K, Izhaja v Trstu •vOKopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spreje- Drtiništvo ln nnmništvo Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. Tovariši, volilci IV. volilnega razreda v mestu! Glasujte za sledeče kandidate : ' .v-; dl I. okraj: Dr. Edvard Slavik, odvetnik. II. okraj: Miha Hervatin, umirovljeuec. Josip Marinkovič pok. Vleka, umirov. uradnik, III. okraj: Dr. Gustav Gregorin, odvetnik. Josip Mladovan, težak. IV. okraj: Fran Kravos, privatni uradnik. Anton Muka, črkostavec, Dr. Otokar Ryhar, odvetnik. V. okraj: Makso Cotič, urednik. Josip Gregorčič, obrtnik. Josip Kolb, bančni uslužbenec. Dr. Josip Wilfan, odvetnik. VI. okraj: Ivan BoloniČ, uradnik. Matko Mandič, urednik. Peter Može, delovodja. Karel Živic, delovodja. Tovariši okoličani! Volilci 11, razreda! Glasujte složno za kandidate političnega društva „ Edinost “ ki so : za I. okraj: Anton Miklavec pok. Antona posestnik pri sv. Mar. Magd. Spodnji. za II. okraj: Alojzij Bieeker od Ivana privatni uradnik v Rocolu. za III. okraj: Štefan F er luga šolski vodja na Opčinah. dr. Just Portot zdravnik v Trstu. OPOMBA : Priporoča se volilcem, naj pišejo imena *a>ndidatov povsem točno, kakor so gori tiskana, ozirom lla to, da so tako pisana tudi v volilni listi. Štrnjk u ajdovski predilnici proglašen! Kocka je padla! Naši tovariši in tovarišice v ajdovski predilnici so v nedeljo popoldne proglasili štrajk in se isti vrši v momentu, ko to pišemo, splošno, z vso neizprosnostjo. Ni moglo biti drugače! V zadnjih številkah smo slikali položaj v A -dovščini ter konstatovali, da so itak slabe razmere v predilnici postale v zadnjem času po zaslugi upravnega sveta predilnice, a pred vsem po zaslugi direktorja Amona in njegovih podlih podrepnikov, naravnost neznosne. Kaj je preostajalo druzega, našim ubogim tovarišem v ajdovski predilrfici ? Ne samo, da so se morali dosedaj zadovoljiti z borno plačico za naporno 12 urno nočno delo, ne samo, da so morali izročiti svojo slobodo in svoje zasebno življenje na milost in nemilost hinavske izkoriščevalne klike, ki je v predilcih videla le stredstvo za iz-koriščenje, morali so naši tovariši v Ajdovščini prenašati celo dejanske napade, zastavljanja, zasmehovanja, žaljenja v svojih narodnih in človeških čustvih ter neopravičene odslovitve. ,,Štrajk, štrajk, štrajk1* * zadonelo je naposled v nedeljo navdušeno po ajdovski planjavi. Bil je to klic obupane mase, ki se ne ustraši negotovosti vojne vspričo dosedanjega miru, — trpljenja, suženjstva ter umiranja. Zopet en korak naprej v osamosvojitvi našega jugoslovanskega delavstva! Opirajoč se na organizacijo, na ajdovsko podružnico N. D. O. ter na našo tržaško centralo, so se ajdovski predilci vendar odločili na zgodovinski korak, ki naj zbriše iz spomina proverbijalno škandalozne razmere v ajdovski predilnici in prinese ajdovskim predilcem in predilkam nove razmere, novo življenje, blagostanje in svobodo. Do tega pa pride gotovo. V jamstvo nam služi vzgledna odločnost ajdovskih tovarišev in tovarišic. Kdor je bil v nedeljo v Ajdovščini, ta gotovo zaliče z nami : „ajdovski predilci morajo zmagati /“ V naslednjem podajemo kratko poročilo o nedeljskem shodu, na katerem so naši tovariši in tovarišice iz Ajdovščine, Šturja in bližnjih vasi, enoglasno sklenili stopiti s pondeljkom v stavko. * * * Ker so vsa mirna prizadevanja iu potrpežljivost ostala brezuspešna, so predilci in predilke v petek ob 