J8. finflhL t uam • a* i ■* mi. UliLKla. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v opravništvu prejeman: do leto......K 24— celo leto......K 21— ?o\ leta IT— pol leta........ 11 — etrt leta ........ 6-— j četrt leta.......„ 550 ia nesec.......9 2-— 1 na mesec........ 1-90 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne \TaČajo. :radništvo: Enallora nlica it S, (I. nadstropje levo), telataa it 34. Inserati veljajo: petero*topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravrtištvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vpaslatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod" velja po pošti: -za Avstro-Ogrsko: m za Nemčijo: celo leto.......K 25— . Celo leto...... . K pol leta.......# 13' , _ . . . x . četrt jcds*%-ajo iz enega ^orisra nemšk« prepe-in domišljavosti. Te svoje trditve naj za danes do-izemo sanm na enem izgledu te -ošure. na mestnem dekliškem li« Po sklepih, ki sn jih v posebni j majnika meseca l. 1000 izra-i odlični strokovnjaki, in po lovoru s pridanimi šolniki jv izdal "ti^t^r za nauk in boaročast .o ubra istega Teta 2a vse rfek!.*o!.e obvezno veljaven starat, lak«« je bilo slednjič- tu*ri v Av-i ustreženo nujni n«»trebi ki m> pred nami čutile in upoštevale že n> \>e ostale kulturne države Z ustanovitvijo višjih ženskih »razevališe je bilo zadoščeno one-lrjoderneniu so-i ja Irtokulturne-instinktii, ki ne zre v ženi samo * »pisemske dekle moža, koje »*di-skrb bodi telesna udobno>t njene-crospodarja, temveč ki spoštuje v iia enakopravno življensko družico, naj bode možu tudi v inteh kt naložim zatočišče in bodrilo. Podati dekliški psihi, ki že od i rode prerada obstane na zunanjo-. nekoliko več vsebine, obdariti • solidnim, enotnim in splošnim .njem. izvežoati ji prožnost duh;* o navajati k treznemu opazova-in samostojnemu mišljenju, to so . ki jih pisatelj brošur*' ne bode -kreditiral /. noben*- frazo in flos-ne / Wissensnuil« in ne s wisscnschaftlieh<' in ne z ^•m ostalim potrkavanjem svoj^jra ••i »ne^ra z\-ona. LISTEK. Ponorelolec bankovcev. J u i a j L u h i č. < iospfid Zoran ime! denarja ^tega časa v- izobilju. l>a bi . r*»rabil na prikladen način, je danes tukaj jutri tam. Tako je udal brez pravega eilja p«> deželi. mt je dobil kaj zabavi*, in *»ri je v tem pogledu prav akrotM p 'on je ostal; saj j«* bil samce in ji bilo treba bali gardinskih ndig ali očitanj od katerekoli >tra-Uiudje >o jokali njegovo dražbo, - • r j»« bil poln vsakov r-t nih muh iu fmvf-od kako nenava/ino salo izvr-la so ljudje -e dolrro potem o njej rili. \ekoc koraka prav podjetno po ko p**>*ni i>red žvižgajo**. Pred 'rinjem je stala lična pritlična hi-j. last Zoranovea;a prijatelja Kle-j Komaj j«* Zoran obrnil svoje i tjakaj, je ze slišal jrosix»f!arjev i-das izza vogla. He. Zoran! Kani pa m- ti tako ti r« Z^'ran ix>stoji ter se nasmeji? re- Jasno je, da je gojenki, ki ;e na ta način izvežbala svoj razum, odprta pot do vsakefra tudi najtezavnej-seg-a praktičnega ali duševnega ]>o-kliea. in država sama jih je rade-volje >torila enakoveljavne t bsol-ventkam svojih učiteljišč in jim odprla duri najvišjega izolirazevahšea univerze. In ako bo zahtevala |»o-treba, se bodo \ smislu ministerial-ne naredbe )>riklopili li«-eju še jk>-aebau >trokovni tečaji ast izobrazbo \ posameznih praktičnih strokab, od katerih sta d\v — pedago-ški in trgovski — že združena z lieejem v enem pi^>lopju. Ta>no pa je tudi, da bo ta!vc iz-obra//«Jua ^.oje.uka tudi kot zeu^i. znala podariti zakouu veliko globljo vsebino in poniairala \-stvariti družino, ki b»> spoštovala kulturo, znanost i u napredek in ki bo postala rodovitno seme narodneira razvoja in - "iino-stalnosti. In tu leži za avtorja ^rorisee ee-h:pa vprašania. Zakaj neki neprestano podi in kliče slovanske heere v meM-anske šole in k metli ter imbal niei Predobro >t« zaveda avtor i u oni svetovalci, ki so mu sufiirali njegov pamflei, velikegra pomena, ki ga ima za narodni razvoj izobražena družina. \z kmetLskih, malih razmer je \ zračila naša i.it^diire^a: in .vrilaj, ko snio iz lastne aaaci sionii prvi koj;ik naprej k duše\ ?ii ]>oprlobitvi naših ilružin, m< hočejo prekaniti t »ni. ki dobro vedo, da se da lahko arospodovati iti ustrahovati kuhari-ee in dekle ne pa £r«>>p«>dinj z M«**^-sk-t naobrazbo in ne njihovih družin ! Dostop d»> srednjih >ol raaj se otezkoei • »obrt« in kmetijstva naj P<»i\-eti mlauiina«; nnnicntu . državno obrtno >olo v kovatnieo; im"sto na lieej \- knliinjo! Mi-*d na slovensko vseučilišče naj za v«*t!nn |k»kopljc! K<]<> je do danes že bolj jasi*o in bolj perfidno izrazi! pnhožne zelje kranjskih Nen.eev Prizmam, fla ni l*a> pijeteti občutek, ki ga imajo kranjski in sploh avstrijski Nemci, ta mrtva trhla veja na drevesu človeške kulture. k<. vidijo, da Ne i ial sam nase navezan narod kot sveže brstje razvija naj višjemu kulturnemu eilju nasproti: univerzi. Fn to v času, ko n«**n-k • znan*.-: in kultura na vs«h |x>Ijii' hiti nasproti popolnemu bankrotu, «"a>u, ko vse velike inicijative prilm-jajo od drugih narorlov, ki so >i zna- li priboriti od Nemcev zauemarjeno kulturno misijo, v caau, ko nemški vseučiliški profesorji jadikujejo po shodih v Nemčiji, da ni več. izrazitega, polnovrednega kulturnega naraščaja! Ker ne rasto sami, bi nam s hlinjeno očetovsko ljubeznijo kot vrtnar radi postrigli kipeče brstje, da bi se ne razvilo preko njih. Pisatelju ;>a, ki se je v dosego svojega prita jenoma nauiena zopet posluži] one davno že pobite neresnice o stroških mestnega liceje, povem v tolažbo, da bodo za praktično, domačo izobrazbo naših deklet že dovolj poskrbele nase slovenske matere in da je za to izobrazbo poskrbljeno v smislu ministerijalne naredbe tudi s tem. da v sled raeijonalnejra učnega načrta >naraščajočim nekli-cam preostaja dovolj časa za im daljno izobrazbo v hiši.« Kako resie> stremimo za pravo izobrazbo, se je pisatelj lahko prepričal tudi s tt*m, da so tra merodaj-ni faktorji na liceju in obrtni soli odklonili, ko jim je prišel ponujat svoje »pedagoške zmožnosti«. Ostal Hi naj bil raje pri svojih diletantskih popisih slonov*, noso-rožcev in drujerih diluvijalniu živali — kajti po svojih starokopitnih nazorih sodi izvrstno v njihovo dnržfoo. Hflnarcife notfie del odbora kranjstejn proti napredni idrijski o&tlnl. Nad dve leti ze datira preganjanje napredne idrijske občine od -tr;»ni deželnetra odbora. To we«>a-ajanje napredneca idrijskega mesta je doscarlo višek z ukrepom, ki gaj je pred nekaj dnevi izdal deželni odbor v zadev i prezida van ja občinskega poslopja .Nt. V)0. \"st» kar pošteno misli in čuti v Idriji, je bilo Ogorčeno ua-d nečuveni m in škandaloznim i>ost/>}»anjcm klerikalne večine v deželnem odboru kranjskem, linevno. ega tega bo kmalo koncem lvaj! ali si znorel, pojdi no, ; m »j« I i no. operi si jezik pa hodiva ve-ela. da naju zemlja nosi!« Bog te živi. Zoran! Ti si lahko vesel, ko ima-» dobro nabit mošnji-eek. Glej tukaj! Čez niesee dni no sla mojii lepa hišiea na "ooIkui, pa naj bo človek vesel. Moja stara ž«1 štirinajst dni klr)k'^Ti se z mene norčuješ. odi svetnik v velikem oltarju, potem pa. seveda, tihc», tiho ti pravim sieer prirleva oba v luknjo.^ Zoran !< /a k lic- Klepetee sko-raj užaljen. >Ves kaj, sedaj sem uverjen, da me hočeš siromaka potegniti.« »Kbebebe! Samo poglej, pa bo-deš verjel!« Zoran .seže v žep in položi na mizo več praznih belih papirjev v velikosti dvajsetkronskega bankovca. Potem privleče iz drugega žepa majhen omot, skrbno prevezan s trakom. Tudi tepa položi na. mizo ter ga pred radovednim Klepetee m rnz-1 i je. »Tukaj glej, prismoda, )*olem i>a h«* reci, da te imam za bedaka. Vidiš to-le, kaj ne? To je prazen papir, ta de bo sedaj sel v strojček in predao nas te ješ do dvajset, bo prišel iz njega ]»opolnoma nov dvajsetkronski bankovec. Vidiš ga* Ali je to bankovec ali nef li se jaz iz tebe norčujem, ali ne. Takib bankovcev ti naredim, kolikor hočeš, — ali tiho! Za pet ran Božjih, tiho! —« Klepetee je deloma veselo presenečen, delom i poln strahu obračal Poročevalec je predvsem preči-tal dotični odlok z dne 8. marca 1910 št. 3685, ki so doslovno glasi: »Pritožbi Franceta Osvvalda proti občinskemu računu onJotnc občine za leto 1908 je deželni odbor ugodil in odločil, da se ima od zneska 8936 K 42 v , ki je izkazan n.ed izrednimi stroški pod točko V. kot izdatek za prezidavo mestnega p< -slopja hiš. št. 509. izločiti 8193 K 62 v, ker županstvo ni bilo upravičeno potrositi to vsoto za popravo hiše št. 509. Razlogi : V seji dne 10. aprila ItJOS je sklenil ondotni občinski odbor, rla se ima prezidati mestna hiša št. 509 po načrtih arhitekta Holinskega. Proti temu sklepu so se pravočasno pritožili Prane Oswald in tovariši, katerih pritožbi je deželni odbor ugodil in sklep prezidave hiše št. 509 razveljavil z odlokom z dne S. mr?.ja 1908, št. 6463. Razen tega je dobilo županstvo dne 8. maja 1908 od tukaj telegra-fičen ukaz, da ima s prezidavo prenehati, dokJer ne bode postel sklep z dne 10. aprila 1908, pravome čeri Županstvo pa se ni zmenilo :'a ukaz in je, četudi je bil »lezelni odbor izpodbijani sklep razveljavil, nadaljevalo prezidavo hiše po načrtih arhitekta Holinskega. Stroški, ki so narasli vsled takega samolnstnega in nporneaja ravnanja zupKnstvf:, se ne smejo pokriti iz občinskih dohodkov, temveč imajo poskrbeti za I pokritje navedenih stroškov osebe, ki so jih povzi-očile s svojim proti-1 »os ta vn im post opa ujet a. Iz mestne blagajne je smeio županstvo plačati samo 2 K 80 v sra kolekovanje načrtov in prostije za prezidavo obeinskt^ra poslopja št.?v. 509 in pa 50») K za jrmeralu? načrte, ker so bili ti potrebni, da je mogel občinski odbor na niih podlagi sklepati o prezidavi hiše stranko svoj tilnik tudi naša c. kr. vlaxia in ker jej leze pod krilo tu«3» veleposestvo, ;e klerikalcem z* asi«91 greben in se jih je polastila taka ošabnost in predrznost, da sme teptati nekaznovana tudi zakone. Ko si je ta stranka na podlagi nerazsodnosti in zaslepljenosti ljudsk«-mase priborila naše vasi — leže jej v želodeu kranjska mesta in trgi in jih ne more prebaviti. Prav za to ?e naj.K>vedaIa noj kranjskim mestom na življenje in smrt in za zmasro v tem boju se poslužuje sredstev, ki ti se jih vsaka druga stranka sramu-| vala. Znani so sieer napadi in naskoki na Ljubljano — ki so ostali do danes brezuspešni — a znane so širni javnosti tudi krivice, ki jiii povzroča ta stranka našemu mesti Idriji. Ne bom omenjal krivične iti nezakonite polastitve občinskega gospodarstva potom gerentstva — niti osodepolncga m kvarnega delovanja, gerentovega niti ogromnih svot, ki jih je morila občina žrtvovati za pokritje tožbeviih stroškov povzročenih po klerikalni strasti. Za danes se omejujem na nov ferman kler« kalne večine v deželnem odboru, IV je narodi 1 ]>ritožbi znanega Oswa]i?a in ukazal županstvu, da naj isdatek za prezidavo mestne hiše št. 509 v znesku 8193 K 62 v izloči iz občinskega računa za leto 1908. ker morajo za pokritje te svote poskrbeU osebe, ki so ,io povzročile. Ta odlok je formalno pomanjkljiv in po vsebini protizakonit. Formalno napačen je ta odlok vsled tega, ker ue pove, katere osebe imajo doplačfrti to svoto. Vsako sodbo je možno tdiko časa izpodbijati, dokler ne izreče v predmetu zadnja lepi bankovec v roki, ki je bil na svetu tak, kakor pristen. Zoniu pa je bliskoma pospravil vse priprave z mize ter jih poskril po žepih. V Klepetcn so se rodile kaj čudne misli. Videl se je h krati zelo bogatega, srečnega, |>otem pa zopet brezimno nesrečnega, kaznovanega hudodelca. Dlje časa je omahoval in že je mislil prositi prijatelja, naj mu pomaga iz zadrege, ko mu je prišla misel na njegovo staro. Ej, brez u,je pa ne bo nič. Ona more vse vedeti, saj bo vendar rajše molčala uego la-fcoto trpela, dasi je oboje zelo težko. Denar je bil sila lep, še bolj pa zapeljiv in gotovo je tičal v njem sam hndiček, ki človeka prevara, da ta sam ne ve, kdaj, in ga privede v svoje kremplje. Klepetee je podlegel — samo še stara - samo i to se mora še posvetovati. Hajd, noj bo. kar hoče! »Zoran, ti si zlata duša, dovoli, da pokažem ta-le bankovec svoji stari. Tam-le v oni sobi nekaj šiva.« Le hodi, ie hodi«, priganja Zoran. »Pa pridi kmalo nazaj, da greva potem na delo!« Klepetee se zgubi v drugo sobo, iz katere se kmalu začuje glasno govorjenje, klepetanje, vpitje. Klepetulja je svojega moaa, ki je hotel napraviti iz nje bogato gospodinjo, kaj čudno sprejela. Klepetee je prišel ves razburjen k Zoranu nazaj, toda po- govor s sladko zakonsko polovico j« v njem zatrl zadnji dvom. »Veš kaj, prijatelj!