Leto XIV.
Y Celju, dne 22. novembra 1904. 1.
Štev. 91,
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi, naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat ; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron >	za pol,leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju.
Ob otvoritvi državnega zbora.
Deželni zbori son zaključeni, državni zbor je otvorjen. Napeto zro avstrijski narodi na Dunaj, kako se razvije to zasedanje državnega zbora. Zadnji čas se je vsestransko pričakovalo, da se žalostne razmere izpremene k boljšemu kljub temu, da so Nemci bili silno razburjeni zaradi trohice pravice, ki se je podelila Slovanom z otvoritvijo šlezijskih vzporednic in z odlokom mi-nistrskegn predsednika v prid dijakom, ki delajo svoje izpite na zagrebškem vseučilišču. Kljub temu se je torej vsestransko pričakovalo, da bode to zasedanje državnega* zbora zOpet mirnejše, da se bolna, da, umirajoča institucija povrne zopet k vspešnemu delu, Med tem:-pa se 'je otvorila italijanska pravna fakulteta v V lnomostu. Znano je, kako tolovajsko so Nemci'napadli italijanske dijake kljub vladini izjavi, d agostane ta fakulteta samo začasno v lnomostu. dokler se ne doseže sporazumljenje med strankami kam jo je postaviti. Silna bomba nezadovoljnosti, ki je vsled znanih dogodkov počila, je pretrgala navidezni mir in mu napravila nagel in nepričakovan konec. Razburjenje na obeh straneh je nastalo silno, Nemci so se z vlado hudo sprevrgli, in lepe nadeje so splavale po vodi.
S težkim srcem se je moral torej podati dr. Körber zopet v zbornico iz z bridko zavestjo, da so bili zaman njegovi govori, zaman pogajanja, zaman spremembe v ministrskem svetu.
Faktično je bila doslej usoda državnega zbora odvisna od Čehov, ki so dosedaj z obstrukcijo zabranili njegovo delovanje. Z napeto pozornostjo se torej pričakuje, ali Čehi opuste obstrukcijo in se zadovolje z opozicijo ali ne. Ali je imenovanje češkega ministra dr. Rande, ali je otvoritev čeških vsporednic v Šleziji res že zadosten vzrok, da se spoprijaznijo s Körberjem, ki jim ni kazal^doslej še nikdar prijaznega lica? Faktično se stvarnih in načelnih izprememb ni zvršilo prav nič, in predvsem sta neizpolnjeni še vedno dve prvi in glavni' zahtevi češkega naroda:
češki notranji uradni jezik in ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. Zato je povsem umevno, da zahtevajo radikalni udje mladočeškega kluba še vedno krepko nadaljevanje obstrukcije.
Ako je klub sklenil, svoje nujne predloge v prid debati o govoru ministrskega predsednika umakniti, vendar s tem še ni nikakor rečeno, da se misli obstrukciji odpovedati, ker ga do tega sklepa sedaj ni mogel še odvesti nobeden razlog. Očividno je, da hočejo Čehi še čakati, in prepričani smo, da je v tem smislu tolmačiti tudi Pa-cakov govor. Že debata o govoru ministrskega predsednika utegne postati odločilna.
Pa tudi če se Čehi pomirijo, ima Körber računati še z drugi strankami. Kar se tiče Italijanov, se vladi ni bati resnega odpora, ker so po številu preslabi, da bi mogli začeti z obstrukcijo. Kljub temu pa se tiče prva in najvažnejša točka ravno Italijanov, ker bodo ti kakor tudi Nemci zahtevali z vso odločnostjo končne rešitve o laškem vseučiliškem vprašanju. Iz stališča Italijanov je to prav umevno: šolsko leto teče naprej, tedni minevajo, a vrata laške fakultete v lnomostu so zaprta.
Nemci, doslej Körberjevi najboljši prijatelji in zaščitniki prihajajo grozeči in s trumo pritožb. Geslo jim je zopet stara, že toli obrabljena fraza, da se mora vlada glede vsega, kar sklepa z drugimi narodi, dogovoriti prej z Nemci, da nikakor ne pripuste, da bi se vladalo v Avstriji brez njih ali pa celo proti njim. Nemci zahtevajo, da Čehi opuste obstrukcijo in sicer splošno, ne le glede nekaterih točk. Pri tem pa sami namigavajo, da se poprimejo tega sredstva, ako jim vlada ne da zadostila. Gre se jim predvsem za odstranjenje laškega vseučilišča, in zadoščenje na razburjenosti, ki je zavladala v nemških krogih radi šlezijskih vzporednic in radi udobnostij, podeljenih absolventom zagrebškega vseučilišča. Naravnost smešno je, da zahtevajo iste udobnosti tudi za nemške dijake, ki študirajo v Nemčiji. Znano je vendar, da je izdal dr. Körber znani odlok le radi pomanjkanja uradnikov, ki so vešči slovanskih
LISTEK.
Pismo iz Siama.
Klong Rangsit, 1. oktobra 1904.
Slavno uredništvo!
Oprostite, da poročam le precej redkokrat iz teh krajev; toda okolnosti mi ne dopuščajo, skrbi in študiranja imam veliko, ker vsako početje mi od dne do dne nalaga večjo odgovornost. Kakor Vam znano, sem operiral celih 6 mesecev precej na izhodu ob reki Menam Nakon Nayok v različnih popolnoma divjih pokrajinah, suhih kakor močvirnih, kamor sem po velikih ovinkih dobival poročila le perijodično. Ker pa je sedaj nastala povoden j zbog mnogobrojnega tropičnega deževja, je nadaljnje delo na prostem nemogoče in sem toraj priplul v Klong-Rangsit, kjer imam izvršiti nekatere načrte in generalno mapo na podlagi podatkov, katere sem tekom delovanja nabral - to bo trajalo nekoliko tednov; nadalje popravljam že prej enkrat označeno plavajočo
hišo ter čolniče, katere so mi močne nevihte v zadnjih tednih zelo poškodovale.
