"NWAUSÜHAH MAKMJIWj u'i 8. jo ^ ^ i agen __Maribor, dn© 20. februarja 913 TeW XLTI Ust ljudstvu v pouk in zabavo. ¿jsfcaja Tsak četrtek is velja s poštnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom ca celo leto i K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo S K, za drog« Isvenav»trfl*S &M« 8 K, Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K» Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopošllja do odpovedi. — Udje „Katet Satkemega društva" dobivajo list bre* posebne oaroSnine4 m Posamezni listi stanejo 10 vin, — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, Eokopisi se ne vračajo, t-. Dpravnlštvo:. Korotti cesta štev. 5, vsprej6ma naročnino, lnserate in reklamacije, tarnate se plaiuje od enoetopne patttrnrfe i&> enkral II risa m dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vir. Za večkratne oglase primeren popust« InseraB se sprejemal da srede zjutraj, m Km zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja številka obsega 12 strani. Vojska. Vsled neuspehov na galipolskem polotoku in notranjih nemirov je tudi mladoturška vlado prišla že do prepričanja, da bi bilo za Turčijo najboljše, a. ko sklene mir. Zato pošiljajo bivšega vezirja Haki-pašo okoli na evropske dvore, da trka na vrata ministrov in prosi za posredovanje. Toda povsod ga odslovijo, češ, saj je ravno sedanja mladoturška vlada povzročila zopetno vojsko. In zato bo trajala vojska še nekoliko Časa. Na galipolskem bojišču imajo Bolgari tako dobro stališče, da je Turkom onemogočeno izkrcanje novih čet. Na čataldčki črti se Bolgari samovoljno umikajo, zakaj se ne ve. Ali da zvabijo Turke iz utrjenih mest pri CataldČi ali iz previdnosti, da jim Turki od strani Črnega morja ne pridejo za hrbet, Odrin, Janina, Skader še niso padli. V Londonu Še vedno sedijo skupaj zastopniki velesil, da bi se pomenili zaradi prepornih vprašanj na Balkanu. Toda do sporazumljen.ja ne pride nobenega, ker si zastopnika Avstrije in Rusije zaradi mej bodoče Albanije hudo nasprotujeta. Rusija brani star lišče Črnogorcev in Srbov, Avstrija pa Albanije. Nfv sprotstvo je postalo zadnji čas tako ostro, da se je že mislilo skupno posvetovanje vseh zastopnikov popolnoma opustiti. Ti dogodki v Londonu nam tudi glasno govorijo, da pismo našega cesarja v Rusiji ni našlo prijaznih src. Mogoče še uspehi tega pisma pridejo, toda v trenotku traja napetost med nami in Rusi naprej. Zato tudi Rusija pošilja na našo mejo nove čete vojaštva in avstrijski zunanji minister grol Berli-told je te dni izjavil v skupni ministrski seji, da se sicer položaj za nas ni poslabšal, a da tudi ni nobenega povoda za demobilizacijo (razoroževanje). Vendar stoji, da niti med Dunajem in Petrogradom še niso pretrgane, ampak da se pogajanja in posredovanja za končno sporazumljenje nadaljujejo. Vojna pripravljenost stane Avstrijo dosedaj že M¡ milijarde, in še sedaj porabimo vsak mesec 14 milijonov. Razmere med Rumunijo in Bolgarijo se izpre-minjajo kakor jesensko vreme. V trenotku je zopet zelo oblačno, Med balkanskimi državami vlada popolno soglasje, da pa se tuintam Časnikarji med seboj skregajo, sicer ni primerno v sedanjem Času, toda le škodoželjna nemška poročila naredijo iz takih papirnatih prask naenkrat velik prepad med posameznimi državami. II i I i Prihajajo vesti, da so povzročitelja zadnje ml a. doturšKe vstaje, Enver-bega, prijatelji umorjenega vojnega ministra Nazim-paše umorili. Toda uradno še te vesti niso potrjene. Avstrija in iiusiia. Ko je poslal naš cesar princa Hohenloha s posebnim pismom v Rusijo, se je splošno upalo, da se sedaj obe državi popolnoma sporazumeta, Toda gotovo je, da do danes Še ni videti nobenih ugodnih posledic potovanja princa Hohenloíie s cesarjevim pismom na ruski dvor. Ali bo bodoče dni razmerje med nami in Rusijo vsled cesarjevega posredovanja boljše, o tem je sedaj v časnikih po Evropi veliKO prepira. Pač pa se da že s precejšnjo gototvostjo reči, v kakem smislu je Avstrija pri Rusiji posredovala. Predlagala je, naj se obe državi odrečeta svojemu političnemu vplivu na Balkanu in naj pustit» Balkan balkanskim narodom. To se pravi, nobena država ne bo podpirala kateresibodi balkanske države x orožjem in je tudi ne napadla. Meje Albanije se naj določijo dogovorno mirnim potom. Avstrija hoče v znamenje, da ji je resno s predlogom, takoj v Galiciji nastavljene vojaške čete odpoklicati. Rusija je sicer odgovorila zelo prijazno, a dvoumno. Rekla je, da tudi ona pri-pozaiava načelo, Balkan balkanskim narodom, a vendar si hoče varovati svojo zgodovinsko nalogo, da ščiti balkanske slovanske narode, s katerimi jih veže ista pravoslavna vera in ista slovanska kri. Rusiji tudi ni na tem ležeče, da odpokliče Avstrija svoje vojaštvo ob ruski meji, ampak prej bi verjeli miroljubnosti Avstrije, ako odpokliče svoje vojaštvo na srbsko-črnogorski meji. Sedaj se nadaljujejo pogajanja zaradi zbližanja Rusije in Avstrije, toda v Rusiji je močna struja, ki ne verjame miroljubnosti Avstrije napram balkanskim zahtivam in ki zahteva, da mora o-stati Rusija voditeljica in pokroviteljica vseh pravoslavnih držav. Tudi oziri na versko stališče igrajo torej v sedanjih nemirnih Časih veliko vlogo. Ako bi bila avstrijska vlada že od vsega početka ubrala v svoji politiki nasproti Balkanu pota, Katera ji je' sedaj moral pokazati vladar sam, bi imela danes Avstrija čisto drugačen vpliv pa razvoj dogodkov. Visoki ruski politik se je izjavil z ozirom na prizadevanje naše vlade, pridobiti si prijateljstvo Rusije, tako-le: „Besede čujemo, dejanj pa ne vidimo. Do-lder bo Avstro-Ogrska mnenja, da mora vzdržati svoje vojaške priprave, tako dolgo ostanemo previdno pripravljeni." Ruska previdnost je celo tako velika, da je razpostavila Rusija proti Avstriji novih 5 ar-madnili zborov ter pokupila velikanske mpožine živil mi krmil na ruskem Poljskem, Rumunija in Bolgarija. Rumunija in Bolgarija se še nista spravili za-radi odstopa zemlje, ki jo zaliteva Rumunija, Razmer, je je v zadnjih dneh postalo zopet bolj napeto. Prej se je že en Čas sodilo, da je spor poravnan. Toda Bolgarija noče dati mesta Silistrije, pač pa je voljna, u-trdbe tega mesta podreti, da se Rumunija ne bo vznemirjala. Tudi proti morju bi bila Bolgarija pripravljena odstopiti nekaj zemlje, a ne v tem velikem obsegu, kakor zahteva Rumunija, Bolgarskemu posredovalcu se je pridjal sedaj tudi dr. Danev, znan iz Londona kot bolgarski zastopnik pri mirovnih poga-njih. Dr. Danev je izdelal nove predloge ter jih predložil rumuinskemu zastopniku Knezu Giki, Vsled tega se pogajanja nadaljujejo, čeprav je prej Rumunija že pretila, da prekine vsako .nadaijno pogajanje. Ru-sija-in A-vairij i pomirjujete« ..tnaur.e in Bcivii,'•;>.. Kaj,, ti obe sta obema prijateljici in bi prišli v slučaju ru-munsko-bolgarske vojske v Čudne škripce. Toda najnovejša poročila pravijo, da so pogajanja ostala dosedaj brezuspešna, ker obe državi v&trajata na svojem stališču. Bati se je, da st pogajanja že te dni razbije jo. ^Cinčiia nezanesljiva. V začetku balkanske vojske so vsi avstrijski nemški listi pisali, da se Avstriji ni treba nič bati, saj je Nemčija na naši strani. Nekaiteri nemški listi so naravnost na grd način, zaupajoč na nemškb pomoč, žalili balkanske narode ter hujskali na vojsko proti njim. Toda zadnja 2 meseca tudi v nemških avstrijskih listih ni nič Čitati več o velikein zaupanju na nemškega pomočnika. Dokazalo se je namreč, da se nam je na Nemčijo ravno toliko zanesti kakor na Italijo. Nemčija je voljna samo takrat iti z nami, kadar ji je to v korist. Ko je namreč Avstrija resno povprašala pri Nemcih, ali bi res šli z nami proti Srbom in RusOm v slučaju, da začne Avstrija vojsko, je Nemčija to zanikala. Od istega Časa se je ohladilo tudi v našem nemškem Časopisju navdušenje za nemško zvestobo. Sedaj pa časopisje v Nemčiji že naravnost smeši prizadevanje našega grofa Berhtolda, ker se toliko trudi, Kako bi ustvaril kolikor mogoče' veliko Albanijo. Avstrija pa brez pomoči od strani zaveznikov težko začne vojsko, ker bi bilo to prenevarno podjetje. Zato je tudi nemškemu cesarju z nekakim zasmehovanjem naše politike laJiKo prerokovati, da ne bo vojske. Cesar Viljem se je baje v zadnjih dneh izrazil: Imeli smo že nevarnejše položaje, kakor so sedanji, pomislite le pa Maroko. Zaradi Albanije nebo. rao imeli nobene vojske. Znabiti časnikarsko vojsko, a ne svetovne vojske. Vse se bo razvozljalo v splošno dopadenje. In v Karlsruhe je Viljem rekel: Smo -*ez hrib, nevarnost vojske je za nami. Za nas pa iz vsega tega sledi nauk, da je Nemec samo tam in tako dolgo prijatelj, dokler je to njemu v korist. Odrin se drži. Kakor poroča nek angleški list, šteje bolgarska oblegovalna armada pred Odrinom 90,000 do 100.000 mož. Težkih oblegovalnih topov imajo Bolgari samo 120, Na vzhodni strani oblegajo Odrin srbske Čete, ki štejejo okrog 40.000 mož. Srbi dobijo te dni zopet nove težke trdinjavske topove za obleganje. V Odrinu zajeta turška armada Šteje 40.000 do 45,000 mož. Turki imajo v Odrinu in predmestnih utrdbah 250 težkih topov, kateri jim bodo pa le malo pomagali, če jim bo res zmanjkalo strelivo. Bolgarski oblegovalni armadi poveljuje general Ivanov, kateri je vodil že od začetka vojne drugo bolgarsko armado ob reki Marici. Ivanov je hladnokrven in miren poveljnik, zaveda se svojih dolžnosti. Poprej je bil vojni minister ter se je kiot tak pokazal kot izbor.no talentiranega v voja- šKo-organizatoriČnih zadevali. VsaKo nalogo je rešil r zadovoljnost vodilnih krogov. Svoje vojaške znanosti je dobil v vojaški visoki Soli v Petrograidu, — Turški poveljnik Sukri-paŠa je nanovo brzojavno sporočil t Carigrad, da se bo boril tako dolgo, dokler bo imel 1« Še eno patrono, potem pa bo mesto na vseh koncih zažgal. — Radi nepretrganega obstreljevanja mesta zahtevajo nekatere evropske velevlasti, da bi Bolgari dovolili, da Evropejci odidejo iz Odrina. Posebno Nemcem bi bilo to ljubo, k.ajti na ta junašKi način bi se rado sedaj rešilo več nemških častnikov, ki so začetkom vojske prihiteli Turkom v Odrinu na pomoč, sedaj pa nemški junaki ne morejo iz pasti, v katero so se vjeli, za smrt pa so preveč strahopetni. Toda Bolgari se še niso odloČili, kaj naj store z odrinskimi tujci. — Poroča se, da bi bili Bolgari že poskusili s splošnim naskokom na Odrin', a so v njihovih vrstah' začele razsajati nalezljive bolezni. Obstreljevanje pa traja seveda neprestano naprej. Pismo iz Odrina. V misijonskem listu oo, avguštincev piše supe-rior Avguštincev o. Gelazij v Plovdivu o razmerah v Odrinu, o katerih so mu poročali Avguštinci iz Odrina. Da je sploh mogel dobiti tako poročilo, posredovala je bolgarska carica Eleonora. Poročilo pravi: Vendar enkrat smo dobili poročilo iz Odrina, po ljubeznjivem posredovanju bolgarske carice. To poročilo je eno izmed onih redkih poročil, Ki sploh pridejo v tem času iz obleganega mesta. Naši redovniki in redovnice so vsi zdravi. Poverjene so jim 3 bolnišnici?. z 200 posteljami. Tudi 9 večjih scmoniSČanov je o stalo pri redovnikih, da pomagajo pri samaritanskem delu. Ko je bilo premirje, so pobirali havbice in drugo streljivo, ki je priletelo in se razpočilo v bližini. Ker so imeli pred izbruhom vojske nekaj denarja, so si nakupili precej živil, kar jih je obvarovalo pred gladom. Sedaj pa so pri kraju, shrambe so izpraznjene in zadnji kos kruha je povžit. Na stotine prebivalstva umira gladu; ni več kruha, ne krme za konje, Katere morajo klati, ne petroleja, ne premoga, tudi soli ni več. Nam v Plovdivu je bilo nemogoče, jim poslati kako pomoč v denarju ali živilih, saj je Že carica s tem, da nam je dostavila- pismo, imela največje težave. Utrjena sbaderska okolica. ■ Res, trd oreh je Skader za Črnogorce. Na tisoče krepkih črnogorskih jupaKov je že padlo v boj;ti za Skader. Ce Skader ne bo že skoro padel, bo črnogorski narod hudo izkrvavel. OKolica Skadra je izredno dobro utrjena, najbolj pa seveda gora Tar&boS. Celo vznožje in' pobočje gore je prevrtano z oKopi. O-brambni jarki so izkopani po 50 m drug od drugega. Ti jarki so večinoma tako obsežni., da se lahko ce;e Čete gibljejo v njih, ne da bi jim črnogorske krogle prizadjale občutno škodo. Po nekod imajo Turki "od jarka do jarka celo podzemeljske prehode. Vznožje Taraboša, posebno pa svet med jarKi, je močno zavarovan z visokimi plotovi iz bodeče žice. Črnogorci morajo torej najprej posekati bodeče plotove, predno si morejo osvojiti kak okop in pregnati turčina. Med tem pa seveda turške krogle iz topov in pušk kosijo črnogorske Čete. Zares, Čuditi sie je, da so Črnogorci pri Skadru že sploh zamogli toliko napredovati. — Črnogorci in Srbi neprestano naskakujejo utrdbe pred Skadrom. Na zavzeto utrdbo Bardanjol so spravili težke topove, s katerimi upajo uspešno napasti Tara. boš in Skader, Posebno hudi boji se bijejo zadnje dni tudi za utrdbo Brdica pred Skadrom. Srbsko-črno-gorske čete, ki naskakujejo z golimi bajoneti član za dnevom Brtlico, so zavzele že več predutrdb. Pri teh bojih pade na obeh straneh navadno mnogo mož. Ce se Črnogorcem posreči zavzeti Taraboš in Brdico, je usoda Skadra zapečatena. Črnogorci pričakujejo vsak dan dovoz novih težkih oblegovalnih topov. — V času, ko se vrši za Skader tako vroč boj, se velevlasti med seboj prepirajo, ali naj Skader pripade k Allua-niji ali pa se naj priklopi Črni gori, če bo padel v njene roke. Italija in Avstrija