v zdravilni kopeli. Če začne otroku v prsih piskati in je to slišati kot zvok trebente ali violine, je treba nemudoma v ambulanto, saj tak otrok nujno potrebuje zdravila. Otroci ponoči bolj kašljajo, ker pride izcedek iz noska v žrelo. Nič hudega tudi ni, če otrok ob kašlju bruhne, saj pogoltnjene sluzi še ne zna izkaš-Ijati in izpljuniti. Kašelj lahko traja tudi celo zimo, zato se starši ne hudujte, ker za to ne dobite staleža. Važno je, da otroci živijo v zdravem okolju. Zato prosim, starši, ne zastrupljajte jim dmačega okolja s cigaretnim dimom. Pogosto se namreč zgodi, da mati pripelje v ordinacijo otroka z zamašenimi pljuči, se pri tem jezi na vlažno stanovanje, sama pa zaudarja po cigaretnem dimu, čeprav pri tem zatrjuje, da v prostoru, kjer je otrok, ne kadijo-
Strah pred vrtcem
Otrok mora iz domačega varstva v vrtec. Njegov prvi stik z organiziranim varstvom je bil potujoči vrtec. Ob omembi, da bo moral v vrtec, reagira z grozo, se brani, začne jokati. Kako premagati to bojazen pred vrtcem in ravnati, da bo otrok z veseljem odšel v organizirano varstvo?
Ob prehodu iz domačega varstva v vrtec doživijo otroci veliko spremembo, saj je razlika očitna. Doma je bil »glavni«, vse se je vrtelo okrog njega in njegovih želja, še zlasti, če je domače varstvo vodila zlata babica. Tu pa je dosti glavic in ena, dve tovarišici, ki se ne moreta posvetiti enako vsem hkrati. Otroka je treba postopoma navajati na varstvo. V začetku naj ostane v vrtcu le kakšno uro, z dnevi pa naj se čas podaljšuje. Otroci zlasti težko sprejmejo spanje, zato ga iz vrtca vzemite pred njim. Najpomembnejše od vsega pa je, da pridete ponj pravočasno. Vsekakor je bolje, da vi počakate nanj, kot da mora on na vas. Otrok si predstavlja, da ga dajete v vrtec zato, ker ga ne marate, zato je pomembno, zlasti v času privajanja, da se mu v popoldanskem času bolj posvečate. Napačno bi bilo otroku popustiti, saj bi bilo to prvo resnejše popuščanje, a z gotovostjo tudi ne zadnje. Z otrokom se čimveč pogovarjajte. Pojasnite mu, da hodi v vrtec za to, ker je tam lepo, da bo tam pridobil nove prijatelje, se naučil novih pesmic, ki jih vi ne znate, da se bo igral... Ker je že tako velik, da hodi v vrtec, mu tudi doma to pokažite: kupite mu več slikanic, dovolite mu, da vam pomaga pri drobnih, a zanj pomembnih hišnih opravilih.
Včasih, ne tako redko, se otrok staršev oklepa in joče in prav ta jok še dolgo odzvanja v materinih ušesih in ji trga srce, vendar vam svetujem, da ste potrpežljivi in vztrajni, kajti ne bo dolgo, ko bo vrtec postal v otrokovem življenju važno in pomembno bivališče.
Hvala tovarni nogavic
Pisma bralcev
Ker v zadnjem času ne izide skoraj noben časopis, da v njem ne bi prebrali raznih kritik in obtožb na vsemogoče institucije ter delovne organizacije in obrtnike, je namen tega članka pohvaliti Tovarno nogavic Polzela. Na prigovarjanje številnih upokojencev pa tudi po svoji presoji, sem se odločila, da se javno zahvalim tej delovni organizaciji. Bolj ko bredemo v krizne čase, bolj se upokojenci zavedamo, koliko pomenita njihova skrb in pozornost do bivših sodelavcev.
Vsako leto nas malo pred novim letom povabijo na družabno
srečanje s pogostitvijo in obdaritvijo z lepimi koledarji in nogavicami. Obenem pa nas seznanijo s svojimi delovnimi rezultati v preteklem letu, kar nas izredno veseli, da so kljub težkim tržnim razmeram vedno pozitivni. Ob 8. marcu se svojih sodelavk zopet spomnijo s čestitkami in darilnimi boni. Spomnijo se nas tudi ob vsakem njihovem jubileju, da ne govorim, kako smo veseli njihovih zajetnih paketov nogavic. Pa kljub temu, da so tako radodarni, dobro gospodarijo, se razširjajo in zaposlujejo nove delavce. To je namreč dokaz, da je v tej tovarni
na krmilu sposobno vodstvo, po obratih pa pridni delavci, seveda z nekaterimi izjemami. Mi se namreč zavedamo, da mora za to, kar odstopajo nam, nekdo skrbeti in delati. Lep je pa tudi občutek upokojenca, da je nekje zapisan in da še vedno dobiva priznanja za vložen trud v času svoje delovne aktivnosti.
Torej, Tovarna nogavic Polzela, v imenu vseh upokojencev se vam javno zahvaljujem za vso skrb in dobroto z željo, da bi imeli čimveč delovnih uspehov in da bi svojih upokojencev nikoli ne pozabili.	Kristina Posedel
Komu smo starejši napoti?
Doživela sem nekaj, česar starejši človek ne more preboleti.
Vračala sem se iz banke v Žalcu med deveto in deseto uro. Nekaj korakov od tehnične trgovine, pred novo odprtim Snack batom, sem opazila kup cigaretnih ogorkov, ki jih je očitno nekdo iztresel iz avta. Ker sem tu obstala, sta mi se približala dva moška, med njima je bil eden precej opit. Brez vsakega povoda me je opiti ogovoril: »Vi ste pa že dosti stari, saj bi že morali umreti!«
Bila sem brez besed. Spremljevalec tega baje precej zapitega moškega, ga je grdo pogledal, da se je pobral v lokal. Spremljevalec pa se mi je v njegovem imenu opravičil, za kar sem mu hvaležna. Hkrati je obsodil ravnanje tega nesramneža in pripomnil: »Veste, pa še telovadni učitelj je!« Ostala sem brez besed. Ali smo res starejši, ki smo preživeli kar dve vojni, zares odveč?