Stanujem sedaj v orientalni vili, ki je jako obširna in originalna, kajti leži na močnih, v zemljo postavljenih 10 cm debelih deblih, približno 3 metre nad površjem povodnji, katera še vedno narašča do 3 cm vsak dan. Interesantno na poslopju je to, da se na celem okvirju razven zno-tranjih prostorov, ki so iz desk zbiti, ne nahaja niti eden žrebelj. Okvir kakor streha obstoji iz bambusovih 2 do 5 cm debelih debel, ki so z bambusovimi vitrami druga k drugi privezane, kar je prav gotovo tudi pripravnejše, kakor to ali ono drugo vezilo. Za streho služi suličasto in do 4 cm široko listje, neke tropične rastline, ki jo je roka siamskega mojstra prav originalno in enakomerno povsod razvrstila.
Približno 20 metrov od tega originalnega poslopja v kojem se počutim v krogu najbliž-njih uslužbencev večinoma iz roda tukajšnjih plemen, prav dobro, če tudi se po bambusovih votlinah, kakor v vsakem zatišju, bodisi po sobah ali zunaj skrivajo vsakovrstne ostudne, tudi za naravoslovca čudovite golazni, — Koder teče Klong Rangsit,
jezikov. No morda je tudi mislil, da s tem vsaj začasno zaduši našo zahtevo po slovenskem vseučilišču.
Da, slovensko vseučilišče! Kje je? Mi Slovenci pač nimamo vzroka, da bi radostno pozdravili Körberja ob otvoritvi zbornice. Pred vsem stopamo mi. štajerski Slovenci k prestolu ministrskega predsednika z bridkimi pritožbami in s klicem: Proč z Gleispachom! Zopet nam hoče ta mož izpuliti eno tistih malih služb, katere imamo v justično-uradniški hijerarhiji. Proč s tem najhujšim sovražnikom slovenstva, s tem nezmožnim eks-ministrom! Stara, a krepka je naša pritožba zoper nameščevanje nemških uradnikov, ki so nezmožni slovenskega jezika. In kako žalostne so šele jezikovne razikovne razmere na Koroškem! Tužni, ječeči glasovi prihajajo iz tlačenega Ko-rotana. Kako ugoden bi bil sedanji trenotek zlasti za nas Slovence, da kaj dosežemo! Mi ne moremo dovolj krepko obsojati bratomornega boja. ki razsaja med kranjskimi našimi brati, ki se čutijo v Kranjski dovolj varne in pri tem na nas, ki ob mejah borimo boj za obstanek, popolnoma pozabljajo. Ne moremo si kaj, da jim ne bi tega očitali in jih rotili, naj vsaj v državnem zboru opuste nezmiselno medsebojno klanje, ko se gre za naše najsvetejše pravice.
Dosedaj še ni nobena stranka javno pokazala, kako misli postopati: vse čaka napeto konca debate o Körberjevem govoru. Dasi mi Körberja kot justičnega ministra spoštujemo, moramo izdati proti vladi, katera dosledno krati in taji naše pravice, geslo: V boj!
Kaj bode z „veliko slovensko stranko"?
Omenili smo zadnjič, da je ljubljanski dnevnik „Slovenec"' začel objavljati mnenja različnih politikov o ustanovitvi velike slovenske stranke, ki bi obsegala ves narod in ga zastopala v njegovih potrebah in zahtevah. O tej zadevi danes objav-
pa že plovejo orientalni sijamski čolni ali pa jadrajo Kitajci dan za dnem.
Vprašanju, kedaj se vrnem v domovino, katero mi stavijo še vedno prijatelji in znanci, pa še sam ne morem odgovoriti, ker je to odvisno od vsakovrstnih okolnosti, ki vsak trenotek za-morejo zavladati; le toliko je gotovo, da tekom tega leta ne vidim Evrope.
Kadar izvršim nalogo, kakor me veže pogodba, potem hočem Izpeljati tudi še ekspedicijo v Tibet k iztoku reke Mokong in sicer koj od tukaj po sledečem generalnem navodilu:
Ker se nahajajo ob severni meji Siamske marsikatere znamenitosti, kakor mi poročajo tukajšnje avtoritete, in ker je izvir reke Menam (reete: Me nam Chao Phya), ki se nahaja ob severni meji, že samobsebi v marsikateri točki zanimiv, zato hočem slediti progi te reke do njenega začetka kolikor mogoče. Mika me na tem mestu omeniti, da je beseda „Menam"', kar pa nič druzega ne pomenja kakor „mati-voda", sàma * ob sebi brez vsakega pomena, ker ta priimek imajo vse tukajšnje večje reke; na vseh naših zemljevidih je torej velika napaka, koder je ta
ljamo tudi mi odmev, ki je dospel na naš naslov: Naš dopisnik izraža svoje nazore o vseslovenski stranki sledeče:
V „Slovencu"' začeta razprava o ustanovitvi velike slovenske stranke nikakor ne more vzbujati v izvenkranjskili Slovencih veselja ali zadoščenja, ne da bi mi ne želeli zedinjenja vseh rodoljubov v eni narodni stranki. Nasprotno! Nikdo tega bolj ne želi nego štajerski Slovenci, ki bodo z veseljem vsi sodelovali za ta smoter, brž bo bode le pičica upanja, da bode zadeva za rešitev godna. Da nam pa sedaj razpravljanje o ustanovitvi velike slovenske stranke nikakor ni simpatično, da. vzbuja naravnost ogorčenje, vzrok tega je v tem. ker vemo, da oni, katerih glasilo to idejo obravnava, ne mislijo resno na združitev vseh Slo vencev veni stranki, razun če bi se vsi. ki se zdaj štejejo za nasprotnike stranke ljubljanskega „Slovenca", kar brez vsake debate dali zapisati v stranko „Slovenca". Dr. J. Šusteršič, ki je odločilna oseba v „Slovenčevi" stranki, je to kar na polna usta objavil kot edino pot do ustanovitve enotne slovenske stranke. Obžalujemo, da moramo z ozirom na vse to v Ljubljani zago-varjano misel ustanovitve velike slovenske stranke smatrati le za veliko neodkritosrčnost nasproti občinstvu, nasproti narodu. Kadar bode pri kranjskih politikih obeh slovenskih strank ljubezen do slovenskega naroda zavzemala prvo, ljubezen do moči in vladanja pa drugo, prvi podrejeno mesto, še le tedaj se bode dalo govoriti o zedinjenju Slovencev v eno stranko. Mi nočemo dvomiti, da sta dr. Tavčar in dr. Šusteršič vsak po svojih nazorih rodoljuba in istokako njuni zvesti privrženci. toda dvomiti moramo, ali pri obojih ni po-željenje po moči in vladanju večje nego patriotizem. Boj za zmago nad,političnim nasprotnikom je med obema slovenskima strankama na Kranjskem bil baš v zadnjem času tako čez vso mero brezobziren, da se moramo čuditi, kako upajo gotovi krogi trositi slovenskemu občinstvu pesek v oči. češ. da bi bilo dobro političen boj končati z ustanovitvijo enotne velike stranke, dočim v isti sapi pridigajo boj, brezobziren boj, celo obstrukcijo. Mi prav dobro vemo. da v Ljubljani sedaj nobeni izmed obeh strank ni niti za mir niti ustanovitev ene same stranke potom kompromisa ali sprave. Tega smo si prav dobro v svesti in zato občutimo gori omenjene študije o ustanovitvi velike slovenske stranke le kot ironijo. Zato nas pa tudi razmotrivanje o enotni slovenski stranki v takih razmerah nikakor ne navdaja z nado ali z zadoščenjem ter smatramo brezsmiselno tratiti v tem položaju preveč časa s takimi brezplodnimi izvajanji. Kdor hoče slovenski javnosti kaj koristnega svetovati, naj to stori za zdaj brez ozira na veliko slovensko stranko.
