Leto XYI. V Celju, die 13. junija 1WH>. 1. Štev. 67. DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredni&tvo je v Schillerjevi cesti št. o. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na telen. vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za .\vstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 Irone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znak poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin Naročnina se pošilja npravništvu. pličuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. I. avstrijski zadružni shod na Dunaju. (Dalje.) III. Zadružni nakup in prodaja v splošnem. 1. (poročevalec dr. E. Türk, zastopnik zveze kmet. zadrug v Šleziji.) Blagovni promet naj vršijo le zadruge, ne pa kmetijske družbe in kmetijske podružnice, ker s tem nastane le neka neprimerna konkurenca, katera ovira razvoj zadružništva in kmetijstva v obče. Ne priporoča se. da izvršujejo blagovni promet zadružne zveze, katere služijo za revizijo in izjednačenje denarja, ampak naj se ustanovijo posebne centrale za blagovni promet, ker je isti združen z raznimi nevarnostmi in špekulacijami, katere bi neugodno vplivale na zveze kot revizijske organe. Skupen nakup se naj ne vrši le samo tam. kjer obstoji ne-reelna trgovina, ampak povsod, kjer . so za u* daui pogoji. Sprejme se sledeči predlog: ..Ako se smatrajo pridobitne in gospodarske zadruge kot važno sredstvo uspešne politike srednjih stanov, posebno tudi našega kmečkega stanu, potem zahteva pospeševanje zadružništva ne le. da zakonodajstvo in uprava vsa za pospeševanja potrebna sredstva izključno zadrugam podelijo, ampak, da naj tudi vse prostovoljne kmečke organizacije, uvažujoč potrebo delitve dela. prepustijo kmet. zadrugam izključno izvrševanje vseh gospodarskih poslov, zlasti skupnega nakupa in prodaje se tičočih. za katere so le kmet. zadruge iz pravnega stališča, iz stališča njihove uredbe in denarnih sred-* stev sposobne in poklicane. Ne priporoča se. da služijo zadružne centrale za izjednačenje denarja ob enem kot centrale za skupen nakup in prodajo, ampak ustanovijo naj se posebne centrale za blagovni promet, katerim naj dajo centrale za izjednačenje denarja potreben kredit na razpolago."' 2. (poročevalec, V. Kerbler. višji deželni svetnik, v Lincu.) Priporoča skupen nakup in skupno prodajo le tam, kjer se gre za to, da se izključi nereelno delo prekupcev ali zasigurajo dobički velike trgovine (en gros trgovine) kmetovalcem ter predlaga predlog, kateri se sprejme: ..Zadružni nakup in prodaja se naj le vrši tam. kjer se gre za izklju-čenje nereelnih, izkoriščujočih prekupcev. ali kjer se gre za zasiguranje nakupa in prodaja ali dosego kolikor mogoče dobre kakovosti. H. Dosedanje izkušnje s k o n s n m n i m i društvi, njih dosedanji razvoj in njih razmerje hkmetijskimzadrugam. (poročevalec uradni vodja Ivan Rožman iz Ljubljane.) Vse zadružništvo vidi v knien le producenta (proizvajalca), za kiiieta-konsumenta (potrošnika) se nihče ne zmeni; potrebno je, da se upeljejo v odpravo blagovnega oderuštva kon-snmna društva, posebno v onih krttjih, kateri so oddaljeni od modernih sredstev. Prvim konsumnim društvom, je manjkala praktična izkušnja, ni bilo zadružne zveze, pa tudi ne državne zadružne zveze, katera bi jih poučila, oz. podpirala, vodje konsumnih društev so imeli premalo trgovske izobrazbe. trgovci so v njih videli neljube konkurente, ljudje so jemali blago na upanje, konsumna društva so imela prenizke deleže, (mnogokrat komaj 1 K) in premalo lastnih denarnih sredstev; vse to je povzročilo, da niso mogla uspevati. Ker hočejo konsumna društva kmetovalčevo konsumcijo zboljšati. kar tudi lahko dosežejo, ako uvažujejo pogoje: -pridružen je h kaki zvezi, npeljavo večjih geležov. prod.» > le članom in konecnb "prehod k lastai produkciji (proizvajanja), stavi predl<>g: „J. avstr. zadružni shod pripozna. da so konsumna društva važno sredstvo v svrho zboljšanja konsumcije kmetovalcev — in priporoča zato, da se organizaciji konsumnih društev obrača največjo pozornost."' V debati, ki se na to vname, se vsi govorniki razun zastopnika nemških kmet, zadrug v Bukovini. izrečejo proti konsumnim društvom in se predlog odkloni. ■4. (poročevalec Feichtinger. tajnik zveze nemških kmet.'zadrug v Šleziji.) Skupen nakup obsega pri nas večinoma nakup umetnih gnojil in krmil ter je neobhodno potrebno, da se gleda na to, da jamčijo tovarne za določene % sestavin oz. redilnih snovij. 