Vprašujem se, ali je to olika in bonton prosvetnega delavca? Po moje si kvečjemu zasluži delo
svinjskega pastirja!
Marija Uraniek, Efenkova 2 ŽALEC
Odprto pismo
Gglašamo se iz Osnovne šole Ivan Farčnik Buč Vransko, ki je pobratena s šolami iz posameznih republik in avtonomnih pokrajin. Takšna oblika bratenja se je pričela v letu 1976, ko se še niso pojavili finančni problemi, ki so povezani s tem srečanjem. Oblika pobratenja, kot jo ima OŠ Vransko, ima svoj poseben pomen in težo v občinskem, republiškem in jugoslovanskem prostoru. Srečanje bratstva in enotnosti poteka vsako leto meseca maja v kraju prireditelja (vsako leto je to drug kraj v drugi republiki).
Vsako leto se srečanja bratstva in enotnosti vse teže udeležimo, ker nas pestijo finančni problemi. Posebnih finančnih sredstev za srečanje ne dobimo, zato nam že vrsto let preostajajo skromni viri občinske izobraževalne skupnosti, ki pa so iz leta v leto bolj osiromašeni.
S sredstvi OIS in lastnimi sredstvi srečanja bratstva in enotnosti ne bomo zmogli več finančno pokrivati, zato v kolektivu resno razmišljamo, da bi v teni šolskem letu to obliko druženja prekinili.
Vsi se zavedamo posledic, ki bodo nastale zaradi tega, posebej sedaj, ko medrepubliški odnosi niso na ustrezni ravni. Želeli bi opozoriti na leto 1992, ko bo naša šola organizator srečanja bratstva in enotnosti. Za organizacijo tega srečanja nam bodo potrebna velika finančna sredstva, zato bomo takrat potrebovali pomoč širše DPS in Do.
Tako se obračamo na vse odgovorne organe v občini, da zavzamejo stališče in sklepe glede našega srečanja bratstva in enotnosti, saj smo pri ustanavljanju tega srečanja dobili pobudo prav od občinskih družbenopolitičnih organizacij.
Ravnatelj: Branko Djordjevič
Badminton: 1	lanjšek najboljši	Strelstvo		Turizem
Na drugem republiškem turnirju v badmintonu za pionirje in pionirke je nastopilo kar 59 mladih upov iz sedmih regij Slovenije. Med fanti je znova prepričljivo najboljši Braslovčan Kristjan Hanjšek, ki je drugi finalni niz proti Pelhanu dobil celo brez izgubljene točke. Skupaj je v sedmih nizih oddal samo 17 točk in je trenutno brez pravega tekmeca v svoji starostni skupini. Nastopili sta tudi Alenka Kralj in Alenka Predovnik, ki pa nista igrali tako vidno vlogo kot Hanjšek.
Pionirji vrstni red: 1. Kristjan Hanjšek (Braslovče),... 3. Robi Hanjšek (Braslovče); itd. Pionirji:
1.	Pohar (Olimpija),... 5.-6. Alenka Kralj,... 9.—12. Alenka Predovnik (obe Braslovče).
Tekmovanje so na sedmih igriščih v dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu pripravili športni delavci iz Braslovč, Tovarna nogavic Polzela in AERO Celje pa
Kristjan Hanjšek.
sta mlade tekmovalce razveselila s praktičnimi nagradami.
Besedilo in slika: T.
Tavčar
Vrsta množičnih izletov
Med najbolj delavnimi organizacijami so v preboldski krajevni skupnosti člani društva upokojencev. So kreativni in nenadomestljivi del krajevnega življenja in tako rekoč povsod, kjer se kaj dogaja. Že vrsto let imajo bogato društveno aktivnost, ki je močno športno obarvana. To pa dokazuje tudi dejstvo, da so prispevali pomemben delež k osvojitvam pokalov in plaket v akciji »Izbiramo najboljšo KS v športni rekreaciji«, ki so jih osvojili Preboldčani v letošnjem in minulih letih.
V Športno-rekreacijskem gaju imajo balinišče in rusko kegljišče z brunarico, kjer se radi zadržujejo in rekreirajo v poletnem času. Med najmočnejšimi in najbolj množičnimi pa so tisti, ki se po-
dajajo na planinske in kolesarpre-izlete. V tem letu so jih izvedli lepo število in zmeraj so bili množično obiskani. Na kolesarjenje ali izlet se je podalo 100 in več članov. Vodja kolesarske sekcije je še zmeraj France Zagožen, ki je že prekoračil 85. leto življenja in je nerazdružljiv s svojim kolesom. Motor društva pa je Feliks Reberšek, ki ima nedvomno veliko zaslug za tako uspešno delovanje društva.
Tudi za naslednje leto že snujejo svoje programe,, kjer bodo ostali zvesti dosedanjim aktivnostim, ki so se preverile in postale sestavni del njihovega dela in življenja.
D. Naraglav
\
Snežna jama na Raduhi
l _________ _____________J
Kot vse kaže, se bodo s turizmom začeli ukvarjati malo bolj resno tudi preboldski jamarji. Za to imajo vse pogoje, saj je prav gotovo precej ljudi, ki bi radi doživeli ogled jame na nekoliko bolj atraktiven in zanimiv način. Pogled je zaenkrat uprt na planinski masiv Raduhe nad Lučani, kjer kraljuje v njegovih nedrjih že precej znana Snežna jama, ki so jo odkrili Preboldčani leta 1981 na svoje jamarsko-raziskovalnem taboru.