zagovarjata, da se naj prisodi Albaniji, Rusija pa je seveda na strani Črne gore. Tudi Anglija in Francija delujeta za Črno goro. Med velesilami je torej Še dovolj prepornih točk. Nesreče turškega brodovja. Turčija ima sicer med balkanskimi državami najmočnejše bojno brodovje, a slabe poveljnike in mornarje. Začetkom vojske je znašalo število turških Siran 2. bojnih ladij in ladij c 19. Seveda so v tem številu za-popadene tudi vse starejše, za boj nesposobne ladje. Grške bojne ladje, katerih je skupno le 12, so tekom vojske prizadjale turškemu brodovju že precejšnjo škodo.. Več turških ladij je tako poškodovanih, da so za boj nesposobne. Kakor poročajo listi, imajo Turki sedaj le Še 7 bojnih ladij, katere so sposobne za boj. Po zadnji pomorski bitki, ki se je vršila med grškimi in turškimi ladjami pri otoku Kiosu dne 4. januarja, je zbežala turška križarka „Hamidija" v Sredozemsko morje, Delj časa se za „Hamidijo" sploh ni znalo, kje se nahaja. Dne 14. februarja je pa naenkrat iskala križarka zavetje pred viharjem v pristanišču Malta v Sredozemskem morju. Ker pa po mednarodnem pravu bojne ladje v vojskinem času ne morejo v kakem tujem pristanišču ostati dalje kot 24 ur, je „Hamidija" morala zopet zapustiti Malto. Gotovo bodo sedaj grške ladje prežale na-njo, da jo potope. — Huda usoda je zadela dne 14, februarja turško oklopnico križarko „Asar-i-Tevfik", Ta ladja je zadela ob obali Črnega morja na mino, ki so jo položili v morje Bolgari. Ladja je bila vsled razpoka mine zelo poškodovana, BoL gari so z obrežja na ponesrečeno ladjo tako močno streljali, da se je potopila. Blizu Sarkoja v Marmarskem morju pa so Bolgari z obrežnimi topovi razstrelili neko turško prevažalno ladjo. Potopilo se je tudi vse moštvo. Enver-beg umorjen? Iz Carigrada prihaja poročilo, da so se prijatelji umorjenega generala Nazim-paše nad Enver-be-gom hudo maščevali. Dne 10, februarja je bil baje Enver-beg na pek.i bojni ladji umorjen. Natančnih poročil o tem dogodku še sedaj, ko to pišemo, man ka. Kakor znano, je dne 23, januarja t. 1. Enver-beg udri s četo mladoturkov v vladno palačo v Carigradu, kjer je, kakor se domneva, on sam ustrelil vojnega ministra Nazim-pašo in nato prisilil prejšnjo mladoturško vlado k odstopu. Zaradi umora najboljšega turškega generala Nazim-paše je nastala v enem delu armade, posebno med častniki, velika mržjija in sovraštvo proti Enver-begu. Ko je nedavno prišel Enver-beg v turško armado pri Cataldči, je moral nenadoma odriniti nazaj v Carigrad, ker je del vojaštva in Častnikov vzrojil proti njemu. Enver-beg se je zadnje tedne mnogo trudil, da bi izvršil izkrcanje povili čet ob Marmarskem morju, a namera se mu je skoro popolnoma izjalovila. Gotovo je Enver-beg čutil, da se kuje zarota proti njemu; listi namreč poročajo, da se je skrival na bojnih ladjah pred maščevanja željnimi prijatelji umorjenega Nazim-paše. Nek časnikar se je obrnil naEnver-bega z vprašanjem, !aj je z vestmi, ki jih je zadnji čas širilo časopise o njegovi narodni pripadnosti, češ, da je po rodu Poljak. EnveT-beg je odgovoril, da pohaja iz čisto turške rodbine in da so v dotičnih vesteh njasavo osebo zamenjali z generalom turške armade, Enver-pašo, o katerem pa je resnično, da je poljskega rodu in katoličan. Turške grozovitosti. Radi obilih porazov, ki so jih prizadjali Bolgari in drugi Balkanci Turkom, se hočejo ti maščevati nad nedolžnimi kristjani v Turčiji. Dne 8, februarja je pridrvela Četa turških prostovoljcev v vas lkono-mio ob obrežju Marmarskega morja. Divji Turčini so ubili grškega duhovnika in skoro vse moške vaščane. Le malo se jih je rešilo. Ženske in otroci pa so zbežali v bližnjo vas Ksastero. Pozneje so prišle redne turške čete, ki so rešile žene in otroke. Vlada je določila, da se jih je poslalo v Ismid v Mali Aziji. Grška cerkvena oblast v Carigradu je prosila poslanike drugih držav za posredovanje pri turški vladi, da bi se grozovitostim, ki jih počenjajo zdivjani mohame. fianci, napravilo enkrat konec ter da bi se v Ismid odposlane otroke in žene poslalo v Carigrad in izročilo v varstvo grškemu cerkvenemu predstojništvu. Turki so ob Marmarskem morju zažgali večinoma vse ▼asi, v katerih prebivajo Grki. _ Politični ogled. — Državni zbor. V torek, dne 11. t. m. je poslanska zbornica podaljšala nekatere mednarodne pogodbe, potem pa začela prvo Čitanje o krošnjarskem zakonu. Posvetovanje se je prekinilo in predsednik je naznanil, da bo naznanil prihodnjo sejo pismenim polom ter med tem dal različnim odsekom, pred vsem finančnemu, priložnost za temeljito posvetovanje. Finančni odsek nadaljuje posvetovanje o osebpi dohodnini. Mestni poslanci se branijo proti določbi, da «mejo davčni uradniki vpogledati tudi v knjige trgov-eev, akio se jimnapovedbe ne zdijo zanesljive. Finančna oblast namreč trdi, da so vel.ki trgovci zamolčali strašno veliko dohodkov, a da je brez vpogleda v knjige bilo nemogoče jim njihovo tajenje dokaz; ti. U-bogi, katerim se vidi vsaki vinar v žepu, so morali plačevati, bogatini pa so zamolčali svoje dohodke. V učnem odseku je poslanec dr. Verstovšek' slikal neznosne razmere slovenskega Šolstva na Slov. Stajer-ju. Zlasti je opozarjal vladne zastopnike, da pouč jo Šolske oblasti na Štajerskem, naj ne silijo zdaj v teh slabih letinah' in pri slabem gmotnem stanju, ko še občine na posojilo ne morejo dobiti potrebnega denarja, k novim Šolskim stavbam. V proračunskem odseku so se poslanci Hrvaško-slovenskega kluba, dr. Verstovšek, dr» DulibiČ, Gostinčar branili, da se sklene ustanoviti v Trstu italijansko vseučilišče, kjer je nad 70,000 Slovencev. Ako se ustanovi obenem jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani, nimajo nič proti temu. a t) O v » N B K T nöSPDDÄE, da dobe tudi Italijani vseučilišče, toda ne v Primor- ju, ki je slovansko, ampak recimo v laških Tirolah. Večina odseka je sklenila vkljub temu, da se Lahom da vseučilišče v Trstu. Zakaj to? Ker veČina ve, da v Trstu ne bo nikdar laškega vseučilišča. Vlada je namreč izjavila, da iz državnih ozirov v Trstu ne dovoli takega zavoda. O tem so bili naši poslanci obveščeni po vladi in tako je prišlo, da tokrat niso ob-štruirali. Odsek je sprejel tudi predlog dr. Verstovše-ka, da vlada vsako leto sme porabiti 50.000 K za priprave slovenskega vseučilišča, Lahe pa veČina in vlada zopet vodita za nos. To je sedanja avstrijska politika nasproti različnim narodnostim. — Kmet voditelj. Včeraj, dne 19. t. m., je slavil v Andelsbuliu na Predarlskem GOletnico svojega življenja mož, na katerega je lahko ves kmečki stan ponosen. To je Jodok Fink, krščansko-socialni državni poslanec in deželni odbornik na Predarlskem. On zavzema ne samo doma na Predarlskem, ampak tudi pa Dunaju v krščansko-socialni stranki najodliČnejše volilno mesto, Odkar je umrl dr, Lueger in nista več izvoljena dr. Gesman in Veiskirhner, je on' voditelj parlamentarne krščansko-socialne skupine. Po svojem stanu je priprost kmet, ki-dela doma na polju, travniku in v gozdu, a kadar je v deželni ali v državni zbornici, takrat s spretno roko prevzame vodstvo svoje stranke. Mož je velenadarjen, vešč parlamentarnega življenja, miren v sodbi, krepak v dejanju in iz-boren govornik, katerega s slastjo posluša cela zbornica, Za zbornico je eden najlepših prizorov, ko se vzdigne Jodok Fink, koščene postave, suhega obraza, sivih las, a izrazitih in bistrih nči, ter začne v gladki besedi, ki mu tuintam uide v predarlsko narečje, utemeljevati stališče svoje stranke nasproti temu ali onemu predlogu. Obdan je vedno od več stotin poslušajočih' ga poslancev. Ni treba pripomniti, da vživa ne samo ljubezen v lastni stranki, ampak tudi pri vseh drugih državnozborskih skupinah. Po mišljenju je Nemec, vendar zmeren in trezen. — Poveljnik avstrijske mornarice, Montekuku. li, bo šel kmalu v pokoj, ker je že Čez 70 let star in hoče izročiti vodstvo mornarice mlajšim močem. Naslednik bo baje sedanji nadzornik naše mornarice, Haus, ki je pri vojaštvu izredno priljubljen in o katerem pravijo, da je izmed najzmožnejših naših pomorskih častnikov, Govori tudi izborno slovenski in hrvaški- Te dni je še Moratekukuli nadzoroval mornarico v Pulju ter v Reki prisostvoval, k» so spustili v morje tretjo avstrijsko brzo-križarko Novara. — Nemški cesar je zadnji cas zopet nastopal kot govornik. V Karlsruhe je opozarjal, da so Prusi le takrat bili slavni in srečni, kadar so trdno v Boga verovali in po tej veri živeli, V Beroliinu je dokazoval, da je bila nemška domovina srečna, kadar je živela z Bogom, in bila stiskana, kadar je pozabila na Boga. .Judi pci^apriseženju novega nadškofa v Kolinu, dr. Hartmana, je naglašal cesar veliko potrebo verskega življenja in zagotavljal tudi katoličane svoje naklonjenosti. Letos na spomlad bo Viljem obiskal našega cesarja, Obisk se bo vršil, ko se bo cesar Viljem vračal z otoka Krfa proti domu, — Na Ruskem bodo slavili koncem meseca februarja 3001etnico, odkar so zasedli ruski prestol čla-ni sedanje cesarske rodovine Romanov. Prvi cas iz rodovine Romanov je bil Mihael Feodorovič Romanov. Ko so ga izvolili za vladarja Rusije,, ni nihče vedel, kje se nahaja. Iskat ga je Šlo posebno odposlanstvo, ki je lGletnega princa našlo v samostainu, kjer je živel s svojo pobožno materjo, poznejšo pravoslavno svetnico Marfo Ivanovno. Velike stiske so trle Rusijo, ko je prvi Romanov zasedel prestol, a vse je zmagal in. očistil carstvo notranjih in' zunanjih sovražnikov. Najslavnejši car iz te rodovine je bil Peter Veliki, ki je visoko povzdignil ugled ruske države. Sedanji car Nikolaj II. je rojen 1, 1868 in je zasedel prestol leta 1894. -- V Belgiji preti izbruhniti splošen, štrajk so-eialpo-demokraških delavcev. Na ta način hočejo soc. demokratje izsiliti splošno in' enako volilno pravico ter vreči sedanjo proporčno (zmerno) volilno pravico. — Strajk se bo začel, ako si sociji še prej ne premislijo, dne 14. aprila. — V Mehiki traja vstaja dalje. Ustaši so se polastili celo topništva. Večina vojaštva je na strani u-pornikov. Najhujši boji divjajo okrog glavnega mesta Mehika. Dne 12. in 13. februarja se je vršila med prL staši vlade in uporniki pravcata bitka, v kateri je bilo 350 oseb ubitih, 1500 pa ranjenih. Ustaškim Četam poveljule general Diaz. Glavno 'mesto vsled bojev zelo mnogo trpi- Poškodovanih in uničenih je mnogo javnih in zasebnih' poslopij. Celo poslopja poslaništev drugih držav so poškodovana. Tudi na deželo se je vstaja že razširila. Ustaši ropajo, plenijo in požigajo hiše. Ker ne odnehajo ne vstaši ne vlada, bo najbrž vlada severoameriških Združenih držav poslala v Mehiko nekaj svojih čet. — Najnovejša poročila pravijo, da je prišlo med vstaši in vlado do pardnevnega premirja. Napad na cesarja Franca Jožefa 18. februarja 1853. Dne 18. t. m. je poteklo 60 let, odkar je Madžar Libeny, krojaški pomočnik, zavratito napadel cesarja z nožem in ga ranil na tilniku. V slovenskem zgodovinskem spisu Čitamo o tem napadu: Cesar je imel pavado, da je hodil po zimi po (iurnem delu od 12. do 1. ure popoldne v spremstvu kr Inega pribočnika na izprehod po tistih visokih nasipih', ki ga tačas že o-klepali notranje dunajsko mesto. Dne 18. februarja L 1853 ga je spremljal grof O' Doneli, in prišla sta ž* 20, februarja 1013. do „Koroških vrat". Tu pa je bila na poti luža, in O' Doneli stopi malo od cesarja proč — a v istem hipu zagleda nekega človeka, ki je z golim nožem napadel cesarja. O' Doneli prime hitro morilca z obema rokama za rame, a morilec je bil vendar že zadel cesarja na tilniku; od oridot je zdrsnil nož proti vratu navzdol in ranil cesarja, a zadel na zapoge ovratni-kove. Zdaj morilec ni mogel nič več storiti, ker mu je bila zapoga napoti in ker ga je bil prijel O' Doneli ter vrgel ob tla. Morilcu je padel nož iz roke ip on se je jel boriti z grofom; oba sta padla na tla in se trdo držala. O' Donellu pa priskoči zdaj k sreči m-sščan Ettenreich1 na pomoč, prime morilca z obema rokama za dolge lase in udari nekolikokrat z gla^ vo krepko ob tla. Morilec izpusti grofa; ta skoči pokonci in potegne sabljo; morilec jo prime, pa se ra-ni. Cesar je videl ves prizor, a stal je hladen in miren ter velel večkrat grofu: „O' Doneli, vtaknite sabljo!" Grof uboga, stopi k cesarju in zapazi stoprav zdaj, da je cesar ranjen. Navzlic svoji rani hoče iti cesar sam domov. O' Doneli je bil pa med tem poklical patruljo in ji izročil morilca, krojača Libenyja; potem je podal cesarju roko in ga spremil v bližnjo palačo nadvojvode Albrehta. Med potom je rekel cesar O' Donellu: „Zdaj se mi godi, kakor mojim vrl m vojakom v Milanu". Blizu vrat palače se stemni cesarju pred očmi. O' Doneli ga pelje hitro v predsobo in mu umije z mrzlo vodo obraz, roke in vrat; cesar se je takoj zopet zavedel. Ker pa se je bilo bati, da je ranil morilec cesarja z zastrupljenim nožem, mu je O' Doneli izsesal rano. K sreči ni bila cesarjeva rana nevarna, a vendar je moral ostati nekaj tednov doma; lanalu je nehala tudi nevarnost, da bi cesar oslepel. Slavili so povsod rešitelje cesarjeve; Ettenreichu je poslala nad-vojvodinja Zofija prstan, v katerem so bili vdelani krvavi lasje cesarjevi, okrog njih1 pa napis: „Bog ti povrni". Na Dunaj pa so hiteli odposlanci iz vseh dežel, da so izrazili nadvojvodi Francu Karolu čutila ogorčenja nad grdim zloi inom in veselje, da je božja roka obvarovala drago življenje cesarjevo. Dne 28. februarja so prišli n. pr. Slovenci, zastopniki kranjskih stanov. Nadvojvoda jih je sprejel preprijazno in jim pravil: „Danes zjutraj sem govoril s cesarjem, ki me je vprašal, katera deputacija (odposlanstvo) danes pride, in začuvši, da pridejo Kranjci, je rekel: „Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti", Za cesarja ni zdaj nobene nevarnosti več." Dne 6. marca je cesar zapustil prvokrat svoje sobane; ko se je pa prvič zopet peljal iz dvorca, bila je pot njegova v krasni hram sv. Štefana, da bi ondi zahvalil Boga za rešitev. „Postavimo temu dogodku trajen spomenik!" se je razlegalo takoj po Širni državi, Odi vseh strani so darovali ljudje doneske, velike in majhne; eden sam dan so nabrali na Dunaju 400.000 goldinarjev, in Bo predno je minulo leto in dan, bil je nabran že prvi milijon goldinarjev, s Katerim denarjem se je sezidala na Dunaju krasna votivna (zaobljubljena) cerkev. Razne novice. * Cenjenim naročnikom, vse tiste cen j. naročnike, k' še lista mso plačali {Jo kOSV ca preteklega leta 1912, uijudno prosimo, da pošljejo zaostalo naročnino. Prihodnji mesec bomo napravili vsem naročnikom, ki še dolgujejo naročnino za leto 1912, na ovitek rudeče križe. — Ako bi pri dopošiljanju lista še bil kak nered ali če bi morebiti bili tuintam naslovi napačni, naj se nam blagovoli to takoj naznaniti, da se vsak nered odpravi. Upravništvo »Slov. Gospodarja«. Godovi prihodnjega ledna. 