1'metna gnojila in krmila naj se od kemičnih preskuševališč dajo preiskati; Pri krmilih se naj odstrani manjvrednostna klavzula — določilo, da se morajo krmila, ako tudi nimajo pogojenih sestavin oz. redilnih snovij. prevzeti in sicer za nižjo ceno. Pri skupni prodaji pride prodaja žita največ v po-štev. pri kateri se premalo ozira na kakovost, prodaja je neugodna, ker nimajo zadruge stalnih odjemalcev; država bi morala poseči vmes ter skrbeti, da vojaška uprava in uprave vseh javnih naprav in zavodov svoje potrebščine jemljejo le pri zadrugah. Predlaga resolucijo, katera se sprejme: ..Splošna zveza kmetijskih zadrug naj deluje v zvezi z deželnimi organizacijami za npeljavo postave o krmilih"'. (Dalje sledi.) Ogrsko-hrvatska nagodba. (.Dopis iz Hrvatske.) Zdaj, ko je hrvatska koalicija (Hrvatov in Srbov) pri volitvah dobila večino, in se Hrvati z velikim uspehom pri Ogrih za svoje pravice potegujejo, mislim, da bi bilo dobro, ako moji ro- jaki kaj pobliže izvejo, kakšne pravice dà ima Hrvatska nasproti Ogrski. Obedve ste samostalni kraljevini. Po svobodni volji ste stopili te dve kraljevini leta 1868. v državno zvezo (Staatenbund) tako, da je ena kraljevina čisto enaka drugi, kakor mi n. pr. v Računu govorimo: A — A". Ali: vzemimo dva zakonska; A je mož. A' je žena. Kakor je zakon, vsaj po katoliških normah, nerazdružen. tako je tudi ta državna zveza po zakonu od leta 1868. nerazdružna! Se ve. da je A' slabši del. že po broju prebivalcev. Tudi žena je navadno (ne zmirom) slabši med zakonskimi. V vsaki državi razlikujemo dve oblasti: a) legislativno oblast, ki postave vstvarja; b) eksekutivno vlast, ki postave vrši. Legislativno oblast reprezentujejo deželni in državni zbori, eksekutivno oblast pa dotične vlade. Ogrska in Hrvatska imata vsaka svo.1 -ieželni zbor v nbtraniih. sodstvenih in štdsko-bogoslovnih zadevah. V teh zadevah je ena in druga samostalna in ne smè se v teh rečeh eden zbor v drugi mešati. Skratka v teh zadevah sta ena in druga kraljevina autonomni. Eksekutivno oblast pa vrši na Ogrskem ogrska vlada s tremi ministrstvi: l) za notranje. 2) za sodstvene in 3) za šolsko-bogoslovne zadeve. Na Hrvaškem pa hrvaška vlada,s tremi oddelki: l) za notranje, 2) za sodstvene in 3) za šolsko-bogoslovne zadeve. Tu že vidimo malo razliko: Na Ogrskem se zove eksekutivna oblast: ministrstvo, na Hrvatskem pa oddelki hrvatske vlade. Po mojem mnenju so Hrvati velik po-grešek napravili tačas, ko so nagodbo sklenili, ker niso zahtevali, da se njihovi oddelki tudi zovejo ministrstva. Pri Ogrih se zove šef ministrstva m i-nister in tako je prav. ker je beseda minister izraz za vse šefe ali predstojnike ministrstva v vseh civiliziranih kraljevinah (državah». Oddelni predstojnik hrvatski ima sicer vse funkcije ministra; ali to ni pravi izraz za samostalnega šefa. Ako bi se reklo, da imajo Hrvati tri s a m o s t a 1 n e ministre v Zagrebu, to bi mnogo več imponiralo vnanjemu svetu. Ko sem bil večkrat v svoji domovini na Slovenskem na počitnicah, imel sem tolikokrat prilike, da svojim rojakom tolmačim hrvatsko autonomijo. Po dolgem in širokem tolmačenju se mi je večkrat pripetilo, ko sem tolmačil, da se šefi oddelkov zovejo oddelni predstojniki, da je eden ali drugi mojih rojakov rekel: ,.Ali to so vendar oddelni predstojniki ogrskega ministrstva v Pešti"'. In potem sem moral z nova začeti, da se to ne sme tako razumeti. Po tej kratki ekskurziji se vrnimo zopet nazaj k skupni ogrsko-hrvatski legislativi in eksekutivi. Dokler Ogri in Hrvati vsaki za sebe razpravljajo o autonomnih zadevah, zove se njihov sabor v Pešti in Zagrebu deželni zbor ali sabor (Landtag). Še le ako Ogri in Hrvati o skupnih zadevah razpravljajo, potem se zove takšen sabor državni zbor (Reichsrat). Hrvati še le tedaj grejö v ogrsko-hrvatski zbor. ako se gre za skupne (zajedničke) zadeve. Te so: 1) finance; 2) trgovina: 3) poljedelstvo; 4) domo-branstvo. Zakoni, stvorjeni v financi-jelnih. trgovinskih, poljedelskih in domobranskih zadevah veljajo tedaj za vsenkupno ogrsko - hrvaško državno zvezo. Ali eksekutivno oblast imata kraljevini Ogrska in Hrvatska vsaka za sebe. Tako ima kraljevina Hrvatska 1) svoja posebna financijalna ravnateljstva (8) povsod tam. kjer so župa-nije: Zagreb, Vukovar. Varaždin, Po-žega. Ogulin, Gospič. Osijek in Belovar. Pod financijalno ministrstvo spada tudi: rudarsko glavarstvo ( Berghauptmannschaft) v. Zagrebu. 2) Razun posebnega odseka hrvatske vlade pri notranjem oddelku za hrvatske zadeve je posebna prometna uprava (Betriebsleitung) državne železnice v Zagrebu. 3) Gozdarstvo državno spada pod kr. državno ravnateljstvo v Zagrebu, deželno gozdarstvo pa spada pod poseben odsek notranjega oddelka hrvatske vlade. 4) Za domobranstvo je v Zagrebu: kr. brv. slav. VII. domobransko-okrožno zapovedništvo. Razun tega» je še pri hrvatski vladi za notranje zadeve poseben odsek za vojaške in žandarske reči. * Kar je posebni ogrski minister (zdaj grof Zichy) na dunajskem dvoru, namreč posrednik med ogrsko vlado in vladarjem, to je posebni hrvatski minister, (zdaj Gejza pl. Josipovič) v Pešti. posrednik med ogrsko in hrvatsko vlado, ali po zakonu tudi lahko direktni posrednik med hrvatsko vlado in vladarjem mimo ogrske vlade. Velik po-grešek dozdajšnje hrvatske vlade in hrvatskega sabora je bil ta. da so madžaroni v vseh zadevah ne samo skupnih, ampak celo v autonomnih rečeh popuščali. Posledica je bila. da so se Madžari v vse autonomne in skupne stvari vtikali nasproti javnemu zakonu nagodbe od leta 1868. Največe zlo pa je bilo. da so na hrvatskih železnicah skoraj same Madžare nameščali. ki hrvatskega jezika niso znali in da je na hrvatskih železnicah