Že pred leti so se v to idejo o ureditvi jame za turizem — paketnega tipa zavzeli v mozirski občini, vendar je sčasoma vse skupaj nekako zamrlo. S ponovno oživitvijo ideje pa so 'etos prišli na dan preboldski jamarji, ki so že tudi trasirali in napravili načrt ureditve
jame. Stekli pa so že tudi pogovori z Nizozemci, ki bi dan svojega turističnega paketa preživeli v tem koncu Zg. Savinjske doline. Seveda pa bo potrebno še precej več, da bodo besede in načrti udejanjeni. Vsekakor pa velja jamo usposobiti za te namene, saj jo je že dosedaj videlo nekaj sto obiskovalcev in vsi so bili nad njo izjemno navdušeni.
Jama pa mora ostati ob vsem tem čimbolj neoskrunjena, pravijo jamarji, zato naj tudi ne bi razmišljali o elektrifikaciji, ampak bo organizirano vodenje s karbidnimi svetilkami, kar bo še prispevalo k atraktivnejšemu ogledu jame in svojstvenemu počutju obiskovalcev.
— ov —
Prehodni pokal Juteks—Žalec '89
SD Juteks Žalec je ob 50-letni-ci svojega pokrovitelja DO Juteks izvedla prvo tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodni pokal Juteksa, ki naj bi postalo tradicionalno. Letošnjega so se udeležile ekipe: SD Kovinar Štore, SD Celje, SD Bratov Hrvatin iz Liboj, SD Slavko Šlander Šempeter in SD Juteks Žalec. Za ekipo Žalca 1 so tekmovali: Melanšek, Martinovič, Škodnik, za ekipo Žalec 2 pa: Smrkolj, Pukmajster in
Vidmajer. Rezultati ekipno: 1. SD Žalec, Juteks 1 (1113 krogov), 2. SD Kovinar Štore (1110 krogov),
3.	SD Žalec—Juteks 2 (1075 krogov).
Posamezno: 1. Mladen Melanšek, SD Žalec-Juteks (374 krogov); 2. Branko Malec, SD Štore (373 krogov) ; in 3. Bernard Martinovič, Žalec 1 (372 krogov).
Pokale, medalje in priznanja je podelil Milan Dolar, direktor DO Juteks Žalec.
2. kolo I. rep. lige — vzhod
V	drugem kolu prve rep. lige vzhod sta se v Žalcu pomerili ekipi NTU Slovenj Gradec in ekipa SD Juteks Žalec. Slednja je gladko zmagala v postavi: Melanšek, Smrkolj, Martinovič in Škodnik. Nastreljali so 1483 krogov, Kar
Turnir v Leskovcu
V	Leskovcu pri Krškem je domače strelsko društvo izvedlo tekmovanje v streljanju z zračno puško za pionirke in pionirje Slovenije, ki je bilo posvečeno dnevu vrnitve vojnih izgnancev tega okoliša. Tekmovanja se je udeležilo 22 ekip, med njimi tudi ekipa iz Žalca — v sestavi: Aleš Klovar, Mateja Derstvenšek, Simon Vo-
pomeni tudi občinski rekord. Gostje so nastreljali 1457 krogov, najboljši rezultat srečanja pa je dosegel Mladen Melanšek (379 krogov), ki je izenačil državni rekord.
šnjak in Kristjan Pukmajster, ki je dosegla 4. mesto. Med posamezniki je bil Aleš Klovar drugi, Mateja Derstvenšek pa peta. Rezultati ekipno: 1. SD D. Poženel — Rečica (512 krogov), 2. SD Brest Cerknica (506 krogov), 3. SD Leskovec (501 krog), in 4. SD Ju-teks-Žalec (500 krogov).
-JP
Šah—šah—šah
V Slovenj Gradcu bo še pred koncem meseca 42. slovensko republiško prvenstvo v šahu, ki se ga bodo udeležili tudi šahisti ŠK Žalec. Lani so osvojili odlično drugo mesto. Letos bodo skušali obdržati osvojeno mesto, saj se temeljito pripravljajo pod vodstvom kapetana ekipe Branka Pipala, ki je lani na republiškem prvenstvu opravil test za republiškega sodnika.
Šahisti ŠK Savinjčan iz Šempetra so gostovali na Ljubnem, kjer so se v prijateljskem dvoboju pomerili s predstavniki Rečice na osmih deskah. Zmagali so Šem-petrani s 5:3, v hitropoteznem dvoboju pa so zmagali z 32,5:31,5 točke. Ekipo Savinjčana so sestavljali: Štorman, Setnikar, Skok, Peternel, Vošnjak, Grobelnik in Kišič. Povratni dvoboj bo naslednje leto v Šempetru.
Nogomet—nogomet
Kdaj več turistov na Dobrovljah?
Z gričevnatih Dobrovelj se v teh jesenskih dneh ponuja lep razgled po Savinjski dolini. Veter, ki se občasno zaganja skozi gozd, po cesti, ki jo ravnokar preurejajo, vrtinči odpadlo listje čudovitih barv. Travniki so še zeleni, polni živine, ki bezlja v soncu in muli sočno travo.
Kmetje iz gozda vozijo hlodovino za drva, nekateri pa tudi še sejejo zimino in grabijo listje. Sredi Dobrovelj stoji domala nov društveni dom, v katerem so trgovina, z vsem za dnevne potrebe, gostilna in mlekarna. Oskrbnica Anica Janževnikova je še mlada in dovolj .krepka, da vso delo opravi sama, če pa je ob nedeljah in praznikih več gostov, dobi občasno pomoč.
Domačini imajo radi svoj dom, prostor, v katerem se odvija družabno življenje, in tu kakšenkrat tudi zapojejo, da odmeva po hribih. Večkrat se zgodi, da dom gosti tudi mladež iz Braslovč, skratka, v domu na Dobrovljah ljudem zlepa ni dolgčas.