11. uri predpoldne potom tamošnje podružnice N. D. O. in sporazumo s tržaško centralo ki je bila poslala na lice mesta tov. Josipa Mandiča in Jakliča, izročili vodstvu predilnice „ulti-matum“, v katerem so zahtevali takojšnjo odstranitev dveh največih tiranov in tlačiteljev, nekega Ganz-a in Kovač-a, zopetno sprejetje dveh iz nizkotnega maščevanja odslovljenih tovarišev, zboljšanje mezde in skrajšanje delavnega časa, in sicer v smislu in obsegu navedenem v spomenici, ki je bila podnešena v oktobru lanjskega leta. V ultjmatumu se je zahtevalo ugodno ali neugodno rešitev v 48. urah. Vodstvo predilnice ni odgovorilo sploh. S tem je položaj postal skrajno kritičen. Ker je okrajno glavarstvo v Postojni, radi prepoznega obvestilav prepovedalo shod ki se je moral vršiti v Šturjah, je odbor ajdovske podružnice na to, z ozirom na položaj, ki ni dopuščal odlaganja, sklical shod po §. 2. z. zak. Iz Trsta sta imela priti delegata tov. Josip Mandič in Skala k. Nepozaben nam ostane prizor, ki se je vršil, ko je velika množica predilcev in predilk, ki je čakala pri železniški postaji, zagledala zastopnike tržaške matice ! To je bil jasen dokaz, kako globoko je prodi-la v vsakega posameznika moč organizacije. Po kratkem zaupnem pogovoru, je takoj pričel shod. Bratinova dvorana sprejme lahko 800 ljudi. In ta dvorana je bila skoraj nabita — tovarišev in tovarišic. Bilje to najlepši shod, ki ga je priredila N, D. O. na Goriškem! Otvorivši shod je tov. R e y e r, predsednik ajdovske podružnice N. D. O., pozdravil tov. J. Ma-idič-a,, in Skalak-a in •Dr. Brnčiča iz Trsta. Navedel je vse zahteve, ki jih je uveljavila ajdovska podružnica N. D. O. pri vodstvu predilnice. Omenil je spomenico, ki so jo predilci in predilke vložili meseca oktobra lapjskega leta in je prečital „ultimatum“, ki je pa ostal brez odgovora. Vzpodbujal je vse tovariše k složnemu in odločnemu delu. Burno pozdravljen, je spregovoril tov. J. Mandič. Primerjal je položaj srednjeveškega sužnja s položajem novodobnega ajdovskega delavca. Napadel je ojstro in brezobzirno vodstvo predilnice, ki se igra z usodo predilniških delavcev. Svaril je prizadete delavce, naj se ne prenaglilo. Oni sami naj odločijo o nadalnjih korakih in N. D. O. se bo držala njih vkrepov. ('e pa pride do enega — kakršnega koli — sklepa potem se morajo vsi kakor en mož, držati tega sklepa. Zagotovljal je, da tržaška matica ostane prej kot slej, v dobrih in slabih urah, na strani svojih tovarišev v Ajdovščini. Tov. S k a 1 a k, je ob burnem pritrjevanju apeliral na navzoče matere, žene, sestre in zaročenke. Njim pripada velika naloga v sedanjem momentu. Poživljal je vse tovariše, naj storijo enkrat konec 25 letnemu trpljenju, naj raztržejo verige. Tovariš Bovcon predilniški delavec je predlagal, stopiti takoj v štrajk. Ni bilo potrebno, da se glasuje, kajti -vsi zborovalci, od prvega do zadnjega, so dvigajoč roke klicali: »štrajk, štrajk, štrajk**. Vendar je tov. Reyer dal ta predlog na glasovanje. Bil je enoglasno in ob velikem navdušenju sprejet. Se je tov. Budihna vzbujal — štrajkujoče — k disciplini in požrtvovalnosti, na kar je tov. Reyer zaključil ta impozantni in nepozabni shod. Po shodu se je sklenilo, da ima posebna deputacija izročiti ravnateljstvu pre-• dilnice naznanilo o štrajku. Vsi štrajkujoči tovariši in tovarišice so se na to podali v vrste tervv veličastnem številu priredili obhod po Šturjah in Ajdovščini do predilnice, kjer