To Starina plačana. Stsv. 122, Posamezna številka 60 vin. V Ljubljani, v petek dine 5. novembra 1820. Leto III. ' V Oglasi: 2a 1 mm x 60 karatnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1*20 K, poslano, posmrtnice ln reklame 2 K. Večkratna objave popnst. Izhaja oh ponedeljkih, sredah in petkih. UpravniStvo „Domovine*' v LJubljani, Sodna slioa 6. Uredništvo »Domovin«", SElUotlčeva o. 16, TeL 79. Naročnina: Za eelo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 £, četrtletno 9 K, polletno 13 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 £, četrtletno 3 E, polletno 6 K, celoletno 12 K. Poslanec in župan SLS. sodno žigosan kot denunciiant in propaiica. (Nadaljevanje sodbe novomeškega sodišča). Nekoč je prišel zasebni obtožitelj v Hrovatovo gostilno na Dvoru in iukaj se je izrazil, trkajoč se po prsih s pestjo, da je ravno on spravil notarja Carlija k vojakom z besedami: „Glih Jaz sem ga". in pri isti priliki je rekel glede Mihe ' Mirtiča, ki je bil kot komisijonar vojaščine oproščen: „Boga naj zahvali, da je doma, jaz samo prste dvignem, pa bo zletel." Nad takim se je zgražala Hrovatova hči z besedami: „Ta človek ni ta prav." To jfe potrdil priča Janez Hrovat. Kako Je dobil Vehovec lov t Rudolf Podboj, oče petero otrok je bil pri vojakih in njegova rodbina pa s početkom ni prejemala nikake podpore, dasiravno je orož-niški stražmojster Anton Mehle poročal, da je Podboj podpore potreben. Rudolf Podboj se je pisal k ra-portu in prosil podpolkovnika, naj spravi zadevo v tir. Po preteku 14 dni pa je polkovnik poklical Podboja in mu povedal, da je žužember-sko županstvo poročalo, da Podboj doma ni ničesar delal. Ni težko pogoditi, zakaj je obtožitelj neugodno poročal o Podboju. Vehovec je imel do leta 1913 za smešno nizko ceno — menda za 50 kron letno — občinski lov v zakupu. Podboj je pri glavarstvu v Novem mestu ponudil letno 300 kron in pripomnil, naj gre lov na dražbo, da bo dal še več, če bo treba. Vehovec pa je na to ponudil pri županstvu 301 krona, torej malenkosten znesek eno krono več, in izposloval pri občinski seji dne 2. junija 1913, da se podaljša zakupna doba Vehovca za pet let z motivacijo, da je Vehovec prostovoljno ponudil previsoko zakupnino, in ker v slučaju licitacije se ne bi doseglo te vsote. To je razvidno iz zapisnika občinske seje z dne 2. junija 1913. Ta sklep je bil soglasen. Ne vemo, kako bi imenovali tak sklep občinskega odbora! Kdaj je še kaka korporacij a rekla, da so njeni dohodki previsoki? In proroški duh občinskih odbornikov, da licitacija ne bi dala tolikšne zakupnine. Saj je vendar Podboj še več ponudil in če bi se bilo na javni dražbi manj dobilo, bi bil Vehovec še vedno lahko prostovoljno več ponudil. Iz tega sledi, da je obtožitelj pripravil občinske odbornike, da so njemu lov prepustili;, s tem je lov dobil cenejše, kot na javni dražbi, kar je bilo njemu v korist, občinski blagajni pa v škodo. Eno kot drugo ni lepo za župana. Sodišče pa je prepričano, da je župan glede Podbojevih premoženjskih razmer zaradi tega napačno poročal, ker je ravno Podboj po- vzročil, da je moral Vehovec višjo ga je nekoč Škufca prosil, da bi ga ______' „ r^J-I Irr-i,rv fO -I • ^lltAOtl *V11 C +1 1 P07 tlrt^ /A AtTin\7 A '1 Kr\ zakupnino plačevati, kakor popre] s tem se je Vehovec maščeval, Pod-bojevi rodbini pa škodoval. Vehovec zapeljal zapriseženo osebo k pristranosti. Obtožiteljev svak Nahtigal je leta 1910 prosil za podelitev gostilniške koncesije. Obtožitelj je rekel orož-niškemu postajevodju Gregorju Potočniku, naj ta ugodno poroča na glavarstvo, sicer pa da je vseeno, naj orožnik poroča kakor hoče, obtožitelj ima pri vladi že take ljudi, da bo Nahtigal dobil koncesijo. Orožnik je proti svoji vesti poročal, da je koncesija potrebna. To je dokazano po izpovedi priče Gregorja Potočnika. S tem je Vehovec zapeljal zapriseženo uradno osebo k pristranosti, svojemu " svaku pa je pridobil gostilniško koncesijo, dasiravno tega niso zahtevale krajevne potrebe. Radi jajc brez dopusta. Priča Janez Zore je izpovedal, da mu obtožitelj kot župan ni hotel podpisati prošnje za podaljšanje dopusta, dasiravno je Zoretova žena ležala v otroški postelji. Zakaj je župan tako postopal, lahko povzamemo iz tfega, da je župan nakupoval jajca za vojaščino, v Zoretu pa je dobil konkurenta:, ker je ta tudi okrog 400 jajc nakupil za vojaško bolnico. Obtožiteljev izgovor, ki ga potrdi tudi njegova žena kot priča, da se je pritoževal, da bodo glavarji od županov še babištvo zahtevali, ne drži, ker je med vojsko bila vsaka kupčija dobičkanosna in če se je obtožitelj u pretežka zdela, bi jo bil pač lahko komu drugemu odstopil. Tri mesece brezplačnega dela za gospoda župana. Naravnost kričeč je slučaj z Damjanom Škufco. Ta je kot priča zaslišan izpovedal1 neverjetne stvari. Škufca je bil spočetka nadziratelj Rusov v