Planinska koča — gostišče ima tudi nekaj sob, v katerih je možno prespati, prikupna oskrbnica Anj-ca pa poskrbi za pod zob. Škoda je, da tako lepa koča, ki je tudi še v teh dneh polna lepega cvetja, za katerega zgledno skrbi oskrbnica, nima tudi kakšnih razglednic ali drugih spominkov, kajti očitno je, da bi gostje radi odnesli kaj s seboj tudi za spomin.
Dobrovlje imajo lepo lokacijo še za kakšen hotel ali gostišče,-saj je kraj dovolj vabljiv in privlačen za turiste, ki se bodisi z avti pripeljejo iz Braslovč ali Nazarij ali pa pridejo po bližnjih poteh. V minulih dneh, ko je bilo sonce še dovolj močno, je bilo prijetno hoditi po gozdu, kjer je pod nogami šelestelo odpadlo listje, pa tudi z avtobusom se je možno povzpeti sem gor. Pozimi, ko zapade sneg, pa se na Dobrovljah na vse strani odpro smučišča in tako so Dobrovlje vabljive za turiste skozi vse leto.
T. L.
Oskrbnica Anica Janževnikova pred domom na Dobrovljah v minulih dneh, ko sonce še ni izgubilo moči
Žalčanov ni zapustila športna sreča
Pionirji so se pomerili v Vrbju
Balinanje
Upokojenci Žalca četrti
rezultatom 5:0 in se s tem uvrstili na solidno deveto mesto s tremi zmagami in štirimi neodločenimi izidi, gol razliko 15:14 in desetimi točkami.
Zadnje kolo bodo igrali v Titovem Velenju, ki je na lestvici za točko pred Žalčani.
so domačini proti ekipi OŠ Petrovče z rezultatom 10:8, tretje mesto pa je osvojila druga ekipa Vrbja. Pokrovitelja turnirja sta bila TKS Žalec in ŠDP Vrbje.
Se nam obetajo boljši časi?______________
v Gostje hotela Prebold zadovoljni
Žalski nogometaši so z novim trenerjem Vladom Glinškom po treh dobrih igrah zmagali doma proti Steklarju z 2:0 in na tujem z novincem Elan iz Novega mesta z 2:1. V predzadnji tekmi jesenskega dela prvenstva so na domačem terenu zasluženo premagali trboveljskega Rudarja z visokim
Na nogometnem igrišču v Vrbju so ob krajevnem prazniku izvedli spominski turnir Jožeta ŠTRAVSA, Toneta ŠEPCA in Ota KRAJNCA, na katerem so se pomerile tri ekipe pionirjev. Zmagali
V Postojni je potekalo republiško prvenstvo v balinanju za upokojence, na katerem je nastopilo 16 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa upokojencev iz Kranja,
Sindikalne športne
V	minulih dneh je bilo v naši občini kar dvoje sindikalnih športnih tekmovanj.
V	streljanju z zračno puško, ki je veljalo za tekmovalni in množični del iger, je nastopilo 186 strelcev in strelk iz 23 organizacij združenega dela. Moški ekipno:
1.	KIL Liboje, 268 krogov, 2. Obrtniki 261, 3. Tovarna nogavic Polzela 256; posamezno: 1. Martin-kovič (KIL), 2. Melanšek (Obrtniki), oba 92 krogov, 3. Vaš (KIL)
89.	Ekipno ženske: 1. Tovarna nogavic Polzela 207 krogov, 2. Strojna Žalec 196, 3. Občina 177; posamezno: 1. Flego (Strojna) 80 krogov, 2. Kralj (Tovarna nogavic
predstavniki DU Žalec pa so osvojili odlično četrto mesto, in sicer v postavi: Jože Marinko, Jože Čehovin, Franc Kolenc in Ivo Vene.	J. Grobelnik
igre
Polzela, 3. Vasle (Garant) 70 krogov itd.
Sindikalnega tekmovanja v košarki pa se je udeležilo 29 ekip. Vrstni red mlajši člani: 1. VIO Žalec, 2. OOS delavcev pri obrtnikih, 3. SIP Šempeter; starejši člani: 1. SIP Šempeter, 2. Juteks Žalec, 3. AERO Šempeter; članice:
1.	VIO Žalec, 2. Agrina Žalec, 3. WZ Žalec in Tekstilna tovarna Prebold.
Do konca letošnjih sindikalnih iger je na vrsti še odbojka, nato pa bo prve dni decembra zaključek.
Hotelirstvo v Savinjski dolini v zadnjih petih letih ni želo velikih uspehov. Slaba pobuda, čudna organiziranost in nekonkurenčen pristop pri delu niso mogli dati uspešnih poslovnih rezultatov. Gostje z gostinsko ponudbo v hotelih po Savinjski dolini niso bili zadovoljni, vendar so se v preboldskem hotelu odločili, da si bodo rekapitulacijo popravili.
Na pogovor smo se povabili k Francu Serdonerju, vodji hotela Prebold, ki je na kratko predstavil delo hotela v‘ zadnjih dveh letih. »Povezali smo se s Kompasom, ki preko svojega germanskega oddelka OAD že tretje leto v našem hotelu organizira aktiven oddih za goste z Nizozemske. Tem je na voljo enotedenski aranžma. Gostom omogočimo izlete v okolico, kolesarjenje, plavanje v bazenu, organiziramo pa tudi izlete v Logarsko dolino, na Ptuj in v Rogaško Slatino, po želji jim omogočimo ogled Postojnske jame in Ljubljane.« Novost hotelske ponudbe v Preboldu pa je organiziranje mladinskega turizma v kampu. Tako je mladim gostom z Nizozemske, iz Italije, Francije, Belgije in zahodne Nemčije poleg hotelske ponudbe na voljo tudi alpinistična šola v Tremerjih in vožnja s kajaki po Savinji. »Za te dejavnosti imamo organizirano strokovno vodstvo,« pravi Franc Serdoner.