« prosil je Zorana odločno. »Ako hočeš, pa mi jih naredi toliko, da hišo rešim. Bog ti plačaj to tvoje delo usmiljenja!« . Zoran se lahno nasmeje ter od* govori: »Kolikor hočeš, Peter! Za te grem v ogenj. Plačilo pa ne bo treba niti od Boga niti od tebe, ker me ta stvar bore malo staue. Stroj sem dobil od dobrega prijatelja iz Ameriko prav zastonj.« Zoran se ozre po celi sobi, da se prepriča, ako ni nobene nevarnosti potem pa spravi svoj stroj in kar zraven pripada, zopet na svetlo in bankovci so kar drug za drugim prihajali iz čudežnega stroja. To pa je šlo tako hitro in tako sigurno, da je Klepetcu baš sapo z.upiralo. Kupček bankovcev je raste 1 in rasfla je strast v Klenetčevih prsih. Tn pa se odpro vrata sosedne sobe in Klepetulja stopi v sobo, ne da bi se dal Zoran najmanje motiti pri svojem poslu. Z enim pogledom se je seznanila s položajem, ko pa je zagledala cel kupček tistih novih bankovcev, je vskipela njena sveta jeza. Brez ozira na gostoljubnost napram prijatelju, je planila proti svojemu možu, kakor tiger na plen, hoteč mu oči razdrapati. »Kaj takega pa ne v moji hiši!« kričala ie. »Ali ti nisem rekla dane! lastnica svojo besedo. Obsojenca je torej po »akonu dopustno, da ae proti sodbi nižje instance poslužuj* pravnih pripomočkov in da izpodbija sodbo potori višje instance. V odloku pa ni povedano, kdo naj plači* svoto 8103 K 63 v temveč je le refo-no, da imajo preskrbeti as pokritje te svote osebe, ki so jo povzročil« 9 svojim protipostavnim postopanjem* Zakaj pa ni deželni odbor Imeuovel dotičnih os^b in njim dostavi1, ta sklep, — moreoiti bi potem te osobe prostovoljno plačale — ali se pa potožile. Kdo naj torej določi one osebe. Morebiti naš župan t Kaj pa, 5c se tudi naš župan nahaja med temi osebami in ako se ne nahaja, kateri zakon da županu pravico razsojati o odškodninskih zahtevkih in naj si bodo ti odškodninski zahtevki ie tako malenkostni. Odlok torej ne imenuje osobe, katera naj plal-a — in je vsled tega formalno nedopusten in protizakonit. Toda ogTejmo si tudi vsebino tega famoznoga odloka, da vidim*, kako se je Oswaldova pritožba reši a v meritornem oziru. Vem, da je klerikalec brez sramu — a stavim, da bi klerikalne juriste pri deželnem odboru vendarle nekoliko cb!!!a rdečica, če ki naš župan objavil ta odlok v strokovnem listu, na pr. v Pravniku«, kijti težko je dvom: i, da ne bi gospodje pri deželnem odboru čitali tozadevnih sodb upravnega sodišča. Deželni odbor, ki sicer zelo rad utemeljuje svoje ukrepe na podlagi zakonov — je to pot, ko se gre vendar za već tisočakov, popolnoma pozabil citirati §, ki naj uten e-Ijuje zakonitost tega odloka. Tudi jaz sem vzel občinski red v r ke t?r iskal ^, pod katerega bi sumiral to odločbo. A moj trud je bil zamrn. Ves občinski ^ed nima takega v. Deželni odbor ima pač nadzorovano oblast nad občinami a edino v tem smislu, da nezmanjšano ostam* elav-niško premoženje občine, srru-> cirer ni d i nalagati v gotovih s luč a; i h denarne globe — nima pa pravi", po -taviti se na stališče civilnega Buć nika. ter presojati zadeve, ki o zasebno pravnega značaja. Priznan, da mora škodo trpeti ona oseba, !d je škodo povzročila. A določit: in presoditi, kdo je škodo zakrivil in v koliko se je škede povzročilo — to je stvar kompetentne sodne oblasti — ne pa zadeva deželnega odbora. Kon--tatujem, da je občina, odno*no ob-einski zastop ]uiistična esebu, torej oseba, kojo 5e po zakonu ne more pozvati na odgovor. Občinski zastop ko* tak ne zamore škode povzročili » marveč jo povzroče le odborniki ket j fizične oseb«. Torej bi moral deželni odbor nasloviti svoj terman na dotične osebe, ki so po njegovem inne-nju s prezidavo hiše povzro.iic r Vini škodo v znesku 8193 K 62 v. Kakor hitro pa :^e postavimo na to stališče, se preneha kompetenea deželnega odbora, ki nima do »privatnih oseb« prav nlkakoršne oblasti. V tem slučaju bi vsak izmed nas ki je po mnenju deželnega odbora zakrivil škodo — se pordužil postavne dobrote in rekel: deželni odbor kliči me pred mojega sodnika — i nisi >odnik — k večjem stranka v procesu. Deželni odbor je torej prestopi' svoj delokrog m posegrd v pra\iee '•ivilnih sodišč. Toda ne samo protizakonita že esebina tega Pomožnega odloka, ampak tudi direktno smešna — in odkrito povedano — tudi zlobna. Ves blagoslov Božji pojde iz nje. Ali -i že pozabil, kako so zapirali take ljudi, pa da bi tudi nas zaprli, 000, -veto ime Jezus in Marija! Naša hiša je bila poštena in mora poštena ostati, amen! — Vun, vun. tega jaz ne trpim — vun, sem rekla!« Hotela je pogr*ibiti stroj, Zoran T>a se je le malo odmaknil in je ravnodušno naprei delal, sem pa tam pomirjujoč razkačeno žensko. Klepetcu pa je bilo preveč, da je Klepetulja lepe bankovce, da, pravo pravcato srečo, takorekoč skozi okno vun odganjala. Pozabivsi na svojo dosedanjo pri zanesljivost je pograbil svojo blago zakonsko polovico in jo je hipoma s tako silo pahnil iz sobe, da je zunaj priletela —- c. kr. orožniku naravnost v naročje. Ta je bil od obhodne straže domov gredoč dišal vpitje v hiši in je tudi razu mel nekatere sumne besede. Da bi se prepričal ,kaj da je, je stopil proti vhodu ravno v trenotku, ko je gospodinja neprostovoljno zamenjala slab sobni vzdah s svežim zrakom. Prijel je prestrašeno Klepetuljo za roko in jo je potisnil nazaj v sobo, kjer je napravic tako strašno pozo, da je vse po vrsti panal. Klepetec je čutil v prsih svojo zadnjo uro, tako se je prestrašil, Klepetulja je onemela, Zoran pa je mirno sedel za mizo, kakor prej, samo prsti so se mu bili ustavili. fKonec prihodnjič.) Deishu odbor trdi, d* se je rt* mestni hiši št. 509 zgodila krivi*** ki je povzročila škodo cenjeno pa 8193 K 62 v. Ja za bo#a, kdo ;e pa Škodo cenil in določil. Vendar ne Osw*ld. Saj se je denar zazidal in kolikor je meni znano — zid is stoji. Tudi če bi občin* res na «mela presidati hiš* po načrtih arhitekta Ilolinskegg — se bods stavba porabila za druge namene in sezidana svota ni zavržena. Škode ni nika-koršne, in če bi pa katera bila — naj to določi pravda. Ker sem toiej preverjen, da ;e deželni odbor najmanj tako juristočno izobražen kot jaz — da ima torej o svojem ukrepu isto jurist icno mnenje kakor jaz — »e moram nehote vprašati, čemi je deželni odbor izdal ta protizakoniti sklep. Odgovor je lahek. Deželni odbor kranjski je političen sovražnik naprednega idr Mak a-ga občinskega odbora Ta odlok Je zaujka, s katero naj bi se naš občinski odbor zadrgnil. Med vrstami tega odloka se čita ukaz, da mora občinski odbor izteriati od samega &e-be 8193 K 62 v. To je sieer nemogoče — ker bi bila eksekvent iu ek^e-kut ena in ista, oseba. A kakor Litro bi postal ta odlok pravnokrcpen - — bi deželni odbor z motivacijo, da n;-srao ustregli njegovemu ukazu — nas vsled upornosti razpustil iu po klieal v to hišo gerenta Zazulo. Ker ne more klerikalna stranka v Idriji zakonitim potoni do občinskega gospodarstva, iej hoče deželni odbor ra ta način odpreti vrata v to dvorano. To nakano moramo proprečitie ne 1 upornostjo, ampak potom -.nko-na na ta način, da se pritožimo ±ia upravno sodišče. Zmagali ho Jemo gotovo, in klerikalna slovenska stranka priborila si bode zopet nov lovorov ven v\ da je občini, ki je itak revna, po v z ročila novih velikih pravdnih stroškov. Poročevalec torej predlaga ■ »Občinski odbor skleni, d* se proti odloku der.eln^a odbor-i z d: e 8. marca 1010 št. 36^5 vloži pritožba na urravm sodišče in poveri s to zadevo župan-m, Predlog je bil nosJaoSMl sprejet. To je zaslužen odgovor piegj njanega občinskega odbora mi čet je klerikalne veeme • " umi Vi ar v-kem ! v deželnem Iz parlamenta. Prva veja poslanskv zbornice — Odločilna bitka, — Posojilna predloga, — Obljube profesorja Olombinskega. Prva seja poslanske zbornice bo dne 14. t. m. Na dnevnem redu je kot prva točka posojilna predloga, kot druga službena pragmatika in kot tretja reforma poslovnika. Kakor poročajo listi, bo »Slovanska Enota«, računjajoča na pomoč socialnih demokratov, predlagala spremembo dnevnega roda. Dr. Su-steršic je izjavil, da bo »Slovanska Enota« bojevala že zdaj glavno bitko in ne šele pri proračunski debati. Izsiliti hoče že zdaj spremembo sistema, t. j. rekonstrukcijo ministrstva. Dne 14. t. m. bo torej v poslanski zb ornici odločilno glasovanje, iu stranke većine so svojim poslancem strogo naročile biti 14. t. m. že na Dunaju. Sieer pa zasedanje pred Binkošti ne bo imelo mnop . plenarnih sej, zato pa se bo tem več delalo v odsekih. Kar se tiče posojilne predloge, jo hoče vlada na vsak način r< siti že v tem zasedanju. Če bodo pa "pozicijo-nalne stranke predlogo strmoglavile, viada vendar ne bo izvajala — tako poročajo nemški listi — nobenih konsekvenc; nastopile bi pa seveda druge konsekvence, morda razpustitev zbornice. V Pragi je govoril poslanec Udržal o političnem položaju. Dejal je med drugim, da Slovanska Enota pričakuje, da bo prof. Glombinski izpolnil svoje obljube glede rekonstrukcije kabineta. Sicer bi bili Cehi prisiljeni izraziti svojo največje obžalovanje nad poljsko nezanesljivostjo, Balkan. Balkanska zveza. Pariški »Journal des Debata« se peča povodom potovanja kralja Petra v Carigrad z vprašanjem balkanske federacije in meni, da bi vsak poskus tak projekt uresničiti smatrala A vstro-Ogrska za provokacijo in da bi si predvsem vsled tega različni interesi tako nasprotovali, da bi postal konflikt akuten. List je pa sicer prepričan, da se o tem kočljivem vprašanju ni govorilo niti v Petro-gradu niti v Carigradu. Bratsno slavje flot. h hrv&tskih trg»cei. (Konec.) G. Kose r je nazdravlja] zaslužnemu predsedniku Sandoru Aleksandru iu g. M a 1 u m o v i č iz je v kramam govora slavi! ki spaja vse Hrvate, tudi is Bosne ia Hercegovine, Ut Slovence. Posameznik ni nič, a skupaj smo mogočna sila, ki lahko vse doseže. Toda v ta je treba finaoijal-ne samostalnosti, ki bo šele d j vedla do prava svoboda. Nazdravlja v imenu Herosg-Bosns. Napijalo se Je potem g dr. T r i 11 s r j u ter g. Petru Majali-č u iz Celja in njegovi soprogi, zastopnikom trgovskih zbornic, U r e -n u in M e j a č u , ki Se je imenom kranjske trgovske zbornice zahvalil. Medtem so došli zastopniki »Slov. Matice« s g. prof. dr. 1 1 e • š i č e m na čelu, ki ga je tajnik hrvat. Merkurja pozdravil v iskre nih besedah ter ga slavil kot pijouir-ja iu apostola hrvatsko-slovensl.e vzajemnosti, želeč mu, naj ostane se nadalje zmaj v razširjenju te vzajemnosti. Gromovito odobravanje je pričalo o spoštovanju in ljubezni, l.i jo uživa prof. dr. Ilešie pri Hrvatih. Prof. dr. 1 1 e š i č se je v krasnih besedah zahvalil za prisrčni pozdrav. Kot profesor uči in dela za višje eilje, za duševno izobrazVo in književno zbliža nje, toda zaveda ae, da je treba stati tudi na realnih, fi-nancijalnih tleh. Bog trgovine je bi Mt-rkur, ki je posredovalec med nebom in zemljo. Dela na zemlji, a gleda k nebu i u posreduje med obema, zato mrs »-amo tudi mi stremiti za višjimi cilji, a pri tem ne pozabiti trdnih tal, na katerih mora potem stati vsaka zgradba. Priporoča, da se današnje navdušenje ne poleže *utri. ampak da vsakdo pomni v bodoče, kaj je danes slišal. Spodbuja k vstra inomu delu. Viharno navdušenje je zavladalo po teh besedah in govornika so dvignili na ra.ne ter era nosili o! Naši pevci ^apojo »Mi vstajamo« iu bil je res svečan trenotek te:ra večera, poslavljcnje hrvatsko - slovenske vzajemnosti na idealnem n realnem polju. Govoril ;'e nato še neki Polsrar iz kraljevine, ki je omenjal veliko slovansko deblo na evropskem ozemlju, ki pa nima še one moči in veljavo, ki mu gre. zato je treba združenja vseh slovanskih rodov. Med petjem obeli pevskih zborov ter igranjem vojaške godbe jiam je le prehitro bežal čas in morali smo se posloviti s prisrčnimi klici* »Na svidenje j.itri!