Dokler bodo v Ljubljani odločevali sedanji vplivni politiki, pri katerih sta slavohlepnost in vladoželje nad rodoljubjem,, dotlej nas naj puste tudi njih glasila v miru z obetanji ustanovitvije velike slovenske stranke. Dotlej si uredimo svoj politični program tako. da bomo tudi brez te
enotne velike stranke in brez složne podpore iz Ljubljane za naš narod kaj dosegli."
Tako meni štajerski rodoljub. Brez komentarja !
Celjske in staj. novice.
- Nadina Slavjanska, voditeljica prve svetovne koncertne družbe priredi v Celju v „Narodnem domu" dne 22. decembra veliki koncert, na kar naše občinstvo že sedaj opozarjamo. V prvi vrsti veljajo te vrstice naši inteligenci z dežele in sploh vsega Južnega Štajerja, da si ve o pravem času zagotoviti sedeže. Po vsem svetu je ta ruska družba visoko čislana, posebno pa mora zanimati nas Slovence, ker poje najkras-nejše ruske narodne pesmi in nastopa v ruskih narodnih nošah, ki so kakor znano najlepše in najpestrejše. Natančneje še pišemo pravočasno.
„Njen korporal". V nedeljo so igrali na celjskem slovenskem odru burko: „Njen korporal". Igra je že lansko leto tako ugajala, da je občinstvo želelo videti jo še enkrat. Predsinoči je pa bilo slišati splošno le eno sodbo, da se je igrala letos še celo mnogo boljše nego lani. Gosp. R. Salmič je bil zopet „Njen korporal". Če bi se ta igra igrala v Gradcu ali na Dunaju, ne mogla bi se uloga korporala dati mnogo primernejšemu in sposobnejšemu igralcu nego je g. Salmič. Kratkoma, g. Salmič je bil zopet enkrat v svojem žanru kot gledališki umetnik. Izrazilo se je večstransko. da v nobeni ulogi g. Salmič še ni bil tako naravnost nedosegljivo, na svojem mestu kakor v „Njenem korporalu". Pevske uloge, deloma zelo naporne in težke, so vse občinstvo izredno navdušile. Prostor nam ne pripušča ceniti nastopa v posameznih prizorih, akoravno bi imeli v tem zelo hvaležno gradivo. Samo ob sebi se razume, da je bil g. Salmič, kakor zmiraj obenem tudi režiser, ter je njegovim naporom v isti smeri pripisovati sploh celotni uspeh igre, ki dela vso čast slovenskemu odru v Celju. O Tereziji, gospici Meti Baševi, ni bilo iz nobenih ust slišati drugega nego izraze odkritega občudovanja. V njenem nastopu ni bilo one vihravosti in ne pretiravanja, katero pri še tako sposobnih močeh povzroči navdušenje za ulogo tako često. Umerjeno, sigurno, kakor bi bilo v življenju, podajala nam je vse naša velečislana prva moč celjske slovenske drame. Tako ulogo razumeti, ne samo razumeti, vživeti se vanjo in jo v dejanju podati občinstvu, v to ne zadostuje sama pridnost, treba širokega, duševnega obzorja, utrjenosti v finem občevanju z ljudmi, kar vse je gospici Meti Baševi dano v izredni meri. Mehkužnežev, ki niso možje. Terezija ne mara. Značajev je najti težko, a Terezija je našla izrazit značaj v Istvanu, in brez predsodkov, da je bil korporal, mu je po dolgem duševnem boju podala roko v osrečenje obeh. Imenom občinstva se gospici Meti Baševi za to. kar nam je s svojo vlogo ponudila, le odkritosrčno zahvaljujemo in se priporočujemo z upanjem, da jo še pozdravimo zopet kot aktivno umetnico na našem odru. Gospa Venturinijeva, baronesa pl.
Rumpelsburg, je svojo čez vse težavno ulogo rešila kakor v lanski sezoni v veliko zadovoljnost, Prišli bi v največjo zadrego, če bi iskali med nami moči, ki bi jo naj namestovala. Zelo srečno je nastopila gospica Anka Vrečerjeva v daljši ulogi služkinje Maričke. Vse njeno kretanje je bilo zelo naravno, kar je prvi zahtevek dramatične umetnosti. Ulogo Pavle je prav dobro igrala gospica Cerarjeva, ki je prvikrat sodelovala. Gospica Koroščeva je kakor lani bila tudi letos popolnoma kos svoji nalogi kot dobrodošla vedeževalka. Izmed moških ulog je igral g. dr. Ljudevit Stiker Načeta Kebra, inteligentnega komija in idealno zaljubljenega fantasta, kakor lani izvrstno. V vlogi Copata je nastopil gospod C. Golar. o katerem upamo, da bode trajno sodeloval na celjskem odru, ker je z nedeljskim nastopom pridobil v veliki meri simpatije občinstva. G. Terček. ki je predstavljal tokrat hišnika, je že znana moč in sme biti pevsko društvo veselo, da ga ima, in nanj ponosno. G. Košar je pogodil ulogo vzgojitelja Svetliča v polno zadovoljnost, istotako g. M. Meglič. Copatov sin. ulogo nesrečnega vojaka Rudija. Maričkinega korporala in tudi prodaja-jočega Bošnjaka je v velik smeh občinstva podal g. Mikuš, a ubogega očeta Strugarja g. Sikošek. ki sta oba žela mnogo pohvale. Ljubka otročička sta bila Rebekova mala dva. Godba je prav dobro svirala in je bila polnoštevilna. Udeležba je bila obila ter splošni utis predstave prav dober. Vs,em vrlim igralkam so bili od dičnega samskega kluba poklonjeni prekrasni šopki. Izražamo željo, da nas pevsko društvo razveseli čez nedolgo zopet.