proti javnemu zakonu bil uradni jezik madžarski. V tem obziru je ministrski predsednik Wekerle obetal Hrvatom, da bode- to v bodoče vse drugače. Vede-remo! J. P. V Zagrebu, dne 30. maja 1906. Svetovno-politični pregled. Državni zbor. Sejo dne 12. t. m. je otvoril predsednik ob 11. uri 10 min. dopoldne. Poslanec Žitnik je uložil nujni predlog za podporo pogorelcem v Starem trgu pri Ložu. Dr. Korošec je interpeliral justičnega ministra radi izzivajoče uporabe nemškutarskih cenilcev Wratschka in Winklerja v gor-njeradgonskem sodnijskem okrožju. Klofač je interpeliral notranjega ministra radi nedeljske protimažarske demonstracije in vprašal, ako smatra minister satisfakcijo za zadostno in če je vse zadostno preskrbljeno, da se kaj takega več ne zgodi. V isti zadevi je interpeliral tudi Vsenemec poslanec Breiter. Nato je zbornica nadaljevala debato o obrtni noveli. — V debati o obrtni reformi je izjavil trgovinski minister dr. Fort, da je vlada pripravljena v polnem obsegu pridružiti se kompromisu permanentnega obrtnega odseka, Vlada je prepričana, da je za srednji stan o tem storjen velik korak naprej. Pogoj dokaza sposobnosti se mora razširiti in z državno pomočjo ustvariti organizacija srednjega stanu. Minister je priporočal, naj zbornica obrtno predlogo sprejme. Danes seja. — Odsek za volilno reformo je v svoji včerajšnji seji izvolil dosedanjega podnačelnika dr. Miroslava P1 o j a načelnikom. Podnačelnikom je voljen dr. Chiari. Razpravljalo se je o razdelitvi volilnih okrožij v Dalmaciji. Posi. Ivčevič se je izrekel odločno proti temu. da bi dobila izginjajoča* italijanska manjšina v Dalmaciji kak mandat ter je predlagal spremembo volilnih okrožij v toliko, da dobe Srbi dva in Hrvati devet mandatov. Govoril je k stvari minister notranjih zadev Bieverth, ki je povdarjal. da je vladna predloga glede Dalmacije pravična in da n e gre. upoštevati tamoš-njeg aitali j anskegaele menta. Odsek je na to odklonil predlog Italijana dr. B a r t o 1 i j a ter je sprejel vladno predlogo ter dodatni predlog posi. Ivčevica. — Nato je prešel odsek Ar razpravo o volilnih okrožjih na Gornje Avstrijskem. — Danes seja. — Cesar in — volilna reforma. Cesar se je v delegaciji razgovarjal z raznimi politiki, med temi z dr. Kra-marem gl§de volilne retorme ter je dejal: Volilna reforma se mora izvesti; nove volitve na podlagi starega volilnega reda so popolnoma izključene. Tako odločno se cesar še ni izrazil o tej stvari. — Ogrska delegacija je sklenila, da se razobesita na palači ogrskega ministrstva ogrska in hrvatska zastava. — Iz delegacij. Pri sprejemu delegacij je cesar imel prestolni govor,, v katerem je v bistvu naglašal to le: Vezi. ki nas družijo z zaveznima državama Nemčijo in Italijo, so se v celem obsegu ohranile tudi v dolgem času. odkar delegacije niso zborovale. Več nego četrtstoletja utrjena zveza z nemško državo se je izkazala kot močan zalog miru. a takisto dobri so tudi naši odnošaji napram drugi naši zaveznici Italiji. Sporazum, ki smo ga sklenili s prijateljsko rusko vlado radi vzdrževanja miru in reda na Balkanskem polotoku, še obstoji v polni moči in je rodil dober sad. Dasi je položaj v tem področju še zelo pomanjkljiv, vendar so se razmere znatno poboljšale in se je posrečilo preprečiti nove komplikacije. Nato omenja prestolni govor rusko-japonsko vojno, marokansko vprašanje in končuje tako le: Neprestani napredek v okupiranem teritoriju ni prekinjen. Železniška proga, ki veže Sarajevo s srbsko-turško mejo na jugovzhodu, je dograjena in se izroči prometu 1. julija t. 1. — Po končanem prestolnem govoru si je dal cesar predstaviti posamezne delegate. Najpomen-ljivejši je bil cesarjev razgovor z mla-dočeškim poslancem dr. Kramafem, s ' katerim se je cesar razgovarjal o sestavi novega kabineta in o volilni reformi. S posi. Bi an k in i jem se je razgovarjal o dalmatinskih razmerah in mu zatrjeval, da se mora ustvariti železniška zveza med Dalmacijo in ostalo monarhijo. Dr. Šusteršiču je rekel, da ga veseli, da ga zopet vidi v delegacijah kot starega znanca. — Dualizem — poka. V soboto ste imeli delegaciji seje. Ogrska delegacija hoče spremeniti svoj opravilnik. tako da bi delegacija ne bila več zakonodajna korporacija. ampak odsek ogrskega državnega zbora, s čemur bi se moč ogrskega parlamenta dvignila. — V nedeljo so zborovali na Dunaju krščanski socijalci ter grmeli proti Ogrom. Po zborovanju je šla silna množica pred palačo ogrskega ministrstva ter je hrupno demonstrirala. Demonstrantje so pred palačo kričali: ,.Doli z Mažari! Proč od Ogrske! Doli z Židi!