Krškem; potem pa se mu je posrečilo prid v isti lastnosti v bližino svojega doma, kjer se je takoj oglasil pri obtožitelju kot županu. Ko so se pričela pomladanska dela, ga je župan prisilil, da mu je Škufca samo za hrano, sicer pa brezplačno delal najmanj polovico dni v tednu skozi tri mesece. Zupan je plačilo pač obljubil, plačal pa nič. In ko župan pustil čez noč domov, da bo za Velikonočne praznike nesel žito v mlin, mu je župan preklinjajoč zagrozil : „Ti se ne boš z menoj špilal, te bom dal kmalu v Krško." Šele, ko je Damjan Škufca v Ljubljani izvedel, da mu ni treba delati pri županu, se ni več na delo vrnil, županov sin Mirko pa mu je zagrozil, da ga bo župan spravil nazaj v Krško. Ali se to ne pravi delavcu zaslužek utrgovati? In ni dovolj, da je župan sam grozil ubogemu trpinu, naščuval je v to še svojega sina Mir-kota. Obtožiteljeva žena skuša župana sicer lepega napraviti, ko pravi kot priča, da je Škufca prejel nekoč 5 kron, razun tega pa tudi za pri-boljšek vsak dan pol litra vina in včasih kakšno cigaro; to so pa dobivali tudi ruski ujetniki in 5 kron za več mesecev je pač majhna plača. Deteljo Je rekviriral zase. Velika sebičnost obtožitelj a se vidi v tem, da je Damjanu Škufci v njegovi odsotnosti rekviriral ne za vojake, marveč za svojo uporabo po 17 vinarjev kilogram okrog 370 kilogramov detelje, dasiravno je bila takrat dnevna cena veliko večja in ko ga je Škufca vprašal, zakaj je župan to storil, mu je odgovoril, da Škufca itak nima kaj rabiti detelje, ta pa mu je odvrnil, da bi jo bil lahko dražje prodal. Zasebni obtožitelj sicer trdi, da ga je Damjanova teta prosila, da naj tudi deteljo odpelje, da se ne bo vsled plesnobe pokvarila; to pa ni res, kajti po obtožitelju predlagana priča Jože Vidmar je izpovedal, da se je škufčeva teta temu prod vila rekoč, da ne ve, kaj bo Damjan rekel. S tem je obtožitelj zlorabil komi-sijooarsko oblast. Pa še več! Ne samo, da je župan za lastno uporabo samolastno dal odpeljati deteljo, on ni za njo niti toliko plačal, kolikor je znesel račun po maksimalni ceni. Kakor izpoveduje priča Vidmar, je obtožitelj dal Škufci toliko bankovcev, da bi bil moral Škufca dati nazaj 10 kron. Ker pa jih ni imel, je Škufca porinil obtožitelju bankovec za 20 kron, katerega je obtožitelj tudi sprejel. Malo verjetno je to, da bi bil Škufca pripomnil, da mu je župan itak dobroto storil, ker ga je iz Krškega domov spravil in da bi bil vsled tega dal županu 10 kron napitnine; pa tudi, če se to verjame, ni bilo na nikak način umestno, da je Vehovec kot bogataš sprejel od reveža 10 kron darila. Še od nešaka !e prejemal plačilo za vojaško oprostitev. Tinko Dereani, obtožiteljev nečak je s posredovanjem zasebnega obto-žitelja, kar ta sam prizna, dobil mesto komisijonarja za živino, ki je neslo Dereaniju lepe dohodke. Priča Dereani pa pravi, da je Vehovcu dajal skozi dve leti mesečno po 50 K, včasih tudi po 100 kron. Kmalu po preobratu pa se je Tinko Dereani zgražal rekoč: „Sram me je, da imam takega strica, da sem mu moral plačevati, da me ni spravil k vojakom." To zgražanje so potrdile priče Hot-ko, Kiissel in drugi, precej slično pa je potrdil tudi priča Tinko Dereani sam. Zasebni obtožitelj prizna, da je denar od Tinkota prejemal, skuša pa celo stvar oblažiti in pravi, da on denarja od Dereanija ni zahteval, da mu ni grozil z vojaščino in da mu je Dereani iz hvaležnosti dajal denar na ta način, da je denar v kuverti na mizi puščal. Bodisi temu tako ali tako, dejstvo je in ostane, da je obtožitelj denar sprejel in da je bil Dereani, dasiravno spomladi leta 1916 potrjen, do konca vojske doma. Kako Je klerikalni mogotec prehranjeval ljudstvo I Pri priči Mariji Mencin, ki ni bil pristaš Slovenske ljudske stranke je Vehovec rekviriral prašiče za 400 K, dasiravno je neka žena kleče prosila župana, naj se njej pusti prašiče za 680 kron. Priča Josip Stupica, sedanji župan in takratni podžupan izpove, da nekoč ni mogel iti na prvi Vehovčev poziv žita rekvirirat in da mu je župan, pozneje pa tudi glavar Rech-bach zagrozil, da bo moral iti k vojakom, ako ne bo županom pomagal. Zasebni obtožitelj in Peter Moko-rel sta si bila nasprotnika. Terezija Starič, Mokorelova tašča pa izpove, da ji župan ni nikdar dal petrolej-ske karte in tudi ne dodatne sladkorne karte za Mokorelovega dojenčka, dasiravno so take dodatne karte za sladkor dobivale Mehle tova, Ju-vanova in druge žene. Priča' Alojzij Medved, pristaš narodne napredne stranke, pravi, da je imel ženo na porodu in prosil žu- 5. julija 1914 se je vršil v ljubljanskem „Unionu" usodepolni shod SLS, na katerem je klerikalna stranka pozvala Avstrijo, naj napove Srbiji vojno. Še tisto uro je takratni predsednik Schwarz telefoniral na Dunaj, da so Slovenci za vojno. Tako so klerikalci glavni sokrivci svetovne vojne. Najhujša šiba božja za Slovence je farov-ška