Slovenskim „Sokolicam !" Lansko leto ustanovljeni „Ženski odsek Celjskega Sokola" je prenehal z redno telovadbo v poletnem času. sedaj je pa skrajni čas, da isti zopet oživi. Celjski „Sokol" namerava upeljati tudi telovadbo deklic v starosti od ö. leta naprej, katere bodo v slučaju, da se jih dovolj zglasi. telovadile v posebnem oddelku, na kar posebno opozarjamo slovenske matere. Vabimo teda,] cenjene narodnjakinje. da pristopijo v čim večjem številu k „Celjskemu Sokolu" in zopet nadaljujejo zapričeto delo z enako vstrajnostjo. Ženski odsek se bode še tekom tega meseca sestavil, da se na ta način omogoči redno delovanje. Nadejamo se. da bodo tudi naše slovenske dame prav upoštevale koristi telovadbe in da izginejo izmed naših vrst oni staroverski predsodki, ki so v vseh naprednih narodih že zdavnaj izginili. Prva vaja in posvetovanje so vrši v četrtek, dne 24. t. 111. ob 6. uri zvečer v telovadnici okoliške šole. Priglase sprejema in daje pojasnila radevolje br. načelnik v pisarni Celjske posojilnice.
Osebna vest. G. Dragotin Pribil jp imenovan stalnim glavnim vadničnim učiteljem v Kopru in šolskim nadzornikom v Lošinju. Srčno čestitamo!
Pripoznanje in zalivalo je izrekel c. kr. dež. šol. svet štajerski g. Iv. .Turančiču z odlokom dne 31. oktobra t. 1. za predavanje in pouk na čebelarskem shodu v Šmartnu pri Slov. Gradcu, dne 30. junija in 1. julija t. 1. G. Jurančič deluje vrlo za čebelarstvo, zato mu čestitamo.
reka le z imenom „Menam" označena. Pravilno ime „Me Nam Chao Phya" pomeni torej toliko kakor glavna reka (to je mati vseh dotokov) „Cliao Phya". In v obče sem našel, kar se tiče imenoslovja teh krajev, na naših zemljevidih veliko pomot in pomanjkanja. Ta opazka bodi danes dodana le mimogrede, ker natančnejšo razpravo si prihranim za čas vrnitve.
Dospevši do siamske meje ob severu bode treba prekoračiti nizko hribovje in dospeti po najkrajši poti, mogoče po kakem dotoku v reko Mekong (recte: Me Nam Kong, kakor jo v resnici imenujejo domači narodi) ter slediti nadalje njenemu obrežju, ob kojem se približno 200 km na dolgo stikata deželi Birma in Anam. Tukaj leži takozvano Šan-okrožje, potem sledi kitajska meja. Dalje proti severu leži nekoliko nam le po imenu v zemljevidu poznanih krajev, prvi Kiang Hung okoli 200 km od kitajske meje ob reki navzgor, potem sledi Puerh okoli 250 km toda * precej na strani, v daljavi 500 km leži Tali v okrožju Jünau, ki pa je že bližje reke Kin-Sa-Kiang (Jang-tse-kiang ob iztoku), kakor reke Mekong in poznan zbog projekta kitajske želez-
nice, ki bi imela voditi iz Birme skozi južne dele kitajske do Cantona. Tukaj leži sedaj zaključek evropske vede sploh, in vsaka poteza, kakor tildi mnogo takih pred to pozicijo, koje nam predočuje kak zemljevid so le slutnje, največ jih je narisanih na podlagi aproksimativnih poizvedb. Kje leži izvir te velikanske reke ne more nikdo trditi, najbrž v Tangla gorovju nekje v sredini Tibeta okoli 1000 km od Tali. Kar velja o tej reki. isto o njeni paralelki Saluen (ali tukaj Nap-I-Tsa) 100 do 200 km na južni strani, kakor tudi o paralelki Kin-Sa-Kiang in njenih dotokih zopet 100 do 200 km na severo-izhodni strani. Tukaj je le redkokje stopala evropska noga. zato bode to podjetje prav gotovo hvaležna naloga.
Tukaj nastane vprašanje, koliko časa bode treba, da dospe ekspedicija do cilja, namreč v okrožje izvira reke Mekong. Odgovor je lahek; ako računamo, da je oddaljen izvir reke Menam od Klong Rangsita še 700 km. tedaj se mora izvir reke Mekong približno v daljavi 2850 km nahajati, kakor sem so po različnih aproksimativnih poizvedbah in podatkih prepričal. In ako računam na to. da bi veslal ali jadral, če količkaj
mogoče v primernem čolnu neprenehoma naprej po Menamu, potem zopet po Mekongu do cilja in sicer po 20 ur na dan. tedaj imam še vsak dan 4 ure časa za študije, kar je ravno dovolj. In recimo dalje, da dos^e čoln vsako uro 2'5 km v protitoku naprej, kar se tudi popolnoma strinja s korakanjem po lo ur na dan in po 5 km vsako uro. tedaj dospe ekspedicija, ako nima slučajnih ovir. tekom 57 dni ali recimo v dveh mesecih do cilja, in to je ugodno. Vendar računam tudi na slučajne ovire v napredovanju, zato smatram tri mesece kot umestno točko v svrho nadaljnih kalkulacij. Da je mogoče dospeti v protitoku vsako uro s čolnom (siamski model) 2'5 km naprej, o tem sem se prepričal že čestokrat, ko smo veslali po tukajšnjih rekah in potokih; povprečno smo tukaj dospeli v protitoku 80 senov (1 sen = 40 m), to je 3'2 km naprej, k temu so ti narodi povprek vstrajni veslarji. Sicer se pa ta generalni načrt še lahko nekoliko spremeni, kajti vseli potrebnih študij še nisem dokončal.