-' Nosili so s seboj zastave, tablice z raznovrstnimi napisi, naperjenimi proti Ogrski in Kossuthovo sobo. kateri so obesili vrv okoli vratu. — Mažari so silno razburjeni. — Demonstracija proti Mažaroni. Ministrski predsednik baron Beck in minister notranjih zadev Bienerth sta posetila drja. Wekerleja, da mu izrazita globoko obžalovanje zaradi nedeljnih dogodkov. Beck je obljubil, da se bo uvedla stroga preiskava in -da se bodo krivci eksempla-rično kaznovali. Radi demonstracije je omajano stališč pol. ravnatelja Habrde. Na njegovo mesto pride dr. Friebeis. — Spopolnitev ministrstva. Čaje se iz poslanskih krogov, da se spopolili Beckovo ministrstvo. Vstopi baje princ Liechtenstein kot zastopnik krščansko socijalne stranke v ministrstvo. Vrhu tega se priznava — za hip le v ožjih krogih potrebo, da se kabinet spopolili tudi v enim Hrvatom, da se tako dobi protitežo proti zahtevam Ogrske zlasti glede Dalmacije in Bosne Hercegovine, ko pride do pogajanj o ekonomskem vprašanju med obema polovicama monarhije. Eventualna kandidata bi bila predsednik deželnega zbora dalmatinskega dr. Iv-čevič in dvorni svetnik Anton vitez Vukovič- Vučedolski. — Program francoske vlade. Včeraj se je prebrala v parlamentu vladna izjava, ki zahteva v prvi vrsti nove vire dohodkov, da se napravi ravnotežje v proračunu. V ta namen se napove dohodninski davek, ki pa ne bo zadel toliko delavskih dohodkov, temuč le dohodke kapitalistov. Nadalje napoveda demokratične reforme, med temi zavarovanje delavcev za starost. Končno se obljubi načrt o splošnem p o m i 1 o -š č e n j u in reforma vojnih: sodišč. — Anglija in Srbija. Angleška vlada je odobrila imenovanje dosedanjega srbskega poslanika v Berolinu dr. M i 1 i č e v i č a za londonskega poslanika. S tem je diplomatično razmerje med Anglijo in Srbijo popolnoma urejeno. — Novo špansko ministrstvo. Španski kralj je odobril novo špansko ministrstvo, ki je sestavljeno sledeče: Moret. predsedništvo; Quiroga Ballesteros. notranje stvari; vojvoda Almo-dovar. zunanje stvari; Amos Salvador, finančno ministrstvo; general Luque, vojne zadeve; admiral Concas, mornariško ministrstvo; San Martin, naučne zadeve; Celleruelo, pravosodje; Gassel, trgovino. — Bodoči predsednik Zedinjenih držav. Več severnoameriških držav se je pridružilo demokratični konvenciji za Bryana, ki bo potemtakem pri prihodnjih volitvah skoro gotovo izvoljen •za predsednika. Demokratiške skupine v N«v Vorku pripravljajo velike demonstracije za Bryanä. kadar se vrne iz Kirlovih varov v Ameriko Sedanji predsednik Roosevelt se je demokratom hudo zameril, ker sicer govori proti trustom. a tajno se brati z voditelji na j vč ji h trustov. Slovenske novice. Štajersko. — Ne pričaj po krivem! „Slovencev"' razsajač vnovič trdi. da bi bili mi vedeli, da so volilci g. Rebeka hotjli v ožji volitvi za Wratschka. Kai se ,.Domovine" tiče, neresnično je to poročilo, krivo pričevanje zoper nas Povpraševali pa smo tudi prijatelj» g. Rebeka in dobili od njih zatrdilo. da bi od njih v ožji volitvi nikio ne bil dal glasu Wratschku. ,.Slovencev" krik. naj se nam naš list pošilja nazaj, nima vspeha. To kaže. da ljubljanskih preklinjačev na Štajerskem ne vbogajo. — Pevski zbor „Slov. delavskega podp. društva" v Celju priredi ob priliki otvoritve društvenega vrta vrtno veselico v nedeljo, dne 17 • junija. — Na sporedu je: petje, godba in šaljivi prizori. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. V sMaju slabega vremena se vrši veselica dne 1. julija 1906. — Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Celju. Dne 8. julija t. 1. priredi ta naša vrla podružnica veliko ljudsko veselico v prid glavne družbe v vseh prostorih „Narodnega doma". Namen veselice je dvojen: prvič doprinesti družbi kolikor mogoče velik gmoten uspeh in drugič nuditi enkrat tudi v Gel ju širšemu občinstvu, priprostemu ljudstvu priliko, se seznaniti, občevati •r... nami. Spored bo — kolikor smo mógli dosedaj izvedeti kaj raznovrsten. Natančnosti slede. Narodna društva se prosijo, da se ozirajo na to prireditev. Osebne vesti. Poštnim oficijalom so imenovani poštni assistentje gg. Fr. Kralj v Celju, Vinc. Winkler v Celju in Kari Benedikt v Mariboru. — Imenovanja. Kontrolor Alojz Ferda je imenovan upraviteljem moške kaznilnice v Gradcu, in nadzornik ženske kaznilnice v Begunjah Avgust Bothe kontrolorjem moške kaznilnice v Mariboru. jLicenciranje in premirauje plemenskih bikov za celjski sodni (»kraj se je vršilo v sredo, dne 6. junija t, 1. v Št, Pavlu v Sav. dolini za občine: Št. Pavel. Griže. Št, Peter in Gotovlje; v soboto, dne 9. junija t. 1. pa za ostale občine v Celju. Vdeležba je bila v Celju nepričakovano velika; nasprotno pa v Št. Pavlu kvantitativno, kakor tudi kvalitativno jako slaba. Hmeljarstvo Savinjske doline obrača od živinorejcev v teh občinah vso pozornost, akoravno si uspešne limelje-reje brez dobre živinoreje še misliti ne moremo; ako bode primanjkovalo dobrega živinskega gnoja, bode tudi hmeljarstvo nazadovalo. Kmetovalci Savinjske doline, obračajte toraj pozornost v prvi vrsti živinoreji! Kakor že omenjeno, pokazala je pa vdeležba pri licenciranju in premiranju plem. bikov v Celju nepričakovano najboljši uspeh tako, da je bila živinorejska komisija pri odmerjenju daril mnogokrat v neprijetni zadregi, kajti pri tako lepih bikih v velikem številu živali je pač težavno soditi, komu se naj prizna višje darilo. Konečno so se priznale naslednjim živinorejcem nagrade: 1. darilo g. Jan. Ješovnik v Petrovčah 2. „ „ M. Zupane v Št. Jurju j. ž. 3. ,. „ Gr. Ocvirk v