V hotelu Prebold imajo za prihodnost smele načrte. Radi bi uredili kamp, tako da bi zadostoval kriteriju
za II. kategorijo. Z Brodogradiliščem iz Splita se dogovarjajo za nove aranžmane letovanja delavcev iz Istre. Za jesen pa pripravljajo zabavne večere v hotelu, kjer bodo gostovale glasbene skupine iz cele Slovenije. »Svojo ponudbo bi radi popestrili, gostom pa omogočili prijeten oddih v naših hotelskih prostorih. Sicer pa se zavedamo, da nas v prihodnje čaka še veliko trdega dela,« je dejal Franc Serdoner.
Prav so spoznali. Rešitev je treba iskati v delu. Če pa se prihodnosti pridruži še kanček poslovnosti, rezultati ne bi smeli izostati.
B. Lobnikar
Pokal Crete
Planinsko društvo Vransko je
21.	oktobra pripravilo že 17. orientacijsko tekmovanje za pokal Črete. Tekmovanje je potekalo v prelepem sončnem vremenu, ki so si ga tekmovalci in številni izletniki popestrili še s kostanjevim piknikom.
Start je bil na Vranskem, cilj pa v planinskem domu na Čreti. Tekmovanja so se udeležile vse kategorije. Tako je pri pionirjih zmagala ekipa Žalca, pri mladincih in članih pa ekipi z Vranskega.
Ligaški rezultati
Iz naše občine kar precej športnih ekip nastopa v raznih republiških ligah. Nekaj rezultatov:
II. republiška kegljaška liga, vzhod: Šoštanj: Hmezad 4956:5111; Tekstilna: Branik 4675:4826.
I. republiška nogometna liga, 12. kolo: Partizan/Hmezad: Rudar (Trbovlje) 5:0.
I. republiška odbojkarska liga, moški: Šempeter: Tovil Olimpija 2:3, Braslovče :Fužinar 0:3.
Krvodajalstvo
ODVZEM KRVI V DECEMBRU:
•	PREBOLD — 6. december od 6.30 do 13.' ure
V	PROSTORIH TT PREBOLD
•	ŽALEC — 22. december od 7. do 13. ure
V	SEJNI SOBI KS ŽALEC
Krvodajalske akcije na Vranskem se je udeležilo 112 krvodajalcev, med katerimi je Jože ŽNIDARŠIČ daroval kri že 72 krat.
Postaja RK v Šempetru
Krajevna organizacija RK Šempeter sporoča, da bo 5. decembra pričela v Šempetru delovati POSTAJA RDEČEGA KRIŽA, kjer si bodo krajani lahko merili krvni pritisk, dobili razne strokovne nasvete, med drugim pa bodo lahko zaprosili tukaj tudi za morebitno socialno pomoč.
Postaja bo delovala vsak prvi torek v mesecu od 16. do 18. ure v prostorih KS Šempeter. Vodila jo bo medicinska sestra Pavla BREŽNIK z aktivisti RK.
Vabljeni!
T. TAVČAR
Jamarji pred zamreženim vhodom v Snežno jamo za Raduhi
T. T.
Prometne nezgode
•	V naselju Prekopa je dne 16. oktobra ob 16. uri na magistralni cesti voznik osebnega avtomobila Edi ŽGEČ zaradi vožnje po levi trčil v tovorni avto Izidorja KADVINCA in se pri tem tako hudo poškodoval, da je zaradi poškodb umrl.
•	Izsiljevanje prednosti je botrovalo nesreči dne 22. oktobra ob 13.50 v Malih Braslovčah, ko je prišlo do trčenja med voznikom os. avtomobila CE 254-443 Viktorjem CILENŠKOM in mladoletnim voznikom kolesa z motorjem M. S. ter njegovim sopotnikom G. R., ki sta zaradi poškodb iskala zdravniško pomoč v celjski bolnišnici.
•	Zaradi nepravilnega prehitevanja voznika os. avtomobila CE 165-485 Franca GLAVNIKA se je dne 19. oktobra ob 12.25 na Polzeli pripetila nezgoda, v kateri je bila huje poškodovana kolesarka V. B. Zdravniško pomoč so ji nudili v bolnišnici v Celju.
•	Dne 26. oktobra se je na Polzeli ob 13. uri zgodila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti voznika os. avtomobila LJ 586-938 Andreja NOVAKA, ki je na prehodu za pešce zbil otroka I. S. in ga pri tem hudo poškodoval, tako da so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
•	Na magistralni cesti v Žalcu je 26. oktobra ob 15.45 Janez BO-RIŠEK z osebnim avtom LJ 610-379 izsiljeval prednost in pri tem trčil v tovorni avto KC 390-12 Ivana BERUTA. Voznik Borišek je zaradi posledic nesreče na kraju nezgode umrl.
•	Dne 6. novembra ob 18.30 je v Šempetru na magistralni cesti voznik os. avtomobila CE 156-117 Stjepan ŠUMIGA izsilil prednost vozniku avtobusa MS 690-71. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik ŠUMIGA umrl vkleščen v svojem vozilu.
Kljub temu da so bile vozne razmere v tem mesecu dokaj ugodne, je cesta terjala visok krvni davek neprevidnih voznikov.
Ker je v tem mesecu lahko pričakujemo poslabianje voznih razmer glede na prihajajoči zimski čas, opozarjamo vse voznike na previdno vožnjo.
Dežurstvo na vodovodu
od 27. 11. do 4. 12. 1989 — Marko DOLINAR, Griže 35 od 4. 12. do 11. 12. - Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 11. 12. do 18. 12. — Bogdan PANTNER, Polzela 209 od 18. 12. do 25. 12. — Jakob OLIP, Pongrac 21 od 25. 12. do 3. 1. 1990 - Tone JAGER, Prebold 42, tel.: 723-097
Velja za popoldanski čas ob delavnikih, ob sobotah, nedeljah in praznikih. V času prostih dni je dežurni na sedežu DO Komunala od 12. do 12.30, sporočila pa lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO.