Prisrčne pozdrave iz Siama.
Državna cinkarna v Gaberjih. Znano je. kako celjska cinkarna izkorišča svoje delavce, kakor to znajo sploh vsa večja podjetja. Ravno tej tovarni pa bi ne bilo treba prav nič odšči-pavati delavcu od pičlega zaslužka, no, pa uradniki imajo že to slabo lastnost, da mislijo, da je to njih prokleta dolžnost, molzti delavca in skopariti z državnim denarjem. Vsi delajo pač po želji vlade, in na ta način se ji hočejo prikupiti j ter splezati za par klinov višje na uradniški lojtri. Državni proračun za leto 1905 zahteva namreč za rudarstvo 263.053 kron manj od lani, ker se je prihranilo veliko pri nakupovanju rude za celjsko cinkarno, in ker so bila prometna sredstva po ceni. Naj imajo torej tudi delavci od tega malo dobička; ne odtrgujte jim od plač!
Umrl je v Žalcu V. Dolinšek, oskrbnik, v 43. letu starosti. Bil je ponosen narodnjak in povsod priljubljen; Blag mu spomin!
Otrok je zgorel 15. t. m. v Colovem pri Ponikvi. Posestnica Marija Gvin je nabirala z 5letno hčerko v gozdu listje in radi hlada zanetila ogenj. Oddaljila se je in pustila otroka pri ognju samega. Revica se je menda preveč približala ognju, in obleka je začela goreti. Letela je proti domu, toda že na poti se je zgrudila mrtva. Tako je našla mati. Starši, pazite na svoje otroke, nikdar jih ne puščajte samih pri ognju, ker se znajo pripetiti strašne nesreče in je taka malomarnost tudi po postavi kazniva.
Požar. V Loki pri Žusmu je zgorela dne 13. t. m. koča Jake Arbajtar-ja. v koji pa k sreči ni nihče stanoval. Pastirji so v bližini kurili in veter je zanesel iskre v slamnato streho. Škode je 1500 K. zavarovana je bila hiša za 1200 K.
Čitalnica v Konjicah priredi 7. grudna t. 1. velik zabavni večer s sledečim vsporedom: 1. Gledališka predstava: ,.Bob iz Kranja". 2. Petje. 3. Šaljiva pošta, 4. Prosta zabava. Vloge so oddane samo izbornim močem, torej se je nadejati povolj-nega uspeha in mnogobrojnega obiska. — Živili Konjičani!
Fantje se tepo. Dne 13. t. m. so pili kmečki fantje pri gospodarju Cizel-u v Podgorju pri Brežicah. Bili so veseli, postali objestni, pa se začeli inikastiti. Pri tem pa so Franceta Sen-ilohoviča tako nabili, da so ga težko poškodovanega morali prepeljati v Brežice v bolnico. Leva roka mu je zlomljena in na glavi ima več težkih ran. Na sumu imajo Fr. Medvedca in Jožo Ferenčaka iz Kapel; zato ju je vzelo brežiško «kr. sodišče.
Umrl je na graški kliniki g. Ferdinand Ivanuš, veleposestnik v Poličanah.
Porotno sodišče v Mariboru. Dne 17. t. m. je stal pred porotniki 20 letni Jože Krajnc, gostačev sin iz Soviča, obtožen uboja. — Dne 17. oktobra t. 1. zgodaj zjutraj je prišel V. Tašner v krčmo k Frasu v Sovjak. kjer je tožil, da ga boli glava, Sedel je na klop k peči in začel »jjevati. Fras ga je peljal v hlev, kjer je Tašner kmalu zaspal, ob osmih zjutraj pa so ga našli na istem mestu mrtvega. Preiskava je pokazala, da je imel počeno lobanjo, ter da ga je moral kdo z vso silo udariti po levem sencu. Poizvedbe j
I fognale, da je bil Jože Krajnc isto noč v ni. kjer se je zgodil uboj. Sprva je tajil, a ìeje je priznal, da ga je res udaril, a le v >ranu. Njegov brat je pričal zanj, češ. da je ž njim oni čas; ker se je pa dognalo, da ga »ilo. da se je lagal, sc ga zaprli. Priče so tudi vedale, da Kranjc ni bil napaden. Porotniki so spoznali silobran in ga obsodili na pet ecev zapora.
Smrtna obsodba. Pred mariborskimi itniki je bil v soboto 31 letni oženjeni, a od je žene ločeni delavec Anton Majcen, doma Podvincev, obtožen roparskega umora dekle i onije Pozeb, katero so našli dne 22. avgusta zjutraj ob Dravi umorjeno. Umorjena je le-i popolnoma naga, samo v nogavicah, njena eka je raztrgana visela po drevju po strmem •ežju. Morilec je namreč Pozeb-ovo umoril na vieni obrežju, ji strgal obleko s telesa ter vse ital po strmem obrežju v Dravo. Drava je pa i nizka, zato ni truplo padlo v vodo. Sum se Jbrnil na Majcena, ker ga je več ljudi videlo ledeljo popoldne z umorjeno v dveh gostilnah J (lariboru ter v gostilni g. Schunko v Kamnici. , gostilno sta zapustila okolu 10. ure ponoči.
Na mostu, ne daleč od mesta, kjer je bila Pozeb umorjena, sta ju videla dva Mariborčana, kako je nagovarjal Majcen dekle, naj gre ž njim po ti samotni poti, ne pa naprej po lepi glavni cesti. Obdolženec pravi, da je šel do mosta ž njo. kjer jo je peljal za koruzo ter jo nagovarjal k grehu. Nato fta šla oba proti Mariboru. V Koroški ulici sta ju srečala dva fanta, ki sta mu odvzela dekle, nakar je šel Majcen domov. Ker so našli pri Majcenu krvavo obleko, izgovarja se z vsem mogočim: da je stri v gostilni kozarec in se vrezal v roko, da mu je tekla kri iz nosa. Vse priče pa izpovedo, da ga niso videle krvavega. Na vsako izjavo prič pravi Majcen, da ni res kar izpovejo. Prvi dan so bile zaslišane vse priče, ki jih je bilo 53. Majcen je bil vsled izreka porotnikov obsojen v smrt na vešalih.