Št. Lovrencu- Prožin 4. darilo g. Kurt Mayer. Bežigrad 5. ,. ,. Elizabeta Hausenbichier v Žalcu 6. ,. ,. Jak. Zupane v Kalobju 7. ,. ,. Mat. Steiner v Vel. Pirešec 8. ,. Franc Goričan. Višnjavas 9. .. ,. Mangit Orosel, Dobrna 10. .. ,. Blaž Urlep. Št. Jur j, ž. 11. ,. ,. Kurt Mayer. Bežigrad 12. ,. Ana Stepišnik. Škofja vas 13. .. Jos. Straže. Dramlje 14. ,. .. And. Levšek. Svetina 15. ,. ,. Fr. Ramšak, Šmartno 16. .. „ Fr. Kovač v Št. Lovrencu 17. ... ,. Jan. Zidanšek v Drami ja h 18. ,. Jak. Starki. Svetina 19. ,. ,. Ivan Kolobar v Kasazah 20. ,. Fr. Gajšek. Št, Jur j. ž. 21. „ ,, Mat. Planinšek. okol. Celje 22. ,. ,. Greg. Kladenšek. Šk. vas 23. ,. Jos. Delčnak. Frankolovo. Mnogim, obdarovanja vrednim živinorejcem se pa darila niso mogla priznati vsled pomanjkanja istih. Vpoštevajoč veliko važnost živinoreje za celjski okraj, je posredoval okrajni zastop celjski pri štajerskem dež. odboru za splošno premiranje govedi, t, j. pleni, bikov, krav in telic in telet v starosti nad V2 leta. katero se bode vršilo v soboto, dne 1. septembra t. 1. v Celju. Pri tej priliki se bode razdelilo marljivim živinorejcem celjskega okraja nad 2000 kron državnih, deželnih, okrajnih, občinskih in zasebnih daril, na kar se živinorejci že sedaj opozarjajo. — Kraljevi inžener v Siamu, naš rojak. Ferdo Lupša. nam pošilja sledeče pojasnilo, katero radevolje priobčujemo.' ker je slonela naša tozadevna notica na napačni informaciji s strani njemu blizu stoječih oseb: V templu ,.Wat Singh" dne 5. maja 1906. Pred približno dvema mesecema je prinesla ,.Domovina" neko mi prav neljubo notico o imenovanju moje osebe poljedelskim ministrom Siamske. na podlagi koje so mi dospeli razni tozadevni dopisi v roke. Resnično na isti notici je to. da sem tekom dveh let raziskoval zuotranje kraje dežele v svrho nameravane kultivacije in da se mi je posrečilo nabrati važnih podatkov; resnično je nadalje tudi to. da sem postal posestnik ozemlja precejšnje velikosti. Kar se pa tiče imenovanja, omenim to, da sem postal s 1. januarjem t. 1. le inžener kraljevega irrigations departmenta. Minister v Siamu ne more postati nobeden Evropejec, to mesto je določeno le najbližjim sorodnikom kralja samega, to je njegovim bratom, oziroma sinom. Mi Evropejci smo le svetovalci, izvrševalci in t a k o r e k o č desna roka siaipskim princem pri iz-peljatvi vseh liaredb. — Toliko danes v pojasnilo rojakom v domovini. — Ministrski predsednik baron Beck i.i slovenščina. Nekateri listi pišejo, da zna ministrski predsednik baron Beck, ker je bival včasi na svojej graščini Plevni pri Žalcu, tudi slovensko. Iz Žalca nam poročajo, da ekscelenca baron Beck ne govori slovenščine. pač pa češčino. — V Gornjem gradu je minuli teden delala posestnica Mermol na njivi, ki je blizu graščinskega jeza. Svojega triletnega otroka je pustila pod nadzorstvom osemletnega fantička. Oba otroka gresta na most gledat ribe v vodi. Naenkrat nekaj štrbunkne v vodo. Mati postane pozorna ter vpraša, kaj sta vrgla v vodo. Starejši deček pravi: ..Mama. Francelj je v vodo padel". Vsa prestrašena hiti žena k vodi, kjer vidi ročice otročička moleti iz potoka. Takoj plane v vodo in ne meneč se za globokost vode, pride do otroka ter ga reši na suho. Bila je do vrata v vodi. Otrok je bil še zavesten in se počuti dobro. Mati je pač n^ko- r liko bolehna, ker se je najbrž prehla-dila: kajti bila je mokra po vsem telesu in strah jo je seveda tudi dal. Piavi, da v tistem trenutku ni mislila m globokost ne na nič drugo, samo na otroka ter da bi ji bilo takrat seeno, če bi tudi zraven utonila. I Lep dokaz materine ljubezni! V gornjegrajskem okraju so ledene velike počitnice v dobi od 15. avgusta do 15. oktobra vsakoletno. — Nesreča na železnici. Dne 12. t. m. ponoči se je v Trbovljah zgodila železniška nesreča. Sprevodniku Feliksu Vizjaku je pri pripenjanju vlakov nevarno poškodovalo levo roko na rami. Revež je oče osmih otrok. ' Nesreča se je zgodila, ker se je vlak premaknil, predilo je ponesrečeni prišel jjizpod Vozov. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Zdravniki pravijo, da mu morda roke ne bo treba odrezati. — Okr. glavarju v Brežicah se je nekoč očitalo, da je prelomil besedo. prvotno obljubivši dovolitev so-kolske slavnosti. To se v toliko popravlja resnici lia ljubo, da dotična obljuba ni bila brezpogojna; očitanje o prelomitvi dane besede je tedaj z ozirom na dostavljene pogoje bilo netočno. — I mrl je v veliki bedi, zali puščen od svojih nekdanjih „hvaležnih" l sobojevnikov, v zadnjih trenutkih le glše podpiran od dobrosrčnega kanonika pg. Hajšeka. v Ritoznoju pri Slov. Bistrici bivši odvetnik dr. Mihael De-, titscheg v 80. letu starosti. Ljudska knjižnica v Marito™. Slovanska čitalnica v Maribor! f «tvori > 15, junijem tega leta ljudsko knjižnico v „Narodnem domu". Knjižnica se nahaja v pritličju na desno, kjer je. navadno blagajna. Knjige se bodrr v^posojevale v poletnem času vsak četrtek od 7.-8. ure zvečer in vsako nedeljo od 10.