Vaja Zavrh '89
V sklopu številnih aktivnosti v mesecu požarne varnosti je bila v Zavrhu v KS Galicija sektorska gasilska vaja, v kateri je sodelovalo enajst gasilskih društev iz žalske in celjske občine. Vaja je imela predpostavko, da je v dveh senikih in gospodarskih poslopjih izbruhnil požar zaradi strele, ki ga je bilo treba omejiti, rešiti živino (na sliki), in vse kar je bilo mogoče. Vajo sta vodila Jože Šalej in
Marjan Jovan.
Za GS Zavrh velja povedati, da so ga ustanovili letos pred štirimi meseci in da je sedaj v žalski občini že 48 gasilskih društev. V društvo je včlanjenih 31 članov in 10 članic, imajo svoj dom, ki so ga zgradili s pomočjo krajanov. V tem mesecu pripravljajo v tem društvu tudi tečaj za izprašane gasilce.
T. TAVČAR
Kazniva dejanja
Dne 13. oktobra je bila ob 10.30 v blagovnici Nama Levec zalotena pri tatvini S. Čater, ki so ji miličniki neplačano blago odvzeli in zoper njo napisali kazensko ovadbo.
Neznani storilec je dne 17. oktobra v nočnem času vlomil v osebni avto Nevenke ŠUBELJ, parkiran v bližini magistralne ceste v Gotovljah. Iz njega je odnesel komplet ključev, kar pa mu ni zadostovalo, in je nato znesel svojo jezo nad avtomobilom tako, da je hodil po pokrovu in strehi ter tako povzročil za 15.000.000 dinarjev škode.
Vzrok za bes bo moral pojasniti pred sodiščem Milenko IVIČ, ki je 21. oktobra v popoldanskem času metal kamenje v osebni avto CE 244-213 in pri tem povzročil za trideset milijonov dinarjev škode, ki jo bo prav tako moral povrniti.
Dne 25. oktobra je v večernih urah neznanec vlomil v osebni avto R-11 CE 251-599 Branka TURNŠKA in mu iz njega vzel čekovno knjižico z dvanajstimi čeki Ljubljanske banke. Miličniki za neznancem še poizvedujejo, oškodovanec pa s strahom pričakuje izpiske vnovčitve čekov.
Dne 2. novembra so ob 10. uri pri tatvini v žalski Nami zalotili Ra-dojka TEPIČA, ki se bo zaradi tega znašel pred sodniki, ukradeno blago so mu zasegli in ga vrnili DO.
Dne 7. novembra pa je v isti DO na oddelku konfekcije Liman BITI-Čl poizkušal ukrasti hlače tako, da si jih je v kabini oblekel pod svoje, vendar ga je pri tem zalotila trgovka. Za svoj namen bo moral pred sodnike.
Pravo »dirko« je uprizoril 30. oktobra okoli 24. ure Smail BEŠIČ z ukradenim avtomobilom CE 237-395 na cesti Petrovče—Liboje, kjer ga je ustavila patrulja prometne milice Celje, vendar na znak ni hotel ustaviti. Miličniška patrulja ga je prehitela in ga ponovno ustavljala, vendar se je zaustavil šele po trčenju s službenim vozilom milice. Miličniki so nato iz pogovora z njim razbrali, zakaj ni hotel ustaviti, saj je v Puli odvzel osebni avto renault s katerim se je pripeljal do Prekope, kjer mu je zmankalo goriva in je vozilo zapustil. V Kapli je odvzel nezaklenjeno vozilo izpred garaže in se odpeljal do Pongraca, kjer je skušal vlomiti v stanovanjsko hišo, vendar namena ni uresničil. Odšel je do soseda U. C., kjer je skozi odklenjeno garažo prišel v hišo in od tod v kuhiro. Opravil je »inventuro« in odnesel 7.300.000 dinarjev ter usnjeno jakni. Lastnik se je sicer zbudil, vendar mu je, storilec ušel, o dogodku pa }e obvestil PM Žalec. Akcija je stekla in obrodila sadove tako, da so oškodovanci dobili nazaj svoje avtomobile in stvari, Bešiča pa so predali preiskovalnemu sodniku.
Miličniki Postaje milice Žalec so v zadnjem času obravnavali tudi skupino mlajših fantov, ki so na območju Polzele in Žalca storili 24 tatvin goriva iz avtomobilov. Prav tako pa se je v tem času povečalo število tatvin v trgovinah in tatvin koles, zato miličniki opozarjajo na primerno varovanje.
Znatno strožje kazni za kršilce predpisov
Predvideva osnutek novega zakona o varnosti v cestnem prometu
Zvezni sekretariat za promet in zveze je Skupščini SFRJ dostavil osnutek novega zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu z znatno višjimi kaznimi za kršilce. Predlagajo, da bi za prekoračitev dovoljene hitrosti nad 10 km/h voznik moral na kraju prekrška plačati
150.000	dinarjev v naselju, zunaj pa 100.000 dinarjev. Če bo voznik vozil do 30 km hitreje od dovoljene hitrosti, bo plačal od 200.000 do 230.000 dinarjev, če bo vozil več kot 30 km hitreje pa bo kaznovan s prepovedjo vožnje od treh mesecev do leta dni in z denarno kaznijo od
400.000	do dveh milijonov dinarjev.
Še strožji pa bo novi zakon do tistih voznikov, ki bodo sedli za volan vinjeni, bodo vozili pod vplivom mamil ali zdravil. Če bo ugotovljeno, da so že drugič v dveh letih vozili v takšnem stanju ali brez vozniškega dovoljenja ali z vpisom v njem, da ne smejo voziti, bo odrejen zanje zapor od 15 dni do dveh mesecev, poleg tega pa bodo morali plačati še denarno kazen od 150.000 do 200.000 dinarjev. Takšno denarno kazen pa bodo morali plačati tudi pešci , če bodo hodili čez cesto pri rdeči luči na semaforju, če bodo prečkali cesto na nedovoljenem delu ceste ali se po nepotrebnem zadrževali na cesti in ovirali promet.