« V ponedeljek so si izletniki ogledali naravoslovni muzej, Stro»s-maerjevo galerijo slik, več drugih znamenitosti in obrtni muzej. Hrvatsko društvo Merkur je poskrbelo, da se je lahko vse ogledalo in tudi razlagalo. Šorom Lie val i so nas povsod hrvatski tovariši. V obrtnem muzeju je tajnik trgovske zbornice v Znrrrohu g. Peroslav P ar a s k i c -vič - Čik ara z izredno ljubeznivostjo razkazoval znameni te zbirke ter imel jako poučno predavanje o industriji in trgovini banovine. Na tem mestu mu bodi izrečena iskrena zahvala. Pri tej priliki smo se tud! z žaTostjo spominjali, Ja v Ljuhljani še zdaj nimamo obrtnega muzeja, ki bi bil za našo obrt in trgovino nepre-eenljivega i>omena. Opoldne je priredilo hrvatsko trgovsko društvo Merkur našim izletnikom banket, ki so se ga udeležili u dedni zastopniki zagrebške trgovske zbornice, trgovine itd. Podpredsednik hrvat. Merkurja g. K o s e r . ki je bil duša v***j prireditvi, se je še enkrat zahvalil za obisk ter dejal, da ostane ooset slovenskih trgovcev hrvatskim vedno v spominu. G. dr. T r i 11 e r se je zahvali! za vso ljubezen, s katero so nas sprejeli. Preoriean je, da se je vsem globoko zarisalo v srce, kar so dozive1 i v teh dneh. Zahvali se posebej predsedniku Aleksandru, podpredsedn« k u Koširju in celemu odboru z Jel jo, da bi bratje Hrvati skoro vrnili ta obisk, da tudi Slovenci izkažemo, kako jih cenimo in ljubimo. Predsednik g. Aleksander jo nanil *r. Magdiou iz Ljubljane, k* je kot bivši član hrvatskega Merkurja bil oozneje soustanovitelj slovenskega Merkurja. Napijalo se ie pevovodii g. Z. Prelovcu, vitezu Camarotti, kapelni ku Muhviču itd. Poslednji je slavil lepo slovensko pesem, ki je Hrvatom prav tako domača kakor Slovencem, ter napi! pevskemu zb^m Merkurja, Med banketom je sviral po večini slovenske narodne pesmi tamburaški zbor brvatskeara Merkurja. Popoldne orno Šli v glodalice k opereti »Baron Trenk« ter s« zvečer še enkrat sestali v hotelu »Pri zlati kroni«. Prijateljstvo, ki smo je ekle-nili s hrvatskimi tovariši, je prikf-pelo tu do vrhunca, V krasnih «*ovo-rih se ie spominjalo lepih trenotkov in obliubovali smo si, da ostane ta vez. ki se je storila s hrvatskim tr-go vb tvom, trajna in da bo tetu/dmi kamen, ki se ie položil s tem obiskom, podlaga aa nadaljno vzajemno delovanie. V imena zagrebških Slovencev je pozdravil rojaka predsednik slo- venskega društva »Lipa« v Zagrebu m. S a m s a , ki je povdarjal važnost tiskih posetov. Le neradi smo se ločili od ljubih bratov, ki so nas spremili na kolodvor- Tu #mo še enkrat odaritiu glav zapali skupaj »Slovenec i Hrvat« ter »Lepo našo domovino« ter nas je po prisrčnem slovesu odpeljal vlak proti domovini. Vsakemu ude* lešniku Ostaneta dneva pobratimstva slovenski u m hrvatskih trgovcev v neizbrisnem spominu in upamo tudi, da bo rodilo to zbliJanje obilen sad na polju skupne trgovine, zato sta nam oba Merkurja porok. JiovensM mladini! Naša družba sv. Cirila in Metoda praznuje letos, meseca malega srpana 251etnieo svojega obstoja. Ob tej priliki se snidejo nasi učitelji, kateri se žrtvujejo in trudijo žo desetletja in mšujejo naše brate na meji potujčenja, da ukrenejo, kako se v bodoče v bran postaviti proti vedno silno naraščajočemu so vragu in njegovi sili. — O tej priliki pose-tijo naši slovanski bratje našo belo Ljubljano, da prisostvujejo sla vnesti družbene 251etnice. Radovali se bodo velikega dela, ki ga je ustvaril naš mali narod v 25 letih. A to radost jim hočemo mi povečati! Kako? Tudi mi bomo prispevali z malim darom naši ljubljeni družbi ob njeni 25Ietniei! V ta namen naj vsak mladenič !n vsaka mladenka daruje kaj za naš klad, ki naj so imenuje »Jubilejni dar slovenske mladine«. — V vsaki vasi, v vsakem trgn, mestu naj se vedno nabira za naš jubilejni dar! \ samo med nami! To naj bo res d»r mladine! Bratje! Sestre! Da pokažemo našim slovanskim bratom, kako vemo ceniti našo družbo, stopimo na delo! Od hiše do hiše, od prijatelja do prijatelja se naj nabira! Kjer koli le moči, naj se prirede igre v ta namen. — Ako stori vsak svojo dolžnost, nam je uspeh zagotovljen. Da na izidr-mo tem častneje, hitimo takoj na delo! V dfdu je zmaga! — S *em hočemo pok»zati naši družbi, — katera nas ljubi kakor mati svsjeg* otroka^, — da jo sooštujemo in jej vrseamo ljahezni, kakor hvaležni otrftk svoji materi! Nabrani denar naj se pošilja družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki bo te vrste darov sproti izkazovala in v posebni knjigi za bel ^zevala. Ilirec. Dnevne vesti. -j- Jugoslovanska delegacija. Naša razkritja o skrajno nelojalnem postopanju klerikalcev in o njih za-vratnem postopanju napram »Zvezi južnih Slovanov« so napravila na vso jugoslovansko javnost najgloblji utis. Ta razkritja so dala javnosti vpogled v razmere, vladajoče v jugoslovanski delegacij i ;sedaj ve javnost pri čem da je. Iz dejstev, ki smo jih navedli, in ki so taka, da so klerikalcem kar sapo zaprla, je javnost spoznala resnični položaj in vse velikansko politično sleparstvo klerikalne stranke. Koristno je, da smo to stvar vsestransko razjasnili, razdrli klerikalne spletke in postavili klerikalce na sramotni oder, ker bodo tudi najširši krogi razumevali cilje in nagibe klerikalcev. Da hočejo klerikalci slej kakor prej in vzlic svoji blamaži razbiti skupno organizacijo jugoslovanskih državnih poslancev, to je včeraj vnovič potrdil dr. Šusteršič, rekoč, da se gre klerikalcem le za to, kako bolje služiti velikim ciljem klerikalne stranke in da vse drugo — torej tudi vsi veliki skupni interesi vseh Jugoslovanov — nimajo za klerikalce nobenega pomena. -t- Še dva volilna shoda na goriškem Krasu. Shod v Dutovijah smo omenili. V ponedeljek sta bila volilna shoda v Zgoniku na zgornjem Krasu in na Gorjanskem na dolnjem Krasu. Na prvem shodu je govoril A. Gabršcek, na drugem pa dr. Dinko Puc. Na obeh shodih je bil soglasno proglašen za kandidata za dopolnilno volitev iz kmečkih občin, ki bo v nedeljo 10. t. m. tržaški odvetnik dr. Gustav Gregorin. + Klerikalni kandidat na gori-škem Krasa za dopolnilno volitev 10. t. m. je neki Jos. Babic iz Rodika. Mož je bil svoj čas župan v Kodiku. Do te časti je bil prišel kot naprednjak. V hudem nasprotstvu je živel z rodiškim župnikom, no, sedaj se je mož poklerikalil ter postal kandidat zveze Gregorčič - Pajer za deželni zbor. Gregorčič išče sploh najrajše take ljudi za kandidate, ki so bili naprednjaki, pa ne preveč trdni; našel je Manfredo v Iderskem, Zlobca na Ponikvah, Stepančica iz napredne hiše, bivšega kanalskega župana Ze-go, Mariniča, sedaj je postavil Kra-ševoem aa kandidata pa Babica, bivšega naprednjaka. Klerikalna past je nastavljena sicer jako zvito, vendar pa as je nadejati, da ne obtiči v njej mandat ia dopolnilne volitvel -K K napadu na Slovence v Hrastniku. Slučaji Ptuj, Celje, Sem Lenart in najnovejši slučaj Hrastnik, so ilustracije razmer, v kateri 1 živimo Slovenci na Štajerskem. Da se vidi, kako divji je bil napad, naj ga popišem tako kakor so je dogodil V nedeljo popoldne z vlakom ob eu četrt na 3. se je odpeljalo peter*, članov brastniškega Sokola (civilno v Zidan most in Radeče. Na potu na hrastniško postajo jih je srečala tro jica tovarniških pisarjev — voditeljev hrastniških barab. Večje število teh zadnjih je sprejelo že vlak on pol 8. s heil-klici, ki so pa utihnili ker niso izstopili pričakovani 8^ koli. Ko pa pripelje na postajo o!, V4II. zvečer vlak, s katerim so se vračali Slovenci, jim zadoni od da leč nasproti »Waeht am Rhein«, lise je pa spremenila v divje hajlanjr J ko so domačini izstopili. Na peronu je stalo blizu 30 turnerjev v vrsti ta ko, da so morali vsi izstopi vsi minir njih. Ti so tudi šli, odgovorivši v par krepkimi nazdar-klici. Enega iz med naših so vendar obkolili, da bi bil prisiljen napraviti si s pesti, prosto pot. Vendar ni hotel započeti boja, zato jim je pokazal samokres, češ, kdor se me dotakne, bo nesrečen. Člani Sokola so zatem odšli s postaje, vsa nemškutarska sodrga se je pa zapodila za njimi. Pričelo je deševati kamenje in že je začutil ta in oni, rije zadet. Ker so se napadalci či dalje bolj bližali, se jim je zaklicalo da se bo ustrelilo, kar seveda ni pr magalo, pač pa se je kamenje še bol. vsulo. Takrat je počil od slovenskr strani prvi strel — v zrak seveda, 5 tem namenom oddan, da privabi orožnike, ozir. da oplaši tuleče napa dalee. Za hip je bilo bolje, da je pri šla petorica Slovencev par korakov naprej, a kmaln so pridrveli napa dalci za njimi, divjo rjoveč: »Nieder mit den Windischcn! Haut's die Ko ši8Chen Lausbuben nieder!« i. dr. Kamenje je pričelo vnovič leteti h letelo je cele čert nre. Še tri ali štirikrat so bili naši prisiljeni streljati v zrak, a padel je tud ori one strani -strel. Vsak izmed Slovencev je bii zadet od več kameno v, starosta Sokola je bil — glasom zdravniškega spričevala — znatno poškodovan n? nogi. Napad je bil preračnnjeno napravljen, to izkazuje dejstvo, da J pridrl iz steklarne delavec (Ker se ta večer ni delalo, je bil notri menda za čuvaja.), ki je meni nič tebi nič za klical heil, obenem pa vrgel težak kamen ob mimo idoče Slovence. ni bil prej razgovor o napadu, bi ta delavec nikdar ne mogel slutiti, ko-| mu velja rjovenje zadaj sem od postaje. Sploh pa upamo, da bo hrast niška žandarmerija storila vso svojo dolžnost v taki meri, da jo bodo mogli pohvaliti tudi slovenski listi, kakor jo je zadnjič »Štajerc«. Tudi občina naj že stori enkrat svojo dolžnost, da bodo ti napadi po Hrastniku prenehali, kajti danes je vsak slovenski Hrastničan uverjen, da mu ni varno hoditi ponoči brez samokresa mimo tovarn. In kaj je term: krivo? Hujskanje potom nemške šele in pa direktno ščuvanje v »Šta jerču« ter »TVachtarici«. Mi se bom^ pobrigali natanko za tek vse te preiskave in obravnave ter bomo, če treba, zadevo spravili do zadnje instance. Ti tolovaji morajo biti ekscmplarično kaznovani, kajti sicer jim bo to kot nekak migljaj, da 1» po njih, in potem ne bo v Hrastnika niti podnevi nihče svojega življeujc varen. -f- Kako Slovenci v Gradcu žive ... Piše se nam: Člani nekeg? naprednega društva v Gradcu so iz poslovali, da so bile v gostilni, ka mor zahajajo, na razpolaganje vžiga lice družbe sv. Cirila in Metoda. Po vseh mizah so bile te gostilne, todtf le nekaj dni. Prišli so haj lovci in za gnali tak krik in vik, da je krčmar moral vžigalice odstraniti. Seveda pri slovenski mizi se jih ni dotaknil Krščansko nemško društvo »Gesel lenverein« ima tudi šolo za vajence. Meseca oktobra 1909. je bilo v prvem razredu te šole 35 učencev in med njimi 28 Slovencev, pa samo sedem Nemcev. Kaj pa še v drugih šolah, ki jih je toliko v Gradcu. Tu se vidi, kako odtujujejo v Gradcu slovensko mladino, kako si Nemci z raznarodo vanjem slovenskega naraščaja nino že svoje vrste. — Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeč p. n. gg. 648. Rdeča marela iz P11 lja (plačala 2lK) K); 649. Vrtovec Jo sipina trg. soproga v Tolminu (plačala 40 K); 650. Podružnica družbe sv. C. in M. v Dornbergu (plačate 50 K); 651., 652. Podružnica družV sv. C. in M. v Grosupljah (plačala prvi kamen z 200 K — na drugi k* men poslala 20 K 80); 653. Mala Stanka v imenu mozirske mladine (plačala 100 K); 654. Županstvo Ko kar je; 655. Županstvo občine Podgo ra pri Gorici (plačalo 200 K); 656. Posojilnica v Črnomlju (plačala 200 K). — Amerikanci za družbo sv. ril« In Metoda. Iz amerikanskih sopisov smo posneli sledeče: »Ostuden članek in napad na Ciril-Meto-■ lovo družbo, priobčeu v ljubljanskem »Slovencu«, pod okriljem znanega Bonaventure, jc vznemiril tudi naše ameriške rojake. — Prav lep »dgovor prejemamo od raznih strani ii naselbin v obliki ustanovitve novih Ciril-Metodovih podružnic. — zadnje dni osnovala se je v Superia *Vyo. nova podružnica št. 25, tej sleti podružnica št. 26 v Roek Springs; Wyo., kjer je že izvoljen tozadevni .stanovni odbor. Seveda nočejo zastati tudi rodoljubni rojaki države Wiseonsin za temi v narodnem delu. (Vroča se nam iz Mihvaukec, da je nrav sedaj ondi zanimanje za novo »odružnieo št. 27 veliko Želeli bi bi-si več takih zavednih naselbin in bode res najboljši odgovor »Čiri i-uetodariji«. Zanimanje za našo inržlbo sv. C. m M. je postalo med kjširni rojaki v Ameriki prav velijo. V devetih mesecih so ustanovili \merikanei 27 podružuic, ki štejejo kupaj nad 1000 članov: ]*oslali pa -i» družbi v tem času 220(1 K. — Go-ovo lep uspeh. -- Kakor čujemo se iila v Xew Jorku neumorno za pri-redbo velikega koncerta v korist ružbi sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda je nslaJ g. Bartolo Tomšič 20 K mesto • nca umrli gc. Fr. De Seli i a va. —■ Hvala! — Promet narodnega koleka je -tal v zadnjem časn manjši. Kaj temu vzrok?! — Vse rodoljube »!