—ll.nre dopoldne. Podrobnosti in pogoje zveš ob uradnih urah pri knjižničarju. — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K So v je priznalo namestništvo trgovskemu pomočniku pri Šepni v Ormožu. Tomažu Brezniku, ki je z nevarnostjo za svoje življenje pešil trgovskega vajenca Beca iz -Drave. — Umrl je tajnik bralnega društva v Dornovi. zaveden kmetski fant dne 31. maja, jedva 20 let star. Pridobil si je potom samonaobrazbe široko obzorje in precej globoki vpogled v politiko, organizacije in razne panoge narodnega gospodarstva. Bil bi lahko vzor večini naše inteligence v vsakem oziru. Kranjsko. ^^ — ..Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani" f 'je imelo minulo soboto svoj redni občni zbor. Društvo ima ob koncu I. upravnega leta 9 ustanovnikov, 36 rednih in 62 podpornih, torej skupaj 107 članov. Skupnih dohodkov je imelo M7 K 4s vin., stroškov 2866 K 78 vin., za knjižnico ima še terjati 855 K 71 vin., tako da znaša premoženje društva $86 K 41 vin. Pač lepa svota po enoletnem delovanju. Za predsednika je izvoljen g. dr. F. Zbašnik. v odbor iz članov I. skupine gg. Beg. Dermota, (rovekar. Malovrh, Pustoslemšek, za nam. gg. Ekar in Kavčič; in II. skupine gg. Dimnik. Jošt in Trstenjak, za nam. g. Kostanjevec, — Na Jesenicah je izvoljen županom zdravnik dr. Kogej. kandidat narodno-napredne stranke. ' — Družbi sv. Cirila in Metoda V Ljubljani v prid bode kolekoval odslej ljubljanski mestni magistrat vse svoje uradne listine. - Velik dohodek naši družbi ob teh tisočih ter tisočih slednje leto. - Na tej za našo družbo veseli zgodbi poživljamo vse slovenske srenje od prve za Ljubljano do zadnje na gorskem slemenu. Nevstra-šeno ter požrtvovalno in prejkoprej na to isto pot kakor Ljubljana. — Živela bela Ljubljana! Koroško. — Čudna varčnost državne železnice. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku je sprejelo 12 novih sprevodnikov, da se za službovanje na novi progi praktično izvežbajo. V službi so v ta namen že nad 14 dni. a še vedno nimajo službene obleke, temuč morajo v svojih ali izposojenih oblekah brez plaščev prezebavati v hladnih nočeh pri vožnji do Trbiža. Kako pa tudi pridejo starejši sprevodniki do tega. da morajo s svojo obleko oblačiti najnovejše kolege ter pomagati na ta način podpirati skost in zanikrnost uprave dvžavnih železnic? Primorsko. — Živinski ljudje. Pri Sv. Katarini pri Pičanu so bili trije sosedje nevošljivi 35 letnemu kmetu J o s i p u A m i č i č u, ker je prodajal svoje pridelke v Pulju bolje kot oni. V Pičanu so ga popolnoma upijanili, potem ga pa vlekli k Sv. Katarini, ga vrgli v svinjsko korito ter ga tako dolgo suvali z gnojnimi vilami, da ni bil več človeškemu bitju podoben. — Cesar pri mornariških vajah. V prvi polovici septembra, najbrž od 12.—15. septembra, se udeleži cesar z nadvojvodom Franc Ferdinandom mornariških vaj pri Pulju. Slovanski jug. — Stavka kolarskih pomočnikov v Zagrebu. Sprejeli, smo s prošnjo za objavo: Pred dobrim tednom so stopili kolarski pomočniki v Zagrebu v stavko. Ako pomislimo, da zasluži pomočnik, ki se je učil obrti par let po 3 gld. na teden in nobenega določenega delavnega časa. in dasiravno ima hrano in stanovanje pri mojstru, je pač umevno, zakaj so prijeli za najhujše orožje. Videli so, da tako ne more naprej. Imeli so shod, na katerem so si sestavili sledeči tarif, ki so ga predložili mojstrom. Deveturno delo. minimalno plačo 3 K 20 vin. na dan, čezurno delo naj se plačuje po 50 vin. na uro, popolni n e d e 1 j s k i počitek, ureditev števila vajencev in sicer na vsaka dva pomočnika po en vajenec. Te svoje zahteve, ki kažejo, da pomočniki umevajo strokovno svojo izobrazbo in ki so dokaz združevalne socialne izobrazbe, ki stremi po natančnem delavskem plačilnem tarifii. so predložili mojstrom v potrjenje. Mojstri pa so te zahteve odklonili, vsled česar so bili pomočniki prisiljeni stopiti v stavko. Ker pa mojstri kljub stavki niso hoteli pričeti s pogajanji, izdali so delavci letake, v katerih pozivajo občinstvo na bojkot mojstrov, posebno pa še tistih, ki vzdržujejo stavkolomce, katerih sicer ni mnogo. Izdali so pa tudi oklic na drugo delavstvo, v katerem prosijo pomoči. Tudi mi pozivamo vse naše somišljenike in društva, da se spomnijo naših trpečih bratov, ki nam niso bratje samo po delavni roki, ampak tudi po krvi in rodu. Vsak dar bomo hvaležno sprejeli in tudi vestno zabeležili ime in dar darovalca v našem listu. Na pomoč tedaj vsi, ki čutite z delavstvom ali pa delate z lastno žuljavo roko, da tako pripomoremo trpečim delavskim bratom do zmage in poštene ureditve plačilnega kakor tudi delavnega tarifa. Iz vrše valu i odbor ljubljanskega kršč. soc. društva. Slovanski sever. — 1720 novih ruskih listov. Na Ruskem izhaja 216 dnevnikov in ruska vlada je sedaj dala dovoljenje za izdajanje 1720 reznih novih listov. 