so se na poziv tov. Reyer-ja mirno in dostojno razšli. Tako je bil štrajk proglašen, tako je izpadel ta zgodovinski dan za vse delavce v Ajdovščini, Šturjah, Lokavcu in bližnjih vasi 1 * * * V ponedeljek, dne 7. t. m. se je ob 11. uri dop. vršil shod. Govoril je tov. Skalak. Delo je povsod počivalo, štrajk je bil popolen. * * V torek, dne 8. t. m. se je zopet vršil shod in obhod. Iz Ogrskega najeti stavkokazi se pridružujejo — štrajkujočim. Delavstvo vzbuja se svojo res vzorno disciplino in se svojo resnostjo splošno pozornost. — * * * V sredo, dne 9. t. m. vzbuja naše štrajkujoče delavstvo že strah — v predilnici. Orožniška sila znatno ojačena. Toda naši tovariši se za vse to ne zmenijo. V četrtek, na praznik Rešnjega telesa, se je vršil zopet impozanten shod. Iz Trsta so prišli tov. Josip Mandič, Jaklič in Hochmuller. Takrat je pa bila velika Bratinova dvorana nabita do zadnjega kotička. Celo na oknih so stali delavci in delavke. Shod je otvoril tov. Reyer, ki je v vznesenih besedah hvalil dosedanjo vzorno vedenje štrajkujočih. Navajal je, kako skuša vodstvo predilnice z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi vplivati na moralo štrajkujočih, ter pozival vse tovariše, naj se za vse to ne zmenijo, ampak naj vstrajajo do zmage. Tov. Jos. Mandič je predvsem opozarjal štrajkujoče, kako se je postopalo ž pjimi pred stavko in kako se postopa tekom stavke. Dočim se je dosedaj postopalo ž njimi, kakor se živalmi in se jih nihče ni bal, so sedaj nasprotniki poklicali v pomoč „NARODNI DELAVEC". proti njim vse zemske moči. Ajdovsko orož-ništvo ni zadostovalo gospodu direktorju in njegovim sotrudnikom k politični upravi ter zahtevali zuatno ojačenie orožniške asistence. Kako je to tolmačiti ? Edino s tem, da so se delodajalci vstrašili nastopa delavcev v njihovi skupnosti, to je moči organizacije. Oni pa naj si ne belijo glave in ne dajo motiti sna. Hočejo nas izzvati k izgredom, a mi odgovorimo na ta izzivanja z vstrajnim mirom. Na to je govornik svaril štrajkujoče, naj se ne dado begati po lepakih, s katerimi se jim žuga z odslovitvijo, če se ne podajo na delo do prihodnjega ponedeljka. To so navadni triki, katerih se vedno poslužuje kapital v borbi z delavsko močjo. Bodril je štrajkujoče k vstrajnosti ter zaključil s pozivom na solidarnost in disciplino. Tov. Jaklič je s perečim sarkazmom obdeloval vodstvo predilnice, ki v zmešnjavi, na> stali v predilnici vsled štrajka, ne ve kaj bi prav za prav začelo. Strajkujoči si ne smejo domišljati, da bodo zmagali kar v par dneh. Štrajk bo trajal morda tedne, in morda mesece. Toda računati smejo na podporo vsega slovenskega organiziranega delavstva v Trstu in drugod. Tov. Hochmuller, predsednik naše železniške zveze, je v toplih besedah pri-mierjal položaj svojih rojakov na Koroškem s položajem trpinov v Ajdovščini. Toda ravno tako, kakor mora prej ali slej zmagati 'pravična stvar na Koroškem, ravno tako mora priti do zmage pravična stvar ajdovskih delavcev. Tudi on je zagotovljal štrajkujoče moralne in materijalne podpore vsega organiziranega, delavstva. , Tov. Budihna je dajal štrajkujočim razna navodila, na kar je tov. Eeyer v toplih besedah zaključil ta res imenitni shod. Po shodu se je zopet vršil obhod po Ajdovščini, katerega se je vdeležilo preko 800 oseb. I * ! In sedaj nekaj za smeh. Ravno z istim vlakom, kakor tržaški delegatje, se je pripeljal v Ajdovščino tudi tajnik deželne zveze