>ozarjamo, da ima družbena pisar-a sledeče vrste koleke: »Narod se-. Mu ta«, »Št. II j« in »Ptuj«. I*ro--imo zopet >tare agilnosti v prid I ružbi. — C. kr. erar in državni pravdni k podpornika družbe sv. Cirila in Ao toda. Vsled razveljavljanja za- • -Ribe narodnoga koleka »Ptuj«, iteval je zastopnik Slovenskega branika g. dr. Fran N o v a k . da po-rne erar stroške v kolikor isti odidejo na zagovor kolka »Ptuj«. So-e je vsled tega obsodilo erar na ačilo zneska pn 40 K — kot stro- • zagovora, kateri zaslnžek pa je dkazal g. dr. Fran Novak Družbi Cirila in Metodam. Tako podpira Tidi e. kr. erar družbo sv. Cirila in U toda. Hvala darovalcu za tmd in rispevek! Imenovanje. Ministerijalni - tuik v finančnem ministrstvu dr. ladimir Globočnik pl. Sorodolski je ♦movan za crlavnega ravnatelja mljiško davčnega katastra v 4. či-ovnem razredu državnih uradni-nv: obenem mu j*' bil podeljen na--ekeijskega načelnika. K -.Matici Slovenski« .je kot »•.m ovni k pristopil g. Oton Boš-.i a k . ravnatelj obrtno - trgovske kademije in blagajnik »Matice Hr-*ske v Zagrebu. Od .jeseni L 1007. -stopilo 5 Slovencev in 6 Hrva-- ustanovnikov. Akademija. V petek v. *. m. tva v Mostnem domu« g. dr. Van I 1 e š i č , predsednik Sloven-Matice< o Juriju Sporerju. > red hodnik u Gajeve m. in njego-m dobivanju med Slovenci (184^). Predavanje. V Jakopičevem viljouu je predaval včeraj gospod /^mitek o umetnosti in slovenski ftniški razstavi. Pojasnjeval je uee umetnikov in umetniških -tav, povedal je. kaj danes umet-v njegovem ustvarjanju pred i zanima in se je nato pobi i ž je al - tremi glavnimi zastopniki »•nske umetnosti: Jakopičem, barjem in Janjo. Nato je prav limivih -tvari povedal o svojih tvorih in slednjič se je dotaknil se ii umetnikov, ki so razstavili, i izvajanja j»- pojasnjeval na stavljenih umotvorih. A' preskromnem številu zbrano ohčin-i je z živim zanimanjem sledilo anjem gospoda Zmitka. Gospod H. Snir*'kar j»* bil šir-i slovenskemu občinstvu doslej an skoro le kot karikaturist po '.iih izbornih karikaturah. \a> maje vedel, da ne peča samo s laturami. Te rini pa je razstavil dožbi »Nar. knjigarne« v Preeer-uliei tri j»'.sen<-k»- -lik*-, akvare-Jntro . -Zgodnji sneg;« in »Ve-. Slike delajo umetnika vso čast, bo pa umetnik m*veda same kmalu naveličal, če ne bo ime-aterijalne podlage; te s*' pravi z itrimi besedami, da so tisti Smre-akvareli v izložbenem oknu Narodne knjigarne« naprodaj, in 1 io pni\ poceni naprodaj, in upati . na ^» bo našla kmalu kaka umet-/ejna slovenska du^a, ki jih bo mila. I ..j a d-k.-j veselica v Hribarje- *m gaja. Politično i?; prosvetno tvo .i Kr.ikovo in Trnovo prire ifribarjevem gaju Koleziji /.i * lučaj neugodnega vreme-i ta dan. |ki 2fi. junija \elikn Ijud-vesetieo, na kor že sedaj opozar-a s\. občinstvo in si. narodna dru-i - prošnjo, da blagovolijo ozi-ti na t'> prireditev. Občni zbor slo\. pevskega j^t\a -Slovan" -»» vrši v nedeljo ' aprila t. 1. lopoldne ob 10. v go Ini g. M. S oklica pred koajnemipo z običajnim dnevnim redom. K pol-noetevilni udeležbi vabi odbor. atvo*c (osrednji odbor) ima svoj redni občni zbor 13. aprila t. 1. ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani. Dnevni red je ta-le: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo računskih preglednikov, odborov i in samostojni predlogi, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi osrednji odbor. — Deželno pomožno društvo sra bolne aa pljučih. letošnji redni občni zbor vrši ce v ponedeljek, dne IS. t. m. ob 6. zvečer v knjižnici <■•. kr. dež. vlade. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo odbora in sicer a) generalnega tajnika, b) oskrbnika imovine. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev odbora. 5. Volitev dveh računskih ore glednikov. 6. Slicajnosti. Prošnja na usmiljena srca. Dva lan tka v starosti od 7 do 10 let, katerima je oče umrl, mati pa jih je zapustila, se nahajata v veliki bedi. Obleke nimata niti toliko, da bi mogla v šolo. Oba fantka sta prav pridna in se marljivo učita. Prosi ].io blaga in usmiljena srca, da bi za tantke darovala kake stare obleke ali kaj sličnega. Vse se hvaležno sprejme. Darila se naj blagohotno izroče hišniku »Narodne tiskarne«. — Dunajska lovska rasstava. Za to razstavo, katera bo 2. maja t. 1. slovesno otvor jena, je zanimanje v eeli državi nepričakovano živahno in kakor čujemo, tekmujejo posamezne kronovine s s\ojirni krajevnimi odseki, da prirede svoje razstave koli kor mogoče lepo in zanimivo. Vsaka dežela se trudi, da bi bila s svojo razstavo pred mednarodnim občinstvom kolikor mogoče nerodno -zastopana. Tudi glede naš« kronovine nam mora biti zastopstvo zelo pri srcu. Kranjska ne sme prezreti nobe ne prilike, ki ii dovoli, da se pokaže pred svetom. Ta moment je bil gotovo odločujoč za razne korporacije, ki so lokalnemu komiteju vposlale izdatne podpore. Je pa tudi dolžnost vsega občinstva in zlasti gospodov obrtnikov, da se zavzemajo za to stališča in podpirajo kranjski razstavni odsek s številnimi prostovaljnimi doneski. Do sedaj je občinstvo stremljenja komiteja simpatično zasledovalo in zato pričakujemo, da s«» ta krog vedno bolj razširi. — Od dne 23. februarja t. 1. vplačani so bili za udeležbo Kranjske dežele na I. med. lovski razstavi na Dunaju sledeči niiti: BttOravaosI kreditni bnnki /a trgovino in obrt oziroma finančnemu komiteji; od gospodov: đr. J"-žefa Koslerja. privatirja iu hišnega posestnika ter Viljema Treota, stavbenega mojstra v Ljubljani po H*) kron. Od gospodov: [vama Kovača, e. kr. finančnega račnnske*ra svetniki: Emeriha Maveria. bankirja, ter Gustava in Emila Tomiiesa, velein-dustrijeev po ">0 K. Od erospodov: Jožefa Poklnk.u-ja. lastnika ti.-karne 20 K: T. S. Benedikta. trg">v<-a: Karel B. Malva in K. Glanzmanna v Tržiču po 10 K, ter Karla Tauzhor-ja, trgovca v Ljubljani S K. Cro*nkvJ-je načelniki kranjskih političnih okrajev poslali so do sedaj eiedeče zbirke: Postojna 108 K. Krško 27t; K, Kranj 378 K, Litija 253 K. Kamnik 26o K in Črnomelj 542 K 20 v. Pri teh zbirkah odlikovali so se z znatnimi prispevki gospa Josefina Hočevar, veleposestnica v Krškem t»*r c-o-spodje: Kduard Dolenc, \elepf>s*-T-nik v Orehkn: Gustav Kger in \ in ko Majdič, veleindustrijca: predilo i Kd. filanzmann in And. Gassner v Tržiču, rudniško vodstvo Zagorje, Trboveljske premogokopne družbe, I. r>ber\valder. veleindustri je<- in mnogo dnigih. Natančen izkaz od teb prispevkih priobčil s«- IkkIc takoj ko b<>do prispela tozanevna naznanila za vse okraje obenem. — Me?do dezrlneai sadjarskega nadzornika - plačo 220?I K, aktfvi-t»-tno doklado 'i72 K in > potnim pavšalom 3000 K. skupaj ~t*7*' K, razpisuje deželni odbor kranjsl'i Glede študij in delovanja niso omenjeni, oziroma stavljeni nikaki pogoji. Služba je vsekakor prijetna in primerno dotirana, zato bi bilo želeli, da so za to mesto potegnejo slovenski vesčaki, da se ne podeli trdi to važno mesto kakemu tujemu, jezika nezmožnemu in mogoče celo strokovno neizobraženemu prosilcu. Prošnje je vlomiti do 15. t. m. pri ie-želnem odbora kranjskem. — Bon a če v vozni red. Na mnoga vprašanja sporočamo, da izide tudi letos ta priljubljeni vozni red in bo ko* navadno priložen naročnikom Slovenskega Naroda«. V njem bodo navedene v>e potrebne železnične zveze, od strokovnjaka natančno pre-gledaue, in vsem planincem znani zapisnik planinskih izletov. Visokodebclneaa lepega sad« nega drevja (j.ib'an in hrušek. fc podlago vred 7 let starega) ima e. kr. k met i jaka dru/ba iz svoje nove dr«»-vesnioe v Zgornji fciski še nekaj 1C1I kosov za oddati. Vsega drevja ie bilo 24.000, ker ^a pa niso udje sera vzeli, se drevje sedaj oddaja *udi ne udom. Pismena ali ustna naročila na to drevje sprejema glavni odbor c. kr. kmetijsko družbe v Ljubljani, ali pa se drevje kar naravnost za;la. silcem prodaja na družbenem poskusnem dvorcu v Ljubljani, Poljanska cesta (na vrtu pri družbeni po l-kovski soli in živinoadravnici>. Vna-njim naročnikom se drevje donosi jo dobro aavito. — Tvrdke, ki imajo v Sandjaku Plevlje kupčijske zveze ali se zanimajo zanje, dobe v pisarni trgovske in obrtniške borniee v Ljubljani jako važne zaupne informacije o tamošnjih trgovskih razmerah. »Sokol'< na Viču priredi v ne-d* ljo, dne 10. t. in. veliko veselico z igro: »Trije tički« v salouu g. Balija. Ta veselica utegne biti zelo zanimiva in zabavna, ker bo spored jako raznovrsten. Violin - solo in petje s spi emljevanjem glasovirja, ples in druga zabava bode pripomogla, da bode ta zabavni večer, ki je namenjen za napravo orodja, kar najlepše uspel. Narodna čitalnica v Novem mestu priredi tekom tega in prihodnjega meseca več javnih predavani v raznih strokah človeške vede. Predavali* se bo ob sobotah od osme do devete ure, na kar se naše občinstvo že naprej opozarja. Ker bo vstopnini minimalna, je upati, da se udeleže predavanj vsi sloji prebivalstva, katerim je mar sam o izobrazba. Odbor. Iz uradniških krogov v Novem mestu se nam piše: Uradniki i u sploh državni uslužbenci v Novem mesti; trpimo že dolgo na neznosni draginji živil. Cene so se v zadnjem času tako pretirano podražile, da so neznosne. Vkljub temu, da je v Ljubljani od živil plačevati užituino so tam navadne trgovske cene veliko manjše iu celo manjše v tamošnjih zadružnih — gos{Kxlarskih — prodajalnah. Fradiiiki novomeški začeli smo že sami od sebe pra.v resno premišljevati v tem kako bi temu zlu, tej neznosno naraščajoči draginji, potom postavno dovoljene samopomoči od-pomogli. Slučaj je prinesel tajnika »uradniškega gospodarskega društva v Ljubljani i:. Maksa Bradaško v Novo mesto. Oa nam je, začuvši našo britko bedo. takoj uasvetoval, da naj pristopimo kot člani ljubljanskemu gospodarskemu dništvu ali si naj osnujemo svoje gospodarsko društvo. Pogoji za lastno gospodarsko društvo so zelo ugodni, ker ni nič ložjc-ga i u holjseprii si pri tolikem številu uradnikov. državnih uslužbencev, upokojencev itd. ustanoviti lastno krepko delujoče društvo*. — Šel nam je omenjeni gos t m al v svoji prijaznosti preeej na roko in sklieal dm* 31. marca 1910 ob 8. uri zvečer v gostilni g. Vi ud i se rja v Kandiji sestanek, katerega se je udeležilo okoli 4d go-»podov uradnikov, državnih uslužbencev iu dnigih interesentov. Z velikim navdušenjem smo sledili izvajanjem gospoda sklicevatelja shoda iu prišli soglasno do sklepa, da moramo nastopiti pot samopomoči, da bi bila največja l>odastoča si pustiti brez ugovora iztiskati težko prislu-ženc vinarje in mimo gledati kako tukajšnji trgov/i samovoljno vzdi-gujejo cene najpotrebnejših živil. — Sestanek je imel lep uspeh. Knoglas-nii stni* sklenili, da priklopimo začasno kot člani ljubljanskemu uradniškemu gospodarskemu društvu in si pozneje ob zadostnem številu članov osnujemo fiiijalko v Novem ine-1 ii. Izvolil s»- je pripravljalni odbor 7 članov, kateri ima nalogo nabirati priglas* in pripraviti vse potrebno v uresničenje tega sklepa. Takoj tisti \ ečer priglasil:* Se je 30 članov in je to število med tem že naraslo ua 50 članov. Jasno je, da je naš opravičen nastop vzbudil strah pri inkaj-njih gosj>odih trgovcih. Bojijo «e izgubiti krotke ovčice, katere so se dale dolgo vrsto iet brez ugovora striči. Stikajo glave skupaj in skušajo z različnimi izmišljotinami od\T.ičati k novemu društvu pristopajoče člane. Ne bodem se spuščal v polemiko 7. njimi. Povem jim le to-Ie: Novomeški uradnik je bil dolgo predolgo flegmatičen in brezbrižen. Časi so se spremenili. Pretirana, vedno na.rjiščajoča draginja jih je v zdramila, vzdignila in pripeljala do samozavesti, do prepričanja da si morajo sami pomagati. Tega se zavedajo dobro tudi posamezniki, to naj spričuje vsaki dan se množeče število novih članov. - Za živili pridejo na vrsto druga vprašanja in končno tudi stanovanja, tudi na tem polju je pretiranost cen dospela do vrhunca, tudi tukaj se i km lem o pogledali z odda jalci stanovanj. Kajti zadnja so dan»*s v Novem mestu dražja nego v Ljubljani. Zelenica Brežice-Koata nje vira-Novo mesto. Vsled soglasnega sklepa zastopnikov občin kostanje višega sodnega okraja in občine Cerklje ter f I rug i h interesentov bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. popoldne na mestnem trgu v Kostanjevici (v slučaju neugodnega vremena v dvorani gospoda Bučarja), Java« shod, na katerem se bo vsestransko obravnavalo in pojasnilo vprašanje glede predpriprav. za graditev želeanice: Brežice-Catež-Cerklje - Sv. Križ - Kostanjevica-£t. Jernej-Novo mesto. Obesil se je 4. t. m. Janez Pod-Jesnik v Grižah. Poškodoval si je eno oko in ker je prepozno iskal zdravniške pomoči, je oslepel še na drugo. V svojem obupu se je kleče obesil — z molkom v roki. Sokolski dom v Ilirski Bistrici zagotovljen. Sokol v Ilirski Bistrici sklieal je v nedeljo izvanreden občni zbor. Na dnevnem redu je bila Jc ena točka: »Zidanje prepotrebnega So-kolskega doma.