1720 novih listov! Zdi se. da je to preveč, ali sčasoma se bo to število gotovo še povečalo, ker rusko ljudstvo se vsak dan bolj zanima za liste in za razne brošure. Zlasti sedaj to zanimanje še bolj vzraste. ko je Rusija že na potu ustavnega življenja. Začele so se seje državne dume in ljudstvo bode živo zasledovalo delovanje svojih zastopnikov. Na deželi bodo težko pričakovali rešitev agrarnega vprašanja: na Poljskem, Litvi in na jugu — rešitev vprašanja poljskega, židovskega in kav-kaškega. — Ustanovljenje novih šol na Ruskem. Ruska vlada bode v kratkem predložila državni dumi v potrjenje osnovo, po kateri se bode ustanovilo v peterburškem šolskem okraju 12 tisoč 974 novih šol. v okraju moskovskem 36,711 šol. v okraju orenburskem 16.350 šol, v karkovskem 29.958 šol. v kijev-skem 32.888 šol i. t. d. V obče v celi ruski državi (skupno s Turkestanom in Sahalinom) se je naštelo 13.250.979 za šolo godnih otrok: za to število otrok se bode ustanovilo 265.042 novih šol. Za vzdržavanje teh šol bode ruska država izdala na leto 103.366.480 rabljev. Svetovne vesti. 151 pozivov na dvoboj je dobil v Budapešti bogataš Zombory. ker je razžalil uradništvo kreditdnih zavodov. — Manifestacija trozveznega vojnega brodovja se baje priredi še to potetje v nekem nemškem pristanišču. Avstrija in Italija pošljeta svoje najboljše ,'ojne ladje. Sodna preiskava zoper kne-ginjo Wrede zaradi znane tatvine sre-brnine po hotelih se je ustavila, češ. da je kneginja neozdravljivo bolna na duhu. — Rumunski prestolonaslednik pride s soprogo 13. t. m. na Dunaj ter prinese cesarju novo ustanovljen rumunski red Karla I. — Košut pozdravlja Srbe. Košut fe brzojavil na banket ogrskih in srbskih časnikarjev, da bo bratovstvo med Mažari in Srbi vedno trajalo in da ga naj ne motijo težave, ki nastajajo pri trgovinskih pogodbah. — Pofesor Herman Schell, velik teolog, profesor na univerzi v Wiirz-burgu. eden največjih zagovornikov reformnega katolicizma, je umrl v 56. letu starosti. — Lepa zdravniška nagrada. Berolinski kirurg Bergmann, ki je zdravil hčerko turškega sultana Abdul Azik. je dobil od sultana ne samo visoki red. ampak tudi nagrado 90.000 mark. Podmaršal baron Beck grof. Dne 11. junija se je izročil šefu generalnega štaba baronu Becku dekret, da je povzdignjen v grofovski stan. — Umrl je predsednik senata nadsodišča v Sarajevu, dr. Pöltzel. — Bučelni roj se je vsipal na konje posestnika .Tungmanna v Raabu na Ogrskem; eden konj je poginil vsled pikov, drugi je smrtno poškodovan. Tudi kočijaž je težko poškodovan. — Veterinarski doktorji. Ogrska vlada je odredila, da smejo tudi absol-ventje živinozdravniške akademije položiti doktorat ter se bodo imenovali veterinarski doktorji. — Slovenci v Ameriki. Slovenci v Elyju Minn. politično vrlo napredujejo ter so spravili pri zadnjih volitvah dva svoja v mestni zastop. a eden teh je celo podpredsednik mesta. — Velikanski ogenj v Ameriki. Več dni je divjal v Ameriki v državi Michigan v Ameriki silen požar, ki je uničil v obsegu 200 kvadratnih milj vse. kar je dosegel. Zemlja, na kateri je ogenj divjal, se razširja v severnem Michigaun od mesta Escanaba do Tal-bot na jugu. do Chauning in (^uinesec na zapadu in do kraja Sauds na severu. Razdejanih je pet niest: Talbot. Qui-nesec. Sauuders. Niagara, poškodovanih pa devet inest. Požara, kot je bil ta. ne pomnijo Zvezne države od leta 1894. sem. ' — Krvoločen defravdant. V. Špa-nič, pisar v Oseku. je svojemu šefu poneveril 300 K ter pobegnil v Zagreb. Tu je vzel izvoščeka in odpeljal se z njim proti Sesvetim. V bližini mesta je ustrelil na kočijaža dva strela iz samokresa ter kočijaža težko ranil. Nato je defravdant-napadalec pobegnil v Sv. Ivan Zelinn. Ranjeni kočijaž se je privlekel do orožniške postaje ter je zločinca naznanil. Spanič je že aretiran. Ranjeni kočijaž Horvath je umrl. — Veterinarski doktorji. Kakor smo sporočali, je na Ogrskem vlada dovolila, da tudi živinozdravniki smejo postati doktorji. Naša vlada pa je tozadevno željo veterinarcev odklonila. — Ljubezenska drama med bratom in sestro. Pred rimskimi porotniki je bil nedavno podčastnik Roberto Tomasini. obdolžen. da je imel s svojo sestro karznjivo ljubimsko razmerje ter jo jo nato ustrelil. Brat in sestra sta se ljubila že iz otroških let in da bi ubežala strasti, se je zaročila deklica z drugim možem, dočim je tudi brat iz tega namena pričel z drugo deklico. Toda vse prizadevanje je bilo zaman, strast je bila večja kot preudarjenost. zato sta sklenila skupno umreti. Brat je pognal sestri kroglo v srce ter se nato sam nevarno ranil, a je ozdravel. Izvedenci so izjavili, da ga je bolna strast tako prevzela, da ne more biti odgovoren za svoj čin. Porotniki so ga nato oprostili. — Atentat v Madridu. Papež je dovolil kraljevi materi Kristini, da postavi kapelo na mestu, kjer je hiša. iz katere je bila vržena bomba. Zaprli so čevljarja. Dazo, ki je atentatorju Moralu po atentatu priskrbel obleko. — Nemški vohuni. Blizu Cog-naca na Francoskem so zaprli štiri može, ki so pripluli v zrakoplovu iz Nemčije. Upravičen je sum. da so preoblečeni nemški častniki, ki vohunijo. — Oproščen morilec. Vrtnar Novak, ki je nedavno v neki vili pri Dunajskem Novem mestu umoril in oropal svojo gospodinjo, Lukreeijo pl. B i e d e r m a n u. je bil pred porotniki oproščen. — Velike poplave imajo v Galiciji in pod Karpati na Ogrskem. Ga-liško