gospoda. V konstituanti se bo določilo, ali naj ostane farovška moč še naprej taka kot je bila. pana za maščobno karto, pa je ni moženja, da bi se mogel preživljati, dobil, dočim je orožniški stražmoj- Priča Rajer je pri tem pripomnil, da ster Kanduč, po kojim vodstvom je je to lumparija. Sedanji župan Štu- bi! že po preobratu dne 30. oktobra 1918 ustreljen slovenski kmet in ki je bil Vehovčev prijatelj, prejel 6 kg masti, dasiravno je doma klal prašiča, ki je dal 70 kg masti. Priči Josip Rajer in Amalija Zupančič sta izjavila, da sta nekoč v dunajski bolnici obiskala Antona Ko-šička, ki se je veselil, da pride kot rekonvalescent v domačo oskrbo in ta jima je rekel, da je župan poročal, da Košiček nima doma toliko pre- Za demokratsko listo. Iz vseh strani dežele prihajajo vesti o tem, kako se demokratski elementi zbirajo, da zagotove izvolitev čim večjega števila demokratskih kandidatov. Uvideva se potreba, da je meščan in obrtnik na deželi pa tudi protiklerikal-ni kmet zastopan po demokratih. Demokratska stranka bo največja stran- ka v konstiuanti. Bila bi usodna napa- veniji neokrnjena. Pri tej agitaciji ka, če bi naš kmet ne bil v njej zasto- se klerikalci poslužujejo istih sred- pan. Še bolj pa vsi priznavajo, da tre- stev, katerih so se posluževali pri ple- ba zagotoviti zmago dr. Žerjava, ker biscitu na Koroškem Nemci in nem- je le on odločilen nosilec protiklenkal- čurji ter pišej0 in govore proti Sr_ nega gibanja v vsi deželi. Preteklo nedeljo so zopet premnoge prižnice zanj delale reklamo. Tistega, ki se ga klerikalizem boji, moramo voliti, da pojde politična duhovščina v cerkev nazaj. Gotovo vsak naprednjak privošči Samostojni", da odvrne kmeta od kleri-kalizma, zato pa vendar vse ono, kar v klerikalizmu vidi glavno oviro napredka, pojde na volišče za kmečko demokratsko kandidatsko listo doktorja Žerjava. bom in proti Beogradu skoraj v istem tonu, kakor so to delali leta 1914. Izgleda, da so v SLS. zopet nad-vladali šusteršičevi elementi, ki Jugoslavije nikdar niso hoteli in ki še danes stoje v službi Habsburžanov. Zanimivo je, da v vprašanju samouprave klerikalci ne nastopajo enotno. Dočim vzbuja „Slovenec" med Jugoslovani vse prirojene in pri- na njegovi listi. Klerikalci slikajo dr. Žerjava kot „gosposkega" človeka, ki mu kmet ne sme zaupati. Dr. Žerjav ni advokat, ampak je novinar, ki je vse življenje posvetil naši državi, v kateri naj bo Ne smemo postaviti med njimi boja, ampak soglasje. Stališče „Straže" je torej diametralno onemu ljubljanskega „Slovenca". Izvajanja „Straže" so pa v nadaljevanju članka še bolj ljudstvo gospodar. Če je dosegel dok- interesantna. Glasilo dr. Korošca piše torstvo, ga to samo usposobi toliko doslovno: bolj da bo znal delati postave in da p d . t b pribiti, da je bo kos intrigam klerikalcev. Mi noče- " v . J . '» » J mo ljudi, ki samo plače vlečejo in mol- to vprašanje samo praktično, gre sa- če ter se šele učijo na naš račun. Mi "io za vprašanje, kako se lažje, bolje hočemo poslanca, ki kaj zna. Dr. žer- m ceneje vlada? Izključeni morajo jav je demokrat t. j. človek iz ljudstva, biti vsaki drugi oziri. Dalje moramo ki ljubi svoje ljudstvo. Ima manj do- odkloniti vsako takozvano pleinen- hodka in manj poje in popije kakor sko avtonomijo, kakor roji po glavi kakšen fajmošter, ki čezenj zabavlja in še nekaterim starokopitnim Hrvatom. z ljudmi je bolj prijazen kakor kakšen piemenska avtonomija pomeni, naj bahač, ki hoče danes kmečke glasove. Ne gre se za to, ali je eden dohtar ali ni: gre le za to, ali je pošten in ljudstvu vdan, ali kaj zna in ali je delaven. Zato bodo kmeti, ki hočejo du- bodo Slovenci za sebe, Hrvati za sebe, a vse, kar je skupnega, skupno. Z besedami se to sliši lepo, a poglejmo, kako bi bilo v resnici. Med Srbi hovščino izgnati iz politike, vsi volili je tudi zelo močna struja, ki bi bila dr. Žerjava in njegovo listo. za tako .avtonomijo' — takozvana velikosrbska struja, ki ima zlasti pri- Samouprava občin, okrajev in po- staše po Banatu in po Bosni. Oni se krajin mora izvirati iz močne in hočejo najtesneje združiti s Srbijo, dobro urejene osrednje oblasti... Slovence pa potisniti na stran. (In Močna in dobro urejena centralna vendar je Korošec to strujo vzdrževal oblast mora biti podlaga in opora ter pri življenju! Op. ured.) Napravila braniteljica samouprave občin, po- frica pa je kot priča povedal, da bi se bil Košiček pač lahko doma preživljal. Pri tem pa je treba pripomniti, da je bil Košiček pri občinski seji dne 2. junija 1913 tisti, ki je predlagal, da naj gre občinski lov na javno dražbo. Dotični sklep občinske seje je bil sicer soglasen, iz česar bi se dalo sklepati, da Košiček ni proti glasoval, to je pa popolnoma lahko mogoče, da se je potem pridružil glasovom drugih odbornikov. Klerikalci netijo plemenski boj in razbijajo Jugoslavijo. Ker delajo isto, kar