« Občni zbor je bil izvanredno dobro obiskan, da, celo nas agilni načelnik župe Julij Novak iz Idrije nas je poselil. Po jako živahni debati je kupilo društvo najlepši stavbeni prostor, kar jih je sploh dobiti v Bistrici, od podnačelnika brata Josip Hodnika, za ceno 1600 K. Z zgradbo se takoj začne, in do jeseni se lxxie ponosno dvigal krasni »Sokolski dom« iz tal! Kako velikansko zanimivanje vlada med brati Sokoli, priča pač dovolj jasno predlog brata Avg. Kregarja, naj vsak po svoji moči čimveč prostovoljno prispeva k zgradbi. V par trenotkih podpisali so braje, da v do-ločenem času skupno prispevajo res krasni znesek 1000 kron. Znam telovadec br. Kovačič, nam Je v vznesenih besedah razložil velikanski pomen Sokolstva. Nikoli pa ne hodemo zabili krasnega govora brata — No-trajnsko župe načelnika Julija Novaka. Njegov govor šel nam je do srca, in odkrito priznamo, ko bi med Slovenci - Sokoli imeli take može, bi Sokolska ideja vladala v sijajni palači in v zadnji borni hribovski koči. — Načelnik bistriškega Sokola brat Viktor Tomšič se je v kratkih, jedrnatih besedah zahvalil nrod vsem načelnik zupe bratu J. Novaku za njegov neumorni trud v prid Sokolstva. V stavbni odsek bili so izvoljeni: brat starosta Josip Samsa t« t brata Avg. Krega r in Aleksander Pregel. Predrzni tatovi se klatijo po Vipavski dolini na Goriškem. Kradejo, kar jim pride pod roko, posebno radi prašičje meso. Sedaj so okradli v Miheljih v rihemberški občini kmeta Antona Furlana, pred kratkim pa je neki tak predrzni tat napisal kmetu pod Čavnoin na vrata, naj pripravijo drugo leto boljši »pršut«, kakor je bil letos, da že pride ponj. Državni poslanec Vinko Jezov-nik v Velenju je nevarno zbolel. Naj bi kmalu okreval v veselje svojim volilcem. Zveza slovenskih učiteljev m učiteljic na ŠSoeijalnom odseku« je poročal njegov predsednik L. Cernej, o odseko--vem blagajniškem stanju pa Flore. -— Za predsednika Zveze je bil izvoljen nadučitelj Rajšp iz Ormoža; njegov namestnik Li- Černej. Odborniki so: Ignacij s^ijanec, Iv. Tomaži«''. A. Gnus, A. Ogorelec, pevovod-ja Bajko Vrečer, Mešiček in Požega r. — Letni prispevek ostane isti kot doslej. Delegacija je izvolila za častna člana Zveze nadučitelja Ar-mina Gradišnika in Fr. Kocbeka. Končno so se sprejele sledeče resolucije: 1. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na štajerskem zahteva, da deželni šolski svet razveljavi svoj odlok glede nastavljanja samo takih učiteljskih moči, ki so dovršile kako učiteljišče na štajerskem. 2. Vodstvo Zveze naj stopi v dotiko vsemi merodajnimi |k>litičnimi činitelji na Spodnjem Štajerskem, da se čim preje preosnuje nemško mariborsko moško učiteljišče v sloveu-sko. 3. Zveza zahteva od deželnega šolskega sveta, naj naroči vse potrebne slovenske uradne tiskovine. 4. Zveza protestira proti temu, da se v okrajih z uemškmi okrajnimi šolskimi sveti protežirajo slabše kva-lif i kovane iu mlajše učiteljske moči zategadelj, ker so nemškega mišljenja. 5. Zveza izjavlja, da smatra letošnjo takozvano »redno<; revizijo krajevnih plačilnih razredov za popolnoma nezadostno in vztraja v po-poluem obsegu pri zahtevah, katere je stavil štajerski Lehrerbuud povodom velikega učiteljskega zborovanja septembra 1909 v Gradcu. Nemški olikami — divjaki. Na Muti na Štajerskem sta napadla nemški zdravnik Schroder iu nem-škutav Potschiwauschegg sloven-kega gostilničarja Drakslerja. aksler je težko ranjeu. Večje iz-ede razdivjanih nemškutarjev je branilo orosništvo. Celjski Nemci se že marljivo pripravljajo za volitve v celjski okoliški občini. Prirejajo shode, dajejo aa pijačo in grome odvisnim Slovencem. Njihova agitacija pa morda ne bo imela uspeha. »Narodni Dnevnik« prerokuje, da bodo nemškutarski Celjani najprej propadli na Teharjih, kjer so volitve že razpisane, in potem v celjski okoliški občini. — Da bi se le prerokovanje v resnici izpolnilo! Za okrajnega zdravnika v Konjicah jo imenovan Nemec dr. Friderik B 1 a n k. Ustrelil se je pri Arvežu 481etni odvetniški uradnik Franc W u r i a-n e k, ker je bil vsled smrti svojega šefa dr. Pichlerja brez službe. Zrakoplovcc Polak v Trstu z balonom v zraku. Zrakoplovcc Polak v Trstu, ki je pred desetimi dnevi ponoči preletel jadransko morje, se jc v ponedeljek ob pol 12. predpoldne ob krasnem vremenu poleg IJoydo-vega arsenala dvignil v zrak. Balon, katerega je opazovala ogromna množica radovednega ljudstva, je prvotno kakih 500 metrov visoko plaval nad tržaškim mestom v smeri proti Miramaru. Počasi se je dvigni! v višino 1500 metrov. — Nad Barko vljami je zaneslo balon nad morje, na kar je Polak spustil v morje več vreč peska in dve zastavici, ena teh italijanska trikolora. Zrakoplov je spremljal po morju vladni parnik »Audax« in Llovdov remonter »Pluto«, po snhem pa deset avtomobilov. Pri Ogleju se je Polak spustil do 30 metrov v nižavo nad morjem, kjer se je pogovarjal s svojimi spremljevalci. Nato se je zopet dvignil visoko v zrak, odkoder ga je veter zanesel v smeri proti Ajdovščini, kamor so ga spremljali avtomobili. — V Oseku pri Še m pasu se je spustil na tla, odkoder se je Polak povrnil / avtomobilom v Trst. Pojdi, in stori tudi ti tako! Pišejo nam iz Trsta: Neki Romano Tršic (ali kakor se on piše Ursich) je priobčil na račun tržaške okrajne sodni-je v »Piccoluv: dolgo klobaso, kje«' milo toži, kako se tržaška sodišči! si oven izi rajo. — Imenovani T~n?i6— mestni stražar — je namreč dobil oil okrajnega sodišča opetovano povabilo, da se ima tam predstaviti. Ali ow da se temu ni odzval, misleč, da je sodne* povabilo, ki je bilo pisano slovenski reklama kakega slovenskega trgovca, on pa da slovenskega jezika ne razume. Končno je pa prišel po 1'ršiča državni policaj ter ga odvo-del pred sodnika, kjer se je šele stvar razjasnila, zakaj se ni odzval prejšnjim povabilom. Zatrjujoč s sveto jezo, da so on, njegov oče in ded rojeni v Trstu, zatorej slovenščine ne zmožni. — Sodišče je vzelo ogorčeno izjavo »Italjam« puro sangue Urši ča hvaležno na znanje. — »PicCo-lo<: pripominja, da sc tako postopa nje sodišča, samo ob sebi obsoja. Glede argumenta, katerega uporab Ija Cršič kot dokaz njegovega čiste ga italijanskega pokolenja, se s tem postopanjem ne l>omo prepirali, jr pač tudi tak italijan. kakor so razni Baškoviči. Čemivei, Kozuliči & Comp. bella; pač pa bi mu povedali, da so v Trstu že čez osemsto let ra/. ni Fer Juge, Godine, Sancini. Marte lanci, Petetoti, Sosiči itd., da so pa poleg tega še danes dobe Slovenci, med tem ko dvomimo, rla bi bili Ur-šiči že ravno tako zelo stari »Tižača ni - Italijani«. — Pač pa se obrača mo do naših ljudi, ki dobivajo od tržaških sodišč in drugih c. kr. ura dov v Trstu in Primorju na tisoč*-italijanskih povabil, naj se vzgledu jejo nad renegatom Uršičem in naj — posebno v slučajih kjer bi ne na stale morebitne neljube posledice vračajo povabila, pisana v nam tujem jeziku in zahtevajo naj vsepovsod, da se ž njimi u raduje v našem milem slovenskem jeziku. — Kar jc prav za ene, naj bo dobro tudi za druge! »Pod rdečo ruarelo« se zbirajo, kakor se nam poroča,, mesečno pulj ski Slovenci in zbirajo pridno »za kamne«! Z Reke se nam piše: V soboto, dne 2. aprila je bil zadnji sestanek reških Slovencev pred ustanovnim občnim zborom slovenskega društva. Prostori hotela »Kontinental« so bili natlačeno polni ljudstva. Določil se je 10. april ob 3. popoldne v hotelu »Sušak« nepreklicno kot dan ustanovnega občnega zbora. Zbran«» slovensko Ijndstvo je z navdušenjem sprejelo ta sklep in tudi z zadovolj stvom in odobravanjem poslušalo poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. Pripravljalni odbor je lahko ponosen na svoje delo in gleda lahko v rK>dočnost z veselimi očmi, saj reški Slovenci, ki jih je nad šest tisoč, željno pričakujejo ustanovne ga občnega zbora, kakor se je to sijajno pokazalo v soboto. Amerikanske novice. V New-Yorku se je ponoči s plinom zadušila 191etna Slovenka Štefanija Gessa (.*>, hčerka nadučitelja v Dobu pri Domžalah. V Ameriko je prišla šele pred dvema mesecema. Elektroradiograf »Ideal« v hotela pri »Mallču«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 6. aprila do petka, dne 8. aprila 1010 sledeči spe red: Lov na bele medvede. (Po naravi.) Huda kazen. (Drama.) Kdor se večkrat tehta, bode zdrav. (Komično.) Luka v Salernu. (Po naravi.) Glavni dedič. (Socijalni igrokaz po romano Regnarda.) Podjeten pomočnik. (Komično.) — Dodatek k predstavi ob 8. zvečer, trajajoči pri* bližno 2 nri: Hčerka lovskega čuvaja. (Drama) Saharet, slavna egipčanska plesalka. (Variete. — Po naravi.) Vrhunec veselja (Komično.) »Slovenska Filharmonija« igra začenši 6 petkom, dno 8. t. m. vsak torek in petek od 6. do 10. zvečer pri predstavah v elektroradiografu Ideal«. Nevarni podstrešni vlomilci. Komaj je policija spravila v varnost nevarnega »podzemskega mlinarja« Ivana Pavlica, ki je izvršil zadnji čas, kakor smo poročali, v •nestu do 40 vlomov, že so se pojavili mesto njega trije drugi. V tem, ko je Pavlic imel svoj delokrog le po podzemskih kleteh in drvarnicah, so se ti omejili edino na podstrešne shrambe. Pavlicu je prišlo vse prav, kar je dobil, vino, žganje, jestvine in obleka. Ti so se pa omejili le na obleko in dragocenosti. Vlomili s<> v podstrešje v Dalmatinovi ulici št. 5 in pokradli ge. Elizabeti Kreutzber-gerjevi več rjuh, preprog, obleke, tkanin in dragocenosti, služkinji Antoniji Kovačieevi pa novo obleko. Vse to so zložili v potno košare in dva potna kovčega in pri belem dnevu odnesli. Kovčega sta bila last odvetnika gosp. dr. Novaka in notarskega kandidata g;osp, Stanka Kudeža. Dognalo se je, da je stal v Cigaletovi ulici na pazi nek mlad tujec, ki je košaro in kovčega, katera sta prinesla iz hiše, prevzel, potem pa vse to z nekim, slučajno mimo došlim izvoščekom odpeljal v neki hotel. Tam je plačni izveseeka in odnesel plen sam v sobo. Kmalu ua to so se nepoklicani gosti oglasili v Dalmatinovi ulici št. 10. Tudi tam >o vlomili v podstrešje, potem pa v oddelek gosp. dr. Vr ^'.čnik^. Da so hili bolj varni, so ograjo zagrnili z veliko preprogo in začeli z delom. Preiskali in vlouiili so vse kovčege in košare ter si izbrali, kar jim je pač ugajalo. Nabrali so mnogo ženske in moške obleke, posteljne odeje, čevlje, kožuh in dr. V^e to so potem skrbno spravili v dve potni košari in zopet pri belem dnevu odnesli na ulico. Ogleduh. ki je pazil na vse okolnosti ua uiiei, se je po končanem delu s kolesom odpeljal pred hotel »Union« po izvoščeka, v katerem so se odpeljali k brzo vlaku. — Tam so plen oddali kot prtljago in sc odpeljali v Trst. »Nobel«, kaj? — Tudi na Marije Terezije cesti št. «4 so se tuji »gospodje« oglasili ter potom vloma pokradli hišnemu posestniku gosp. Karlu Tauzherju, deželnega sodišča nadsvetniku gosp. Juliju Polcu, šolskemu svetniku gosp. dr. Henriku Gartenauerju. poštni uradnici v p. ge. Karolini Bilekovi in služkinji Mariji Kokaljevi več obleke, katero so potem odnesli v ukradenih kovčegih. Ko je bila o teh predrznih vlomih obveščena policija, je takoj uvedla najobširnejše poizvedbe in -=reea ji je bila mila. Kmalu po vlomih je nek trgovec, ki je takrat videl tata se vsesti v izvo-šcek, namignil na nek^ira tuica. Policija je nemudoma storila svojo dolžnost in — dobila je v pe>t pravega vlomilca, ki se je bil tedaj iz Trsta že pripel jed nazaj ter stremil za novimi uspehi. Mož, čedno oblečen, pokrit z zelenkasto športno čepico, lomljeno govoreč nemško in Iraško, a perfektno ogrsko, je prvotno trdil, da je mizarski pomočnik Deziderij Kieder, rojen 1881 v Mon-selice pri Padovi, pristojen pa v Budimpešto. Derjal je, da pričakuje svojega bratranca, s katerim bodeta sla proti Italiji. Pozneje pa je priznal, da je mizar Emil Kontato. Jeli res, dožene šele preiskava. Ko so ga preiskali, so dobili pri njem tri ključe in štiri vitrihe Sedaj pa hsjd v hotel. In kako presenečenje! V sobi sta bili dve veliki potni košari, •uala okrogla košara in štirje usnja-? ročni kovčegi, vse napolnjeno z mleko in drugimi predmeti. Bilo je teh reči toliko, da sta jih dva po--tr^ščeka komaj odpeljala na magistrat. Ko so potem kovčege odprli, so dobili v njih razno fino obleko in druge reči in 172 K denarja. A še i;ekaj so našli, kar posebno osvetljuje in pojasnjuje, kakšni tiči so bili tukaj. Poleg ukradeno obleke se je namreč našlo tudi mnogo raznih stampilij, klešč, vitrihov, dlet in drugega vlomilnega orodja in 45! različnih ključev. Enake tatvine so se godile tudi v Gorici in je nekaj tega blaga bilo faktično v kovčegih najdenega. Kontato deloma prizna, da je v Ljubljani in v Gorici soudeležen tatvin, katerih skupna, dose-daj znana Škoda zna£a 1331 K, a se jim bode gotovo še kaj več dokazalo. Kontato pravi, da sta bila njegova sotrudnika neki Karel Bianchi iz Marzelja in neki Aleksander Mosor-nnte iz Bologae, Polletja je storila v svrho izsledbe še obeh soudeležencev vse potrebne korake, a ju dose daj še niso nikjer izsledili. Kontato so izročili deželnemu sodišču, ki bode pa skoraj gotovo eskortovan v Gorico, ker se je delikt tam preje zgodil, kakor tu. Tako je nase mesto zopet prosto tuje more in je upati, da se gospod Kontato tako kmalu ne bode vozil z ljubljanskimi izvoščeki in se lišpal s tujim perjem. Z deli za ljudsko šolo na Prulah so pričeli danes zjutraj. Lepa navada. Hišna gospodinja hiše št. 59 Sv. Petra nasip, vdova S. ima lepo navado, da vse kuhinjske ostanke in sploh vso vodo zliva po cesti, ki je vedno mokra ali pa za Ljubljanico, kjer je že kup blata. — Prosi se tozadevno oblast, da temu odpomore, ker to gotovo ne krasi Ljubljane in ne ugaja stanovalcem. Znana semenjska goljufa sta se zopet danes pojavila na ljubljanskem sejmišču. Spravila sta posestnika Franceta Šiljarja iz Brega pri j &m a rt nem ob 620 K. — Več jutri. Mladi poredneži. Te dni so v Je-ranovi ulici otroci pobili električne žarnice in s tem napravili mestni ob-| Bini 9 K škode. Doma bode pela hre-j zov k a. Z voza padla je včeraj popoldne I na Dunajski cesti posestnica Ivana j Breceljnikova iz 6t. Vida nad Ljubljano ter nezavestna obležala. Ko so ! jo spravili k zavesti, ji je dal prvo ponoč gosp. dr. Jenko, potem so jo pa z rešilnim vozom odpeljali v deželno bolnišnico. O te punce! V >oboto ponoči so se ca Poljanski cesti zaradi nekega dekleta sprli in v lase skočili trije nočni i. Pr - je od^el z '> bojnega polja s poškodovano glavo I in brez klobuka. Zadnjo besedo bo imelo sodišče. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Maeedoncev, 25 Bolgarov, 40 Hrvatov in 10 Črnogorcev. V Heb je šlo 40 Hrvatov, v Buchs jih je šlo 25, v Inomost pa 35. Na Dunaj se je odpeljalo 100, v Ljubljani je ostalo pa 90 Lahov. Sl^nsitl Jug. Skupščina »Matice Hrvatske«. V nedeljo 3. t. m. je imela »Matica Hrvatska« svojo letno skupščino. Skupščini je predsedoval podpredsednik prof. K. Pavletič, ki je v iskrenih besedah pozdravil navzoče goste predsednika »Slovenske Ma-tiee« dr. Fr. Iiešiča. zastopnika »Matice Dalmatinske« prof. Kare lica in Poljska dr. Szeligo iz Lvova. O delovanju -Matice Hrvatske« je poročal tajnik, vseučiijški profesor dr. A. Bazala. Matica bo prihodnje leto izdala 9 knjig, m^d temi skupno s »Slovensko Matico« dr. De tele povest »Pegam in Lambergar«. Častna članica Julija Bojfovičeva je darovala društvu 10.000 K, Josip pl. Van-caš pa 2000 K. Društvena gotovina zn:i'a stavila več predlogov, o katerih se je rszvila živahna debaf^. V odbor so bili izvoljeni: dr. ''dan fte-noa, Ljuba Babič-Gjalski, Jos. Pa-sarie, dr. D. Domjanovič in dr. K. pl. Horvat. Klerikalni kandidat je so propadli. — Novi zagrebški župan. Mestni občinski svet zagrebški je imel včeraj dopoldne sejo, na katere dnevnem redu je bila volitev novega župana. S? jo je otvori I banski svetnik Beloševič, ki je preči tal do-pi* vlade, s katerim se odbijajo pritožbe proti volitvam. Na to so bili novoizvoljeni občinski svetniki zapriseženi. Na predlog obč. svet. Kreiica se je določila novemu županu dosedanja letna plača v znesku 10.800 K in stanarina v znesku 2000 kron. Na to se je prešlo h glavni točki dnevnega reda: k volitvi novega župana. Za skrntinatorja sta bila izbrana obč. svetnika Ancel in Zei-miriger. Glasovalo je 48 obe. svetnikov. Izmed oddanih glasovnic je bilo 8 belih, ostalih 40 pa se je glasilo za ime »Janko Holjac«. Izvoljen je torej bil za župana Janko Holjac, arhitekt. Obč. svetniki in občinstvo na galeriji je z navdušenim dolgotrajnim ploskanjem pozdravilo to izvolitev. Na to je imel novoizvoljeni župan svoj program ni govor, v katerem je naglasak da bo vse svoje *dle zastavil v proč vit in napredek Zairr**ba. — Proti 'Židom na Hrvatskem in v Bosni. Urednik antisemitskega lista »Putnik« Milan Obradovič v Belovaru je izdal letak, v katerem predlaga, naj bi se osnovala modna* rodna antisemitska liga, V svrho rešitve židovskega vprašanja v Bosni in na Hrvatskem nasvetuje to-le: 1. Zidom se naj zakonito prepove bivati na deželi in jim za biva* nje odkazati posebna mesta; 2. židovska narodnost se jim naj prizna, prepove pa se jim naj, da bi se imenovali Hrvate ali Srbe izraelitskega veroizpovedanja; 3. verska ravnopravnost se jim ne sme preje pri poz nati, dokler ne izčistijo svojih verskih knjig; 4. uvesti porotna sodišča, ki bi naj razsoja vala o sporih med kristjani in Židi; 5. omejiti Židom obisk srednjih m visokih šol po številnem razmerju prebivalstva; 6. prepovedati Židom klanje živali po židovskem načinu, kakor se je to zgodilo že na Finskem; 7. čim preje uvesti civ. zakon, ker se s tem Zidje na jI ožje asimilirajo in 8. prepovedati vsako nadaljno naseljevanje Zidov na Hrvatskein in v Bosni. Po sl jvnfii em sneto — MladoČeška stranka ima v Pragi dne 23. in 24. t. m. svoj shod. — Spomenik Jana Husa bo — kakor poročajo — čisto gotovo izgo-tovljen 1. 1915, ob petstoletnici Hu-sove smrti na grmadi, sohar Šaloun je ravnokar izvršil definitivni model za spomenik v Vb velikosti. — Nov češki dnevnik, glasilo radikalcev, ki so doslej imeli le trikrat na teden izhajajočo »Samostalnost«, se ustanavlja v Pragi z ustanovnim akcijskim kapitalom 500.000 kron. — Češkemu komponistu Križ-kovskemu, znanemu pri nas predvsem po svoji »Utopljenki«, posti jo v Brnu spomenik; stal bo v parku na Samostanskem tr;zu. — »Vseslovauska časnikarska zveza« je imela 31. marca v Pragi odborovo sejo pod predsedstvom urednika Jos. Holečka. Razpravljalo se je o stvareh, tikajočih se kongresa slovanskih časnikarjev, ki se ima vršiti 5. 6. iu 7. julija v Sofiji. Vzelo se je na znanje, da bo na kongresu pr°dsednik sofijskega odbora S. S. Bobčev govoril o bolgarskem časopisju in da priredi bolgarski odbor ob priliki kongresa razstavo bolgarskih časopisov ter izda razne primerne publikacije. Z ozirom na veliko udeležbo pri slovanskih prireditvah v Sofiji je nujno potrebno, da se prijave čim najpreje dopošljejo tajniku I. Hejretu, uredniku »Narodne Politikec v Pragi. Kongresa se smejo udeležiti samo časnikarji, ki so člani društev, združenih v »Vseslo-vSlinki časnikarski zvezi«. Neorga-nizovani časnikarji se lahko udeleže kongresa zgolj kot gostje. Kongresna pristojbina znaša 10 K in jo je poslati zvezinemu blagajniku uredniku Josipu MiŠkovskemu v Češkem Brodu. — O slovanskem kongresu v Sofiji. Pripravljalni odbor za slovanski kongres, ki se bo vršil od 7. do 11. julija v Sofiji, je sklenil ua sofijske slavnostne prireditve povabiti kot čas4ne eroste razne odlične Slovane, zastopnike raznih odličnih slovanskih kulturnih društev ter občinska sv*de vseh slovanskih glavnih mest. Kakor čujemo, pridejo na slovanski kongres odposlanci občinskih svetov iz Moskve, Petrograda, Bpljrrada in Pra^e. Pričakuje se, da bosta na komrrosu po deputaeijah za^toT>ana tudi občinska sveta v Ljubljani in v Zagrebu. Razne stvari. * Rusi na havajskem otočju. V zadnjein času se Rusi zelo izseljujejo iz Sibirije na havajsko otočje. Ti naseljenci si nameravajo tamkaj nakupiti velika zemljišča in se na njih naseliti kot samostojni poljedelci. * Naseljevanje v Zedinjenih državah. Meseca februarja se je izselilo v Zedinjene države 57.982 izseljencev. Med njimi so skoro vsi oni, ki so za časa krize bežali v svojo domovino. * Nad sto Indijancev umrlo vsled lakote. Iz Dawsona v Yukonu so prišla poročila, da je nad sto Indijancev iz rodu Dagrib, ki žive ob Great Slave Lake, tekom sedanje zime vsled lakote umrlo. Ljudje, ki prihajajo iz onega nesrečnega kraja, pripovedujejo, kako grozno in v srce segajoče je bilo gledati umiranje nekaterih rodbin, katerim seveda nihče ni mogel pomagati. * Društvo v varstvo dojenčkov. Dunajskemu prebivalstvu je gotovo dobro znano dejstvo, kako nesebično in vsestransko deluje društvo v varstvo dojenčkov. V priznanje tega delovanja je finančno ministrstvo dovolilo društvu veliko efektno loterijo s srečkami po t K. Žrebanje se vrši že 12. maja t. 1. Glavni dobitek te s 17.173 dobitki opremljene loterije je vreden 60.000 K. Prvi trije dobitki v vrednosti 60.000 K, 5000 K in 9000 K so izplačajo v gotovini. Srečko os dobivajo v vseh to bakar-nah in pri upravi loterij na Dunaju, I., Jakobergasse št. 5. * Brzojavka, Mehak pod provlačite vedno samo z »Englasino«, ki se v treh urah popolnoma posuši in zadobi lep blesk ter jamči po svoji izborni sestavi za popolno trpežno« t. »Englasine« je dobiti v vsaki trgovini za materijalno, barvarsko in špecerijsko blago. Edini izdelovat lec: Tovarna za lak, Bratje Eisen-stadter »Dunaj, IV./l. Pazi naj se ua varnostno znamko »Eiserner Ritter«, ki se nahaja na vsakem zavojčku. Telefonsko in brzojavno porotna. Sekeijski šef v finančnem ministrstvu. Dunaj, 6. aprila. Uradna »Wie-ner Zeitung« priobčuje imenovanje dvornega svetnika v finančnem ministrstvu dr Rikarda Reischa za sek-cijskega načelnika v finančnem ministrstvu. Ogrsko posojilo. Dunaj, 6. aprila. Pogajanja ogrske vlade s kreditnim zavodom glede ogrskega državnega posojila so končana. Javna subskripcija se prične dne 12. aprila. Kurz bo znašal 92*5. Monopol na vžigalice iu petrolej. Dunaj, 6. aprila. Danes pride semkaj ogrski finančni minister dr. Lukacs, ki ga jutri sprejme cesar v posebni avdijenci. Po avdijenci bo dr. Lnkacs konferiral s finančnim ministrom vitezom Biiinskim glede uvedbe monopola na vžigalice in petrolej. Razsodba o > veleizdajniškem procesu. Zagreb, 6. aprila. Stol sedmorice je izdal obširno razsodbo o »vele-izdajniškein« procesu. Glavna vsebina te razsodbe je: Z ozirom na ničnostne pritožbe Adama Pribičeviča in tovarišev se po § 303. k. p. r. razveljavlja prva razsodba in se odreja obnova kazenskega postopanja na korist obtožencev. V razlogih se pravi. Dokazno postopanje se ne more smatrati za popolno, to tem manj, ker prvo sodišče ni nvaževalo predlogov zagovornikov, ki bi imeli na rešitev stvari, brez dvoma bistven vpliv in ker ni pripustilo, da bi se zanesljivo pretresla verodostojnost priče Gjorgja Nastiča. Zagreb, 6. aprila. Pod vtiskom razsodbe stola sedmorice v »veleiz-dajniškem« procesu je podal ostavko višji državni prav dni k dr. V a učaš in je že izročil svoje posle svojemu namestniku dr. Hondlu. Vaučašn bo baje sledil tudi Accurti. Zagreb, 6. aprila, Adamu iu Va-lerianu Pribičeviču so včeraj popoldne prečitali razsodbo stola sedmorice, toda iz zapora še nista bila izpuščena, kakor se je pričakovalo. Na nje je čakalo številno občinstvo, da bi jih sprejelo, mesto njih je prišel iz sodnega poslopja državni pravdnik Accurti, proti kateremu je na to občinstvo priredilo hrupno demonstracijo. Jubilej črnogorskega kneza. Cetinje, 6. aprila. »Glas Crnogorca« javlja, da se bodo velike slav-nosti v proslavo petdesetletnega vladanja kneza Nikole vršile 28., 29. in 30. avgusta letošnjega leta. Vstaja Albancev. Skopi je, 6. aprila. Albanci v okolici I peka in Prištine so se uprli in nečejo plačevati davkov. Vlada je poslala Šefski pašo, da ukroti uporne Albance. V Prištini je proglašeno obsedno stanje. Med Albanci in turškimi vojaki se pravkar bije krvav boj. V Skoplje so pripeljali že več ranjenih vojakov. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu marcu 1910 je 311 strank vložilo 97.422 K 94 h, 292 strank dvignilo 91.558 K 48 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 36.400 K. Stanje hranilnih vlog 4, 519.459 K 97 h, stanje hipotečnih posojil 2,957.022 K 03 h, stanje občinskih posojil 481.089 kron 69 h, denarni promet 335.348 K 77 h. Izdajatelj tn odgovorni urednik: Rasto Pnstosleniiek. Odprto pismo*) g. dr. H. Turni! Slavno uredništvo »Plan. Vest-nika« mi je odgovorilo, da je pri- s za tstsfao tegs spise Js sredalstvi ■Szs «■■■ Is taMke. kolikor đotoea askma pravljeno, objaviti moj odgovor na Vašo kritiko o »Vojvodini Koroški« v zadnji številki »Plan. Vostnika<■. Hvala mu! Odgovoril Vam bodem, ko nehate s »famozno« kritiko, na podlagi Vaših opisov v nekaterih štev. »Plan, Vostnika«. Častite bravce »Plan. Vestnika opozarjam za ta čas na »Plan. Vest-nike« iz 1. 1905. dalje, na Rutarjeve Primorsko, na Seidlove Kamnišk« ali Savinjske Alpe, na Rutar-Beže kov, na Vrhovčev in Pajkov zemljepis, na Janežič-Sketovo slovnico, na »Zeitschrift des D. u. 0. Alpenve reines od 1. 1900—1907. itd. Vas, g. dr. Turna, pa pozi\7ljem, da nadalju jete svoje premišljeno delo. Z Vam primernim spoštovanjeiii sem dr. M. Potočnik. V Mariboru, dne 5. aprila 191U. Poslano. 