socijalnih demokratov iz Gorice, sodrug Petejan. Nameraval je i on na shod. Toda prišedši do vrat velike dvorane (kajti v dvorano se ni moglo radi ogromne vdeležbe) se je prestrašil in rekši nekemu našemu tovarišu : „Saj ne morem priti notri" — jo je lepo — takrat sicer brez slave — odkuril. * * * Štrajk predilcev vzbuja povsod veiiko zanimanje. Dočim izvestni krogi gledajo na ta štrajk z nezaupanjem, je solidarnost vsega slovenskega organiziranega delavstva naravnost ganljiva. Posebno iz Ljubljane prihajajo našim junaškim tovarišem izrazi-simpatije in vspodbuje k vstrajnosti do zmage. Politični razgled. Poraz Bienerthovega kabineta. — V tem tednu je zadel Bienerthov kabinet hud udarec. Šlo je zato, da se izreče avstrijski vladi nezaupnico, ker ni pri rešitvi agrarne banke za Bosno in Hercegovino, projektirani v svrho razbremenitve zemljišč in s tem rešitve Bosansko-Hercegovskih kmetov iz krempljev špahij (posestnikov), znala varovati avstrijske interese, ter izročila rešitev tega eminentnega vprašanja na milost in nemilost madžarskega kapitalizma. Državnozborski poslanec Šušteršič, je vložil v zbornici poslancev predlog, naj se zato PODLISTEK. Moj prvi srnjak. Poslovenil II. Jutranje megle so se zibale nad celo krajino, ko sva stopala v gozd. Neizrečeno lepo se mi je zdelo in kri mi je kar bu-hala po žilah. Vedno in vedno se mi je v zvezi z vso lepoto narave ponavlj ala ena misel, srnjak in ona. Nisem bil več vstanu ločiti ti dve bitji, ki sta me preganjali v sanjah: Srnjak in ona... srnjak in ona... Ptičice, ki so se jele prebujati in žvrgo-leti. so mi v eno mer pele : „Srnjak, Srnjak... ona, srnjak..." S tega sanjarenja me je pa prebudil moj tovariš. Prijel me je za ramo, položil prst na usta in z roko pokazal proti odprtini v zemlji: „Srnjak...“ je šepnil. »Srnjak ?...“ graja postopanje vlade. In glej. Zbornica je sicer zavrnila Šušteršičev predlog a to z večino Qd celih 5 glasov. V drugi državi bi vsaka vlada izvajala posledice iz take ne — zmage. Toda živimo v Avstriji. In tako bo Bienerthova .,črna“ vlada naprej izdajala interese ljudstva ogrskim kapitalistom. „Veleizdajniški proces“ nadaljuje in bode še dolgo nadaljeval. Rauchova vlada je pač nepoboljšljiva. Nič ne pomaga, De pritožbe ne razprave v dunajskem parlamentu. Kako dolgo bode to trajalo. Zadnjo besedo ima hrvatski narod. DOMAČE VESTI. Pozor volilcl! V nedeljo veljajo za mestne okraje samo zelene glasovnice, a za okoličanske okraje samo modre (plave). — Tovariši skrbite, da stopijo vsi le s pravo barvo na volišče. Za nedeljsko bitko! — Naši narodni delavci nastopajo pri teh volitvah ne samo kakor navdušeni volilci in agitatorji, ampak več njih tudi kakor člani komisij in kakor zaupniki slovenske narodne stranke. Zal da vladi se ni zdelo potrebno dopustiti našim volilcem v vseh vol lnili sekcijah zastopstvo v komisiji. Po stari navadi so gospoda na namestništvu, kakor čuiemo, se udali pritisku „močnejih“ socijalistov in imenovali v nekaterih komisijah raje 2 socijalista nego vsaj enega Slovenca v vsako komisijo za mesto. No, če gospoda še sedaj nas nočejo uva-ževati, jim pa število naših glasovnic dokaže, da smo stranka s katero treba računati. Važno je, da pridejo vsi člani komisij in tudi vsi zaupniki v svoje lokale že v nedeljo pred 7. uro zjutraj. V vsaki komisiji so predsednik in dva člana komisije ma-gistratovca, a dva ostala člana določena od namestništva izmej volilcev-drugih