28. neielja: S. postna P«'«r O. 4kdf. 24 pondeljtk: Matija, apostol. 26. torek: Valburga, opat. 26 ireda: Marjeta Kort. 27. iftrtek: Leander, ikof. 28. poek: Roman, opat 1. mar>a, sobota: Albin Skcf, * Duhovniške vesti. V pokoj sta stopila 6. g. Edvard Janžek, župnik v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, in Č, g. Franc Segula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli. Obe župniji sta razpisani do 29, marca. — Umrl je dne 13. t. m. vlČ. gosp. Peter Erjavec, kn. šk. duhovni svetnik in župnik v Trbovljah, v 80. letu svoje dobe. Rojen v Kostrivnici dne 24. junija 1833, v mašnika posvečen pri Sv, Andražu na Koroškem 1. avgusta 1858,, je služil kot kaplan v St. Pavlu pri Voljski, v Kozjem, na Ponikvi, v Konjicah, kot provi-zor, in od leta 1871—18S6 kot župnik v Zrečali. Od 1. 1886 do svoje smrti je bjl župnik v Trbovljah. Pogreb se je vršil v soboto, dne 15, februarja. N. v m. počiva! * Sadovi liberalizma. Pravosodni minister je predsedniku svobodne Francoske poročal, da je znašalo število nedoletnih zločincev za leto 1910 med vsemi obsojenci 36% in je bilo 10% celo takih, ki niso izpolnili 15. leto. Nek svoboden list piše: „Niti milijoni, darovani za šole, niso zadržali naraščaja mlado, letnih zločincev". Radi nepokorščine samo jih je bilo kaznovanih 13.865; žalosten pojav, kako peša in propada spoštovanje do predpostavljenih. Recimo, da je pri odraslih kriv alkohol te žalostne štatist ke, a pri mladini si pa ne moremo ka1, da bi ne vrgli kamena na tiste, ki so oropali cerkve in vrgli sveto razpelo i k Šol. Kjer pi Boga, tam tudi ni poštenja! 20. februarja 1913. SLOVENSKI GOSPODAH. * Sokol -- verski odpadnik. V Trstu je odpadel od katoliške vere črkostavec Friderik Ambrožič. Fant je navdušen liberalec in celo načelnik tržaškega Sokola. Tak duli vlada pri Sokolih. * So«, demokrat je se norčujejo iz vere. Ko se je v Semniču no- Saksonskem začelo socialistično gibanje, so si izvolili socialisti 12 voditeljev, ¡ki so jih imenovali apostole. Ti so sestavili posebno veroizpoved, ki se je pričela z besedami: „Verujem v Ferdinanda Lasalla, mesija (odrešenika.) 19. stoletja". tLassalle je bil eden začetnikov socialne demokracije.} * Netuci in mi. Nemci s» dosegli r.aSlovenskem Staierju, "Ha se nemško in slovensko šolstvo strogo leva, da svojih nemških učiteljev ne dajo nadzorovat deli. Za nemške šole na Spodnjem Štajerskem so dobili kar 3 okrajne nadzornike. Nemška zavest jim ve-od slovenskih nadzornikov. Na to dejstvo je opozarjal pretekli teden poslanec Slovenske kmečke zveze, dr. Verstovšek, v učnem odseku na Dunaju naanjn tr v šolskem vinogradu v Cerovcih. - Na lletarskem tečaju pa se bo pnučevaio o predmetih: i»'nanje z vinom, vpliv trgatve in kipenja ra kakovor-t vin», lastnosti in sestava vina, pre skava vi ia, ra^nknje z zd avo in pi kvarjeno vinsko posoJi, ovinjenje si dov, poraba in vrednost žvepla v k eta*stvu, praktična razkaiova je v iuski in kipeini uleti, pretakanje vina, čiščenje vina a rajnimi čistili, praktične dunonstracije v vinsk' klit.i, filtriranj« vina, napake »ina vaj« v >inski ki ti in bolezni vin» Ker je udeleila osobt, pri kletarskera teia;u omejena, je dovoljen pristop le tist m, kater»- ravnateijst o izre no sp ejme Priglasila (po dopisnici) 8° sprejemajo do '28 febr. pri ravnateljstvu kmetijske šole na G mu p Kandiia pri Nu emm st-i * Vojska n» B Ikanu. Deveti sešitek, ki je ravnokar izš"l, zelo temeljito po> isuje konec bitke pri Lzengradu in začetek bitke pri Lile-Burgasu, katera jo kakor upamo za vselej zapečatila usodo evropske Turčije Dtli- kras jo m oge slike Eden prihodnjih sešitk v prinese vsem umetniških prilog, ns katerih bodejo d» najfiiiPišeui papirju pi dane slike naj»«.šuejc,jh pmorov vseh bojišč. Katoliška Bukvama t Ljubljani. Mariborski okraj. m Maribor. V nedeljo, dne IG. t. m., se je u- stanovila v Mariboru skupina Jugoslovanske strokovne zveze, Govoril je na ustanovnem shodu g. dr. Korošec. Pristopilo je takoj 35 Članov. Prihodnje zborovanje je dije 2. marca ob 4, uri popoldne v prostorih Zadružne zveze v Cirilovi tiskarni. Vsi delavci, posli, hišniki in drugi uslužbenci se prijazno vabijo. m Maribor. Naši Orli so v soboto, dne 15. t. m. priredili v dvorani Kat. delavskega društva predstavo Finžgarjeve igre: „Naša kri". Igra je uspela v splošno zadovoljnost. Udeležba je bila povoljna. Kakor slišimo, nameravajo Orli igro na Velikonočni ponedeljek' ponavljati v Št, Lovrencu nad Mjariborom, m Sv. Jurij v Slov. gor. .„Štajerc" je v 5. številki v Članku „Tepen kaplan", povzetem po „.Slovenskem Narodu" — njegov dopisnik v Št. Lenartu je znan — poročal, da je bil prejšnjo nedeljo kjijlaji sina po maši od razjarjenega ljudstva dejansko nar-paden in tudi tepen. Radi poštene javnosti bodi „SI. Narodu" ter „Štajercu" in vsem njegovim „resnicoljubnim poročevalcem povedano glasno in jasno, da pri Sv. Juriju v Slov. gor. o tem grozno pomembnem dogodku, ki je tako presenetljivo vzradostil ves Štajerci janski in liberalni tabor, nihče ničesar ne ve, še manj pa „tepeni" kaplan. m Sv. Benedikt,. Priporočam benediškim mladeničem, da bi se v večjem številu udeleževali shodov v bralni sobi. Kako žalostno je bilo dne 2., februarja, ko nas je bilo tako malo. Mladeniči, naročite si pa tudi vsi „Slovenskega Gospodarja", ki prinaša tako zanimive novice. m Sv. Ana v Slov. gor. V zadnji številki „Slovenskega Gospodarja" se nam je svetovalo, da vprašamo Lenarčane glede nemške šulferajnske šole. Res, dober je bil ta nasvet. Kaj smo izvedeli? Cujte in strmite! Nemškutarski glavarji pri Sv. Lenartu so že bojda siti te šole in bi jo radi zvalili na druge rame, ali kakor pravijo hudomušni ljudje, da bi radi to šolo prodali. Muhasti Lenarčani pa se norčujejo iz Ar-•novčanov ter svetujejo, naj Arnovčani naprežejo svoje konje — tudi gospod iz Cmureka jim bojda rad posodi svoje, da bodo spravili nemško šolo od .Sv. Lenarta na kremberški breg. Škoda, da( je že minul predpustni čas! To bi bila lepa predpustna komedija, katero bi Lenarčani gledali z veseljem. m Marija Snežna na Velki. Graška „.Tagespo-šta" od dne 23. januarja piše o kmečki surovosti in neolikanosti, ker je bilo obsojenih nekaj fantov radi pretepa na 2—5 mesecev zapora. Mi ne zagovarjamo omenjenih fantov, ker itak niso naše gore listi. Pač pa bi želeli, da bi graška „Tagespošta" prinesla tudi kak dopis o surovosti in neolikanosti nemškutarjev in emureških nemških prenapetnežev, kateri preganjajo vse., kar le količkaj po katoliško in po slovensko diši, N. pr.: 22. julija 1900 so „inteligentni" Nemci iz Cmureka in njihovi tukajšnji okoliški zvesti oprode hoteli razbiti naš mladeniški shod. Nad surovostjo nemških razgrajačev se je tedaj celo zgražal nemški radgonski okrajni glavar. m Sv. Martin pod Vurbergom. Umri je pridni gospodar Jožef Rojko, star komaj 30 let. Lansko leto meseca junija se je še komaj priženil iz vurberške župnije h vzgledni Klemenčičevi hiši. N. v m. p.! m Sv. Marjeta na Dravskem polju, Poročen je bil dne 3, februarja Ivan Klasinc z Nežiko Lubej. Na gostiji je nabral dne 27. jaciuarja t. 1. z Miciko Cafu-ta poročen Franc Greif za Slovensko Stražo 5 K. Zavednim novoporočencem v novem stanu obilo sreče! m 0&ljenci v slovenjebistriškem okraju. Pri nas imamo prav milo zimo. Sova, cele noči skovika, da je veselje. Kadar po zimi sova vriska, pripovedujejo stari ljudje, je tisto leto prav dobro in je pričakovati prav sladko vince. V „Slovenskem Gospodarju" sem čital, da je prevžitkarica Katarina Centrih v Cirku-Šali zredila prašiča, katerega mast je tehtala 100 kg. Tudi ženstvo v naših krajih zrna prav dobro rediti prašiče. V Ogljencih pri Zgor. Polsk?vi je posestnioa Mina Kren kljub slabi letini ¡zredila v 22 mesecih 350 kg težkega prašiča. Ta prašič je imel gotovo še večjo težo špeha kakor pa oni Katarine Centrih. m Krčev na — Leitersberg. Jug si vanska strokovna zveza priredi prihodnjo nedeljo, 23. februarja v Mariborn v Zadružni Zvezi (Cirilova tiskarna) ob 8. uri dopoldne eh: d za viničarje, železničarje, posle in delavce. Pridite v < biinem številu. m Št. Peter pri HfUriboru. Druitvo „Skala" ima v nedeljo, dne 23. februarja po večeraicah v cerkveni hiši svoj letni občni zbor. m Ceršak ob Wu»"i. Tovaraii-ki delavci, viničarj; najemniki, hlapci in posestniki, pridite v nedeljo, 23. febtua ja ob pol 3 uri popoldne na shod, ki s« vrši v hiši g Al. Hamra, p. d. Štingl v Cerša-ku Pridejo naj tudi možje iz Selnice. Na shodu bo g vurii poslanec dr. Korošec. Ptujski okraj. p Ptuj. Oni slogaški.liberalec, ki se usaja po gostilnah cez našega Orla, KrČevinsko bralno clru- štvo in Kmečko posojilnico ter naše somišljenike ovira po vzoru „Sloge", naj bo lepo tiho, sicer se mu bo druga zagodla. p Sv. Lovrenc na Dravskem pol u. Dno 4, feb-ruarja je bil tukaj strašen pretep. Zvečer ob 8. uri sta si začela nagajati in se tepsti Janez Osenjak ter Martin Kmetec, Bila sta oba pijana. Branit ju je pa prišel Vincenc Sterbak. Kmetec pa ga je ud .ril z nožem v roko, da je na levi roki mu prerezal več žil. Cez malo časa je pa udaril Kmetec Andreja Plejnše-ka s flosarko po glavi tako Hudo, da mu je prebil glavo. Nesrečno pijančevanje! p Sv. Marko pri 1 tu,u. Tudi nam, ki smo bili dolgo časa prijatelji starih poslancev, se sedaj že gabi to grdo hujskanje v „Slogi" proti sellanjim poslancem, To hujskanje je takšno, da Človek ne ve, ali so pisatelji „Sloge" strašno neumni ali pa grozovito hudobni, Skoraj ne moremo verjeti, cla tudi dr. Jurtela dela za ta list, čeravno se nam to pripoveduje od či. sto zanesljivih oseb. Moramo reči, da so nam naši poslanci Brenčič in Ozmec radi šli na pomoč, ko smo bili v sili zaradi kanala. Ptujski gospodje se tistokrat .niso za nas zmenili. Tudi to vemo, da deželni poslan' ci pri obštrukciji zahtevajo, da se jim zagotovi regulacija Drave, ena stvar, o kateri so stari poslanci molčali. ,„Sloga" napada poslance zavoljo regulacije Pesnice in hoče, da se naj v enem letu doseže, kar se prej 100 let ni moglo. Tudi če posla.ici ne bodo ob-Štruirali, ne vem, če bo Pesnica naenkrat regulira-nat. Kolikor je meni znano, je še vedho ziadržek, ker se Mezgovci, Možganjci in Slomi še branijo zavoljo stroškov za vzdrževanje. Mogoče, da so sedaj že drugega mnenja, potem bi naj nam to dr. jurtela v „Slogi" mirno razložil, ne pa da se priobčujejo tako strastni napadi. Saj vemo, da regulacija rek ni k kšina strankarska zadeva, ampak splošna zadeiva, katero vsaka stranka rada izpolni, če le more. Stari poslanci pa tucli niso delali čudežev, p Sv. Barbara v Halozah. V Bregovcu je umrla Barbara Fajt, mati uglednega posestnika g. Antona Kla^jderiča, Družini izrekamo svoje sožalje. — Neki uzmoviČ je potegnil v eni zadnjih noči vlČ. g. župniku mlado prase. Dozdaj še pi znano, kam ga je spravil,. — Pri pas in v sosednji fari Leskovec že precej dolgo razsaja kašelj (oslovski kašelj) m mnogo otrok 'e že moralo iti prezgodaj pod grudo, med temi tudi otrok g. učitelja Kosi. — „Slovenskega Gospodarja" radi beremo in si ga tudi vedno naročamo na novo. Kako pa tudi ne, saj je edini ta list za nas, ki brani vero in kmečke koristi! „¡Slovenski Gospodar" v vsako hišo! Vse druge na gnoj med smeti, ker so protiverski in škodljivi. „Straža" in „Naš Dom" sta tudi že postala precej domaČa,, Mi gremo naprej! p Sv. Trojica v Halozah, Zadn o nedeljo meseca prosinca je imelo naše Bralno društvo zimsko veselico s pomenljivim poučnim govorom. Ud Mlade-niške zveze, Anton Pernek, je govoril prepričevalno. Marijina družbenica Marica- Marinčič pa je prijetno deklamovala „Lepo Vido". Pri sreeolovu je imelo društvo 51 K čistega dohodka. — Nedeljo pozneje smo i-meli poučen shod o sadjereji. Govoril je g. potovalni učitelj Pirštinger. Po poročilih občnega ztora našega društva je bilo posneti, da so bili njegovi uspehi pri haloških otežkočenih razmerah zadnje leto zopet veseli. Leskovec pri Ptuju. Tudi k nam je priromal zloglasni govor dr. Kuk.ovoa, ki hoče dokazati, kako se nam slovenskim posestnikom delijo dobrote iz Gradca in so torej hudobni naši kmečki poslanci, ki tega nočejo uvideti in delajo obštrukcijo v Gradcu. Res žalostno, da se najde mož, ki ga je rodila kmečka slovenska, mati, in hoče pekaj "dokazati, o Čemur se nI mogoče prepričati, da je resnično, Skoda Časa, papirja in dr, Kukovca, ki je zabredel tako daleč, da skuša podreti, kar naši neustrašeni kmečki poslanci z veliko težavo zidajo. Tudi hinavska „Sloga", ki jo vzdržujejo liberalno-slogaški advokati in hofra,ti, se zadira ob naše poslance. In to vse radi tega, ker mi kmetje nismo hoteli voliti liberalne advokate za svoje poslance. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Poročil se je dne 27. januarja posestnikov sin Jožef Horvat iz Mostov z veleposestniško hčerjo Terezijo Matjašič iz Zago-rec. V nedeljo, dne 2. februarja, so se sešl'1 zopet gostje na nevestinem domu. Za dijaško kuhinjo v Mariboru je nabral župan Franc Horvat 7 K 30 vin. No. voporočencema Bog daj srečo! p Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Mlade^iška zveza je priredila na pustno nedeljo 3 gledališke igre, in sicer: „Prepirljiva soseda", „Cmdna kupčija" in ji Ženin Miha". Igralci so svoje vloge dobro rešili. Cisti dobiček je namenjen za društvene potrebe. Zahvaljujemo se Č. g. Erhatiču, kaplanu pri Sv. Antonu, za poslano vstopnino. — Poročila se je tukaj d e 27. januarja mladenka Micika Korpar z mladeničem Alojzom Brodnjak. Obilo sreče! p Sv. Tomaž pri Ormožu. Naš c. kr. poštar g. Skrlec je tudi načelnik, liberalne posojilnice, h kateri svojedobno naših mož ni pripustil. Zato je že pr šla kazen nad njega in njegovo posojilnico. Ker ni hotel izplačati nekaterih odpovedanih vlog, so ga prizadeti vlagatelji izročili sodišču. Škrleleva posojilnica 'je bila obsojena in sedaj mora razun vlog plačati še tudi lepe sodne stroške. Tako je slogaško-liberalno pametno gospodarstvo. p Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 20. januarja je bil za našlo župnijo pomenljiv dan, Prečastiti gosp. stolni župnik in kanonik Moravec nam je blagoslovil nove orgije ob navzočnosti več sosednjih gg. duhovnikov. Stare orgije so nam Čisto odpovedale. Odposlanec ordinarijata, vlč. g. Trop, je v vznešenih besedah razlagal pomen in vpliv dobre glasbe na srce Človekovo. Sv. mašo pa je služil ob asistenci prečastiti g. kanonik Moravec, in nove orgije so s svojim milim, prijetnim glasom, povzdigovale srca vernikov proti nebesom. Tako je postala naša lepa cerkev zopet za eden okras bogatejša. Nove orgije je napravila znana tvrdka Brandl v Mariboru. Napravljene so po najnovejšem načinu, tako, da so sedaj druge vrste v naši škofiji. Delo dela vso čast mojstru.Vsem, ki so bodisi gmotno, bodisi dejansko pripomogli k novim orgijam in lepi slovesnosti, iskrena zahvala! p Središče. Zadnj Uo, is o gostiji Slavko Šolarja in Alo„zi0e Koiarič je neresničen in izvira iz hudobnosti. DotiČnik je hotel zvabiti na led „Slovenskega Gospodarja" in se ponorčev; t iz Orla ter omenjenega dekleta. Liberalci, sram vas bodi! p Središče. Da so liberalci lažnjivi preroki svobode, so pokazali zopet središki liberalci, na, Čelu jim župan Sinko ob priliki poučnega tečaja, ki se je vršil pri nas zadnjo soboto in nedeljo. Ti svobodni laži-naprednjaki niso pripustili, da se tečaj pri cerkvi razglasi, dasi je dal obrežki župan dovoljenje. Gosp. župan, vprašamo Vas, ali je to svoboda ? Ali Vas ni sram, da bijete sami sebe po zobeh? Kje je Vaša doslednost ! ? Ali ste pozabili na svoječasni svoj razglas? Zakaj postopate tako? Ali Vam veleva tako Vaši razum? Vsekako Vam priporočamo, da se greste učit postopanja k svojemu tovar.šu v Obrež, dasiravno nima učiteljske izobrazbe kakor Vi. Odkr.to priznamo, da zasluži župan v Obrežu s svojim ravnanjem naše priznanje, akoravno pi naš pristaš. Žalost ¡o je', da se hočejo naši središki liberalci s takimi turškimi razmerami držati na površju, tlačiti in zasužnjiti naše dobro ljudstvo in ga tako vod ti v vsestranski propad, Take in enake razmere kličejo na pomoč, in povemo vam, liberalci, da bomto temelj to poskrbeli, da bo gospod iz Rakitja Še hudo nervozen. p Središče. Dne 11. t, m. Je umrl v Središču Jurij Plepelec, stara slovenska korenina, v dobi 75 let. Blagi mož naj počiva v miru. p Sv. Bolfenk i ri Središču. V občini Vodran-ci je bil v sredo, dne 12, februarja, izvoljen za župana vrli naš somišljenik g, Jožef Munda. Prednji župan', kateri pleše po Zabavnikovi godbi, ni prišel n'ti v odbor, kakor tudi sploh nobeden, liberalec ne. Sedanji občinski odbor sestoji iz najociličnejših mož v občini» Torej vi naprednjaki, ki pa povsod nazadujete, ne pomagajo vam nič vaši rekurzi ne vaša agitacija, in tisti središki gospodje, kateri so si, kadeč i,ne cigare, v svesti zmage, pripeljali na volišče, a po končnem porazu odpeljali, kot bi za njimi tolkla najhujša toča. Meti ljudstvom .ie Šla govorica: Dokler se ' odo središki piirgarji vozili na volišče vol t, bodo vs kdar paprednjaki propadli, ker tisti središki gospodje so tega že navajeni, posebno pa tisti gospod iz Rakit a. Torej gospod Zabavnik, ne bo nič s tvojimi sapjami, da bi bil v tvoji osebi sedanji župan. Sv. Križ t k Slatine. To zimo so umrle pri nas tri osebe, ki so nad 50 let bile v zakonu; pred Božičem je umrla na 'Topolah Marjeta Tkalec, na Novega leta. dan Marija Cvetko v Tuncovem in pred tednom je preminul na Strmcu obče spoštovani Jakob Šipec. Sveti jim večna luč! p Sv. Lovrenc na Dr polj» V ned ljo. 21. februarja ima De kliška zvez- sv j mesečni pou'm sbed z dei-lamariiami. taznimi pouč nimi gov, ri ud Mladenke, članice in drage pud t- polnoštevilno p 0sluši,v;ji. G. T-mat K< rpar je v n dr ljo na običajnem skup nem sestauku vseh oslušo^Bkih kmrtov v gost lni p« g Kovačecu nabral za „slov. Str«žo 8 K 10 vin. Prisičia bv«la! p 0'mož. Kmetijska podružnica ima 27. t. m predpoldan ob 10. uri svoj občni zbor v kletarski gostilni. Na «sporedu volitev delegatov in odbora, razdelite' laneneg» s-mena ter srečkanje za razno kme ijgko orodje. p Sv Križ tik Slatine. V nedeljo, 23 febrn»ria po večereicah bo v čitalnici na občnem zb ru kmet podružnice predaval ra natelj g. Ivaa Belle o zbolšanju travnikov. Udje in sploh p sestniki, pridite poli oštevilno. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Umrl je dne 14, februarja okrožni zdravnik dr, Karel Chloupek, Rajni je bil starosta Sokola, a vendar miroljuben. N. v m. p.! Opozarjamo slovenske zdravnike na to izpraznjeno mesto. — Ljutomerski Nemci in pemČurji se baje že hvalijo, da bodo vzeli Slovencem pri prihodnji občinski volitvi še 3. volilni razred, naši liberalci pa to mirno trpijo. Ni Čuda, saj sami vabijo iz Gradca Nemce k nam predavat ter trpijo, da se na slovenskem zborovanju govori nemško. Slovenci, kje je naš narodni pohos? 1 Mala Nedelja. Prav prijetno zimo imamo tukaj. — Poročil se je vrl mladenič Franc Kšela, km. sin, z Miciko KlemenČiČ v jurjevško župnijo. Ženin je bil vrl naš pristaš in politično delaven, pristopil je rad v naša društva, potrud 1 se je rad na shode Km. zveze tudi v druge župnije. Bog daj, da bi ostal tudi Še nadalje naša krepka korenina! 1 Gornjeradgonski okraj. „Amerika.nski vdovec" je ime nekemu človeku v našem okraju. Ta obupanec pridno klepeče, da „Štajerc" le pomaga. Komu pa? E, ako ptosvari duhovnik kakovo potepeno dekle ali ošte. je „Slov. Gospodar" kakega šnopsarja, se „Štajerc" za te preganjane ljudi „gor vzame". Kako pač „Štajerc" za vse svoje ljudi zna! Saj za Bračkovo ženo se ne bo potegnil. 1 Gor. Radgona. Dne 20. julija 1011 je vel 1 takratni slovenski ORrajni zastop gornjeradgonski člane v okrajni Šolski svet. Izvoljeni so bili od slovenske stranke: Anton Trstenjak, veleposestnik in župan v Ivanjcih', jakob Nemec, posestni in župan v Okoslav-cih in Jakob Zeml ič, poses-t ik v Radench- Od nasprotne strankje: Alojz Kre"i, veleposestnik v Oče-slavcih, ip. dr, Hohn, okrajni zdra/vnik v Radencih, C. kr. okrajno glajvarstvo je to volitev razveljavilo dne 8, avgusta 1911 in c. kr. deželno namestništvo z razsodbo z dne 9. oktobra 1911 našemu prizivu ni u. godilo. Nato pa je' c. kr. ministrstvo notrajnjih zadev sporazumi,o s c. kr. ministrstvom za uk in bogočast-je s| oznalo volitev za pravoveljavno, kier se ni prekršil zakon in se tudi ni prekoračilo področje okrajnega zastopa. Vkljub temu pa se izvoljeni udje še ne pripustijo k sejam okrajnega šolskega sveta. To zadevajoči akti pa ležijo že dolgo časa pri deželnem šolskem svetu v Gradcu, kateri še m sli po nekih sodnih stopnjah odločevati, Če se naj novoizvoljenim u-dom sploh dovoli kdaj vstopiti v okrajni šolski svet al e. t i '-;os milje si ¿e uolgo belijo glave s tem, ka ko bi to razsodili, kar bi pri prosti človek takoj pametno razsodil. Naši gg. poslanci pa naj blagovolijo celo stvar tam na Dunaju pojasniti in spraviti v tir. 1 Ščavnica. Poročali smo že, kako Spende na ščavniški šoli plodonosno deluje v „Štajerčevem" sa-donosnikii s tem, da širi po deci ta umazani list med dosedaj dobre krščanske Ščavničane. Da pa Spende dela in se trudi tudi v Sudmarkinem vinogradu, dokazuje sledeče: Spende je ob novem letu razdel 1 med šolarje več Sudmark-koledarjev. Otroci so seveda vzeli in prinesli domov te nemške evangelije, Toda neki dobri, zavedni stariši, so svojega šolarja prav precej poučili, kaj ima s tem Spendejevim darilom storiti. Drugi dan zbere fantek okoli sebe več Šola,rjev, jim razloži pomen knjige in nato pred vsemi med primernimi opazkami zabode knjigo z nožem ter razreže na drobne kosce, kose pa pošteno v blato potepta. Za njim storijo isto s svojimi koledarji tudi drugi Šolar, ji, Hrupa in smeha ter medsebojnega odobravanja je bilo veliko pri tem. Jaz bi rekel, da so fantje čisto modro storili, Da Še večkrat malo pošegetajo Spende-jevo nemško žilico, pa bodemo že skrbeli. Priložnost 1)0 že sam zopet k temu dal, I L utoif i „Orei4* v Ljut meru ima v nedeljo, dne 9. sušca predavam«- v bralni sobi po večernii'»h Vabijo se vsi mladeniči in pr jatrlti m*ailine IS» Kr ž p"l Ljutomeru. Dekli ka zveza priredi v nedelj1, doe 23 i. m v SI rnSeko em domu društveni shod s petjem, ter govori duh vodit ija in danic. 1 Kapela. Prihodnjo nedeljo, 23. f. brnarja ima po*lan krajni pašnik za mlado govedo v Št Vidu, posebno zanimiva. Na zb rovanjih bo govoril deželni živinorejski nadzornik Jebv&.k. s Šmartno pri Velen|u. Za pretečeno nedeljo naznanjeni (bčni zbrr našeg» izobraževalnegK društva se vrši to nedeljo, dne ¿3 t. m. ob 3. uri p poldne; ker zadnjič je bil g. poslanec zadržan, to nedeljo pa bode neovi ano prihitel v našo sredino ter prevzel poučno bodrilen go or. Pridite torej polnoštevilno. Konjiški okraj« k Oplotnica. Žalostno, pa resnično, da imamo v naši vasi take gostilne, kjer že otroci-šolarkinje plešejo do 10. ure ponoči v prisotnosti nekega i^čitelja. Žalostno je tudi za gostilno, kjer ni pravega gospodarja, da bi take mlečnozobe otročiče spodil domov, a še bolj žalostno je za starše, da jim ne dajo strahu in, boljšega vzgleda. Tudi v Cadramu imamo gostilno, kjer se od šiopsa pijani fantje vsako nedeljo pretepajo. Namesto v cerkev, pa v krčmo. Že na vse zgodaj hodijo s krvavimi bučami po vasi. Tukaj naj bi pač za to postavkene osebe gledale, d.a se v takih gostilnah žganje odpravi. k Stranice. Tukaj je umrl v ponedeljek tukajšnji organist in mežnar Franc Crešn.ar v G5. letu svoje starosti. Naj počiva v miru! k Sj). Zreče. Pri svatbi Kctn.ik-Kvac so na predlog ženinove sestre Milice zbrali za Slovensko Stražo 3 K 20 vin. Pripomnimo: To je bila svatovšči-na rudarja. V Jiišo pač zahaja „Slovenski Gospodar", vsled tega že mladi člani družine razumevajo narodno dolžnost. Lepo! Celjski ©kraj. c Celje. Za blagor slovenskega naroda malokdo toliko dela kakor okrajni zdravnik dr. Anton Schwab. Kakor vsak dobro misleč Slovenec, tako tudi ta gospod uvidi, da je nezmerno vživanje opojpih pijač za naš narod velikansko zlo. Večkrat se v govorih, li- stib in knjigah kaže na žalostne nasledke nezmerno-sti v gospodarskem, nravnem in zdravstvenem oziru, toda uspeha je malo. Zakaj? Zato, ker ima ljudstvo popolnoma napačne pojme o alkoholu. Ljudstvo misli, da so opojne pijače za Človeško telo potrebne, da redijo in da dajejo moč. Zdravniška znanost pa uči, da to ni res. Alkojiol razburi samo živce in t.ikrat se zdi človeku kakor da bi bil bolj močen; v resnici pa aL kohol jemlje moč, kar Čuti vsak, potem, ko se strezni; je namreč boli slab, kakor je bil prej, predno je pil. Dr» Schwab ima načelo, da je treba s poukom na pod_ lagi znanosti ljudem iz; odbiti krive nazore o alkoholu, tako, da bodo prišli do prepričanja, da alkohol ni potreben, ne redi in ne daje mo> i. Potem ne bodo tako silili za alkoholom. Vsled tega je imel g. doktor tekom 6 let že več predavanj na Štajerskem in na Kranjskem. Tako tudi na pustno nedeljo v Celju za odra-ščene, na, pepelnično sredo za dijake, v Četrtek potem pa za ljudske šole. Pojasnjeval je predavanje s skiop-tičnimi slikami. Poslušalo ga je bi zu 1000 oseb Za praktično življenje je dal približno sledeča navod.la: 1 otrokom se ne sme nikoli dati alkoholnih pijač,, za otroke je mlekb pa voda; 2. kdor še ni pil alkohola ali še -čisto malo, se mu svetuje, da sploh ne začne, bo boljše zanj v vsakem oziru; 3. če je kdo vajen piti alkoholne pijače, naj ne pije več kot 54 1 tra srednje-močne pijače na dan, žganja pa sploh nič; 4. alkohol