so delali Nemci in Madžari, se ne ve, če niso še danes podkupljeni, da opravljajo izdajalsko službo. Šusteršič je njihov agent. Del SLS proti plemenski avtonomiji. Ljubljanski „Slovenec" razglaša dan na dan plemensko avtonomijo kot glavno volilno geslo SLS. Po njegovem receptu treba raz-dejati Jugoslavijo, samo, da ostane moč klerikalizma v samostojni Slo- bi se torej Velika Srbija, obstoječa iz srbske kraljevine, iz Bosne, Banata, Bačke, Srema, Južne Dalmacije, dela Like in Slavonije. Hrvatska bi obsegala večino hrvatske banovine in del Slavonije, Slovenija pa sedanjo slovensko pokrajino. Srbija bi štela čez 10 milijonov prebivalcev, Slovenija 1 milijon in Hrvatska še niti dva milijona. Srbija bi imela vse rodovitne in bogate pokrajine ter morje, Slovenija pa samo nekaj — gozdov in premoga. Skupne zadeve, kakor: carina, vojaštvo, zunanja politika bi bile pod vplivom Srbov kot najmočnejših, drugo bi delali sami, kakor bi hoteli, samo če bi imeli s čim plačevati. Vso vojno odškodnino in sploh vse gospodarske ugodnosti, ki prihajajo naši državi iz mirovne pogodbe, bi zahtevali Srbi sami zase, morda bi jim celo prišlo še na misel, da naj plača naša dežela Srbom vojno odškodnino! Morda bi nam vele-srbska struja dovolila celo lasten denar, lastno carino in lastno vojaštvo! A seveda bi potem naša krona ne veljala 2Vz avstrijskih, ampak celo manj kakor avstrijska, carino bi plačevali potem na dve strani, proti Avstriji in proti Srbiji in skleniti bi morali s Srbi vojaško zvezo, katero bi morali dobro plačati. Vsaka plemenska avtonomija in vsaka federacija — to je zveza držav, da bi Slovenci in Hrvati tvorili svoje države in bili samo v zvezi s Srbijo — mora biti izključena ... krajin in okrajev, če ne, se vse izrodi v anarhijo. Postavimo torej načelo: centralizem in avtonomija, oba močna in dobra, oba se izpopolnjujeta in podpirata drug drugega." Še enkrat poudarjamo, da je to stališče zavzela „Straža" in to v svoji 120. številki. »»Slovenec" molči kot grob. Ako bi mi pisali tako kakor „Straža", prinesel bi celo serijo uvodnikov ter nas dolžil, da hočemo „Na križ s Slovenijo!". V normalnih razmerah bi človek pričakoval — sodeč po članku v „Straži" — da so klerikalci vendarle začeli uvidevati, v kak velesrbski prepad vede ekstremistično poudarjanje slovenske avtonomije, izključeno pa ni, da je tudi ta pojav le klerikalna igra s posebno špekulacijo. SLS. bi očividno rada imela železo istočasno v dveh ognjih. Taka politična brezvestnost pa se mora nad storilcem samim maščevati. Kdor je količkaj politično poučen in preudaren, mora uvideti, da se bo vršil v konstituanti boj v glavnem samo za to, ali naj bo naša država Jugoslavija ali Velika Srbija. Mi hočemo mogočno Jugoslavijo, v kateri bodo vsi državljani enakopravni in enakoveljavni. V naši državi ne sme biti razlike med Slovenci, Srbi in Hrvati. Pravoslaven Jugoslovan imeti mora iste pravice iu iste dolžnosti kot katoliški ali pa mohame-danski. Slovenec, ki ruši Jugoslavijo, ubija samega sebe. Ne more se dovolj poudarjati, da vzgojene instinkte, da jih pridobi v vsak glas pride do veljave. Tudi če bo plemenskem boju na svojo stran, vi-v občini le en glas za listo, se ga bo dimo, da zavzema predsednik SLS. štelo in se bo vedelo, da je tukaj za- dr Korošec čisto drugo stališče. Prestopnik demokracije. tekli teden je bil dr Korošec v Mari- Volitev je absolutno tajna. Noben . . £ , . ..... . • , človek ne bo vedel, kako je kdo volil. ,in(( ob. teJ Pn lkl., le Ponesla Zato se mnogi, ki veljajo za pristaše »Straža«, njegovo glasilo, zelo zna- drugih strank, pripravljajo, da spu- cilen članek o centrahzmu in samo- ste krogljico v demokratsko škrinjico. upravi. Člankar meni, da bi se mo- Po deželi se mnogi vprašujejo: kate- ralo k temu vprašanju postaviti na- rega moram voliti, da najbolj poka- čelo: »centralizem in samouprava", žem, da ne maramo kmetje duhovske ne pa: »centralizem ali samoupra- nadvlade? Odgovor je lahek: potem Va"? Oboje namreč ne izključuje volite dr. Žerjava in kmete in obrtnike drug drugega> ampak izpopolnjuje. V konstituanti se rešujejo le velika politična in državniška vprašanja. Reševali jih bodo z uspehom le najbolj izvežbani in izobraženi politiki. Moti se, kdor misli da bodo kaj dosegli za volilce ljudje, ki so sicer morda pošteni in dobri, katerih politika se pa še v domači občini ni obnesla. Dopisi. Iz Trate v Poljanski dolini. Tra-torci, 'hitro se približuje oni aa nas Jugoslovane tako važni dan, ko se bo odločila usoda, nas vseh. Le tri tedne imamo še časa, da se odločimo, katerim možem iztočimo upravo naše nad vse nani drage države v roke. Kar nas je res pravih, svobodo in svojo lastno državo — Jugoslavijo — ljubečih Tratotrcev, smo se že odločili, v katero skrinjico bomo na dan volitev, namreč 28. novembra 1920, izpustili za nas vse tako pomembno volilno