strank. Ti člani komisij so javni funkcionarji, ki so odgovorni le svojemu prepričanju. V vsakej komisiji je tudi vladni komisar, ki ima nadzorovati, da se vse volilno poslovanje pravilno vrši. V vseh dvomljivih slučajih je treba glasovati m-j členi komisije, le v slučaju enakosti glasov (2 proti 2) odloči predsednikov glas. Posebno pozornost treba obračati na seštevanju glasov, iu tam morajo naši členi komi uje vstrajati do zadnjega. Kakor se daje že sedaj soditi, bodo namreč celo posamezni glasovi bili odločilne važnosti za to, da pride do ožje volitve. Važno je vedeti še, da velja na vsakej glasovnici le toliko imen, kolikor je odločenih poslancev ža tisti okraj. Ako je pa večje število imen ha kakej glasovnici, so zadnje napisana imena neveljavna. Istotako so neveljavna ona imena, ki se ponavljajo na istej glasovnici večkrat, ter šteje tako ime le enkrat. Zaupnikom polagamo na srce, da se pravočasno, tedaj pred 7. uro, Dredno začne volitev, predstavijo s svojim pooblastilom predsedniku komisije, kasneje se jih sme zavrniti. Važno je to posebej za one komisije, kjer ne bo naših članov v komisiji. Tam pada vsa naloga na naše zaupnike, ki naj se v slučaju gotove nepravilnosti obrnejo do vladnega komisarja. Zaupniki smejo zapuščati volilni lokal in se povrniti vanj, ter naj prisostvujejo Seštevanju glasov, ker imajo pravico v to. Nič nisem videl, zaman sem napeto zrl proti mali luknji v grmovju, na katero je logar kazal. Toda. da zdajci, zdajci sem videl. Nekaj rujavega se je tam prikazalo in takoj zopet zginilo proti tlom. Tiho, tiho mi je svetoval moj lovski pedagog naj naperim puško proti odprtini in v trenotku, ko zagledam ono stvar, naj vstrelim, seveda nekoliko v levo stran. Ubogal sem, kri mi je začela dirjati po žilah. Vendar sem imel mirno roko in bister zrak. Trikrat se je že pokazala ona tajin-stvena stvar, srnjak, in trikrat tako naglo zopet zginila, da nisem imel časa za strel. Zdaj, zdaj pa je moj trenotek. Srnjak se je zopet prikazal in ostal ddje časa na mestu. Nameril sem dobro in stisnil. Bum... Bum... je zagrmel za menoj drugi strel. Moj vrli spremljevalec se ni zanesel na mojo lovsko spretnost in tudi vstrelil, da mu ne uide obljubljena nagrada. A kaj je to ? Takoj za streli v grmovju milo zajavka: „0... je... jej..." Zaupniki nevstrašno na Vaše častno delo, z pozornostjo in odločnostjo dosežete gotovo najlepših vspehov na našo slovensko stvar. Vitez Cimadori hoče na vse kriplje v mestni svet, ker se mu sline cedijo za županskim stolcem! Seveda, to se mu ne posreči tako lahko, ker mož se je .zameril vsakemu že! Laška gospodovalna stranka, bi ga sicer rada imela, ali si ga ne upa kandidirati radi socijalistov in mazziniancev. Mož je namreč zastopnik kapitalizma in vodja delodajalcev, tedaj protivnik delavskega ljudstva! Na drugo stran je mož nedvomno tudi vladni zaupnik, je in bil radi tega tudi odlikovan, kot edini meščan pri-godom 2 decembra z vitežkim križcsm. Tedaj kamora se s tem tajnim patriotom tudi ne mara kompromitirati pred iredentisti. Ker bi ga pa vlada in Lahi vendar radi imeli v mestnem svetu, hočejo ga po vsej sili spraviti v okolici in s tem odvzeti Slovencem en mandat. Za to ceno bi si seveda prislužil v očeh kamore župansko čast, ker po svojej naravi bi obema služil. Zadnjič smo videli, kako so ga čakali z slovensko in cesarsko zastavo : za kandidata kamore pač najprimerneji način ; sedaj pripoveduje