Dosedanji preventivni in represivni ukrepi namreč niso dali rezultatov, zato bodo nevestni vozniki, v kolikor bo namreč zakon sprejet v predlagani obliki, kaznovani kar desetkrat strožje. Res pa je tudi, da bo novi zakon dosegel namen le, če bo sprejet po hitrem postopku, saj bo sicer inflacija zopet naredila svoje in bodo tako le zaporne kazni še ustrahovale nevestne voznike, da bodo ravnali po predpisih.	V. Cerovšek
Župnijski urad Žalec se zahvaljuje vsem obiskovalcem pokopališča v Žalcu, ki so na dan 1. novembra darovali denar za obnovo strehe na pokopališki cerkvi. Nabava strešne opeke je že v toku.
Prav tako se Župnijski urad Žalec zahvaljuje vsem, ki so z denarjem in delom pomagali pri obnovi fasade na župnijski cerkvi. Zdaj čaka na obnovitev samo še južni del fasade, ki jo nameravamo obnoviti naslednje leto. Takrat bomo zopet prosili krajane Žalca, Ložnice in Vrbja za prostovoljno pomoč.
Hvaležni bomo vsem, ki bodo ob pogrebih namesto cvetja darovali denar za obnovo pokopališke cerkve.
Obnovljeni kulturni spomeniki bodo v ponos našemu mestu.
SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC SEJEM
RABLJENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME
15. decembra od 15. do 18. ure
ter 16. in 17. decembra od 9. do 18. ure.
Dvorana HMEZAD Žalec
Prodajam zazidljivo parcelo v Braslovčah v izmeri 630 m!. Informacije po telefonu: (061) 445-425 (zvečer)
DANE KLANDER
Domžale
IZDELAVA IN MONTAŽA PLASTIČNIH ROLET TER ŽALUZIJ
Informacija in prodaja na tel.: (063) 27-225
80RIS GOJZDNIK GOTOVUE 138/e Tel.:711-606, 711-835	»
SERVIS gospodinjskih aparatov • vseh vrst: . -. . .	'mÉ
—	električnih štedilnikov —	pralnih strojev —	bojlerjev —	ostalih malih gospodinjskih aparatov	
• Delovni čas: od 7. do 14. ure	
	Hm
Ob boleči izgubi bližnjega nas lahko pokličete oziroma poiščete na naslovu:
JOŽEF STRAHOVNIK,
POGREBNE USLUGE,
ŽALEC, VREČARJEVA 3, telefon: 712-703
Na uslugo smo vam ob vsakem času.
Za zaupanje se zahvaljujemo.
Vse pogrebne storitve, vključno s kremacijo in ureditvijo dokumentacije
opravlja za vas NON-STOP
IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11 /c
Telefon: 721-667, 721-395
ZAHVALA
Ob neizprosni izgubi našega
FRANCA VERSTOVŠKA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v žalostnih dneh slovesa, nam pisno ali ustno izrazili sožalje; vsem, ki ste imeli Frenka radi in v srcu ohranjate spomin nanj.
Vsi njegovi
V SPOMIN
9. decembra bo minilo deset let, od kar smo za vedno izgubili
VLADA VEBRA
prof. tel. kulture iz Žalca,
velikega ljubitelja športa, ki se je zanj razdajal in pri tem pozabljal nase.
Zahvaljujemo se tenisačem in smučarjem za vsakoletni MEMORIAL, ki mu ga posvetijo, kot tudi vsem, ki mu prižigate svečke, prinašate cvetje in vam korak s spominom nanj zastane ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
FRANCA ROZMANA
iz Doberteše vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in kolektivom KIL Liboje, IGM Gradnja Žalec ter Obratovalnici BASTL Ločica za pomoč, podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Njegovi: žena Prida, hčerka Ljubica in sin Franci z družinama
Utihnil je tvoj glas, obstalo tvo!e srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več. ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, orne in
cpctrp
MARIJE OGLAJNER
iz Petrovč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, s katerim ste prekrili njen zadnji dom. Prisrčna hvala govornikoma za poslovilne besede, patru Miranu za opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice
KARLE KOČEVAR
iz Orle vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom ter vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denar v posebne namene ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna hvala dr. Cukjatiju, članom ZB NOV Gomilsko, govornikoma, g. Zidanšku za opravljan obred in pevcem za poslovilne pesmi.
Žalujoči: mož in hči Cvetka z družino
Tradicija
treh
generacij
predelava starega zlata
izdelava po naročilu graviranje odkup starega zlata
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
SAVINJSKI
MAGAZIN
Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži, sladko vince piti...
Ljubitelji žlahtne kapljice,
odslej lahko v naši vinoteki izbirate vina po vinorodnih rajonih in okoliših.
NOVA VINOTEKA V BLAGOVNICI »SAVINJKA« VAS VÀBI NA NAKUP
Programi, inženiring, servisiranje
•Elektrotehna E tzas Ljubljana zastopa kar 49 tujih proizvajalcev najsodobnejše računalniške opreme.
Že doslej smo na širšem celjskem območju našo tehniko uspešno prodajali, s prodajno-servisnim centrom pa želimo plasma še razširiti. V ta namen smo odkupili objekt na Šlan-drovem trgu v Žalcu, ga povsem obnovili, v petek, 27. novembra pa svečano odprti V njem bo celovita ponudba, strokovnjaki Mikropisa pa bodo kupcem poleg strokovnega nasveta in prodaje nudili tudi servisiranje. To bo pri nas prvi takšen center, ki bo oral ledino, prepričan pa sem, da bo pridobil zaupanje kupcev,- pravi predstavnik Elektrotehne Branko Petrin.