12 Mednarodna podporna zadrugu Hercules na Reki izplačala je zope sledeče zavarovalnine: 1. dne 28. febr. 1910 g. N. N. iz kaznice Št. 308—468 (na zahtev. prejemnika neimenovan) K 200< 2. dne 5. marca 1910 g. Dominiku Calogera, tovarnarju in veleposestniku na Sušaku ......» 200o 3. dne 6. marca 1910 g. Lovru Depolu, graditelju in pos. na Korčuli . . » 200 10. dne 1. aprila 1910 g. Mihajlu Bongvis, elektrotehniku na Reki ...» 200C 11. dne 1. aprila 1910 g. N. N. izkaznica št. II. 254—661 in III. 11—701 (na zahtevo stranke ostane prejemnik neimenovan) » 4000 12. dne 1. aprila 1910 g. Ivanu Lončar, čevljarskemu mojstru na Sušaku » 200<> 13. dne 1. aprila 1910 g. Reziki Funda, hotelir-ki na Sušaku, hotel Continental ......» 200T 14. dne 1. aprila 1910 g. Antonu Uieich. čevljarskemu mojstru na otoku Rabu .......» 20Ui' 15. dne 1. aprila 1910 g. Vasiliju Zatezalo, železniškemu čuvaju v Ge- ner. Stolu......t> 2000 16. dne 1. aprila 1910 g. Simonu Vrečica, trgovcu v Gener. Stolu ...» 20«*1 Skupaj K 40.00U beri štirideset tisoč kron, za umrl člane, katere so gornji gg. pri zadrugi »Hercules« zavarovali. Reka, dne 2. aprila 1910. Ravnateljstvo zadruge _»HERCULES«._ Darila. Upravništvu našega lista poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. G. Milan Bregar, Maribor 3 K 50 * kot preostanek naročnine »Slov Nar.« — Gdč. Pepina Mohorčič, Di vača 22 K 10 v in sicer nabrala hotelu »Central« 20 K in 2 K 10 v kot plačilo od g. Tiha Hren za dovršeno delo z geslom: »Kar stori^ zase, mine, kar za narod, ostane več no!« Fantje v Kosezah pri H. Bistri ci 14 K nabrali v Špelarjevi gosti; ni pri odhodnici g. Remeca. — 0. Rado Kozjek, Vače 2 K. — G. Ant^ Poljšak, Zapuže pri Ajdovščini 3 K 50 v kot preostanek naročnine za »Slov. Narod«. — G. Alojzij Grego rič, c. kr. poštni kontrolor v Pulj<7 5 K 50 v daroval g. Hauke Eni i' povodom nekega nepričakovano de^ lega mu darilca — G. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani 40 K kot zaslužek pri zagovoru kolka »Ptuj« — Gdč. Minka Rožunova 5 K nabrn la na veselici Sokola II. — Omizj*1 pri g. Keršiču v Šiški zbrano iz tržaških c. kr. redarjev gg. Kogelj, Sto' nič, Jevšček, Batištuta in Padovai ter gospic Rogelj in Starec v odoro vor Cirilmetodariji 6 K. — G. Niko la Hranilovič, Sošice 6 K nabral v veseli družbi Slovencev in Hrvatov v Sošici. — Skupaj 107 K 60 v. Hva la! Živeli! Ali Imate bolečine? Od revmatizms, od protino, glavobola, srbobolsf AH ste si po prepihu, prehUjeofu kaj nakopali! Poizkusite s bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellerjevim fluidom z znamko »El^afluid«. To ni samo reklama Tucat zs poizkušajo 5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Fellcr v Stubici, Elzin trg štev. 238 na Hrvaškem. Ijanl je imela meseca marca 1910. L promet: L FrsleamlU: a) Redni prejemki: b) 1.) Prispevki iz nabiralnikov 2.) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 1536 K 65 v b) Štajerska 1233 „50 „ e) Koroška — „ — „ d) Primorska 465 „ 53 Skupaj .... c) Razni prispevki t. j. darila, druib. blago itd. . . . J3ž' Pri Mritt u tehtal ii stoi Uhko k«l Stv*S (zakuhan na v**i>. 2141 K 90 v 3235 K 68 v Skupaj i) Izredni prejemki: Prispevki za obramb, sklad. Skupaj . . . ^7470 K 68 v T2848"k~26T 9371 K 40 v 52219 K s* v XX. Izdatki: {cla dr. Pataka v M a rt on v a sa ni. Gospod J. Seravallo, Trst. Oprostite, če Vam pišem šele danes, a moral sem čakati, ker sem hr.te] podati definitivno so*iuo. Setlaj Vam končno lahko rečem, tla sem imel z Vašim Seravallovim kina-vinom z železom v vseh slneajih malokrvnost i — vrsta živčne malo- rvnosti — izvrstnih nspehov. Vaše -ino se .i<» izkazalo izvrstno v zdravljenju neke grospe. močno uevraste- •je?2e. ki trpela na pomanjkanju spanja. Xoeein za molčati, da so Vaš izdelek radi jemali tudi otroci in da »em hil vedno zadovoljen z doseženimi uspehi. Martr.uvasar. 21. maja 1909. Dr. Patak. Priporočamo nasitit rodbinam koliasko cikorijo. Proti praha) em, luskinam in izpadanju las -letuje najboljše priznana Tam-cli nin tinitara s* laso Vat era okreočuje lasi&če, odstranjuj« luske m prepredene Izpadanja laa. i * e«!enlea a nef odum i krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zalog« vseh pre zkusemh zdravi, medse, rrd, medicina) vHi, §;>ec*:ali tet, najine 8ih parfumov, ki u gKkjh odvsz, svežih m*' eralnih vod itd. M leKcrna MIlana Uusteko v Lib&!jani R*4e»a <8sU it I. uihjl mo«tn 7 Svarilo ored jt ponaredbami? Tvoj slabi želodec Je t2losten godec Če bi vžival Me bil bi bolan! naročajte JLORillir ed izdelavalnlcef Naslov za naročila: -TLOHlAJtMi Ljibljana. Postavno varovano. .i (zakuhan na vadi), prehrano s mlekom nt tamo nadomesti dalj časa, nego dala tudi, kuhan na mleku, mlečno dieto za z nosi j ivo in prijetno zdravljenja. Mlin, Pariz, Rim itd. Kemik Ar. ta*. Hirsck, Oloaaac Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da ej „Sey netra T mm o e £ Nebo 4. ;2. pop. n 9. zv. 7320 732 5 7348 10 2? si jvzhod 6 4 brezvetr. i oblačno jasno del. jj^no 2. pop 9. zv. />♦ o 734 6 137 73 sr jzah. si. jug 6. 7. zj. 732*0 del oblač. jasno 2 0 si. jzahod del. oblac. Srednja predvčerajšnja temperatura 6 6\ norm. 7 5a in včerajšnja 8 7 , norm. 77°, Padavina v 24 urah 23 mm in 00 mm. t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin ozir. brat, gospod Fran Korečin posestnika sin v ponedeljek ob >2. uri ponoči po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 26. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. 1219 Truplo predragega rajnika bodo prepeljali iz bolnice usmiij. bratov v Kandiji na Log pri Boštanju, kj^r bo jutri, dne 7. aprila ob l,9. uri dopoldne na ondotnem pokopališču po opravljeni sv. maši zadužnici položeno k večnemu počitku. Radna pri Sevnici, 6. aprila 19i0. Žalujoča rodbina. (Mnhp pouka za boliše delo, sprejme takoj Jthtej Oblak, Kongresni trg št. 6. z dobrim spričevali, i/.urjen v polv^t venem in stavbnem delu se za dobro plačo takoj Sprejme v trajno drlo. Ignac Toplak, 1210 mizar in gostilničar ▼ Trbovljah« S? J! Himni! za trgovskega vajenca ▼ blishu glavne pošte ali Mar. Terezije ceste v Ljubljani. 1213 Ponudbe na J. Mintnitrta V o* Deček ki je izvršil 2. razred realke želi priti kot učenec ▼ kako trgovino, najraje na deželi. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« Urarski pomočnik SO lakoj Sprejme. — Plača dobra. Pomočnik niora biti samostalen in izpod 25 let star. RUDOLE ZIDAN, urar v Krškem. 1218 late ao spreten knjigovodja 1 - za večje podjetje v Sarajevu. Zrno žen mora biti enega slovanskega in nemškega jezika. Prednost ima oni, ki zna la^ki in je že verziran v lesni trgovini. 1216 Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. Razglas. Občina Jetica namerava napraviti 1 v« Pribl žno bi se rabilo materijala okoli 20OO m-. — To delo bi občina takoj Oddala podjetniku, kateri stavi najnižje cene. 1208 Načrti in natančnejši podatki so pri županstvu na Jezici na razpolago. Županstvo Jezica, dne 3. aprila 1910. Žuoan: Vilfan. naznanja si. p. a. ebčjnsfvn. to se nahaja njageva vrtnarija na Karlovski cesti 2, cvetlični salon pa pod Traačo. Izdelovanje i op kov, vencev, trakov itd. Okuso delo ln si ne cen«. Velika zaloga suhih vencev. Ma narasla lotne. bmm ismski brat 2Vj leta star M takoj preda. Cena je 75 K. Pas je zanesli 1 v lovec. Barve bele, uiess rumena. 1214 lilu sem, arhitekt in streL ifitel) r Istri. 1214 Obeh deželnih jezikov vešča vzgojiteljica ki je sposobna tudi za pouk v klavirju •e sprejme k dvema deklicama od 8—10 let Po"udbe pod „65" postno ležeče, Žalec 1209 Ferd. Schnlz 1 Ju. Siiki sri Llablianl (lite Or:szy) IIbt. 208 bivši 3^1etni preparator v deželnem muzeju v Ljubljani sc priporoča p. n. občinstvu v mtim istim, piit iii posebno za divje peteline. Iz prijaznosti prevzame puškar gospod F. Kaiser in gosp. F Ševčik ustreljene živali za me. 1175 Zastonj in poštnine prosto: Seznam izbranih, nsjbolj>th del slo-lentkc iitticture in bvttovne literature v dobrih prevodih ig. pl. Kleinniayr s M. MM v Mm Edino upravičeno zalogo in prodajo knjige 44 mm pilili ima 1215 ii Kalan n. p. lija Loka. 5 knjižic skopaj kupljene velja vsaka 26 v 100 knjižic skupaj kupljene velja vsaka 22 v r&eshu Ljnbljana, trg naspreti rotovža. Priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših žepnih, kakor salonskih ur, javel, zlatnine in srebrcine, rsznih pripravnih daril iz kina srebra, Blage flajOiej« vrste. Im Kiailje. Tri žlice ieleznatega vina lo-karia Picoolija v LJabljanig c. m kr. dvornega založnica, vse buiejo množino železa, ki jo mora zaužiti od rasli Človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v na sprotju z drugimi iz delki ki vsebujejo le taUo množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej n>majo nikake medicinske vrednosti. Pollit. stek'enica 2 K. 373 f ZHoAHiSi ll^ tti| f H(Hi M idola pekariia z vso oprava 1204 Pojasnila daie Jvr lOSM V le* Itaaildli T3, na Boranjahcns, Zaradi bolezni S6 takoj preda blizu Ljubljane majhna dobro idoca gostilna C? 1202 z l^pim senčnatim vrtom. Proda se poceni in pod ugodnimi pogoju Hiša je pripravna rudi za prodajalno. Kje, se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. Proda se radi pričetja druge obrti, v večjem mestu na Kranjskem, pripravna za vsako obrt. Do-sedaj je v hiši že nad 20 let gostilna, zelo dobro obiskana. Interesentom so na razpolago dokazi prometa. Naslov se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 1163 MM Prvi izprašani op! ia sitokoi Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. L 5 HP. malo rabljeno, ohranjeno kot novo, se za nizko ceno 650 K proda, novo je slalo 1200 K. — Natančneje se izve in ogleda ter lahko preizkusi pri gosp. Karla Čamernikn v LJubljani, Dunajska cesta 9. 1203 j J. Zamljen J ievljarakl nsjstsr t f UnMaGi, Kongresni trg štev. 13 i se priporoča za vsa v svojo stroko i 349 spadajoča dela. I 3zdelnje prave gorske is j telovadske čevlje. 3— Iz konlcurzne mase Ivana Ml-klanca, trgovca v Ljubljani, 1207 je poceni na prodal železna V?ertheimova blagajna srednje velikosti. Kdor si jo hoče ogledati in kupiti, naj se do 20. t m. oglasi v pisarni pod« pisanega upravitelja. V Ljubljani, dne 5. aprila 1910. Dr. ftnlofl Švioelj. odvetnik v LjyDijani. Razglas. Zadružna tttn»Krškem ima svoj občni zbor dne 20. aprila 1910 ob 3. popoldne v gostilni g. Fr. Gregoriča v Kršken s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor o stanju zadružne tiskarne. 2. Razni predlogi V Krškem, 4. aprila 1910. 1205 Upravni odbor. zagrebška, tovarna, tvrdke ^onrik Francka sinov, v vsakem ožim novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le b najboljših sirovin. V VaŠ prid bode, bodete K pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. etawT iue,S:iLT, zeen lesi, mM i« n> HkL tajVCC SBTCfet, m ■ m Sonda. Stajcnkcai I na prodal. I Pojasnila daje 1047 1 Matija Okra* I Pokril« it lit Prt Tmninnl ve&Č slovenskega in nemškega irzika v govoru in pisavi, Ml fm/mm lM»S. Na- stop mogoč 20. juli »a t L — Ponudbe pod naslov: 1164 Proda se za lesotrice posobao prtpravao s skoro novimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji na Sp. Štajerskem, lesa bo?at kraj. Vprašanja na Lorenca Petotschmika v Rogaški Slatini (Štajersko). 1195 Zastonj sin Mh klavir eventualno tudi na obroke. Blagohotna vprašanja naj se naslavljajo: Tovarna kart* v Betu pri 1161 dobite vzorce najmodernejšega damskega blaga za obleke, kostume, krila in bluze, prekrasnega angleškega cefirja, voala, platnenega blaga in kretena v naravnost neverjetni izbiri. Dalje vzorci platnenega in posteljnega blaga, belega in barvastega, gradla za moško perilo, sifona itd. itd Samo izvrstno blago. Prosimo za naroČitev vzorcev pod natančno navedbo naslova in zatoljOSlik predmetov. — Največja zaloga in razpošiljainica modnega blaga na Moravskem Komenda Janda & Cie. MIHOLSBURG, Mistike namesti 13. „„, G. kr. & priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 183' Jamstveni zakladi znašajo nad OV 366 milijonov kron. "OV Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje. meseca marca 1910 cd 1. januarja 1910 Stonovonle obstoje iz dveh event. treh sob s pri-tiklinamt, najraje v sredini mesta ali pa od mesta vsaj ne preoddalje nof lite za letošnji avgutev selilni termin mirna stranka. Reflektira se samo na zračno, suho in snažno stanovanje. 1036 Ponudbe naj se pošiljajo upravu. »Si. Naroda« pred 1. mejnikom in sicer pod šitVo »Stala! najemnik". Podjetje betonskih stavb Brotle ftravolli & Pontello Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kontna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementaih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, slrešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljcv, kurit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so solidna In stroko vnja&ko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopnik svodov patent „Thrul". 