se rabi pri nekaterih boleznih za zdravilo, kedaj, to pove zdravnik, zato naj se vsak ravna, po nasvetu zdravnika; 5. gg, učitelji in katehetje naj bi navajali šolsko mladino k temu, da se ravna po nauk.h, katere je slišala pri predavanju. Vsa ta načela je predavatelj znanstveno utemeljil. Opozoril je na to, kako nevaren zapeljivec je alkohol sam na sebi. Kakor vsak strup, tako tudi ta zahteva, da ga človek vedno več rabi; zato postane marsikdo nehote velik pijanec, če se resno ne premaguje. Omenil je tudi, da celjski okoličani ne delajo prav, ko vse1 mleko prolajo, otrokom pa nič ne dajo ali pa jim ponujajo Čaj, v katerega vlivajo celo žganje. Svaril je slednjič šolarje, naj ne kadijo tobaka, ker je tudi v tem strup, nikotin imenovan, ki je za dečke zelo škodljiv, c Gor. Hudinja. Hlapec Tomaž Kerže je ukradel dne 7, februarja posestniku Janezu CigelŠeku 340 kron papirnatega denarja z denarnico vred in službeno knjigo ter pobegnil. c Savinjska dolina. Gos; od urednik! Naznanjam Vam, da sem bil na svatovski gostiji. Ja, boste rekb, ♦<) i" ni nič novega, posebno prej v predpustu; pa le počasi, da Vam razložim. Bil sem že večkrat na enakih gostijah, pa Še na nobeni ni bilo brez vog-larjev ali prežarjev, posebno, kjer je dosti pijače, kakor tukaj. To je pripisovati izobrazbi naših fantov. Mladeniči obsojajo staro divjaško razvado ponočeva-nja- Prav dobro smo se imeli, bili smo vsi enega mišljenja, brez male izjeme smo vsi, ki smo b.li svatje, naročeni na katoliške liste in smo nabrali tudi mali znesek za Slovensko Stražo. Samo ena reč je bila graje vredna. Nekateri godci so namreč s svojimi dvoumnimi dvtipi žalili dostojnost. c Galicija pri Celju. Lai.sko leto smo se prav nridm. udeleževali društvenega življenja. To so pokazala poročila na Občnem zboru Izobraževalnega društva, ki se je vršil dne 22, decembra. Društvo je priredilo lansko leto 3 predstave, in sicer: „Repoštev", „Luknja v namiznem prtu" in „Tri sestre". Imeli smo tudi dobro obiskan mladeniški shod pri Sv. Jungerti. Predavanj je bilo 0. Da so pa udje tudi pridno brisali prah iz knjig, nam je povedal knjižničar, ki je naznanil, da se je prebralo lansko leto 281 knjig iz društvene knjižnice. Za leto 1913 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Dav. Krajnc, podpredsednik F. Videmšek, tajnik M. Križan, blagajnik J, Veber, knjižničar M. Stefančič. Odborniki: F. Suberger, M. Reber in Jan. Novak. Mladini kakor tudi starejšim pa priporočamo, da ostanejo Še za naprej zvesti udje dru. štva. c Drami je. Naši liberalni mogotci Kakor naš tajnik JarnoviČ in še maloštevilni njegovi pristaši, so si zelo v laseh in se hudujejo drug na drugega, češ: Ti si kriv, da gre naša stranka tako rakovo pot. Posebno gredo Čez tajnika, ker je bil volilni imenik tako pomanjkljivo urejen. Toda naš občinskli tajnik g. jarnovič slovesno zatrjuje, da ga on ni sam spisal, ampak nek njegov pristaš. Kot nameček 28im, že tu pri komisiji popravljenim točkam jih je bilo še nekaj in te so poslali na c. kr, okrajno glavarstvo, da se še tam prepričan o pristnosti našega volilnega imenika. S težkim srcem pričakujejo naši gospodje pohvalnega pisma, in govori se, da baje dobi bo.no častno kolajno z napisom: „jarnoviČu, kot občinskemu tajniku v spomin za nevenljive zasluge pri sestavi volilnega imenika za občinske volitve v Dramljah leta 1913." c Nova Cerkev pri Vojmiku, Po dolgi mučni bolezni je umrl dne 11. februarja, previden s sv. zakramenti, Vrisk Matevž, mož krščanskega prepričanja. Bil je vnet prijatelj dobrega berila. Rajni je bil zelo pr ljubljen, kakor je kazal njegov veličastni pogreb. ISodi mu žemljica lahka! c Dobrna. Pri šaljivi licitaciji je zbrala sloven; ska mladina in zaledni možje za našega Orla 13 K 00 vin. Tako je prav! Za dobre name ¡e nai ima vsak zaveden Slovenec odprto srce, radodarno roko. Bog plačaj! Na sumničenje zlobnih ljudi, da se je pora-bil denar za pijačo, odgovarjamo, da ni b.lo zraven že dobro znanih fantov, ki so kar 50 K pognali po grlu, sicer bi se naš'm kronikam tudi tako godilo. Ne sodite drugih po sebi! c Sv. Jur ob Taboru. Dne 17. februarja so bile oličinske vol.tve. V 1. razredu so izvoljeni liberalci: Apat Lavoslav, Debelak Jožef, Kos Miha., Ocvirk M., Plavšek Ludvik, \Vittenbach baron Gustav. V 2. in 3. pristaši Kmečke zveze, in sicer v 2. razredu: Hanžič Franc, Kučar Martin, Lesjak Alojz, Lesjak Franc, Lukman Franc, Raučigaj Anton; v 3. razredu pa: Juhart Jožef, Kos Franc, Križnik Tomažič, Orešnik Jakob, Rožam c Franc, Vasle Alojz, c Sv. Pavel pri Preboldu, ObčespoŠtovano hišo Kruljčevo v Mariji Magdaleni jo obiskala v zadn„em Času v kratkih presledkih bela žena, kruta smrt, ter pobrala v družini meseca decembra minulega leta po daljši bolezni startga moža Mihaela Fakin v starosti 09 let. Miren, tih, Skromen, moder in previden značaj je bil. Oba sta bila vneta zagovornika S. K. Z, ter dkoličanom prav priljubljena. Žalujočim naše sožalje, ranjkima pa blag spomin, in večfeii mir! c Sv. Jedert. Veselo gibanje se opazuje pri nas, pa ne na plesišču ali gledališkem odru, ampak v branju Častnikov. Od novega leta je pri nas naročenih: 50 „Slovenskih Gospo,'¡ar je v", 53 „Bog^ubov", 3 ,,Domoljubov", 12 „,Glasnikov", 2 „,Naš Dom", 2 „Cvetje" — „Stajerc" niti eden! Poskušal ga je sicer prevžitkar Šeligo vriniti nekaterim, pa se mu ni posrečilo, Kakor je pricindral, tako je odcindral! c Trbovlje. Umrl je zopet eden izmed sta ih navdušenih domoljubov. Petra Erjavca, zlatomašnika in župnika trboveljskega, ni več! Umrl je mož, ki seje toliko trudil na narodnem polju, ki je pomagal, da, ki je, tako smemo reči, naredil Trbovlje slovenske! Rajnki je bil rojen dne 24. junija 1833 v Kostrivnici blizu Slatine, posvečen v mašnika v St. Andražu od ranjkega rodoljubnega škofa Antona Martina Slom-šeka, ki je tudi njemu vcepil globoko ljubezen do svoje vere in naroda. Služboval je med" drugim tudi v Konjicah, rojstni fari našega prem,, vladike kot kaplan in sicer kot vzgleden duhovnik. Bil je župnik v Zrečah, a dne 1. maja 1887 je prišel v Trbovlje, kjer je takrat še vladal bolj nemški duh. Da so pa Trbovlje danes slovenske, se imamo v prvi vrsti zahvaliti dragemu umrlemu zlatomašniku. Ustanovil je že pred dvajsetimi leti trboveljsko posojilnico starega Schulze-Delitzschevega sistema, ustanovil katoliško delavsko društvo, bil je podpornik družbe sv. Cirila in Metoda, seveda še v tistih letih, ko se še niso porajali dogodki a la Bohinjska Bistrica. Bil je mož ognjevite vere. Današnja smer liberalne politike mu ni prijala in jo je ostro obsojal. Zadnje čase pa je postal bolehen, zadnja štiri leta ni mogel sam več hoditi, drugi so ga morali voditi na sprehod. Bil je milega značaja, spravljiv, potrpežljiv in je vdano prenašal trpljenje. Zato je tudi takorekoč ugasnil, skoro nismo doznali, kdaj se je preselil njegov močni, odločni, krepki duh iz telesa. Počivaj v miru, dragi zlatomašnik, sveti ti večna luč! — pogreb prečasti-tega gospoda Petra Erjavca se je v soboto izvršil nad vse sijajno. Zadnjo čast mu je izkazalo 18 so-bratov-duhovnikov. Sprevod je vodil, opravljal mrtvaška opravila, aaroval sveto mašo in govoril ranj-niku v slovo preo. gospod dekan laški, dr. Kruljc. Pokojni gospod je bil še Slomšekov učenec, ¿ato vzor-duhovnik. Njegova zasluga je, da Trbovlje niso nemčurske. Gospod zlaom,ašnik je bil učen mož, blaga, dobra in zlata duša. Svetila mu večna luč! c Loka. Zoretov pes je stekel in obgrizel svinje, mačke, pse, pa tudi ljudij neko ženo je zgrabil za nogo, pa je imela debele počne (zimske čevlje), in ji ni škodoval. Bolj hudo je obgrizel 2 deklici, kateri so spravili v Pasterjev zavod na Dunaj, Politična oblast je dala potem več psov postreliti. Je že prav, da, je tako skrbna; ko bi le tudi žganje tako preganjala — žganje stori več hudega ko stekli psi. — Kaj pa z občinskimi volitvami? Zadnje volitve, ki so bile- pred Božičem I. 1911, so bile vsled pritožbe Kmečke zveze črez eno leto v vseh treh razredih ovržene. V pritožbi je bilo veliko točk, namestništvo pa je ovrglo volitve zaradi tega, ker sklepi reklamacijske komisije niso bili razglašeni; že to je zadostovalo za ovrženje, tako, da so bili drugi razlogi v pritožbi že odlveč. Nova volitev se ima vršiti na podlagi starega imenikia iz 1. 1911, le reklamacije so se smele vložiti, in vloženih je bilo okoli 00 reklamacij od vseh štirih strank, ki so: Kmečka zveza, socialni mokrači, liberalci in Nemci, Se-le zdaj so reklamacije rešene, in nekako črez 2 tedna bo volitev. Nek liberalec se je drl, da take može moramo voliti, ki bodo za pijačo dajali. 'Mi pa mislimo, da ima občinski odbor lepšo nalogo. Upamo, da ne bo zmagala pijača in tudi ne liberalne laži, ampak naša Kmečka zveza. c Loka pri Zidanem mostu. V nedeljo, dkie 26, prosinca, se je ustanovil pri nas Krajevni odbor Slov. kmečke zveze. Pristopilo je precejšnje število udov. Dne 2. svečana smo pa imeli občni zbor Slov. katol. izobr. društva, Udeležba je bila povoljna, le moških je bilo malo. Po poročilih odbora sicer počasi, a vendar vrlo napreduje, Prijatelji društva, posebno odborniki, delajte na to, da nas večkrat razveselite s katero predstavo. — Dne 4. t. m. se ie blizu Zidanega mosta ubil en konj. Hlapec papirniške tovarne je peljal naložen voz premoga. Med potjo skočita konja v cestni jarek, ki ni bil zagrajen. Eden konj je bil na, mestu mrtev, drugi se je le malo poškodoval. Vzrok nesreče je, ker je en konj druzega ugriznil. — Občinske volitve ne dajo liberalcem miru. Posebno se jezijo na 2 ugledna moža ter ju hočejo očrniti. Same sel e pa hvalijo kot pristne narodnjake in seveda tudi kot pobožne kristjane. Tcda ti zaslužijo ime pristni liberalci, ker zabavljajo Čez duhovne, se iz njih norčujejo, ne mara;o za besedo božjo; ob nedeljah1 o-stanejo pri alkoholu ali pa gredo še-le potem v cerkev, ko je že skoro vse minulo. Jih sicer ni veliko, a bi vendar radi dobili krmilo naše občine v roke. Zatorej kmetje, pozor! c Sv. Ema. Dne 20. prosinca sta bila poročena. Lizika Barič od Sv. Eme in Josip Lipnjak iz Ta-berskega na Hrvaškem, Poročal ju je ženinov brat č. g. Ignacij Lipnjak, kaplan v Grubišnem polju v daljni Slavoniji. Nabralo se je na tej gostiji za Slovensko Stražo 15 K 34 vin, PreČ. g. kaplan Ignacij je sam daroval 5 K za Slovensko Stražo in je ob tej priliTči v pol ure trajajočem govoru pojasnil vrednost in potrebo podpiranja Obmejnih bratov. — Dne 27. 27. prosinca pa se je poročila pridna deklica Marija Gobec, hči župana v Nezbišan, s prav pridnim in poštenim fantom iz Hrvaškega, Janezom Pétrak. — Dne 3, svečana pa je bila poročena, pridna deklica Mimika Brilej na Zdolah v kozjanski fari, s poštenim fantom Florijanom Skorjanec od Sv, Eme\ Deklica je bila ves čas doma pri očetu Milietu Brilej in materi Rozi ter skrbno pomagala pri velikem posestvu. Bog ju bode Še posebno blagoslovil, ker sta oba dosedaj tako pošteno živela. Nabralo se je na tej gostiji pri očetu Milietu Brilej 4 K za Slovensko Stražo. Mladim parom želimo obilo sreče in blagoslova. c Cel,e Izobraže aluo društvo v Ceiju vabi na ebčni zbor, ki bo v nedelj,, dne 23. s e'ana 1913 popoldne ke zad uge. G Jelovšek, živnorejsto nadzorni' ima predavanje. Ku.etje, živinorejci, udeležite se polnoštevilno tega zborovanja. Brežiški okraj. b Brežice. Dolgo časa je bila želja po sotelski železnici le pobožna želja brez vsakega upanja, da se kedaj uresniči. Se-le dr. Bejikovič je vzel pred štirimi leti stvar resno v roke in na posebnih želez .iških shodih agitiral za to železnico. Ali veste, kdo se teh shodov in razgovorov ni udeleževal, Čeprav je b 1 povabljen? Kdo se za celo zadevo ni nič zanimal? To je bil voditelj liberalne stranke, dr. Kukovec. In sedaj ima ta mož dovolj drzno čelo, da hodi po shodih iii izreka poslancu dr. Jankoviču in dr. Benkoviču grajo radi te železnice. Pripomnimo, da se je tudi dr. JankoviČ že prej kot vplivna oseba v kozjanskem o-kraju mnogo za to železnico trudil in žrtvoval, dočim je dr. Kukovec celo zadevo preziral. V liberalni družbi smo slišali, da ima tudi pri teh napadih* na slovenske poslance znani politični inešetar svojo roko zraven. Ker pa zna dr. Kukovec samo hujskati in se do danes ni še prav nič poučil, ka»i naj bili z vsako drobtino zadovoljni, ki bi padla z nemške deželnozborske mize. Ob koncu se je dala na glasovanje resolucija, za kjatero pa ni skoro nihče vzdignil roke, ne za in ne proti, kar je znamenje, da nas liberalna resolucija nič ne briga. S predsednikom Glonavičem je imel dr. Kukovec križ. Niti običajnih otvoritvenih besed ne sklepnega govora ni spra- vil skupaj. Stal je zraven kakor o Veliki noči pri božjem grobu iz lipovega lesa napravljen vojak. h P.='j . Pi.slane» dr. Jank vič in Pišek p i redita v nedeljo, dne 2. marca sh d. Ca* ti pr štor zb^rovan a prihodnjič. h Brež c». Ka,t. siov. iznliraže«alno dru'to prir*di v nedeljo, dne 2. suš & gledal.