Od Sv. Trojice pri Slatini. Požar. Dne 14. t, m. je zopet na Vel. Rodnah gorelo, in kmalu ne bode v celi vasi nobenega starega poslopja več, ker vsako leto zgori nekaj hiš in drugih po- I slopij; večinoma zapalijo otroci za kratek čas. Tako so si tudi zdaj zakurili otroci, ko je bil sila hud veter, v pojati tukajšnjega posestnika, Jožeta Hrepevnika. ki mu je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje z vsem živežem, obleko, krmo itd. ter ni mogel skoraj nič rešiti. Dobro je bilo, da je veter vlekel na drugo stran, kjer ni drugih poslopij, drugače bi bila nesreča gotovo še večja.
—	Pasji kontumac v Ormožu. Ker se sumi pasja steklina, se je kontumac razširil na občine Ormož, Vel. Nedelja, Frankovce, Hardek, Obrež in Središče. Vzrok tega suma obstoji v tem, da je bila vnovič v Frankovcih neka 4 letna deklica oklana od nekega najbrže steklega psa. Otroka so prepeljali na Dunaj v Pasteurjev zavod.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Sv. Duhu pri Ločah dne 16. t, m. Vin. Breznik, gostilničar in posestnik. - V soboto je umrl Al. Velebil. župan pri Sv. Petru pri Mariboru.
Otrok utonil. Dne 11. t. m. popoldne je paslo več otrok, med drugimi 8 letna Micka Geršak, posestnikova hči, pri Sv. Petru pod Sv. Gorami na travniku ob Sotli. Micka je padla v vodo, drugi otroci so klicali na pomoč, in hlapec Taberšak potegne že mrtvo deklico iz vode.
Dva svoja otroka je potopila dekla M. Pavunjak iz Okrajne pri Rogatcu na Hrvatskem, in sicer enega lani, enega pa te dni.
Iz Gočove, pol. okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Slovan gre na dan, to geslo se je v polni meri uresničilo pri naših občinskih volitvah dne 19. t. m., ker je prvikrat zmagala naša narodna slovenska stranka v vseh razredih. Zmagali smo s pretežno večino vkljub vsem zvijačam od strani štajercijancev ter očitnih nemškutarjev. Živili volilci! Naprej!
Ogenj je vpepelil dne 13. t. m. gospodarsko poslopje občinskega predstojnika v Boračovi (okraj Gornja Radgona) Josipa Veberič-a z vsemi poljskimi pridelki. Ponesrečeni — vrl rodoljub je bil zavarovan, a za majhno svoto. Zategadelj je želeti, da se ga spomnijo rodoljubi po deželi in ga po možnosti z darovi podpró!
Umrl je na svojem gradu član gosposke zbornice grof Adalbert Kottulinsky.
Pommer — brilitni celjski poslanec. No, vendar! Spet imamo priliko, da lahko čitamo najnovejše klobasarije dičnega Pommerja, ki se mu porode v možganih in ki jih bruha v svet v državnem zboru. V petek je ta možakar interpe-liral di'. Körberja zaradi postopanja okrajnega glavarja slovenjegraškega, (!) barona Apfaltrerna, povodom občinskih in deželnozborskih volitev. Imenitno, Pommer! Sedaj niti ne ve, kdo je v Slov. Gradcu okr. glavar, ne ve, da je Apfaltrern celjski okr. glavar, torej v njegovem volilnem kraju. Ne, take nevednosti ne bi pripisovali Pom-merju, ki je profesor, učena glavica, ter bi moral vedeti, da Celje ne leži v Slov. Gradcu. No, pa interpelacije ni sam pisal! Oni, ki mu jo je napravil, pa bi to že lahko vedel, da bi se ta mo-žakarček tako ne blamiral. Sicer pa sliši celjski vzor-poslanec med bando da in ne-kričačev pri poimenskih glasovanjih.
Druge slovenske novice.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je vplačala tvrdka Ivan Perdan zopet
znesek edentisoč kron kot delež pripadajoč naši družbi iz prodaje družbinih vžigalic. Podpirajte, rodoljubne Slovenke, zavedni Slovenci, to podjetje in razširjajte porabo družbinih vžigalic, saj ima ^ružba do danes od teh vžigalic že 14.400 K prispevka.
—	Himen. Dne 26. t. m. se poroči g. Rihard Jakopič, akademični slikar, z gdč. Al. Černy v Škof ji Loki. Bilo srečno!
—	Velika nesreča se je pripetila predzadnjo nedeljo na Jesenicah. Starejši sin g. dr. Ivana Tavčarja, odvetnika in poslanca v Ljubljani, je na lovu na divje koze vsled nesrečnega slučaja obstrelil 191etnega posestnikovega sina, Iv. Res-mana, z Jesenic tako nesrečno, da je mladenič v petek popoldne po hudih bolečinah izdihnil v ljubljanski bolnišnici svojo dušo.
—	Velika slovenska manifestacija v Trstu. Javni shod, obdržan v nedeljo v „Narodnem domu" za slovenske šole v Trstu, je bil impozanten. Naroda so >je zbralo okolu 10.000 v dvorani in na trgu pred „Narodnim domom". Govorila sta profesor Mandič in dr. Rybar v imenu narodne stranke, a Kopač v imenu jugoslovanske demokracije. Sprejeti ste bili navdušeno dve resoluciji „Edinosti" in jugoslovanske demokracije Na zahtevo shoda je šla deputacija obeh strank, spremljana od ogromne množice naroda na namest-ništvo, kjer je izročila resoluciji. Pred namest-ništvom je pela vsa množica navdušeno narodne pesmi ter se je vrnila pred „Narodni dom", kjer je prirejala ovacije voditeljem z vzkliki „Živila slovenska šola v Trstu". Red se od nobene strani ni kalil, ter se je množica mirno razšla.
—	Velikanski most. 380 delavcev in ka-menarjev dela v Nabrežini v kamenolomu H. Wildi (Cava Romana), da napravijo 2000 kvadratnih metrov sekanega kamenja za most čez Sočo v Solkanu, kateri bo menda v enem oboku 83 m širok - največji most celega sveta.