krogljico. To krogljico bomo namreč izpustili v Škat-ljico, ki bo nosila napis: Dr. Gregor Žerjav kot nositelj kandidatne liste Jugoslovanske demokratske stranke. Eden ali drugi izmed Tratarcev bo morda vprašal, ja zakaj pa naj bi ravno J ugoslovansko demokratsko stranko volili Na to odgovarjamo: Zato,, ker je to edina stranka, v kateri so organizirana, oziramia zastopana vsa tri bratska plemena, namreč Slovenci, Hrvati in Srbi. To-raj, le od Jugosl. demokratske stranke, ki združuje v sebi vise tri brate in ki zastopa vBe stanove, namreč: delavski, kmetski, obrtniški, trgov- Kdo se je dosedaj na desetletja bojeval za Vašo svobodo in Vaše pravice ? Na koga se boste naslanjali in obračali v bodoče ? Kdo edini jamči, da ne bo v bodoče pritisk farovža še hujši? Sposobni, izkušeni in neustrašeni bojevniki za napredno misel, __ za svobodo in neodvisnost vseh, brez ozira na stan, so edinole bode večina 7» . » ® _ (čuvar skrinj ce ga imenujejo Srbi). 1 „ ' , „ . . lSriČKa,Il za VISOKO POiltbl&O f javite torej nemudoma po dva volilca Io dolgem odlašanju je vendar do- « r . -s«, za vsako občino tajništvu, prvi bo ,Qčen dan sestanku, na katerem bi se iJOlirm samoupravmn zantopov, V jaa- predstavitelj (čuvar), drugi njegov imel med našo državo in Italijo terih bi ljudstvo samo reševalo do- ^ i^m sporazum maea gospodarska vprašanja, Meri- Smp^taavnika in fc ™ sicer se vrši sestanek naših in itaii- «« ^'.t.oiA enega za njega namestnika janskih zast ikov te dni v Italiji KalCl ne marajo. Kdo ima pravico voliti? Le tisti, ki s tem, seveda, še ni rečeno, da se bo so vpisani v imenik. Agitatorji, oskrbi- sporazum tudi dosegel, ker so italijan- v tem slučaiu bomo lahko trdno T>re- pana, drugič fante „špotuie" iu za- te ?} takol .Pr^Plse imenikov, zazna- ske zahteve še vedno zelo velike. Mi v tem slučaju bomo laliko mino pie V tiste ki so v cerkvi in ki T1*®. "f^ ]11 obyestite da 1? za ne stojimo tako slabo, da bi morali pricana, da bo ista v nasi mili — zla- oavija na tiste, ki so v cerkvi in ki demokrate 28. decembra volilna dolž- sprejeti vse kar bodo Italiiani h loti Jugoslaviji neovirano in kar naj- J* n, Za svoje nepremišljene besede nost. vTin bfbib bdjt polK kakor lepše procvitala. Zatoraj, Tratarci,, mora pa potem delati pokoro in od PoZor! Ponekod druge stranke (in dovoliti, da nas Italijani z našim pri-agi tiraj te pri vsaki najmanjši pri- sodmje prisiljen prekhcavati. 1 ako je celo napredne) odvračajo naše ljudi, voljenjem preveč oropajo, ker sedaj se liki za našo Jugoel. 'demokratsko moral tudi prebrati sledečo izjavo: da bi imenovali predstavnike v list za jjm je začelo sanjati že o Postojni in stranko da bo ista tudi v naši ob- „15. avgu.ta 1920 ob priliki 10. maše JDS. Povejte tem kratkovidnezem, da čudno je, da ne zahtevajo kar Ljub- čini dobila večino volilnih krogljic. sem izrekel tudi te le besede: Ta od- stem dobimo ^ dTmototski S iTJ N& takl^odla^ 80 P«*«^ Ne dajte se plašiti od klerikalnih - bor (občinski), to je v Kraaji ni nič Jjo.n claje vsak demokratsk | g seveda, nemogoča. nazadnjaških ter samo za svoje žepe en, se mora vreči Vi ženske bo- ^Sli SlStiuSHSi SS?«,1™* ** * ^ skrbečih klerikalnih agitatorjev, ki <*ete pri prmoanjm vomvan tua vo- boj y slovenij. kar je pravih napred- J vas bodo skušali na vse mogoče na- 11 6 > glejte, da bodete tako voli e in njakoVi ne plašite se zbirati glasove ma)e antante> čine uloviti v past, iz katere ne bo glasovale da bodo drugi izvoljeni. za listo dr. Žerjava! več rešitve. Imejte pred očmi leto J" le cudlf da,86 uPaJ° akl Naši shodi. Po vsej deželi se vrše L^ H r ^ novoDnasta!.imi slovan" 1914, v katerem so ravno klerikalci ^je še na solnce ki imajo toliko našl shodi, kjer se želi t shod, naj se tToSkT"d luToSiio^nT odločilno pripomogli k izbruhu sve- na sebi. Obzalujeni da sem tak tajništvu JDS Slovat? jelkfen Sln^od^a tovne vojne. Spomnite se vseh ne- ™ bese™ £Jj w v škof Mlha NaP >f™k se le Podal formalna zveza, Rumunija je pa tudi prijetnosti J pomannkanjaj vojnih V ,, J ? -,5? x » volilni boj. Izdal je, kakor svoje- pristopila, ali samo ustno. Zdi se, da grozot, katere ste morali tudi radi sklb m zasebnikih ničesar gasno za 0rle, sedaj tudi za krščan- je Rumuniji veliko stalo do tega da klerikalne politike prestajati cela 4 8labeSa", T,eda' zato imamov Krašnji gke kandidat voli]ni pastirski list, stopi v zvezo s Poljsko, Franciji je pa leta in katere posledice čutimo vsi ?erkev< da ^ormk najprej poštenim ]d ge -c ^^ m,de]l;0 čita] v&ell veliko ezece na tem da se sklene zve- še sedaj. Zatoraj proč s klerikaliz- 0 kfflh sfu+P,ra"' da ne cerkvah in je že na popoldanskih P1,0*1 ^n med Rumunijo m Polj- i J 1 rr i. Ti ve ničesar slabega, čast krade in po- ,, .ni., , ru ,i i • sko, ker Jugoslavija in Ceskoslovaska mom! Da pa bocie vsak Tratarc lah- t0m vse skesanQe )rekllcuje in