1518 Vložilo se je ponudb /a zavarovano vsoto . . Ugotovljenih polic je bilo /.2l zavarovano vsoto . . Naznanjene ?kode znašajo po nizkih oeuah priporočam svojo ■alotono trgovino z galanterijskim In vseh vrst kramarskim Ulogom In pleteninami. Devocionalije is vse vr»tb blago za božja pota. TvorsIiUa zalogo krsni, glavnikov. ^niest Skef 2nest Jevotksriev nasisdals SiDPjska c, v ts!!! lottlloe A 6* Za ustanovitev tvorniškega obrata v bližini kolodvora na Spodnjem Štajerskem ali na Kranjskem _ se za več let iščejo v najem primerni I večji prostori IŽeli se možnost priklopijenja na vodno ali električno moč. Ponudbe pod: „W. L. 6109" na naslov Rudolf Mosse na Dunaju I. Ad št. 6032. a službe. 1200 Pri mestni policijski straži ljubljanski popohmi je s 1. januarjem 1911 v e1 nI mest K 16 016 553 2V 1723 K 14,497 81197 K 1,452.257-83 57S9 47,494.449*70 5044 42,103.245-03 2,550.089-27 Cerio PosteljnaPerje kamgarn in sevtot modne obleke za gospode ceneje, kakor do sedaj kamgarn in ševiot modne obleke za dečke ceneje, kakor do sedaj kamgarn in ševiot modne obleke za otroke ceneje, kakor do sedaj Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg št. 5. 1 kg sivega skubljenega perja K in sicer: a četvero mest nadstražnikov s temeljno plačo po IIOO K in z dejalnostno dokiado po 220 K ter z dvema petletnicama po lOO K; b) devet mest stalnih policijskih stražnikov s temeljno plačo po 1O0O K in z dejalnostno dokiado po 200 K ter z dvema petletnicama po 100 K; c) sedem odnosno več mest pomožnih policijskih stražnikov z letno plačo po 900 K, Z vsako službo združena je pravica do službene oprave in do napre-- dovanja po določilih organizatornega statuta za mestno policijsko stražo ljub- - imajo vrhu tega polbclcga K 2*80. belega K 4. fine- ,- , i_\ £a K l najboljšega skubljenega l,a*sko; nadstrazmki m stalni stražniki, — točki a) in b) K 8. sivega puha K 8. belega K iu. še pravico do pokojnine prsnega puha K 12. od 5 kg nadai, poštnine prosto. Dovršene nesfeije Sos,S&*i nega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika \&0x ! Ificro z2blazinama, velikost80 x58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16. s polpuhom K 20. s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14. 16; vzglavm\a K 3. 3-50. 4. — Pernice 1H0 < 140 cm velike K i:>. iS. 20; vzglavniea 90x70 ali 80::HO cm K j.io, 5. .V50. Spodnja pernica i/ gradla lfln>; llo cm K 13. IS. razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje. IVI« BERGER v Desenici štev. 1012, Češki les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žirnnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. o653 Pomožni stražniki postanejo po zadovoljivem triletnem službovanju in po položitvi izpita definitivni. Vzprejemni pogoji so: 1. ) avstrijsko državljanstvo; 2. ) starost med 23 in 35 leti; 3. ) neomadeževanost; 4. ) popolno zdravje; 5. ) da je prosilec dosluiil vojake; 6. ) da je popolnoma vešč slovenskega jezika ter zna citati, pisati in raćunni Prosilci, ki so dosluženi podčastniki, imajo prednost pred drugimi prosilci-Prošnje, kolkovanc s kolkom za 1 K, vlagati je do 1. oktobra 1910 E pri mestnem magistratu ljubljanskem. 1 Mestni magistrat v Ljubljani, dne 1. apriia 1910. Župan: Ivan Hribar. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pntiklin se išče za majnikov termin. Ponudbe pod „Stanovanje" na upravništvo »Slov. Naroda« 1196 Hutter & Schrantz d. d. Nov nianino n_____• mm__s_ n____ D.-k.__ a Dunaj, Mariahilf in Praga-Bubna. s ■ ta ■ i a prodajo šivalnih strojev, ur, slik in pod. na provizijo sprejme 891 K. Klime*, Praga-Smichov 566. pristno brnsko blago Spomladanska in poletna sezija. 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron f kupon 12 kron 1 kupon 15 kron I kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron KUPON metrov 310 dolg za popalilo moško obleke (suknja,hlačc,telovnik) stane samo Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana Zaloga tvornice za sukno Siegel - Imhoff v Brnu Vzorci trati* in franko. Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvorni&kcm kriju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Zaradi obi lega prometa vedno največja izbira popolnoma svežega blaga. Stalne najnižje ceae. Tudi najmanjša naročila se izvrše najpozorneje in natančno po 601 vzorcu. Ograje, plotovi za parke za divjačino, božica, žicaste modroci, železni posteljnjaki. Proračuni zastonj! 10% -ove sejnlno-pIliBke naprave ja vsako kurivo. Več nego 3000 v prometu. °2S -ovl motom no surovo olje, bencin in razsvetli, plin -Diesel motom nainovelie in preurejene konstrukcije •lokomoMle. Glavni »stopttik mm Kranjsko Avstr. Benz-motorna družba na Dunaju X. G. Brinsek ■• za sti*oje v Ljubljani, se po nizki ceni proda. Ogleda se lahko pri vratarju „Hotela pri Maliču". iui Fran Hojnik, tovarnar slamnikov v Domžalah štev. 8. Prodajam vsako sredo in vsako sobote na Sv. Jakoba ligo v Ljubljani •v Mifcloftifceva cesta slomnlke. Oblike tudi po zahtevi, tudi drugim c en j. odjemalcem se priporočam. Delniška njlavnica K 3,0n. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica itev. S- »turmi tona 400.000 kron. r Spljeta, Calovco, Trata in Sarajeva. Kanje in pranji srečke a mtantn pavje vseh vrst Sprejemi vloge u otresti je ti ine vape po jgil o |2 ID m littMCai InraL m ■ »^^^ mvmr wwvvwa navaav 6206 0^75144 E9 53 ■ Modna trgovin« Novosti kontekclle za dame In deklice, ANTON SCHUSTER i smoj*^** ^ Ljubljana, Stritarjeva ulica st. 7. belo blago, različne garniture in vsakovrstne preproge. == Vzorci na zahteva nje poštnine prosto. Loterija v korist „Društva za varstvo dojencev". vrednosti. Žrebanje nepreklicno 12. maja 101O. Glavni dobitek 60.000 kron 7173 dobitkov. Žreb 1 krono. Prvi trije glavni dobitki v vrednosti X 00.000, K 9.000, S l.OOO se na teljo dobiteUcv izplecaje tudi v gotovini. TPG Žrebi se d<>■;;. i|u p k 30 I. češka praška razpošiljalnica Karel PMhii Praga-Ksrtla ti. 287. Presenetljiv sortimentl Izvoz v vse države 644 t SilF* Najboljše za želodec ~-VB Lekarnarja Schaumanna želodčna sol isu želodčne solne pastilje že 30 let preizkušeno sredstvo proti vsem vrstam želodčnih bo-SUflT lezni, motenja prebave in shujsanja. Schaumennova žeEodčna aol škatijica po K 1-50, želodčne solni pasillje, omarica K 1.50. — Razpošilja po povzetja od 2 škatlic naprej. Lekarnar Schaumann9 Stockerau pri Dunaju Dobiva se v vseh lekarnah In drogeiifab. "^aiy Neprimernega učinka. St. 7706 Bnjirsit /1 zalas 164? C kr. deželna vlada v Ljiibijani je z razpisom z dne 4. marca 1910 št. 4970 odobrila od ljubljanskega občinskega sveta v seji dne 7. decembra 1909 sklenjeno spremembo § 4 z razpisom z dne 31. maja 1908 št. 11873 uveljavljenega tržnega rt da za tedenske sejme in za vsakdanji aprovizačni tržni promet v deželnem stolnem mestu Ljubljani v tem smislu, da se ta paragraf seda? glasi tako-le: Tržni promet se prične z ranim jutrom in traja do 3. popoldne, vendai j2 pridržan tržni p?£zne! vsak dan v času od L aprila do 30. septembra do 8. nre dopoadne, in v času od L eistobra do SI. marca pa do 10. nre dopoldne kupovanju na drobno (za domače potrebe). Do te ure je terej na vsem mestnem ozemiju pod kaznijo prepovedano sleherno prekupovanje vsak« danjih živil, kakor zelenjadi, sadja, kuretnine, maščobe, jajec itd. Dal e je v gori navedenem času do 9. oziroma do 10. ure dopoldne prepovedano prekopovanje sena, otave, detelje in slame. Izvzeto oa navedene prepovedi je žito in tržna roba, kakor med, suhe češplje na vozovih itd. Pi e vb. pek prepovedi prekupovanja je kaznovati prvi pot z globo od 2-20 K, drugi pot z globo od 2—20 K in odvzetjem kupljenega blaga, tretji pot pa vrhu tega še z začasno izključitvijo od trga, eventualno stopi v vseb treh slučajih* namesto globe primerni zapor (§ 70 obč. reda.) Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. marca 1910. Župan: Ivan Hribar* .ar -/ 3van Ja* in sin v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. tsi m Šivalni stroji za rodbine In obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiSi. Pisalni stroji „ADLER". Sni je tisti, o kat rem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. O. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo «11 milo in soda ne da bi se lotil perila. JKinlos" pralni prašek jc torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, la peeanl ia daje 152 blistteCo boloto In Jo popolnoma bran duha. Dobiva se v trgovinah z drogariiaoU. kolonijalnim bUgooi in mitom. Na debelo L. Mtalea, DanaJ, L MeOraitalel i Prvi slovenski pogrebni zavod v UuMJanl, Prešernovo ul. & Prireja pogrebe od nalpi Ion oalo|io ona bogato zalogo zone krste, čevlje, do ailelagaaf afte vrata v ee^rtu kakor tadl a krtataloin zaprtih vozovih. la lopo okrašene leta pori. Nalaiije cene. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo Tnrk 186 In brata Roilna. najboljši plesk aa m a h k a tla. Keil-ova bela glazara za umivalse mize .... 9« v Keil-ova voščena pasta za parkete.....90 „ Ke.l-ov lak za pozlateaje ukvirov......40 „ Keil-ov lak za slamnik * v vseh barvah Keil-ova pasta za čevlje.........io„ dobiva sc vedno pri Lenko vicu a Medenu v Ljubljano 1030 Črnomelj: Anton Zurc. Zagorje: Rth. t. Minelcic. Hrani: hrane Dokul. Kočevje: Franc Lov. Postojna: Anton Ditrich Škofja Loka: Matej Žigon Kostanjevica: Al. Gatsch Radovljica: Oton Homan Idrija: Val. Lapajne. Kaninik: Ed. Hajek. Novo mesto: i. Put k Popolna razf zaloge s pohištvom pri tvrdki Slavno občinstvo se vljudno opozarja, da sc je pričela vsled opustitve tipiiie mmim im po zelo znlzaoiti mil Zaloga obsega kompletne oprave za spalne in jediine sobe v različnih slogifa, različne kredence, otroške vozičke, likane in fiiidrane omare, postelje, nočne omarice, salonske mizice, košarice za cvetlice, raznovrstne likane in z usnjem preoblečene stole, gugalne stole, stojala za cvetlice in knjige, otroške posteljce, ter razno drugo leseno in železno opremo. Krasni predmeti, priprava! za darila kakor: slike v okvirjih, preproge, rina zagrinjala, stori, salonske garniture, predposieljne preproge itd. Noprijnorno dobre slasti je zrnata kava do polovice zmetana s Slasna pijača! Ifilik »rikraiek! 5 kg ržene kave za K 4'— pošilja iianko po povzetju Mihael Valentin Schik Dunaj VII 3, Lerchen!elđerstrasse StSV. 67. 3847 1 m ■9 1 im J6 Ne zamudite prilike! Oo> Cm> <3J JO 4> rt _ O ed o s .9- o ■? C/5 ■* etS (D a vsesaj 4) O e N o o N O e u a •* a 9 0. CJ e C a o Častiti m damam se priporoča za spomladansko sezijo modni salon F. JUST-MASCHKE z veliko izbiro damskih In otroških klobukov po znano nizkih cenah. SpRjiMjo se pomirila in se tiho izvrle. Žalni klobuki vedno v zalogi. —if= -H-l!5|P=H lf= Ante Bačić Sušak-Reka pnporoća poleg svojega že dobro znanega skladišča vina še tudi svoje na novo in moderno urejeno tvornico liniji in ieia, Hi V lije, tovite. Mta, Osobito priporoča svoje specijalitete „Liker Bačić * InJadran" 337 'Vit. • •' <^ ' • Narodu knjigarna Prešernova ulica štev. 7 v Ljubljani združena s Prešernova ulica štev. 7 3 ■ I sio s on, s pisali Mm i šolii priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo Scancelijskega, komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga . ■. i kakovosti in po najnižjih cenah, m Pisalne in risalne Črnilniki in uteži pOrebščine Papir kancehjsKi. konceptni, ministrski in trgovski, karnan in gladek, rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir :n papir za zavijanje. Trgovske knjige \seh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseb vrst in vseh velikosti, barvasti in beli-Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s 'i kano firmo- Šolski zvezki vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popast. peresa, drsala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpnprostejše in najtinejse, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za daSBO ia M gospode, za navadno rabo in tudi M darila. Albumi za slike, razglednice in poezije. za opremo pisalnih miz. lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naroČilih izreden popust. Kanina knjigarna sprejema tati naročila u pisalne strofe ------ vseh sistemov po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnioe, oznanila, fakture, itd. itd. la tisk »Narsdae tJatane«, 6947 U4 28^7 6007^9 21 95