—	V Zagrebu so bile prošli teden volitve v mestni zastop. ki je bil doslej domena uradnikov in drugih vladnih mamelukov. Letos pa je zmagala v vseh treh razredih lista neodvisnih zagrebških meščanov. Mažaronski kliki z županom Mosinskym de Zagrabvar na čelu je odzvonilo. Živel bratski, beli Zagreb!
Politični pregled.
Državni zbor. V seji v petek se je nadaljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. Prvi je govoril posi. Sternberg. Kadar se oglasi ta „eksotični" mož. ima vselej zbornica zabavo, bodisi da govori še precej pametno. Brezobzirno je razpravljal o aferi Wallburg in napadal nekatere člane cesarske rodbine. Govoril pa je tako tiho, da ni predSfedstvo razumelo njegovih strastnih napadov, — Še strastnejši je bil naslednji govornik, poslanec Pernerstorfer. Najprej je „obdelal" ministrskega predsednika dr. pl. Körberja, češ, da je hinavec, tip frivolnega avstrijskega državnega uradnika. Tristolet že živijo narodi te države brez razlike narodnosti v gmotnem in duševnem hlapčevanju. Kriva je tega habsburška dinastija. Kaj je ta dinastija storila za našo državo? Bila ji je vedno predmet za izkoriščevanje. 600 let imamo pritisk te rodovine na nesrečne narode. — V seji v soboto je dr. Körber zavračal nezaslišane napade na cesarsko hišo. Poslanec dr. Demel je protestiral radi slovanskih šlezijskih vzporednic na vseučilišču v Opavi in Tešnu. Posi. Prade je hujskal ondotne Nemce zoper ta dva slovanska zavoda, istotako Lindner.
Iz državnega proračuna. Skupni izdatki znašajo 1776,326.654 K. to je, nad 37 milijonov več kakor lani. Deželnobrambeni minister dobi 1,164.416 K več od prejšnjega leta, zato pa so namenili naučnemu ministrstvu v točki : Izvanredni stroški 2,393.241 K manj od lani. Poglavje „Drž. dolg" zahteva 17,066.050 več kakor lansko leto. Direktni davki so proračunjeni za 6,961.238 K višje, od tabaka so dobili več 2,651.800 K.
—	Ogrsko hrv. državni zbor. Ministrski predsednik Tisza je odločno nastopil za izpre-membo pravilnika državne zbornice. Opozicija ga hoče vsekako ovirati v izvršenju tega, zato je začela z tehnično obstrukcijo. — Zadnje seje ogrskega državnega zbora so bile burne, ker je večina bila odločno za izpremembo poslovnika, je opozicija z upitjem in drugimi sredstvi hotela preprečiti izvršitev te izpremembe. V petek pa je vzlic hrupu in nemirom večina glasovala za izpremembe in potem je bilo zasedanje zaključeno. — V nedeljo so bili v Budimpešti velikanski izgredi. Množica je naletela na ulici na Tiszo ter ga nagnala s sneženimi kepami. Tisza je bežal, policija je z veliko težavo razgnala izgrednike.
—	Angleško-ruski razpor. V Parizu se je sešla komisija, katera ima določiti o dogodku med rusko floto in ribiškimi parniki v severnem morju. Ako se je v tej zadevi prišlo do mirne rešitve, ne ve se še, ali bodo rusko-angleški odnošaji v Afganistanu enako prešli. „Standard" poroča, da oni ruski častniki, ki so bili mobilizovani v Moskvi, niso namenjeni za Mandžurijo, ampak za trans-kaspiško ozemlje in Turkestan. Tudi se govori po Moskvi, da se v onih krajih koncentrirajo čete. To znači, da Rusija nikakor noče pustiti Angliji, da širi svoj upliv in last v Tibetu in dalje od Indije, ampak da hoče če treba z oboroženo roko udreti v te dežele, da jih osvobodi angleškega gospodstva.
—	Sprememba v francoskem ministrstvu.
Vsled razprav, ki so se vršile poslednji čas v francoski zbornici, je bilo Combesovo ministrstvo do dobra prerahljano. Dogodek, da je bil vojni minister v zbornici klofutan, je provzročil odstop vojnega' ministra generala Andrée. Andrée je izjavil, da odstopi, če bo za vojnega ministra imenovan Berteaux, in Combes ga je predlagal za vojnega ministra. Novi minister pripada, dasi je večkratni milijonar, radikalnim socijalistom.
Rusko-japonska vojna.
Boj za Port Artur. Počasno napredovanje japonskega topničarskega napada na Port Artur se v londonskih poučenih krogih razlaga s tem, da se japonski 12 in 15 centimeterski topovi ne morejo kosati z ruskimi težkimi topovi, ki imajo 28 do 30 centimeterski kaliber. Proti tem topovom je japonska artilerija preslaba. Z izredno spretnim vodstvom artilerije se je ruskemu artilerijskemu generalu N i r i t i n u, ki je poleg Steslja najodličnejša oseba v Port Arturju, posrečilo vedno in vedno zmagati japonski ogenj, dasi je bila že večkrat nevarnost, da bi si japonski topovi priborili premoč.
J a p o n c i s o u t r u j e n i. „Daily Telegraph" je izvedel iz Čifu, da so utrdbe Port Arturja popolnoma drugačne, kakor so bile pred šestimi meseci, Japonci jih sedaj ne poznajo natanko. Splošno se sodi. da je ostalo rusko brodovje v pristanišču popolnoma nepoškodovano. Rusi so namreč zavarovali in pokrili ladje z vrečami s peskom in prstjo. Japonski topovi so deloma že nerabljivi, ali pa poškodovani. Število oblegancev znaša še vedno 40.000 mož. Organizacija za obrambo japonskih napadov je tako popolna, da so Japonci že silno utrujeui.
Nočni izpadi ruske posadke. Oddelki obstoječi iz 50 do 100 mož, vdro vsako noč iz trdnjave in mečejo ročne granate v japonske okope. Ruske izgube znašajo vsak dan okoli 70 mož, dočim so japonske veliko večje.