ob|a. klerikalnih shodih odmevala njegova nočeta nastopiti prJotl Rusiji Ker st i ko inatlancneje spoznal program, ka- „Q. hiša £ ^ ^oIitTe« ni vsebina. Zdi se nam pa da tudi ta Rumunja in Poljska popolnoma pod terega zastopa na s a Jugoslovanska več res, kakor vidimo, zato se v cerkvi škofov zegen k enkalnim kandidatom vplivom Francije, je mogoče, da se demokratska stranka, zato se tludi tudi yrii priprava za po8vetne volitve ne 0 ostl zale«ei' k«kor ni zaletel sklene protiruska rumunsko - poljska tem potom vabijo vsi tratarski mo- v držaTni PzbJr. ž & priporoča du- 11 i ^ avstrijskemu orožju, zveza v kateri Jugoslavije in Češko- žje m žene fantje m dekleta na ja- hoyiko ^ farovškoF ^^ zabavlja generalom m cesarju. SrfSnf in Aov^KtatafS ven shod katerega priredi Jugosl. samostojno kmečko in demJ0_ v Javni shodi JDS. na Stajer- HaXie pSS in omSo rS demokratska stranka v nrfdjo dne ^ strank(i. Kdo bi se temu ču- skems V nedeljo 7. t. m. ob 10 uri IvTa sJpS 14. novembra 1920 ob 3. unpopol- dil) ker popre; bo Radomlja tekla na- dopoldne v Mariboru, ob treh po nost i. dne v gostilni pri Anžku v Gtfrenji zaj- y Blagovico, kakor da bi duhovni T>oidne v Slov. Bistrici, dne 14. no- Rusija je sklenila s poljaki vasi, kjer bo govoril nas dr. (rragor hTa]ili 8iim08t0jne kmete ali demo- vembra ob 10 dopoldne v Ptuju, ob mirje ampak Žerjav. Zatoraj, tatarska napred- krate! Teh ae sedaj bolj boje, kakor treh popoldne v Ormožu, dne 14. t. ..... njaki, agitirajte vsejx)vs0d, da bo hudič blagoalovljene vode. Klerikalna m. po prvi maši v Vuzenici in po do m,ru se 1,1 Pris,a udeležba na tem shodu nad vse čast- ali dubovka stranka je bila i« od drugi maši v Marberku. in skoraj gotovo tudi ne pride do dne- na. Pi-edvsem je dolžnost vseh. cla- Uekdaj pod komando župnikov in ka- v Javen shod JDS se bo vršil v va, ko bo zrušen boljševiški režim, pod nov krajevne organizacije JDS. v pl,ir,„> T,',i;i-r, rlmrpa ,rr«nr„]Ain kako je hujskala klerikalna stranka p™ vec izda za oboroževanje, ki ni proti temu protest, ali zaenkrat bo ocier. J-oiiko za aanes gospoaom J . r, ,- , ^ nil bilo nam v korist, temveč samo v veli- tudi ostalo samo Dri nrotestu Amoak »župnikom" v opomin in pojasnila P°. »olovencu in „Uomoljubu na , , g . . .... , tuai ostaio samo pri protestu. AmpaK /J tt , • , v, .. i • voisko ta nai naroči in bere kniižico »kouo. opion, Kienicaici so oni aoma na Besarabijo ne pozabi niti nova Ru- (Ie Krasnje.) Naši predniki se men- ta naj naroe.^m bere»knjižico, vcdno na]več]1 Opoz.c.jonalci, na Du- sija, ki bo nastala na boljševiških raz- da zato sezidali cerkev, da bi se v "[ ™ J: naju pa naipomznejsi in najvdanejsi vaiinah in Rumuniji bo delala Besara- nji opravljala služba božja in ozna- Aam postavljajo na m \se tiste ki vladni hlapci. Enako neodkntosrcni m bjja še velike in težke skrbi. njevala beseda božja. No, naš župnik \)o6e)° u^,t,J da ^j10™1. ms,° bl.h hinavski so tudi v Jugoslaviji. V J- Knol je pa napravil iz hiše božje - k"" xT0^ke: ln3 J?,.seda3 bl/adl Beogradu se delajo monarhiste in dr- Katera stranka ub|ja k|erikalno hišo zabavljanja in smeha. On za- sko' ,če bl. le dob.h vso moč v roke, zavotvorce doma pa hujskajo proti pošast z največjim uspehom? Demo- bavlja, ljudje se pa smejejo. Tako morebiti jo še bolj zele, da bi bili na > nar ^dn, cimajt:i]i m spra- ^^ šteHje v ča8t, da smo prišli poceui do zabave. Župnik Pobltl !B1 * na doboTf° £ % % S drtSaTt i bUa " je kot naprednjak desetletja boril se enkrat spravi na občinski odbor, komando Plesatl- SaJ 8e Poznarao! Srijska. Icer pfkSalna stranka za svobodo ljudstva, bo 28. t. m. volil enkrat na bivšega in sedanjega žu- sploh nima enotnega programa, ker demokrate! Slovenci! Pri volitvah, dne 28. t. m. se moramo za vedno otresti jarma farovških ljudi, ki so gnali zlasti kmeta, v strelske jarke,.pritiskali za vojna posojila, rekvirirali živino, žito in druge pridelke. Novosti. Domovina in Kmetijski list. Zadnji Kmetijski list smatra za potreb^ no, da se obregne ob ,,Domovino". Gospodje, ki sede v uredništvu ,,Kmetijskega lista" in so bili svoj čas sotrudniki „Domovine", bi mo-rali vedeti, da bi danes niti kmetijskega lista" niti „Samofetojne kmetske stranke" ne bilo, ako bi! ne bilo „Domovine". Ko so bili Samostojni šie v repnem strnišču, se je „Domovina" z uspehom in neustrašeno borila za pravice slovenskega kmeta in obrtnika. To inora priznati vsak, kdor jo — pošten. * Sodba Vehovčeva učinkuje! Vožnja notarja Carlija nazaj je bila skoro da triumfalna. V Stični, Lesah in Zagrad-cu se je nabralo polno ljudstva v pozdrav. V Žužemberku pa je čakal notarja Carlija sredi trga velik slavolok z napisom: »Zmagovalec pravice bodi pozdravljen!" in »Tovariši, vsi v boj zoper krivico!" Navdušenje v trgu in v okraju pri vseh naprednih ljudeh je veliko. Nasprotniki so vsled Natlače-novega neuspeha