ško pr,dstavo z igrama: „Pijavka" in „Rudeči no-covi". Najnovejše vesti o vojski. Z bojišč ni posebnih novic. Na galipolskem polotoku in pri Cataldči se vrše le manjše praske, Obstreljevanje Odrina in Skadra se nadaljuje. Grki so baje izkrcali v Besika-zalivu južno od Dardanel na inaloazijska tla večje število vojaštva. Iz Carigrada poročajo, tla vesti o umoru Enver-bega niso resnične. Vendar listi ne vedo poročati, kje se Enver-beg na^ haja. Rumuiisko-bolgarski spor se je zopet poostril. Rumu ni vedno bolj predrzno zahtevajo od Bolgarije odstop Silistrije in velik kos bolgarskega ozemlja, kar pa Bolgari ne morejo dovoliti. Rumunski odposlanec princ Gika, ki se v Sofiji pogaja z Bolgari, hoče odpotovati, Domneva se, da če se obe državi ne bosta mogli sporazumeti, bodo velevlasti posredovale in odločile, koliko sveta imajo Bolgari odstopiti Rumuniji. Rumunija ima ob bolgarski meji pripravljeno močno armado, da udere v Bolgari]o; tudi Bolgarija pridno pošilja vojaške Čete na riimunsko mejo. Peti bolgarski armadni zbor pod poveljstvom generala Paprikuva je pripravljen na boj. Istotako koraka tudi srbska armada Bolgarom na pomoč» Poročilu o seimn pitace ž>vine v Gradcu dne 13. fabruarja 1913. Pr gnalo se je 810 v -L v, 126 bikov, 317 krav in 7 telet. Skupaj 760. Cena za E00 kg žive teže: lepi pitani voli 92 do 106 K, srednje debeli 86 de 92 K, suhi 76 do b2 K, biki 74-94 kron, lepe pitan- krave 74-84 K, srednje debele 56—68 K, suhe 44--52 kroH. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 110, na Tirolsko 12, na Nižje Avstrijsko 31, na Češko 118, na Moravsko —, v Trst 103 in na Nemško 6 komadov Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 104 komadov več kot prejšnji teden Cene neizpremenjene. Promet slab. urecini&v&» Sv. Jurij ob Šču nici: Hvala z* poslano! Izročili „Straži". — Zihpolje: Ker ram preobložtni z io icami o vojski, smo izročili Vaš spis „Strani" Pozdra ljecil Črmlenšuk: Glede dosta ljanja časnikov imajo pismonoše dilič n «kotiš in hiše, kamor morajo donašati. Povprašajte na p šti, in če je pismon ša obvezan donašati tudi v Vašo hišo, a teg* te stori, se pritožit- na poštno ravnatelistvo — Škale: Izročili „Našemu Duma". — Negova Preož nad Laškim Sv. Pavel, Videm, Vrausko: Prihodnjič. -- Urfdnik bi rad ugodil vsem dopisniki m, a ker ¿¡tate!je. sedaj vijska zelo zanima, morajo dopisi čakati Le potrpljenje! Kar ni zsstar<-l> pride »sena vrsto Kar je bolj nujno, smo izrodili „¡straži". — Ker smo uredništvo sklenili že sredo zjutraj, so prepozno d< «li sledeči d pis*: Sv. Jurij, Sv. Lenait, Sv. Je-de't, Sv. Križ, Slov. Bstriea, Piihova, Celje SÜKNA tn motili» tkanine za gospod» in gospe priporoča uvozna hiša. PROKOP SKGRKOVSP ffl SIN v Humpolcu na Češkem. Vzoru! na preSuja franka. Zelo zmerne osne. Na želje ho5om dati tukaj jzgotevitl gospsisks obisk«. 135 Tel ka razpošiljahiica Bratje Lechner •• Giadec, železna hiša -- služi vsem slojem kot najcenejši vir za nakupovanje. Prosim zahtevajte! vzorce in cenike o modnem blagu — la-neuega blaga — blaga za gospode — rezno blago — manufakturno blago — oprave za novoporočence. To ničesar ne stane vendar vsakemu dobro služi. Če pridete v Gradec, poskusite kupiti pri nas blago. Zahvala. Podpisana izr. kata tem potom najsrčnejšo za hvalo mnogočastitemu gospodu kanoniku dr. Lav. Oregorc, prečastitemu gospodu kaplanu dr. Maks Vraber in g. trgovcu O^rožnik ter njegovi gospodični sestri za ljubezen iu požrtvovalnost, katero so skazovsli našemu očetu oziroma možu Matevžu Vrisk, mlinarju pri Novicerkvi ob času njegove bolezni in smrti, pa tudi nam ob priliki pogieba rajnega. Neža Vrisk, žena in Janez Vrisk, sin 204 v imenu vseh sorodnikov. Sp. Hadinja št. 7 pri Celjn, 17. feb. 1913. Loterijske številke. Dne 12. februarja 1918. Trst 55 84 87 7 37 Dne 15. februarja 1913: Dunaj 67 4 54 87 48 Hčerka trgovca na deželi, 14 in pol leta stara, želi stopiti kot učenka v trgovino mešanega blaga. Kje, pove upravništvo. 167 Oprava za trgovino dobro ehrargena se po ceni proda. Vpraša se v drožeriji Wolfram, Maribor. 155 Zelo ugodna prilika! Proda se lepo poaestvo. obstoječe is veliko hUe z gostilno in pTo stori za trgovino mešanega bliga, veliko gospodarsko posloji e ti v i lepa vrta za zelenjavo, okrog šest oralov »emlje prvega ra»eda. ob oira ni cesti tik Siudemc. Preda ee takoj vsled odpoto*anja pod skrajno ugodnimi plačilnimi pogoji. Kapitala je treba s»mo 8-i00 kron, drugo lahko ostane. Natančneje se izve pri g. Kaiserju v S u denicah pri Poljčanah. 172 Na predaj je posestvo z dobro idočo gostilno, io minut od f.rne cerkve. Hiša je z>dana, ima štiri velike sooe s kuhinjo in shrambo za jedila in prostorne kleti; živinski hlev je popolnoma nov. redi se lahko ieset glav goveje živine in nekaj svinj Z-mlje 30 oralov, ki obatoja iz travnikov, grzda, pašnika in lepega sadonos-nika. Cena 14 tisoč kron, 6 tisoč kron ostane vknjiženih. Natančneje podatke daje lannik Altš Koren, gostilničar ca Remšniku p. Marenberg. 175 Dva dijaka se sprejmeta, Kassern g*Bse 13, pri Alojziji Šafarič, Ma nbor. 183 Seme -edinoptavega kašeliakega zelja prodaja 20 g' za i K. Ig. Mrcina, posestnih v Zg. Kišljn p. D. M. v Polju. Tudi prodam 15 panje« čebel. Cena po dogovoru. 190 Išče se krojač, oženjen in ona dobra šivilja, katera imata veselje še poleg tega prevzeti pod dobrimi pog ji kr mo na r*čun. Ponudbe naj se pošljejo pod š fro „Dober opravek" n* upravništvo lista. 191 Mož in žena, sposobna z% delo v vinogradu se išč*t«. Vpraša se pri hišniku Goeihestresse 18. M ari bor. 192 Posestvo z zidanim gospodarskim poslopjem, 23 cialov zemlje, obstoji iz njiv. travnikov in gozda. 7 minnt o t farne cerkve, se >akoj na kose ali v celem proda Marija Božič, posestuic*, K- račice, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu. 194 Prodaja^*, zmožna manufakturne prodaje ter slov in nemškega je zika se takoj sprejme v trgovini Konrad Zamolo, Fram. 193 Priden fant, kateri se hoče kro-jaštva učiti, ne ¡*ez 15 let star se takoj sorejme. Tudi sn en krojaški pomočnik surejme pri A. Košar, Stolni trg 5, Maribor. 179 Proda se dobro idoča trgovina z meennim blagem zaradi odpoto-vacja Vpraša se Koroška cesta štev. 84. 188 Proda se takoj rodovitno posestvo v občini sv Jakob, m^ri 5 or* v, poslopje je novo i opeko (fiU. ziegel) krilo. 2000 K ost»ne 1'oji. ženo, lahki plačilni pogoji Kdor mi kupca pri elie, dobi fO K nagrade. Vefc pove lastnik Ludvik D l»jí, posestnik Sv. Jakob v SI. goric» h.__199 Sprejnu se moli hI pec z» m»iy-š« po-estvo in trgovino. Kaindorf št. 48 pri Lipnici. 197 Učenca, ki ima veselje dn čevljarske obrti sprejme takoj Trost Anton, čevlj. mojoter, Maribor, Stalna ul ca. 198 Redka prie pri D»vonn Siokavnik, fot graf, Dol pri Hrastniku. 200 Nova hiša z vrtom, priprawa za prodajalnieo ; lani je ista že obstajala, trafika, klet, kuhinja, folia, prodajaln ea z opravo v Št Rupertu nad Laškem pri žnpnij-ski cerkvi se proda za 13.000 K-Kupec lahko polagom» plačuje. Oglasiti se je p-s a eno ali ustme-no pri Francu Brečko n* Reki p. Laški trg. 201 Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom oznanjam, da imam veliko mr-ožmo amerikanskih trt na predaj Sezaam trt: poéip, rulandec b, silvane«, žlahtnina, rudefa in bela, ranfol, pociug zec, vel 1'nec, lašsi rizling, lipoma, mušest Bilvanec. Več tisoč korenjakov. Riparia Port., Vitis Salo-nis, Montikola in ključev. Vflika množica Riparia Portalig Montico-1*. Cena po dogovoru. Janez Verb-njaíi, trsničar Breg pri Ptuju. _196 P»«!- kovači! V Šegi pri Poljčanah se j* rudokop ssopet otvoril. Dobi se premog za kovače po tri krone meterski stot. Matija Bab-šek, posestnik v Šegi. 202 ls£em viničarja ali viničarko za vinograd na Starem trgu pri Čelni. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celje.______________165 Franc Petan, „trasse na lepi, solčni lrgl, ima 11 stanovanjskih gob, vsaka soba svojo kchinjo, s Cedilnikom in posebipj peč v «obi, vsak na jeracik »»se en ograjen prostor za drva. Najemnina nese na meeec do 80® kron, cena 88.01 ¡0 kron, z lahkimi pl»č'lnimi prgoji. Natan-čnoja poias' i k d «je Anton Vrabl, veirposesti k in trgovec, pošla Kri-ie-foi pri Ljutomera. 107 Postetva na prodaj, 14 rralev, lopa hiša; 10.(00 K. Drugo: 11 oralov; 7.000 K, ob« v Kaijinioi. Oglas ti ti 60 je pri Matija Ziiek, Kajarj «a št. 16 pri Maribora. 8 Predam zaradi odhoda pesovtvo, «liana hiia z opeko kri-a, S sobe kuhinja g ste d mikom, kamra in lepo obokana klet, hlev in s in-jaki, dva oral« zemlje z lep m sadni» dre^jtm in brajanri, zraven malo zidano mlinsko po >o,'ja z vodno silo, primi mo za ml n, žago ali kaj d-nzega. Posest o leii ob glavni cesti v slavnem Framu: Vprašani« na Ludovik Godec, Fram. ' 183 Oskrbaistvo Krlžsvljan, pol ure od kol d-ora Ormož odlaljeao ima le mlada. 8 leta stara drevesa po naj nižji ceni na prod j. Drevesa so 1 m 70 cm do 2 m visoka, imajo debelo, ravno d»blo ter krasno razvito krono. Najbol e Štajerske vr te jabolk, hrušfk fcn š nj, sliv ter pjitl ko eev (S^aLeri). 148 Močnega učene« iščem za mizarsko obrt Flo j»n Vertafnik, mizar v P.sjeui pri Velenju Sp Št-j 144 iščem krojača, ve> t g» z* Kmet ko in sejmsko delo Brano arrj, 2 sobi 1 kuhi ja v I nadstr Pojasnila d»/; Bezenšek Dominik, Franko-lovo. 143 CeMjene trte popolnoma zaraščene z Bočnimi korenin-mi: borgnndec, beli in črni, zelen, kral;evina, rizling, plaveč fr»ukinja, mosler, zlamina rudeča in bela. rulandec, gilv»n*c z leni, portug»lka mai-katelec kakor ted amerlkanske koreninske roige-bilfejse dobi na vfliko in drobno po najnižji ce.-ii pr' P. Srebre, Maribor, Tege t-hoffova ulica. 147 V Bresternloi pošta Maribor, pri A Valtnt»n. št. 33 ie trsje na odda-. Ogla iti se je do 28 febr. t. 1 13« Vinogradnikom priperoča zelo lepo cepljero trsje na rip portalis, bargaadec beli. ril&ik in silvasec trsn čar in posestnik Fr. Bračko, Sv. Peter pri Mariboru. 146 Kr»pkpga fanta vzamem iz poštene hiše. ki je peirazredoo šolo dobro dovršil kot učenca v mojo trgovino M lan Hočevar, Cel„e. 187 Pridnega pomagača. kateri je dobro izurien iz < gnjem delati sprejme tahoj Msitej Bregant, ko»ač v Orthovnasi p Slivnica pri Msri-b ru. 188 Puška lankaster enocevke od 20 K dvocevke „ 30 „ Hftmm.rles puške od 70 „ Flob* rt od 8 „ Revolverji od 6 „ Pištole od 2 , naprej Ki |e«a s pri-ma pneumatik in torpedo od iK> K posamezai deli koles, čudovito po ceni. Popra vila zelo cena Oddelek o cen ku I., o orožju ali odd. II., o kolesih «astonj in poštnine prosto. F. Dušek, tovarna orožja, k les ii šivalnih strojev, Opočno i047, Češko. 141 Produ se manjše pases'vo, kjer se lahko r- di 2 kravi. Zra en je ta-d: g'zd Pripra no za kakega p»n-z jon8'a rud kooa Izve se pri Kari Jenčiču v Loki pri Z danem mostu. 151 Lepo posestvo z gostilno in velikimi kamnolomom, onremljenim s kamnoloncem na >.odno silo, vse d-. brem s'anu dobičkanosno pri* mertm tudi za trg ¡vino in ud lo-vanje cometne robe s* pod ugodnimi p igoji pr da. Poj«sai'a daje Fr. IIiwjr Kokošineko« ulica 32 Maribor. 88 no trsje. rasnih vrst, najlepše se dobi la pri Jerneju Mik lič » Z^talah pri Rigatcu 0 rasti mo.iegi trsa mnogo pohval od več let na razp la g«, uena r d 9-15 E 100 k m Prodam tnd več polo>njakov naj-b iljšega halo in ima vaselje do irgovine, išče za takojšnji st^p trgoma z mešanim Magom in d želnimi pridelki J. Bo■ o lj nasl. P. Jaši>6, Železniki, Kranjsko. 186 Cepij toMMXnHXX*U xxxxxxxxxx Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju, reg. i* droga z neom, zaveso ima svoi rednj občni zbor v nedeljo, dne 2. marca 1913 •b 9. uri dopoldne v posojilniški pisarni v Ribniei. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega raifuna. 4. Volitev aačelstva. 5. Volitev nadiorstva. 6. Predlogi in slučajnosti Vabilo redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Framn, reg. zadruga z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 2. m. roa lfcl3 ob 3. uri popoldne v prostorih domače hran. in posojila ce. DNEVNI RED: 1. Čtanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnsm zbora. 2. Porrč lo načelstva in nadzorstva H. Potrditev rač. zaključka za leto 1912. Frana, 16. februarja 1913. 205 _NACELSTVO. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice m posojilnice v Celju, reg. zadruge z ueouiejeno zaveto, ki se vrši v četrtek, dne 6 marca 1913 ob 10. uri pred-poldne v poscjilmfit h prostorih. DNEVNI RED: I. Portčlo načelstva. 2. Poročilo nadiorntva. B Potrjenje r^čnn kega zaključka ij razdelitev čiste ga dobička za leto 1912. 4 Dopoln lna voiitev načelstva. 5 Dopolndna volitev nadzorstva. 6. S nčajnosti. Ako bi oKčni zbor ob navedi nem času ne bil sklepčen, vrši se uro poineje dr g občni zbor, kateri je sklepčen br z ozira na Število d( Slih »adrutnikov, oziroma brez oisira na zastopani del svote vpUČanih deležev. 