že, da zna tudi slovensko, in tekom tega tedna, ne dvomimo, da bo celč s slovenskim govorom skušal omamljati svoje poslušalce, ker mož zna dovolj slovensko, ali dosedaj ni smel govoriti ta obsovraženi jezik. Kako nevaren je ta človek našemu slovenskemu delavcu, dokazuje najbolj afera „Da!macije“, kjer je ta mož dosegel, da je to društvo s polovico hrvaškega kapitala in vladno podporo prelomilo podpisano pogodbo s slovenskimi delavci. Čim odpravimo volitve v 4. razredu je dolžnost nas vseh, da temu gospodu pokažemo da nismo še pozabili ono vne-bovpijočo krivico in sramoto, storjeno nam Slovencem dne 1. januarja tega leta, Ne dopuščajmo, da okoličane skrivši farba in se opravičuje, ker na javne shode si mož itak ne upa. Volilci III. okoličanskega volilnega okraja pozor! Obljubljeni odrešenik v podobi Jožeta Kopača je prišel. Njegove'zasluge za tržaško okolico so neprecenljive in posebno še za III. vol. okraj. Njegova popularnost se je že pokazala na shodu pri „Kroni“ v Rojanu. V svojem oklicu Vam ga slikajo kot mučenika s trnjevo krono na glavi, katera je izrastla v Hrpeljah. Prevdarite vse te zasluge Jožeta Kopača in oddajte svoje glasove v nedeljo dne 13. t. m. za kandidate političnega društva „Edinost". Tovariši delavci v nedeljo vsi na volišče, pokažite, (la ste zavedni slovenci, delavci žuljavili rok. uisto in pošteno srce naj Vas vodi v boj, in videli bodo sovragi vaši, da armada, ki sedaj stopa v boj, je neizprosna, in doseže gotovo častno zmago! Pobožne želje. Zadnji „Del. list" roti in zaklinja „Edinost“, da naj vpliva na to, da se razpusti naša N. D. O. Ker je baje danes že vsim poštenim delavcem znano, da je N. D. O. delavstvu škodljiva. Da nekoliko potolažimo gospode so-druge pri „Del. listu" jim povemo že danes, da je sicer res „v Edinosti je moč" ali ne tolika, da bi mogla vplivati da se razpusti naša N. D. O., katero so slovenski delavci sami ustanovili iu za katero tudi skrbijo, da se lepo razvija. Da je pa N. D. O. škodljiva mora pa že res biti, toda komu? Kar odrvenela sva in se spogledala. Na to pa sva, kot bi bila sama obstreljena jo ubrala proti odprtini... Gospoda! — tamkaj se je valjalo človeče približno štirideset letno ogrnjeno s srajco in rujavo jirhovno, na nepopisnem delu telesa pa mu je curljala kri. „0 križ božji!“ je zastokal moj logar. „Obstrelili smo Jerneja, vaškega tepčka". „Jernej, Jernej... čuj no... ali je hudo?..." »Bo že... o jej, jej ! 1 Natančnejša preiskava je dognala, da sta tičala oba strela s vsemi »šrekelni" v mesenem delu telesa, ki se sicer navadno uporablja za sedenje. Štirideset forintov in stroški zdravnika, to je bil moj prvi uspeh pri lovu na srnjake..." Glasen krohot je zadonel v naši družbi, vse vprek je začelo vpraševati, klicati in častitati. „Hoho, stojte gospoda, počasi! Mojega dogodka še ni konec!“ „Kaj še ne ? Kako to ? — Ali morda V prvi vrsti kruhoborcem pri „Delavskem listu" potem dolgo časa nikomur a potem šele socijalno dem. stranki. Kar se pa tiče osužnjenja N. D. 0. gospodi edinostarjev Vam povemo samoto, da je tržaška socijalna demokracija, kakor samostojna stranka, velik suženj tržaške kamore. Mogoče pa mislijo gospodje sodrugt da bi bilo dobro, ako bi se N. D. O. pfl volitvah namesto edinostarjem, pridružim rdečemu repu tržaške kamore. Sicer bližnja bodočnost bo pokazala) ali je N. D. O. suženj ,,Edinostarjev‘\ Za danes dovolj. Internacijonalizem napreduje. — V Trstu je sicer veliko .slovenskih delavcev voldcev 4 razreda, a med temi je še vedno nekaj socijalnih demokratov. V imenu in-ternacijolizma pozivajo laški in jugoslo vanski socijalisti v širokih pedalih „11 La-voratore" in v zelo ozkih „Del. L;sta“ slovenske delavce naj glasujejo za socijalno demokratčne kandidate. In glej vraga! Po tržaških ulicah kar mrgoli samo laškik lepakov, s katerimi vabijo tudi slovenske socijaliste na volišče. Na eni strani hočejo pokazati svoj internacijonalizem s tem, da postavljajo 2 slovenska kandidata v mestu. Na .drugi strani pa žalijo svoje principe s tem, da prezirajo v svojih volilnih lepakih slovenske sodruge, ki ne razumejo laškega jezika. ,.E pur si muove!“ Peto kolo je pri jugoslovanski so-cijalni demokraciji sodrug dr. Šolar. To ubogo človeče, ki ne zasluži druzega kakor usmiljenje, je nekaj žveči na shodu v sv. Križu o »narodnjakarjih-- iu N. D. 0. Ker se njegov diktator Regent sramuje, njegove puhle govore poročati v listu, mu posveti za njegovo pridno naštudirano govoranco cele 4 vrsl^. Ubogi Šolarček! Končnik slovenski kandidat. Naši jugoslovanski socijalni demokrati niso samo najivni, ampak so tudi precej neumni. V prvem okoličanskem volilnem okraju kandidirajo najbolj zagriženega in strupenega „renegata“ Končnik-a. Na tisoče slovenskih delavcev pozna to izdajico, ki je sicer slovenskih starišev. A ne samo, da ne mara slovensko govoriti z delavci na juž. železnici kjer je v službi, marveč mu pri vsaki priliki kar dežujejo »porki de ščavi" iz ust.v In tacega slovenskega kandidat* Vam Škedenjcem in Magdalenčanom usil-juje jugoslovanska socijalna demokracija. V koš žnjim ! Pozor na regnikole! Lačneži onkraj luže. ki so jih nasitili z našim zaslužkom dobri mestni gospodarji, se že babaio p° gostilnah, da bodo tudi oni volili, ako so več let v Trstu. Pozor na te vsiljivce, če jih kaj poznate, dobro si jih zapomnite z» nedel o in naznanite jih našim zaupnikom- Nov govornik jugoslovanske so cijalne demokracije. Zadnjo nedeljo ie nastopil na shodu socjalistov v Sv. Križu Matija Lovko, pokladalec parketov, sedaj delavec na južnem kolodvoru. Pokazal je kakor piše »Del. list" narodnjake res v, pravi luči, da je namreč slep, kdor ne vidi še da narodnjaki izkoriščajo ljudstvo. se pridružujemo njegovim besedam in dostavimo. Slep je gotovo tisti, ki pozn* Lovkota in mu veruje eno samo besedo. Lovko govori tamreč iz svoje lastne izkušnje, kajti njega so ,.narodnjakarji“ najbolj izkoriščali in to komaj še pred, nekaj me' seči, ko je hodil jokat v N. D. O. in k° se ga je podpiralo, dasiravno ni imel ni' kake pravice do podpore. Lovko, pamet) drugače bodemo napisali nekaj Vaših z&' slug za socijalno demokracijo v Opatiji. vstrelili še kako srno — v človeški p°‘ dobi...11 ,,Le tiho in čujte. Misliti si morate> kako sem se sramoval in kake opazke sem moral radi „svojega srnjaka1-' požirati. Od' peljal sem se toraj kolikor mogoče hitro, ne da bi se dal od gospodarja prego?0' riti, da poskušam še enkrat svojo lovsko srečo. — Potekla so tri leta. Med ten1 sem postal res lovec po božji milosti nekega lepega jesenskega dne sem b' zopet na mestu svoje prve »lovske sreče"' S puško na rami sem se vračal z gozd* proti hiši svojega gostitelja, sreča mi Je bila mila, podrl sem krasnega srnjaka 111 bil radi tega izvanredno dobre volje. »Hej! Gospod! Čakajte no!" Ozre,|U se. Za menoj| je sopihal — vaški tepče Jernej. „No Jernej, kaj bo ?1 sem rekel ne