mesto Gorlice je popolnoma pod vodo ter so pa morali prebivalci zapustiti. Najcenejše, najodličnejše in najlepše strešno pokritje je | i patent zarezna stresna opeHa Ej in patent stisnjena zarezna strešna ope^a naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri D. TOMBAH v Jupovcih ppi Ptuju. — ..Mensa academica" na Dunaju, kjer dobivajo revni visokošolci hrano, bo najbrže morala prenehati. Predsedstvo poziva vse človekoljube, naj prispevajo za ohranitev tega pre-potrebnega zavoda. Ugodna prilika. Samo 3 gld. stane poštni zavoj bruto 5 kg (era 50 ti o" 60 kom.) pri stiskanju tnalo poškodovanega lepo sortiranega, kot ovetlice dišečega toiletnega mila vijolica, roža, heliotrop, mo-šus, zvonček, breskvin cvet itd. — Pošilja po povzetju MANHATTANOVO PODJETJE BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-ulica 3. __(345) 3-1 Deček krepek, poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme pri tvrdki LUDVIG SMOLE Z Sevnica. Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, «troje za izžemanje, omare za led najboljše kon-== štrukcije daje = tvrdka i\ wipplingerslrasse 29. Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto (7/a) 104— H9 zalogo čevljev zeio znižanih cenah. Naročila po meri in popravila se takoj izvrše. Spoštovanjem (346) 2-1 Štefan Strašek. Kovač ki je, dobro izvežban v okovanju vozov, podkovanju konj in drugih kovaških del. se vzame v službo v (Mi) parouilinu 2 PETRA MAJDIČA v Celju. Ne poročaj se brez knjige O zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 1'25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto 6 K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'50 K franko, naprej vposlano ali po povzet ju. (255) 30-18 A. Günther, zaloga znanstvenih knjig, knrijoznosti, v ..Machtlos'4, p. Hönebach i Okraj KASSEL). Mladenič, poštenih, boga-boječih starišev sin. sprejme se trgovsko odgojo pri P. KOSTIČU v Celju. 152-12 n Li Cene primerno nizke. Delo solidno se v teku tedna izgotovi. Lišpa treba odstraniti. Za vse snaženje izročene stvari se jamči. H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celjn pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska ulica. (64) 67-60 D Osebni kredit ! Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne —, državne in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence, k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na '/4—25 let proti mesečnim '/2 ali celoletnim odplačilom: kapital in obresti se istočasno odplačujejo. Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.) 4 o/ I 10 I 4°/ I 0 s 4 %! 47o! Realni kredit! od 300 K višje na 1. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile, tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do.3/« delne cenilne vrednosti. Stavbni kredit! Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba.. Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce. Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe. Jako reelno ! Hitro I razrednih inozemskih in zavodih ! Prima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite! MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA, 24—21 Diskretno po prvo-francosko-angleških (246) V., Kohàry-Utcza 19 B. i Blagajnice varne pred ognjem in vlomom prodaja v vseli velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v ..Zvezi slov. posojilnic"' v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-89 Obžalujem, da sem Martina Pajdaša o priliki občinskih volitev v Zdolah podkupovanja volilcev obdolžil; izjavljam javno, da to ni resnično. (343) 1 let Štev. 342. (344) 3-1 Razpis stavb. Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah odda potom ponudb napravo: a) prehoda (Durchlass) na Grobelnem v km 15'109 okrajne ceste 1. raz-j reda Celje-Rogatec, b) škarpe na Pečici v km K. od c) na 450) K: popravilo od d) odda se pa po enotnih cenah, katere' so razvidne iz proračuna. Načrti, proračuni in stavbeni pogoji se zamorejo vpogledati vsaki* dan ob uradnih urah v okrajni pisarni. Pismene, zapečatene ponudbe z napisom „PONUDBA"' se imajo s. priloženo 10% varščino in sicer od a) po 90 K. od b) po 9t> K. ud c>| po 45 K. od d) po 600 K oddati ali pa jx> pošti poslati najkasneje do 2B. junija 1906 do 5. ure zvečer okrajnemu odboru Šmarje pri Jelšah. Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah dne 11. junija 1906. Načelnik: Dr. Jos. Georg. za cepljenje tri , najboljše kakovosti dobiva se v ZVEZNI TRGOVINI v Celju. Gumi f(331) 12—4 Dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence vešči uradnik 1 se sprejme pri podpisani zadrugi. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje s prepisi spričeval in naznanilom dosedanje porabnosti vložiti je do 20. t. m. na Ljudsko posojilnico y Ljubljani. Na debelo. (332) 11-4 Na drobno. MOLITVENIKE za sv. birmo, v okusnih vezih priporoča ZVEZNA TRGOVINA v Celju, Rotovška ulica. št. 2. sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor 0 tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je, na Parno Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-8«