Z mandžurskega bojišča, General Kuropatkin poroča z dne 17. t. m.: Danes je vladal na celi fronti mir. Včeraj in danes sem si ogledal vse pozicije in nadzoroval različne voje. Na več točkah je naša armada oddaljena od Japoncev samo 400 korakov. Ponoči pade čestokrat temperatura na 12 in pol stopinj pod ničlo. Kožuhi za armado so že dospeli. Preskrbovanje z živili je popolnoma zagotovljeno. Armado sem našel v najboljšem stanju.
Poročevalec „Birževih Vjedomosti" brzojavlja dne 18. t. m. iz Mukdena, da se je vnel jako l jut artilerijski boj, zlasti na ruskem desnem krilu. Kanonada je trajala celi dan. Rusi pričakujejo z vso gotovostjo splošnega japonskega napada.
Petrograd, 21. novembra. „Birževija Vjedomosti" poročajo iz Mukdena: Ljuta kano-nada se je razvila med obema armadama preteklo noč. Japonci so napadli Putilovo goro, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Rusi so opazili, da se velika japonska vojska pripravlja na splošni napad. Ob reki Šaho je ruska artiljerija prisilila sovražnika, da se je umaknil. Na ruski vzhodni fronti poskušajo japonske kolone, da obidejo levo krilo.
Petrograd, 21. novembra. Včeraj je bila na mornarski akademiji velika slavnost, na kateri se je prečitalo pismo admirala Grigoroviča, ki poroča, da je zdravstveno stanje v trdnjavi dobro, da je posadka navdušena za nadaljni boj in da se Port Artur vzdrži, dokler mu ne dojde osvoboditev.
Šanghaj, 21. novembra. Japonci so 15. t. m. zopet napadli z veliko silo Port Artur, a s o bili z ogromnimi izgubami odbiti. Naval so ponovili 17. t. m., a tudi pri tem niso dosegli znatnih vspehov. Zavzeli so samo nekaj manj važnih pozicij, katere so pa Rusi preje podminirali.
London, 21. novembra. S torpedovko „Raz-toropni" so odpluli iz Port Arturja še trije torpedni lovci. Dve ladji so baje dohiteli Japonci, tretja pa je ušla. Kam, se ne ve.
T o k i j o, 21. novembra. Vojne akcije na obeh straneh so toliko dozorele, da se vsak hip lahko vname velika bitka, Rusi se trudijo, da bi Japonce izvabili iz njihovih pozicij.
Trgovski učenec
z izvrstnimi šolskimi spričevali, iz poštene hiše, se sprejme brezplačno za 4 letno učno dobo v večjo ljubljansko trgovino mešanega blaga. Ponudbe naj se pošlje s priloženim prepisom zadnjega šolskega spričevala na upravništvo „Domovine".	(498) 2—
Proda se
prostovoljno na spodnjem Štajerskem se nahajajoča, dobro idoča, čez 70 let stara usnjarija z zalogo blaga vred ; k isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena ; krog odjemalcev je velik ; usnjarija je od železnice in pošte oddaljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizu šole, z usnjarijo je tudi združena prodaja drobnega špecerijskega -blaga.-■--
Naslov pove upravništvo Domovine.
(487) 5—5
(503) 3-2
Učenec
poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj za trgovino mešanega blaga pri Franju Oset na Vranskem.
jVaraVni brinoVec
etiolitcrsHa steHlenica H 2*50 (500) 5-2
razpošilja FRANC PUSTOTNIK, žganjekuhar v Blagovici, pošta Lukovica (Kranjsko).
Učenec
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se 1=1 sprejme takoj pod ugodnimi pogoji pri zur
Rafael Salmiču
urar ju v Celju, ,Narodni dom1.
Yabilo
na
redni občni zbor
Zveze slovenskih posojilnic v Celju
ki se bo vršil
v četrtek, dne 1. decembra 1904 ob 10. uri predp.
v „Narodnem domu" v Celju.
DNEVNI RED:
1.	poročilo odbora;
2.	poročilo tajnika oziroma revizorja;
3.	poročilo računskih pregledovalcev in odobrenje računa:
4.	volitev predsednika, odbora in računskih pregledovalcev ;
5.	razni nasveti.
V CELJU, dne 17. novembra 1904.
Mihael Vošnjak
t. č- predsednik-
OPOMBA. Pri občnem zboru ima vsak v Zvezi stoječi član le en glas ter sme biti zastopan po pooblaščencu. Eden in isti pooblaščenec ne sme zastopati več kakor pet članov Zveze. Udeležiti občnih zborov se sme vsak član v Zvezi stoječih zadrug, društev in pododborov, todale pri posvetovanju, ne pa pri glasovanju.
Hiša
s trgovino z mešanim blagom, točenje petroleja in žganja blizu postaje Slatine in Podplat je zaradi rodbinskih razmer od 1. januarja 1905 naprodaj. Odda se tudi v najem. Več pove Alojz Zolgar, posestnik v Št. Petru na Med. selu, pošta Pristova.	509 3-1
i
!
Slovo.
Ker mi ni bilo mogoče pri odhodu iz Sv. Petra pri Laškem se osebno posloviti od vseh, poslavljam se tem potom od vsega preljubega učiteljstvo, tovarišic in tovarišev, ča-stitih znancev in šolskih prijateljev ter kličem : Srčen z Bogom ! Posebej pa se še poslavljam od ljubeznivega in nepozabnega okrajnega šolsk. nadzornika g. Gustava Vodušek s „Bog mu plati vse milijonkrat !" '/j odličnim spoštovanjem
Jernej Troha (508) 1	nadučitelj v pok.
Šiška pri Ljubljani št. 61, 19. nov. 1904.
i
i
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam, da odslej izdelujem tudi vsake vrste
tehtnice
OfagO
in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom. da zadovoljim vsem zahtevam v polni meri. — Priporočam se v obilno naročbo.
I. REBEK, stavbeni in umetni ključar
(465) Celje, Poljske ulice št. 14.
25—H
?cči, štedilnike
kakor vse zraven spadajoče dele in priprave, raznovrstno kuhinjsko opravo dobite po najnižjih cenah pri
„jYierHurju"
trgoVina z žetoni« p. jVtajdič, Celje.
Slatuoreznice
in drugi poljedelski stroji v bogati izberi. Kotli za kuhanje žganja. Najboljše umetno gnojilo
Tomažema žlindra in Hajnit.
JlaVodila .zastonj.	flaVodita zastonj.