potlačeni. Slišalo se je, da bodo Vehovčevi banditi čez noč slavolok podrli. Naši so postavili stražo in slavolok stoji. Pod njim lazijo klerikalci povešenih glav k maši in nazaj. * Našim pristašem in krajevnim organizacijam JDS. Poslali smo vsem našim organizacijam več izvodov »Domovine" v ta namen, da jo razdelite med napredne volilce. Isto velja za one, ki prejmete volilne brošure in letake. Uporabite vse to v izdatni meri, da se naše tiskane stvari povsod širijo in Utajo, pridobivajte novih naročnikov za »Domovino". Sklicujte na pogovor za bodoče volitve naše napredne ljudi, pridno množite in združujte vrste naprednih volilcev. Jugoslovanska demokratska stranka pozdravlja vsako osvoboditev od politike Slovenske ljudske stranke in je bila in ostane neizprosna boriteljica proti nesrečni politiki naše duhovščine za ljudstvo in državo. * Nemci se ne menjajo. Poprejšnji velikovški župan Pinteritsch je izdal oklic v obliki okrožnice na vse prebivalstvo cerkvene občine Št. Rupert. V tej okrožnici poziva Pinteritsch vse župljane, naj se izrečejo za izgon župnika Treiberja in šolskih sester z motivacijo, da so te osebe najbolj podpirale slovenski živelj v velikovški okolici. Pinteritsch žuga dalje, da se bodo (Nemci) na svojo pest maščevali, ako knezoškof ne bi ho- tel izgnati imenovanega župnika in šolskih sester. Kaj je obljubila plebiscitna komisija? Da se nikomur ni bati nobenih slabih posledic zaradi glasovanja. Prepričani smo, da je ta obljuba veljala samo Nemcem za slučaj jugoslovanske zmage in da župnika Treiberja in šolskih sester ta znamenita in nad vse „pravična" komisija gotovo ne vzame v zaščito. * Nesreča poštnega ministra. Iz Splita poročajo, da je tja prišel na volilno agitacijo minister pošt Drinkovič, ko je obiskoval svoje prijatelje, so mu na avtomobilu ukradli kolo. To je jako simbolično za Drinko-vičevo pošto, ki je tudi na treh kolesih, kakor sedaj njegov avtomobil. * Izdaja orožnih listov. Odslej je izdaja orožnih listov civilnim osebam poverjena za Ljubljano policijskemu ravnateljstvu, za ostale kraje pristojnim okrajnim glavarstvom. Zadevne prošnje je kolkovati s kolkom za 6 K, za orožni list pa se plača pristojbina 9 K v kolkih. * Sto let Kranjske hranilnice. Danes je na poslopju Kranjske hranilnice vihrala državna trobojnica, da označi slavnosten dan. V zavodu se je delalo. Predsednik g. Dragolin Hribar je sprejemal čestitke prijateljev zavoda. Imenom JDS je osebno čestital dr. Žerjav, ki je izjavil, da ve JDS ceniti kulturne zasluge zavoda, da se bo potegovala, da se zacelijo vojskine rane, tako da bo zavod tudi v narodnem oziru izvršil svoj poklic. Pes, ki veliko laja, navadno ne ugrizne. * Vsled strahu je izgubila govorico. Mlada šivilja Ana Klopčar je šla na delo. Na Glincah, v bližini gostilne Marije Agnola, jo je popadel velik, črn pes ter ji raztrgal 400kron vreden jopič. Klopčarjeva se je besnega psa tako prestrašila, da je začasno izgubila govorico. Ko je prišla v delavnico. ji je postalo naenkrat slabo, a govoriti ni mogla niti besedice, samo nerazumljive besede je jecljala. Vse-učiliščni prof dr. Alfred Šerko je pri njej konštatiral histerično jecljavost vsled prestrašenja. — Dotični pes je zelo popadljiv in je imela lastnica že pred vojno ž njim velike sitnosti. Klopčarjeva bo morala biti najbrže operirana, da zadobi zopet dar govora. * Vojna odškodnina Srbiji. Predsednik naše reparacijske komisije v Parizu, Mate Boškovič, je prispel v Beograd in je bil sprejet od ministrskega predsednika dr. Vesniča in zunanjega ministra dr. Trumbiča, katerima je poročal o svojem delovanju in uspehih pri pogajanjih glede izplačila vojne odškodnine Srbiji. Tudi politiki velja izrek: ,,Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta." Gospodarstvo. = Posebni interes Slovenije, kot pasivne pokrajine je, da dobi po zmerni ceni kruh od drugod, ker ga doma ne pridela zadosti. Ta interes Slovenije hočejo klerikalci po »Slovencu" varovati na ta način, da hočejo imeti pokrajinsko slovensko »federativno deželico" s samostojno zakonodajno oblastjo. Ta zakonodajna oblast, ker bi zastopala posebne slovenske gospodarske interese, bo narekovala vojvodinskim žitnim magnatom, ki bodo živeli tudi svoje avtonomno gospodarsko življenje in bo njih zakonodajna oblast varovala njih posebne gospodarske interese, jim zagrozi strogo in neusmiljeno diktirala in da morajo prodajati svojo moko samo v Slovenijo, in sicer po oni ceni, katero bo določil ljubljanski zakonodajni zbor. Ker so vojvodinski žitni trgovci usmiljeni in bogaboječi bodo gotovo poslušali vsak klic iz avtonomne Ljubljane in bode rade volje pomagali ščititi gospodarske posebnosti Slovenije. »Slovencu" priporočamo, da malo več intimno občuje s trgovci z moko in žitom in ti mu bodo povedali, kdo hoče za naše ljudi cenen kruh in kako je mogoče to doseli. = Finančno