prijetno dirnjen vsled spomina. »Gospod! Če me dajo še goldinarjev in dva pakelca tobaka žihar še enkrat streljajo. (Konec.) štirideset — P» -NARODNI DELAVEC,, j . Čegav je SV. Križ? Socijalisti kriče, ,a. )e mihov. Ali ker dobro vedo, da la-'®J°> agitirajo na vse kriplje za Kopača l1 na shodih le nemško govori) in za j8yana Pittoni, ki ne umeje niti besedice 0venski. Ali Križani bodo pokazali, da 6 marajo izdati svoj rod s tem, da volijo Kopača, ki zmerom vpije, da se ne v016, Srbeti za jezik, ampak le za trebuh Kri-J®1 • Pokažite vrata tistim ljudem, ki vam Poljubljajo zlate gradove, a ne držijo niti n® obljube, in oddajte svoje poštene gla-,°Ve za naša narodna kandidata. Pokažite, a 'ePi sv. Križ je in ostane zaveden. , pa lepa slovenska ob Adriji ležeča solica ne izda svojega rodu rudečo po-a,Vani social-demokraciji. Rekord v laganju je doseglo gla-.',0 jugoslovanske socijalne demo-j.racije. V zadnji številki piše imenovani d o veličastnem shodu v Rojanu pri iiKroni«. rpa ]ažnjivi kljukec piše, da so ^'jalisti potisnili „narodnjakarje“ v kot, a so morali pridno molčati in poslušati pkiami govor Jožeta Kopača in slo-ens!{ega Italjana Tuntar-ja (katerega žali / J5°8 ni nihče na shodu videl). Mi smo s i®1 P°ročilom popolnoma zadovoljni, na , ^sčiu naši delavci najložje spoznajo O C o c > d) c Q Da raz_ občinstvu, da sem občutno Kdor”se' hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trg0!',. Moderne moško obleke.........................-K 16' do Orne moške obleke na izbero..................„ 14-— Obleke za dečke na izbero...................... 121— Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati . . „ 2 80 „ „ iz boljšega blaga.................... — „ „ iz Alpagasa, črni in modri . . . . „ •>'— Orne moške hlače, za delavce, I................ 2 50 Volnene moške hlače........................... 4-— Hlače za dečke................................. 120 Volneni površniki za moške............. Močne delavske srajce..........................TšO ,. , v r Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetu moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in V srajce, maje, spodnje. hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, nap kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape. Lastna krojačnica, — Izgotovljajo sc obleke po meri. Govori se slovensko. Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. ČEŠKIH HRANILNIC. ZSS*. :OSREDNJA BANKA Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge A 3 Q MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih “ t zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Naslov za brz.: SPOROBA^ o - JADRANSKA BANKA v TRSTU -- Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). _ . . ■ m 1 v ■ « i 4 I A KUPUJE IN PRODAJA VKEDflOSTfiE pRp IRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.) ____V Ali UT E IH DEVIZE ----- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. EM menic in inkaso, borzna naročila SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica Uradne ure ; 9 — 12., 2 30 — 5.30. — Brzojavi: »JADRANSKA “ — Trat. — Telefon: 1463 in 793. VLOGE NA KNJIŽICE' q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN ^ VLOŽENI DENAR OBRESTUJ# SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : = ! STAVBNI KREDITI - KREDITI PROT* DOKUMENTOM VKRCANJA.----- ^ Restavracija, S Trst cene zmerne ___ Grand Hotel BALKAN — Trst S S Kavarna, 5 cene zmerne _