V prodajno-servisnem centru, ki ga bodo vodili strokovnjaki zasebne
organizacije Mikropis, bodo nudili vse velikosti računalnikov victor, komplet igličnih in laserskih stiskal-nikov fujitcu, digitajzerje in platerje Calcomp, fakse Panasonic, grafične postaje in računalniške mreže. Ob široki ponudbi pa je najpomembnejše še to, da bodo nudili svetovanje, inženiring in servisiranje računalniških mrež, podprtih z mrežno programsko opremo norvel in IBM pe-celan. Celoten inženiring za programsko opremo na poslovnem in tehničnem področju, koriščenje tujih knjižic podatkov švicarskih datu-star in fiz tehnik od strojništva do elektronike boste torej lahko našli v tem centru.
Skratka: center je pomembna pridobitev za Žalec, še posebej pa se je vesele učenci osnovne šole, ki bodo ob odprtju prejeli računalnik.
jk

PROGRAMI, INŽENIRING, SERVISIRANJE MOZIRJE - ŽALEC
Povečal se je telefonski promet
Že nekaj časa je s telefonijo v Žalcu nekaj narobe. Težko je dobiti zvezo in pogovori so večkrat prekinjeni. Odgovorni v PTT Celje so nam povedali, da se je telefonski promet v zadnjem času precej povečal, zato je žalska centrala preobremenjena. PTT Celje je že naročil dodatne spojne poti za žalsko centralo, izboljšanje pa lahko pričakujemo šele spomladi. Za to bo pač potrebna strpnost pri telefoniranju. Krajevna skupnost Žalec je pred dnevi dobila obvestilo, da ni več prostih številk v žalski centrali, kar pomeni da bo treba naročiti novo centralo.
jk
nama
30% popust
pri plačilu z gotovino za nekatera oblačila tovarn LABOD, ALMIRA; za zimske plašče in pohištvo
LAVATERM — novi termofor pritisk na gumb in toplota je tu
predpraznična ponudPa živil
Včasih je človek jemal naravi, kolikor je potreboval za svoje življenje. Zdaj ji jemlje veliko več, vanjo pa radodarno vrača odpadke. In Galičani v tem niso nobena izjema.
Foto: L. Korber
IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA
•	IZLETI ZA PRAZNIKE:
—	AŽURNA OBALA: MONACO—NICA—CANNES, 29. 11., 3 dni
—	RIM-FIRENCE, 28. 11., 3 dni
—	TOSCANA: FIRENCE—PISA-SIENA, 28. 11., 3 dni
—	PRAGA, 29. 11., 3 dni
—	KRAKOW—KATOWICE, 29. 11., 4 dni
—	CARIGRAD, 29. 11., 4 dni
—	PARIZ, 28. 11., 4 dni
•	SHOPPING — IZLETI:
—	SOFIJA, 2 dni
—	SAN MARINO, 1 dan
•	STROKOVNA POTOVANJA
—	MÜNCHEN — DOM OBRT 89, 30. 11., 1 dan
—	GRADEC - BOŽIČNI IN NOVOLETNI SEJEM, 9. 12.
•	MINI POČITNICE ZA PRAZNIKE:
—	ISTRA IN KVARNER, po 6 dni
Zaključenim skupinam nudimo ugodne pogoje!
PRIJAVE IN INFORMACIJE V IZLETNIKOVI TURISTIČNI AGENCIJI ALI PO TELEFONU: 711-114, VSAK DAN, RAZEN SOBOTE, OD 7. DO 15. URE.
NOVO!
Ekspres izdelava vseh vrst ključev
URARSTVO
Šlandrov trg 19 Žalec
POLAJZER
—	prodaja ur
—	velika izbira pasov za ure
—	popravila vseh vrst ur
FOTOKRONIKA
Kapitalni sulc — Uroš Jelen s Polzele in Aleš Sile iz Titovega Velenja sta imela veliko ribiško srečo. V Savinji sta pH Podvinskem jezu ulovila 91 cm dolgega in 7 kg težkega sulca. To je letošnji prvi večji sulc, ki je bil ulovljen v Savinji, prvi pa tudi za oba ribiča, ki sta člana RD Šempeter.
T. TAVČAR
SERVIS ZA IZOLACIJF Tel. : (062) 305.150
VIKTOR PAJEK
VAM SKRINJA TOČI, ROSI, LEDENI, SE NE IZKLAPLJA? Pokličite servis za izolacije!
Tel.: (062) 305-150, 413-606
Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnikov. Tudi če se vašemu aparatu življenjska doba izteka, ga bomo usposobili, da bo deloval kot noV.
Prihranite 50 % elektrike!
Za opravljeno delo dobite garancijo!
Minuli teden sta bila Boris Bizjak in Peter Debeljak, oba doma s Polzele, na evropskem tekmovanju magikov. Boris Bizjak, ki je nastopil v komični magiji, je osvojil sedmo mesto, Peter Debeljak pa je bil v manipulacijah šesti. Lep uspeh mladih Polzelanov.
T. TAVČAR
im*«M -wm —«	
*rnBHrtrr 152	
•eL: 701-830	
SERVIS	
O sesalcev, fenov, kavnih mlinčkov, mikserjev, kaloriferjev . . .	
•	šterkkvkov •	čiščenje in popravijo bojlerjev	Se priporočam!
Nova družba z omejeno odgovornostjo
HMEZAD — DURI (bivši LIK Savinja Šempeter)
sporoča, da glede na novo organiziranost podjetja opravlja uslužnostni razrez hlodovine za vse pravne in fizične osebe.
Podrobnejše informacije na tel.: 701-113 ali 701-932
vsako nedeljo od 6.-13. ure na
SEJEM
RABLJENIH
AVTOMOBILOV
in
KMETIJSKIH STROJEV
na parkirnem prostoru BLAGOVNICE AGRINA
••	V-T'r.-'.-V.»• -V.’.j.* W/v-i

mmru