203 Načelstvo. o a ■o CU a N o 03 d rQ O M «D a N S co o p CQ O Najnovejše raznovrstno blago s» za obleke, za moške in žen-ke pri Jos. Druikovi{-u s ov. < - Gradec. - | N 100 Vsled sklepa c kr okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, odd I , z dne 10. svečana 1913 A 6/13-9 bo se vrš la dne 27. februarja 1913 ob 9. uri dopoldne v zapuščinski zadevi pi di« 16. decembra 1912 na Pocik- vi ob jut. ie!. št. '29 omrl-rii posettniku Janem Ziabukov-šek na 1 ca me-sta pro t voljna prodaja istemu lastnih «m-ljišč vi. St. 47 in 48 d. o Ponikva ter posestne pravice do aemljsike patetle št. 425/12 iste davčne občine ia pre-mičn n. Pogoji: Zem'jišča b» do se prodajala po parcelnih skupinah in sicer: I. Stavb, parcela 54, 55 in svinjski hlevi cenjeni na K 1880' - in zemliiš ne pare le 429, 43^, 431, 432, 433, 4-9, 438, 437/8 446, 440/1, 440/2, 444 in posestne pravice do zeD jiške parcele št. 4 5/'2 v kupni izmeri 1 ha Oo 46 v 39 m8 in cenilni vrednosti K 939 08 skupaj E 23i9'08 vadij K 240 — ; II. Zemljifčni paroli št. 517 in 516 v izmeri 1 ba 37 a 97 m2 in cenilni vrednosti K 121002 vad j K 130 — ; ni Zemljiščne parce'e štev 510, 411/1, 41'/2 s sedaj no več obstoječo stavhen > parcel« 212 vred v izmeri 1 fca C5 a 74 m* in cenilni ^rednoKti K 758 74 T&dij 80 K ; IV Zemijjične parcele št. 420/1, 420/2, 505 r i mn i ha 04 a 24 m8 v cenilni v$d. K 729 68 Tanj 80 krm; V. Zem j ščne parcele št. 659/1, 659/2, 809/?, 8(i9/3, 817, 710, 684 v izmeri 1 ha 32 a 8i " * v cen Ini vred losti K 97106 vadij 100 kr«n; VI Z mij šine prrcele št. 582, 593,594, 595 v i men H5 » 81 m* v o n.lni vrednosti K 1149^2 vadij 120 kron. Zemljišča se prodado samo nad cenilno vrednostjo ter je eno četrt no kop ine plačati takoj v roke sudn^ga od-posbnea, er o če*rt no v štirih mescih in polovico pa v o*mih mescih s sodna poloibi», ta č js pa obrestovati po 6 (Šest) <>d Slo. Prtmičn ne v cen'ni vrednosti K 437 90 proda'o ne tuli pod cei.ilno vrediio-tio ter je kupnino za iste ta*voj plačati v roke sodnega odposlanca, predmete pa ob enem prevzeti C kr. okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, 187 odd. I, doe 10. svečana 1913 aoo Na bistvo. Edina štajerska si^^dna s£@kia?»&ka H« debelo I ila d^ohnol Franc Celje priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Naisobdnejša in točna postrežba re@fsfrov3KMi zadruga 8 e^omotm msom*O« so: vsako sredo ia vsak petok od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. nre dopoldii«. VjviažHje m izplačuje se redno ssmo ob uradnih dnevih. Pojasnila so dajeje vsak dan od 8.—12. ure dopoMn« Uredil prost^H nahajajo »e v Minoritekem samostanu v Ptuj o »bree-fu« se p« 4 /,♦/» «k! i- osw««Ka 16. v Mesca p jvuna uj dAeemto» vsake- ga Uri« giaratd ter kakor ta-le obrestujejo. S^re- jewajo se hranilne knjiiieo drngfa zsv«>dov kot vloge ne d« Hi se pri tem obrestevanje kaj prekinilo in ne da bi stFfc«kii imela pri tem kakih ¡tmtov ali sitnob. Na ra.jtpc.-!v5»r' so strankam br-aplač*o • brsnilne polninine .št 11H «50 in dOT!! '- Raorrr »ilri ^»«»«-■lunnmuavV-iufvmaili PosojiJa se dajejo na vkiijižito po 5--01/.,«/,, n» vkaj^bo in ¡KirMtro po 51/ na fwW>no por«fttpo p« aa zastavo vredso*n»ih lintiR in Uskooi rainn pod turodniHii pogoji. Prevzamejo »e dolgovi pri drugih zavodife ia saaeb-nikih; prodaje za vknjižbo »e delajo brezpiaisao. V CEL obrestuje hranilne vloge po 0 regisfrovana zadrusa z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje od dne vloge do dne vzdiga poceniš s 1. Januarjem 1913. Rentni davek plačuje zadruga sama. Vinorejci pozor! Trsje na prodaj : šipon, burgundec bdi, laiki rizling, sil aneo, gut edel, racfol, kraljevina, vrbovec in drage dntnače Trite. Cepljeno na Rip. Portalts. Tudi s« debijo korenjaki ed Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p Htuderice pri Poljčanah. 1248 Najboljša svetovna barva «a brke ia lase je „Karti", uradno preizkušena, prosta strupa reizpirluva, svetle rujara temno rojiva in srca. K 4'—. Razp<*il jalrii-a K. M?« Thérèse, Dunaj VIII. LerheBg».sse 25. 51 Pridiega učenca sprejme takoj Fra»iC MikL čevljarski mojster v Maribor KoroSka a sta 89. 165 Na predaj je lepo posestvo v bližini Maribora. Proda se pod »god nimi pogoji po nizki ceni raili družinskih razmer. Travniki, njive, gozdi, sadonosniki, vse kar se potrebne, poslopje vse v dcbiem stanu in z opeko krito, živina in orodje, stroje, kakor kupec zahteva priptda tudi lepa viničarga, kjer js že nekaj amerikeoskega trsa Naslov pove upravništvo Slov. Gosoodrrja. 166 Kupiti k- lim posestvi, ki oba oji iz vincgruda, sadonosnika, njiv in gozda, vse skupaj 6—8 orilov. Posestvo bi se naj nahajalo na levi strani Drave. Naslov v uprav-ništ'u Slov. Gospodtrja. 164 Iš6e se nekaj zemljišča v najem blizu Celja. Ponudbe naj se pošljejo na Jožef» GoJavšek, Br'g št. 18 Celje._168 Hiš« po! ure od Maribora, 420 sežDjev zemlje se po nizki cer.i proda Cena 4500 K, Vknjiženih 03tace 160O K. Vpraïa se Feld-gsssu 7. Pi berž -ri M*riborn 167 Lepo posestvo ki meri blizu 6 eralof je na prodaj. Njive, travnik, gozd, s*dor,osnik. brajde po-glopia so v dobrem stanu, redi se dve kravi, cena 4( 00 K. Več ?e izve pri Fr Be glez, posegtn'k na Precužu hiš. štev. 18 pri Pri hov i p. Konjice. 168 Na prodčj je vinograd in sadonos-n k, b lep:••• ¿'i- »'}>;•. Sí Izdelovalnice Čebelarskega orodja Kranjsko tržno čebelarstvo Peter Majdič popr< j baron Rotschiitz Smrek p. VišnJagora, Dolenjsko priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega iidelka, posebro paDje vseh sistemov, vcie priprave z* izdelovanje A b. Žnidsršičevih in dragih panjev stiskalnice za nmetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smeker" in rame druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vs« druge, r to stroko spadajoče prpdmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po primerno nizkih cenah na debelo in na drobno. Prodajalna v trgovini Celle* Qraiteace sta 12. ,8i milil w Kaniži p« Pesnici Uljudno naznanjam p. n. odjemalcem, da je moj umetni pa1 ni mhn v Kaniži po preuredbi zo-I et začel delovati. — Sprejme se tudi miinarski učenec. Velespošlovanjem )56 Fr. Ebrlich. A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 l^&riTboF Heugasse 2 in 4 priporočata v izdelovanje vseh v to stroko »padajočih mizarskfih del, kakor: za stavbe hiš, pohištso za stanovanja. Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. mimmi ¡angaffiitai v.- regUfr*?vaRjt zadruga z neomejeno zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne pi 4'/,°/, proti tri mesačni odpovedi po 43/,'/o- O iresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov deuar, ne da bi se njib obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila se daje)o le ¿lanom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 6%, na vknjižbo sploh po 5V«%i na vknjižbo in poroštvo po S'/«% 'n osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje ns zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve go tovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plač» le koleke. Uradne upe bi' vn*ko sredo in četrtek od do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldue. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. ¿Ml&lalwij lu ¡Mktottuik: tuwoUëfco «Uikovim iraàv»«. tMjfarorai m-uênik: JU Kükil'JSliLB. IFtok Mikam» uya KrlU « Ma,ribo.nsu P. Priznalno pismo, ki nam jo došlo aed mnogimi dr. gimi: Tltiiiftia - delavnice WELS. Prijetna dolžnost nas veže, da Vam za Vaše aparate za debavo vlažnosti, ».atere rebimo za vse naše d rade, izr kamo največje priznanje. Naj ve^ja korist Vaših aparatov obstoji gotovo r tem, da zrak v sobah, kateri se vsled v< dne kurjave osnši, po uporabi Vaših aparatov zopet dob' dovolj vlažnosti, ker je za po nezdravem zraku oškodovane dihalne organe samo obsebi ume»no velike vlažnosti Predobro je znano, da velika množina manjših bolezni dihalnih organov po zimi iivira od tega, k-r so pri spremembi temperature organi podvrženi raznim boleznim ravno vs ed preslabega zraka. Vaše aparate torej vsakemu naj topleje priporočamo to tembolj, ker je njih uporaba eelo priprosta, rabjo le malo prostora in ker se radi njih pri proste, okusne izpeljave vsakemu dopadejo Sprejmite torej izraz naše hvaležnosti ter beležimo z velespoštovanjem Glavna pisarna industrielnih delodajalnih organizacij. Za upravništvo tajnik : ' Dr. Margaretha. 40 klavirjev in harmonijev L» boljboljši pianini), St8'zh> «it in H8r(ja «radia, strun in muzikalij ima v veliki M DaA*Nil« sodno zapris.strokovnjak | !. .(.I! izbiri izključno in tdinole M« D(Cilim) in učitelj, Glasb Matice' bJuDIJ 011(9 Kongresui trg it. 15 i Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred naknpom event. falzifik-t r ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri | K Ir rnn meni vsak d na obi^k* po n'1"" prvovrsten instrument gori imenovanih sloririh tvrdk t resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m n klavir, postane /-.<■ tudi lastnik istega dičim je dosegla aa-jemšeina višino kupnine! Velikanska za-, loga najb violin, harmonik, citer, tam-f > buric i>d po aajaižjih cenah Zamemava | najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in cci.no. 968 fi Predsednik: Dr. Lachner. Sbbbbi Važno za ženine in neveste! Zaradi prezidave moram i prazniti prostore, predam torej vsa pohištva nizko p@d lastno cenoy kot elegantna poh šiva za spalne sobe in obednice, eleg* ntue p salne mize itd. od naj- priproatejše do najfinejše izpeljave. Neverjetno nizke cene! Neverjetno nizke cene! J^&ip IColarič, mizarski mojster Maribor Frane-Jožefova cesta 9. Velika narodna trgovina Kari Vsuič: Celje si Narodni dom priporoma bogato zalogo manufakturnega in m nega blaga, posebno k asne novosti za pomlad ske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba t»čna in solidna. Vzorci na razpolago. XXXNZZKZXZ Dobro blago ICiJns9 Edina s>ov. trgovina točna postrežba z železmao si hoče prihraniti denar U69 knpme vse v slov. trgovini Ivan Veselic & drug v Ormožu, podružnica Velika nedelja. Največja zaloga manofakturnega blaga, kakor «ukna, druka, hlačevine, platna itd. Vse vrste špeeerije, na,fiaej*e moke, kave itd Največja zaloga vse vrste železni ne, kakor tudi vsi okori za mizarje in stavbe po najnižiih tovarniških cenah. — Kupuje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. poten jajca, suhe gobe, perutnino vedno po najboljših dnevnih cenah. 3fC39C3lGQ(30GIC30GOOIO$OODlC}Oi] Serraval ovo železnato kina-vino Hi(;ien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika ia častni dipkm k zlati kolajai :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalscente. Pov*roča voljo do jedi, ntijoje živce in popravi kri. Itboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. I. Sei*ravallo,c. kr. dvorni dobavitelj K Trieste-Barcola. 3K Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2'60 is W 446 po 1 liter i K 4 80. *§23BK9B9H wflSfägß^m < " p, m^fmafmgM 1MH iBBuBnuyammsm Glavna zaloga vrvarskega blaga Irgovma n Na drobno I Trgovina z špecerijskim blagom Na debela! moko in dež. pridelki Ivan Ravnikar Celie, Graška cests 21. Po prepričanju mora vsak prip tznati, da imam zanesljivi kaljiva semena n. pr jam^eno domačo in nemško deteljo, pes«' rumeno in rudečo, travo, sploh vna *a trgovca in sa vsakega obrtnika Leži ob državni cesti tik cerkve in ima krasno urejeno dvorišče, pol ure od mesta v prijetnem kra u, na Čatežu ob Savi. Vpraša se pri la«tniku Fr Sttrčič, trg.nec, 8v. Barbara v Halozah. 116 Proda se lepo ur» jena Darujte za Slov. Stražo! Franc Pleteršek, zaloga pohištva Maribor, Koroška cesta št. 10 nasproti Ciriiove tiskarne priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno iz trdega lesa narrto pohištvo, za soal ice. jedilnice in kuhinje. Di vane, vložke, matra e, stole in ogledala Otroške želetne pos elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61 kupuj pri S'ovencu. ar zlatnine srebrnine in optičnih predmetov. Hajnižie ce*el Postrežba točna I mali dobiček I pobro imel Razpošiljanje blaga po vseh delih fveta Vsak Slovenee naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p-Vm sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. vil Ker Velika noč ni več daUč, priporočam cenj odjemalcem potrebne velikonočne gnlati (šunke) pravočasno naroČiti, in to tem bolj, ker »e že pozna pomanjkanja blaua in cena vedno rase. Jaz ponuiam gnjati (šunke) po v« »jene po graškem načiuu te>ke po 3—4 in pol kir, 4—5 kg, 5—7 kg za mzko ceno Franc Gulda: Maribor za K. Rabus in sin Zagreb. arilo! Koder se Prodajajo ponaredbe, naročite pristni «94—5 naravnost od izdelov^lnice pod naslovom: Rastlinska destilacija „FLORIAN" v Ljubljani. Soterija. (Po nemš-em izvirniku. — Poveit iz časov preganjanja kristjanov). (Dalje.) Ker se je bilo že zvečerilo, niso mogli več izvršiti pogreba; običajno daritev svete maše so zato prestavili na naslednji dan. Ko so Lucina in njene prijateljice položile mu-Čenico v grob, so vsi verniki še enkrat pristopili, da ji v slovo poljubijo zadnjič roko; zlasti so ubožci z vročimi solzami močili roko svetnice, ki je bila njih mati. Zadnja se ji približata Avrelij Sempronij 111 tribun. „Sladka Soterija", pravi senator, „vem, da ob božjem prestolu moliš za-me in mojega sina. Prosim te, bodi zanaprej varuhinja naše hiše! Ce sem bil nevreden, ljubiti te kot ženo svojega sina in svojo hčerko, si pa po božji volji postala najina duhovna mati." Kamenita rakev je ostala odprta, dokler niso kamnoseki v njen pokrov vdolbli .napisa; Ambrozij si je prilastil pravico, preskrbeti napis. Šesti dan po smrti mučenice je bil njen rojstni dan; 10. svečana bi bila izpolnila 17. leto. Na ta dan je določil dijakon Sever daritev sv. maše na grobu svetnice. Sivolasi prokurator, ki je vsled naglega sodnij-skega postopanja izvedel za smrt svoje gospe Še-le po njeni usmrtitvi, si je veliko bol lajšal s tem, da je sarkofag in celo ležišče bogato ozaljišial s cvetličnimi venci in mnogoštevilnimi drugimi okraski. Vsi služabniki so mu pobožno tekmujoč pomagali. Marsikatera solza prehvaležne ljubezni je pri tem kanila na cvetlice, ki so izpremenile grobnico v duhteč vrt — podobo nebeškega raja. Tisti dan zjutraj sta se peljala senator in njegov sin h katakombam, da bi zaprla sarkofag z mra-mornato ploščo. Kakor prejšnji večer pri pokopu, tako se še tudi drugega dne mrliča ni dotaknila troh-noba. Celo cvetlice okoli čela mučenice so bile še sveže, in prijeten vonj je napolnjeval grebriico. Oče