sodišče v Zagrebu. Na podlagi finančnega zakona za leto 1920/21 se osnuje v Zagrebu finančno sodišče kot vrhovna instanca za reša-vanje financijalnih sporov na teritoriju Slovenije. Hrvatske in Dalmacije. = Tvornico za izdelovanje mila so osnovali v Dubrovniku denarni in industrijski krogi. V Dalmaciji in hrvatskem Primorju vlada veliko pomanjkanje mila in bo zato tvornica gotovo dobro uspevala. = Dalmatinsko delniško društvo za Portland-cement zvišuie svojo glavnico od 5,500.000 dinarjev na šest in pol milijona dinarjev. Dne 18. t. m. se bo vršila skupščina društva, na kateri se odloči o tem povišanju. = Ministrstvo za železnice je odobrilo kredit za železniško zvezo Zenta-Gjoka-Velika Kikinda. S tem bo omogočen direkten promet ekspresa iz Ju- = Agencija „Expres Čompan", ki ima sedež v Parizu in svojo podruž- nico v Beogradu, namerava vspostavi-ti aerop lanski promet med Parizom-Beogradom-Sofij o-Carigradom - Bukarešto in Atenami. Zvezo bo vzdrževalo šest letal. = Dunavsko parobrodno društvo, ki je prešlo v last Angležev, namerava ustanoviti na Madžarskem, v Jugoslaviji, na Rumunskem in Bolgarskem nacijonalne agencije. Isto društvo je kupilo tudi premogovnike v Pečuju, tako da je parobrodni promet zasigu-ran. goslavije na Rumunsko, dočim je moral do sedaj ekspres najprej na Madžarsko in šele potem na Rumunsko. V svrho tega spoja se bo gradil most na Tisi, in bosta Bačka in Banat direktno spojena. = Ladjedelnica „Oanz Danubius" v Kraljeviči. Nekateri hrvatski denarni zavodi so se pogajali s firmo Ganz Danubius v Kraljeviči, ki ima tamkaj svojo ladjedelnico, glede nacijonalizi-ranja podjetja. Ganzovi pogoji so bili spočetka sprejemljivi, sedaj pa je svoje zahteve nenadoma tako povišal, da jih naši denarni zavodi ne morejo sprejeti. Kakorje izvedel naš poročevalec, je Ganz v zvezi z nekim holandskim društvom in je ravno zaradi tega tako povišal svoje zahteve. Demokratov se klerikalci zato tako boje, ker vejo, da bo demokratska stranka v novem parlamentu najmočnejša in bo štela čez 150 poslancev. = Donavska češkoslovaška mornarica. Češkoslovaška gradi donavsko mornarico, ki ho štela 60 trgovskih ladij po fiOO ton. Posamezni deli ladij se pošiljajo v Bratislavo in Komarno, kjer se bodo ladje montirale. Prva ladja bo dovršena do spomladi. = Finančni minister je na vprašanje trgovsko-obrtne zbornice v Bečkereku zaradi odtegnitve eno, dve- in deset-kronskih novčanic iz prometa odgovoril, da se bo to zgodilo v najkrajšem času = Nova tvornica za izgotovljene obleke in perilo se je ustanovila v Zagrebu. Lastniki so bratje Barmaper. Začetna glavnica znaša 500.000 kron- Ko prečitate „Domovino", dajte jo naprej, da jo čitajo še drugi! Pridobivajte novih naročnikov! Razno. X V Ameriki bodo kurili z žitom. Predsednik udruženja amerikanskih zemljiških najemnikov, Howard, je v razgovoru z delegacijo najemnikov iz Jowe izjavil, da bodo najemniki, če se cena premogu v kratkem primerno ne zniža, prisiljeni, porabiti velik del letošnje žetve kot kurivo. Sto kilogramov premoga stane 22'50 dolarjev, dočim stane 100 kilogramov žita le 16 dolarjev. Razen tega pa ima žito isto ogrevno moč kakor premog. X Potres v južni Ameriki. Španskim listom se iz Bolivije brzojavlja, da je izredno močan potres skoraj popolnoma razdejal mesto Santa Lu-cia v Andah. Nad 400 oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. Pisalni stroji Remlngton86 A. K. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra, cesta 21 - 23. Zahtevajte ponudbo. 4286 Hiša v Beljaku (Villach), Nemška Avstrija, dvonadstropna, nova, moderno zidana, 600 klafter vrta, se zamenja s hišo, z gostilno ali trgovino, tudi z drugo enakovredno v Mariboru, Celju ali Ljubljani, ali tudi z lepšim posestvom s trgovino ali gostilno v kakem, drugem prometnem kraju Slovenije. Tudi se za primerno ceno proda. Ponudbe: Hochmiiiler, Bled. Delniika Klavnica« K 30,000.000 ^---. . 9< | nezervei oicrog _Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana iK ,0-000 000 Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, SSbenlk, Zader, Sprejemal Vloge na kejižiee. — Vloge na tekoči ia žiro-račna proti najugodnejšemu obrestoranju. — Bentni davek plača banka is svojega. Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontlra 1 Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta. Daje predujme 1 na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon *t. 257. f LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI% I itrH»riev> mu« >te».2. PoMnlct i Splita. Tnti. Mucu. 8ira|m. Borici. Ctl|n, Mira 1» lwnl|rt; Hantna itamzltnn»Ptuju. srsrss k 50,000.000 - okrog Telefon It. 381. Spreiema I lupuje ln prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, Vloge na knjižice In »ekoll ratun I = valut In dovoljuj« vsakovrstno kredite. = proti ugodnemu obrestovanju. I Brzojavni naslov 1 ■■Banka".