ir sin sta bila po prejemu znamenja sv. križa slovesno uvrščena med katehumene, da se pripravita na sveti krst,. Dijakon Sever ju je začel poučevati o resnicah krščanstva; na bodoči velikonočni prazniki bi se naj očistila v kopeli prerojenja in se usposobila za vstop v cerkev. Zato sta smela že danes prisostvovati prvemu delu sv. maše in Sever ju je bil tozadevno žfe poučil, kolikor je bilo potrebno. Plolagoma so se zbrali verniki; po naročilu in kot zastopnik vjetega papeža Marcelina je imel opraviti svete skrivnosti v to pooblaščen mašnik, Zopet so zadoneli psalmi veselo in zmagonosuo kot na dan pokopa; nato je sledilo čitanje lista in e-vangelija, katero so smeli katehumeni še poslušati. List (berilo) je bil, kakor še danes pri svetih mašah za rajne, vzet iz pisma sv. apostola Pavla do Tesalo-ničanov (1. pogl. 4), v katerem je z ginljivimi besedami izraženo zaupanje na prihodnje vstajenje; evangelij je vseboval besede, s katerimi je obljubil Kristus presveti zakrament oltarja (Jan. 6. pogl.) in se končal s stavkom: „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji-dan". Po evangeliju so morali katehumeni zapustiti družbo in v kaki oddaljeni grobnici Čakati na konec sv. opravila. „Kdo bi se naj čudil pogumu, s kalterim gledajo mučenci smrti v obraz", je dejal Ambrozij poln 1& celega sveta. Velika nesreča na južni železnici. — Skala se utrgala. V sredo, dne 12. februarja ob pol-osmi uri zvečer se je pripetila ne daleč od železniške postaje Sava na Kranjskiem velika železniška nesreča. Večerni poštni vlak štev. 76, ki je zapustil ob 7. uri 23 min. «večer postajo Sava ter vozil proti Zagorju, je trčil na mestu, kjer se izliva potoček Pasjek v Savo, ob veliko skalo, ki se je odtrgala s hriba ter zdrčila na železniški tir. Strojevodja Kaš je še imel toliko prisotnosti duha, da je začel pravočasno vlak zavirati, s čem je preprečil velikansko nesrečo, ki bi se bila sicer pripetila. A vkljub njegovemu naporu je pa lokomotiva vendar zadela ob skalo ter skočila na drugi tir in sicer v tovorni vlak, ki je ravno v tem trenutku mimo vozil. Sreča v nesreči je ta, da je zadela lokomotiva v voz, ki je bil med dvema vozovoma, na katerih sta sede-ia 2 sprevodnika. Lokomotiva pošt. vlaka je pretrga-la tovorni vlak. Sest vozov tovornega vlaka se je prevrnilo po strmem bregu proti Savi in 11 vozov je ostalo prevrnjenih na železniškem tiru. Lokomotiva in službeni voz poštnega vlaka sta popolnoma razbita. Strojevodja poštnega vlaka Kaš je ostal na stroju do zadnjega trenutka. Nevarno so ga ranili kosci razbite lokomotive, mu strgali čreva ter ga pritisnili na prsih. Po velikem trudu so ¿ga izkopali iz razvalin. Bil je še pri zavesti. Spravili ,so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je pa že izdihnil, Kaš je strar šno trpel. Dihati je mogel le na umeten način. Žeina in 51etna hčerka sta stali ves Čas ob njegovi postelji in obupano jokali, Kaševo truplo so prepeljali dne 15. februarja v Maribor, kjer je bil pokopan. navdušenja svojemu očetu, „Če premisli besede aposto-iove, kakor smo je ravnokar slišali?" „Kakor jasne so mi bile te", je odvrnil senator, „t.ako temne ij> nejasne so mi one iz evangelija." „Tudi jaz sem se zastonj trudil, spoznati njih smisel. Kako je mogoče jesti meso našega Gospoda Jezusa Kristusa? — In vendar samo pod tem pogojem dosežemo obujenje k blaženosti in večno življenje !" Ko bi bila Ambrozij in njegov oče poznala tisti zaklad, ki ga je Soterija v oni skrivni sobi svoje palače hranila v dragoceni omari, bi bila gotovo razumela evangelijske besede. — Kmalu jih bosta razumela, kmalu bosta sama vživala Kristusovo telo in kri, da dosežeta večno življenje in obujenje poslednji dan. Po končani službi božji slo zaprli kamenito rakev, Lucina pa je položila kot zadnji dar svoje ljubezni venec temnorudečih rož na počivališče mučenice. Še so ležali venci na sarkofagu svete Soterije, ko je Dioklecijan moral priznati, da je njegovo grozo-vitost premagala stanovitnost spoznavalcev in. mu-čeneev. Ko je Dioklecijan 1. 304 po tajnem odtoku ustavil preganjanje kristjanov, se je v veliko začudenje vsega rimskega cesarstva odpovedal prestolu. Skoraj ni bilo tedna, da bi pe bila Ambrozij in oče, ki sta se bila dala o veliki noči krstiti, obiskala groba svetnice in napolnila svetilke poleg njega z novim oljem. Ko je preganjanje prenehalo, je začel senator na mestu, kjer so obglavili Soterijo, graditi kapelo, ki bi .naj odslej bila njemu in njegovim domaČim družinski nagrobni spomenik; o prvi obletnici muče-ništva je bila kapela blagoslovljena; na prvi prihodnji rojstni dan svetnice so odprli njen grob, da so vzeli kosti in je v mramornati rakvi, krasno ozaljšani s svetopisemskimi prizori, slovesno položili k zadnjemu počitku v novi kapeli. Osmo poglavje Slavljenje sv. Soterije. Preteklo je pol stoletja, samo doba enega rodu, in vendar, kako se je izpremenil Rim! Prazni so samevali žrtveniki bogov, dvorane svetišč so ostale zapuščene. Peščica pristašev stare vere je pač še komaj pnvaoijaia ljudstvo k vsakoletnim praznikom bogov z blestečim sijajem in bogatimi darili, a v „nesmrtne" bogove" ni nikdo več veroval. Rim z državo vred je postal krščanski. V Vatikanu in ob Ostijski cesti so se nad grobovi obeh apostolov-prvaMv vzdigovale krasne bazilike, v cesarski palači lateranski je vladal naslednik onih slavnih škofov, ki so z muČeniško smrtjo in svojo lastno krvjo priborili zmagO križu. Vsako leto so se rano. žile v mestu in v okolici cerkve in svetišča in krasno stebrovje podirajoeili se poganskih svetišč je služilo za okras krščanskim hišam božjim. Napočil je dan 4. svečana 1. 354, 50. leto po mučeniški smrti sv. Soterije. Nebo je bilo čisto in jasno kot takrat, in veselo se je smehljalo solnce na zim. sko pokrajino, na grobove, porastle z bršljanom, in na množico ljudi, ki so romali posamezno ali v gručah po Apijski cesti k grobu mučenice. Poleg navadnih ljudi je bilo opaziti tudi ne malo oseb višjih stanov v bogato okrašenih oblekah; iinenitnejše gospe sede v nosilnicah, ki jih nosijo germanski sužnji v rudečih oblekah. -Sabinski kmetje v kričeče pisanih nošah in romarji iz daljnih dežel so se sešli danes z Rimljani, da skupno Ž njimi počaste sv. Soterijo-mu-čenico. V tej raznovrstni množici velikih in malih, bo' gatih in revnih, Rimljanov in tujcev, vidimo malo skupino, ki nas zanima bolje od drugih. Stajrčka 80. Kalifornija je zelo bogata dežela pomeranč in oitron. Trgovci tega zlatega sadja kaj čudno kupce vabijo na tržišče, Nek Amerikanec si je izmislil reklamo, da je napravil na trgu več metrov visok stolp iz pomeranč in citron. Drug trgovec je sestavil iz pomeranč in citron" 4 metre dolgo Irn 9 metrov visoko šolsko poslopje, katero je bilo razsvetljeno z električno lučjo. Tretji trgovec je zložil iz citron in pomaranč velikansko votlo kroglo. V veliko čudo je zgradil četrti trgovec omnibus z dvema konjema in s kočijažem. Kak velikanski razloček! V naših okjnih na trgu pa opaziš po 4 lOletne pomaranče in 3 suho zgrbančene citrone ležati ob zaprašenih sladkorčkih1. I no, saj je v Kaliforniji nad 200 milijonov pomarančnih' in citro-ninih dreves. Tamošnji sadjerejci dobijo kako leto po 100,000.000 do 200,000.000 K za citronski pridelek. Letos jim je nesrečni mraz napravil Škode nad 110,000.000 kron. Nekaj o Albaniji. Ker se že toliko govori in piše o Albaniji, naj omenim, kako kratkih in redkih besed so Albanke,. V Elbasanu sta se srečali dve Alban-ki pred bazarjem in sta marnjali: „Dober dan, Mara!" — „Dlober dan, dušica!" — ,rS Čim ozdravljaš prehlajenokozo?" — „S trepentinom." — „Dober dan!" --Neki dan se zopet srečata na trgu. „Dober dan, Marica!" — „Dober dan, dušica!" — „Kaj si rekla,, da bi dala kozi proti prehladi?" — „TVrpentin." — „Terpentin je umoril mojo kozo, MJariOa!" — ..Mojo tudi!" — „Dober dan!" — „Dober dan!" Usoda Carigrada. Neki vzhodni prerok je prerokoval v Carigradu, ki so ga pred 2500 leti ustanovili, da se bodo zanj potezali vsi narodi sveta, Zanj se bodo vršile krvave vojske, toda staJno ne bo pripadal nobenemu narodu. To je vsekako hudo prerokovanje, a Še huje je, kar Carigradu napovedujejo naravoslovci. Ti pravijo, da je treba le malo jačnogia let, ki le s težavo hodi, podpira pri tem mlad mož, najbrž njegov vnuk, na desni stopa ženska v pripro-sti, temni obleki, s pajčolanom na glavi. To je redovnica enega izmed mnogih ženskih samostanov, ki kakor biseri dičijo krono rimske cerkve. Četrti v tej skupini je najmlajši, deček 14. let, ki je pa tako podoben ženski, da lahko z gotovostjo trdimo, da je starček ded svojih treh spremljevalcev. Včeraj se je pripeljal iz Milana v Rim, da praznuje praznik sv. Soterije in ne oziraje se na svojo o-nemoglost, roma danes stari mož peš k njenemu čast i te mu grobu. „Marcelina, ioj ljubi otrok, kako bo pač danes tebe tvojla teta iz nebes dol blagoslavljala, ko boš stala v tej sveti obleki ob njenem grobu! In. kako me veseli, da sem dočakal dneva, ko te morem njej predstaviti!" T.ako je govoril starček redovnici, ko je postal, da si malo odpočije, „Vsako leto, kadar smo Šli na njen praznik k njenem grobu", je odvrnila redovnica, „sem slišala v srcu njen glas, ki je bil čim dalje močnejši, najprej vabljiv, nato očitajoč, kaj da, tako dolgo čakam. 2e davno prej bi bila rada sledda njenemu klicu, a morala sem skrbeti za brata Ambrozija, ker so mu sta-riši prezgodaj umrli. Prosta sem bila le, ko je slekel deško tuniko." Molče je stopal starček dalje, utopljen v globoke misli, „Čudno, kako to", je rekel čez nekaj časa, ko je zopet postal, da se odpočije, „Čudno, da ne morem ničesar odloČiti glede prihodnjosti dečkove, ko je vendar jasno, da vstopi, kakor njegov oče, v kakšno državno službo.. In vendar mi pravi notranji glas, da mu je odločil Bog drugo pot." „Ambrozij se naj pa sedaj le pridno uči, da bode sposoben za poklic, ki mu bo odločen", je priponi, nil starejši brat, „Postati hočem govornik", je zaklical deček, „kaj je pač lepšega, kdt stati na Glavnem trgu na govorniški tribuni, s katere je govoril slavni Cicero rimskemu ljudstvu!" „Da, da", se je smehljal starček, „zato že sedaj govoriš s stola svojim tovarišem, Toda, kaj če postane kedaj iz stola namesto govorniške tribune — priž-nica . . ., fant?" Po teh besedah je starček zopet stopal dalje,- Ambrozij je bil njegov ljubček, njegov Benjamin'. Nenavadne zmožnosti otrokove so opravičevale mnogo upanja, ki ga je imel glede njegove prihodnjosti. Po družbdiiih tradicijah bi imel nastopiti politično službo.. To je bila tudi vTOČa želja dečkova. Pa vendar je slutil starček, da se bode njegovemu vnuku odprlo drugo polje, kjer bode bolje izkoriščal svoje-zmožnosti,. Marcelina je pretrgano vprašanje očetovo: ni: govorniška tribuna, ali prižpica, vjela.. Ona, ki se je' vsemu sijaju in posvetni slavi odpovedala, se je zibala v sladkih nadah, da bode kedaj videla brata v mašniški obleki pred oltarjem, „Ljubi Ambrozij", je dejala, „-vprašanje glede tvoje prihodnjosti hočem danes prepustiti dobri varuhinji naše družine in njo skupno prositi za tebe", in mu položila desnico na ramo, „Ona bode izprosila pri Bogu vse, kar bo tvoji duši in telesu v blaginjo." Naši popotniki so ravnokar dospeli do groba Kornelijev, kjer se odcepi na desno od Apijske ceste-ozka steza proti vinogradom, ki drže do kapele sv. Soterije. Pot je bila danes posuta s svežimi vejicami In z lavorovim listjem; vhod kapele so krasile zavese iz aleksandrijske tkanine. Dragocena zagrinjala z umetno uvezenimi podobami, so se blesketala na notranjih stenah svetišča. Grob svetnice pred oltarjem je bil o_ krašen z duhtečimi venci, okoli njega pa je gorelo brezštevilno luČio, (Konec prihodnjič.} potresa in Carigrad bo izginil s površja zemlje, nemila usoda bdi nad tem bajnim mestom. Davek na mačke so vpeljali v Kos\vigu na Laškem, Davku šo podvržene vse, nad 4 tedne stare mačke. Za eno mačko je treba plačati cekin, za vsako nadaljno pa 6 mark. Muca mora nositi oikrog vratu davčno znamko kakor njen hišni tovariš pes. Z mačjim davkom se bo podpiralo varstvo ptic. Koliko plače imajo evropski vladarji za vsako minuto. Neki Statistik je objavil naslednja zanimivo šltatistiko o plači raznih evropskih viaiiarjev na eno minuto. Po tej Statistiki ima ruski ca,r plače na eno minuto 405 K, avstrijski eesar 175 K, nemški cesar 108 K, italijanski kralj 88 K, angleški 75 K, španski 72 K, švedski 48 Iv, bavarski 46 K, saški 24 K, nor. veški 46 K, belgijski 24 K, danski pa 18 K.. Predsednik francoske republike ima na minuto !) K, predsednik Združenih držav v Afrieriki 2 K, predsednik švicarske Ijudovlade pa 12 vin. na minuto. 24urno štetje, švicarski zvezni svet je skle il. da uvede mesto 12urnega 24urno štetje, Če se uvede tudi v Nemčiji in v Avstriji. Dozdaj se je uvedlo 24-urno štetje v Italiji in v Belgiji. Pri vožnjah na železnicah bi bila uvedba 24urnega štetja zato boljša, ker bi sc dnevni in nočni Čas v voznih redih ne zamenjala, kar se zdaj večkrat pripeti na škodo potnikov. Bogati soe. demokratje. Ob zadnjih občinskih volitvah v Gradcu se je doznalo, da so socialno-de-mokraški poslanci Resel, Schaoherl in MuJijČ volili v L volilnem razredu, kjer volijo le tisti, ki imajo letno 8400 do 9200 K dohodkov, a ker se državnozbor-ske dijete, okroglo 5000 K na leto, ne vštevajo, imajo navedeni rdeči voditelji na leto okroglo 13.000 do 14 tisoč kron dohodkov.